Leto XLV - št. 2 - CENA 30 SLT Kranj, petek, 10. januarja 1992 *l M E R KL 10 JANUARJA % POPUSTA Na komaj zamrzlem Blejskem jezeru Novo vsak petek Prvi denacionalizacijski zapleti Ko spremljamo skupščinske zaplete pri sprejemanju zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in zakona o zadrugah, se nam »,e pogosteje zastavlja vprašanje, zakaj se ni zapletlo že pri zakonu o denacionalizaciji, ki je tudi pomemben lastninski zakon. Ali je bil zakon res tako dobro pripravljen, da je bil sprejemljiv za vladajočo koalicijo in za opozicijo, ali je bil (srečno) sprejet predvsem zato, ker je med opozicijskimi poslanci več de-nacionalizacijskih upravičencev kot med poslanci (nekdanje) Demosove koalicije. Dobri poznavalci parlamentarnih razmer trdijo, da so jeziček na tehtnici (odločanja) nagnile prav osebne koristi, ki jih utegnejo imeti od zakona posamezni poslanci, njihove družine oz. sorodniki. AO Je skupščina novembra sprejela zakon o denacionalizaciji in ko je zakon 7. decembra tudi formalno začel veljati, so si . "kateri oddahnili, češ - pomembna naloga je za nami, drugi pa I < te skomignili z rameni in se (če se izrazimo v pesniškem slo-\ ,u) zazrli kruti resnici v obraz: najhujše šele pride. Čeprav je bi-> o snovanje zakona zahtevno delo, ker za takšne nacionalne pro-fkie ni v Evropi uporabnih in preskušenih vzorcev, pa bo uresničevanje zakona oz. vračanje zaplenjenega, podržavljenega ali ako drugače krivično odvzetega premoženja še težavnejši posel, a priznati tistim, ki trdijo, da gre v tem primeru za nemoralno dejanje. Ali gre tudi za nezakonito, bo na pobudo Združenja istnikov razlaščenega premoženja presodilo Ustavno sodišče dovenije. če je slovenski parlament še pred sprejetjem zakona o denacionalizaciji z moratorijem zavaroval nacionalizirane gozdove pred pretiranim posekom in če se je parlament že odločil, \a popravi krivice, potem ni moralno, da zdaj, ko zakon o dena-lonaizaciji ze velja, in tik pred formalno zamenjavo lastnikov ovolt izsekavanje.% C. Zaplotnik ovenska letala spet v zraku ,nj\ 8. januarja - Adria Ainvavs bo redno začela spet leteti v po-eljek, 13. januarja, in sicer v Frankfurt, 16. januarja, bo začela tti v Moskvo in 22. januarja v London in Pariz. Adriina letala bodo do odprtja brniškega letališča letala s ovškega letališča, potnike bo tja vozil avtobus, ki bo vozil z 'e8a terminaia na ljubljanski avtobusni postaji (Jatov termi- iTk' bodo z ,etali DC 9« v nJm s0 zmanJšau število sede-, kar bo prispevalo k večji udobnosti, obljubljajo tudi boljšo itrežbo. Na prvo poskusno vožnjo je Adriino letalo poletelo s celov-ga letališča v torek, 7. januarja, označeno je bilo s slovenskimi strskimi oznakami. Polet je sestavni del postopkov za prizna-slovenskih letalskih oblasti in slovenskih dokumentov. Iz Be-ada je medtem že prišlo sporočilo, da je Adria Airvvavs izbri-1 J* Jugoslovanskega registra letalskih prevoznikov. Spomniti gba šte, da so bila Adriina letala na tleh od 24. oktobra lani. Led usoden za sestrici Bled, 9. januarja - Danes popoldne bodo na Bledu pokopali sestrici Mašo in Janjo Zupan, ki sta v torek zvečer utonili v jezeru. "Samo enkrat še," sta zaprosili in to je bilo usodno... Janje Zupan doma iz Mlinega na Bledu, za katere so v torek približno ob 18. uri starši sporočili, da ju pogrešajo, se je začelo takoj. Kljub upanju, da sta se morda kam zatekli, ali da ju je morda kdo odpeljal, so reševalne ekipe s potapljači, po besedah Jožeta Konca, vodje enote za reševanje iz voda, takoj začeli, ob številni pomoči domačinov, s preiskavami obale in jezera, na katerem so določili štiri najverjetnejše točke možne nesreče. Med njimi je bila tudi Velika Zaka, kjer zaradi dotoka (očitno nekoliko toplejše) vode v jezero, površina jezera ne zmrzne. Akcija iskanja je ob pomoči blejskih gasilcev, ki so z žarometi na agregate omogočali delo v temi, trajala vse do polnoči brez uspeha, zato so z iskanjem nadaljevali v sredo. Žal so nekaj pred 11. uro v globini 10 metrov našli obe deklici, ki sta skupaj v mraku zašli do roba ledu v tem predelu Blejskega jezera. Tanek led se jima je udri neposredno pod stolpom na cilju regatne proge. Inšpektor policije je poudaril, da je ta nadvse tragični dogodek lahko le ponovni opomin odgovornim v občini Radovljica in pristojnim na Bledu, da z ustreznimi opozorili, nasveti in ukrepi v prihodnje preprečijo tovrstne nesreče. Kljub dejstvu, da je jezero zamrznilo šele v zadnjih treh dneh - zamrznile so le tri petine površine - kljub nesreči, ki se je zgodila, je bilo na jezerskem ledu tudi to dopoldne veliko drsalcev. • Š. Ž. Kraj nesreče (označen s krogom) v Veliki Zaki. - Foto: J. Cigler Ena največjih tragedij, ki jih je povzročilo ne dovolj zamrznjeno Blejsko jezero, je v sredo pretresla Bled. Popoldanski sprehod in drsanje družinice Zupan - poleg dveh sestric je bila na ledu še mati z manjšim bratcem - seje končal tragično: potem ko se je mati zaradi prezeblega malčka morala odpraviti domov, sta hčerkici prosili »samo še enkrat se popeljeva«. Vendar sta namesto proti Mli-nemu, kjer sta doma, krenili proti Zaki, žal poslednjič. Iskanje sestric 9- in 7-letne Maše in Uradno poročilo kriminalistične službe UNZ Kranj pravi, da je v torek, 7. januarja, okrog pol sedmih zvečer oče Marjan Zupan obvestil blejske policiste, da pogreša hčerki, 8-letno Janjo in 6-letno Mašo Povedal je, da sta se šli drsat na Blejsko jezero nekam pod grad. Policisti so začeli takoj poizvedovati, v iskanje so se vključili tudi gasilci, potapljači, kriminalisti in domačini, vendar o deklicah ni bilo sledu. Na obali so našli le njune čevlje. Naslednji dan so pregledovali celo jezero. V Zaki so opazili vdr-tino v led, pod njim so našli trupli nesrečnih deklic. • H. J. omisija je po *rpredlagala bi obćj&k Jfee ik le ob« tradicionalna 9* jantarja -UtB »uje % januar kot občinski p* a i skoraj poldrugem leta prerekanj novem* parlamentu spieoiemfro cbćut&kvgi imela več praznika, predlog je mm staja. Praznično pa bo tudrzare«, JPol ^ spominske športijo-rekreatlvn* prireditve v Draggoftilt bo jutri se zanimiva okrogla miza na temo 50 let poljanske vstaje. Načrtovana j* bilu za krajevni praznik v Poljanah sredi decembra, >«ndar so se krajani prazniku odpovedali in je tako aaflta mesto v sklopu občinskega prazuika. Zaradi pomembno««! vanj vsekakor tudi sodi. Na okrogli mizi ob 10. url v hotelu Tiansturist odovinarji, ljubiteljski raziskovalci zgodo-iljanoke vstaja osvetlili dosedanja spo znali prta vprašanja o dodajanjih v prvem letu roti okupatorja tta Škofjeloškem in Širšem Horvatovo pismo Kranj, 9. januarja - Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Feri Horvat je poslal odprto pismo predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu in guvernerju Banke Slovenije dr. Francu Arharju. V njem izraža zaskrbljenost in opozarja na žgoča vprašanja gospodarjenja. Ni instrumentarija, ki bi odločilno spodbujal izvoz, brez povečanja izvoza pa ni moč ohraniti družbenega proizvoda. Razumemo omejevalno denarno politiko, da bi ohranili kupno moč domačega denarja, bojimo pa se, da bo proizvodnja zelo padla, že zlasti v razmerah, ko bi ostala prav denarna politika edini instrument ekonomske politike, Horvat opozarja na najbolj akutne probleme gospodarjenja in prosi naslovnika, naj mu javno odgovorita na ti vprašanji. • M. V. Teritorialci v kranjski vojašnici Zaenkrat samo štabne službe Drevi ob 20. uri v hotelu Creina v Kranju prva letošnja GLASOVA PREJA Voditelj Glasovih prej mag. Viktor Žakelj jo je naslovil: Slovensko gospodarstvo, kdo bo tebe ljubil? V goste je povabil ugledna strokovnjaka dr. Andreja Ocvirka in dr. Jožeta Mencingerja Vstop je prost. Če pa želite, da Vam rezerviramo sedež v restavraciji, pokličite po telefonu 211-860 ali 211-835 (uredništvo Gorenjskega glasa). Pokrovitelj Glasovih prej je MERKUR Kranj. /O l)ubl|anska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCn FORMU! Kranj, 9. januarja - Kranjska vojašnica Stane Žagar, iz katere se je lani izselila planinska enota armade, je dobila nove stanovalce. V stavbo nekdanjega poveljstva se je pred novim letom vselil kranj-sko-tržiški območni štab, danes pa tam začenja z delom tudi pokrajinski štab TO za Gorenjsko. Na vrsti je še prenova drugih objektov za potrebe učnega centra, kjer bodo služili vojaški rok gorenjski fantje. Po opravljenih pregledih objektov nekdanje armade v Sloveniji je slovensko ministrstvo za obrambo izdelalo predlog, v katerih stavbah naj bi še naprej opravljali naloge za obrambne namene. Med temi stavbami je tudi nekdanja vojašnica Stane Žagar v Kranju. Glede na to usmeritev so se v pokrajinskem štabu Teritorialne obrambe za Gorenjsko, kot je povedal za Gorenjski glas njegov načelnik, Bojan Su-ligoj, lotili prenove nekdanje upravne stavbe v vojašnici. Ker je bilo v njei precej uničenega, so morali zamenjati talne obloge, delno urediti instalacije in prepleskati stene. To so naredili v mesecu dni, tako da se je območni štab TO za kranjsko in tržiško občino vselil v stavbo zadnje dni decembra 1991, delavci pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko pa so se selili v prvih dneh januarja 1992. Poveljnik Šuligoj je v pogovoru za naše bralce poudaril, da je stalno v stikih s predsedniki gorenjskih občin. O začetku obnovitvenih del v kranjski vojašnici je obvestil tudi kranjskega župana. Tudi sam je pre- pričan, da teritorialci ne bodo ostali v kranjski vojašnici za večno, vendar trenutno ni nobene možnosti za selitev na katero drugo lokacijo. Kot je še dejal, so doslej delali na petih različnih lokacijah, zato bodo po preselitvi v vojašnico imeli znatno manj obratovalnih stroškov. Pomočnik poveljnika PŠ TO Gorenjske Stane Smolej nas je seznanil, da selitev pomeni tudi prednost pri strokovnem delu, saj bo v kranjski vojašnici učni center. Da bi sredi marca lahko prišli vanj na služenje vojaškega roka prvi gorenjski fantje, med njimi jih bo največ iz kranjske občine, morajo preurediti več stavb. Z adaptacijami začenjajo v teh dneh, zato upajo, da bodo prostori nared do predvidenega roka. • Sto-jan Saje NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE ivantura brez meja Sestrelitev helikopterja z evropskimi opazovalci je načela že \'iko krhko premirje na Hrvaškem, hkrati pa kriznemu žarišču rope dodala še popolnoma novo dimenzijo. Več kot očitno je, so bili v svetu doslej pri reševanju krize zadržani predvsem za-ker so hoteli v prvi vrsti očuvati svojo varnost. Zaradi tega je I narodna javnost tako mirno in stoično Spremljala vsal (hm nove žrtve vojne, reagirala pa je v glavnem le. če so napadalci ■ožili sosednje meje, ali pa so se na primer znesli nad svetovno ■'i/enimi kulturnimi spomeniki. Zdaj pa je vojna na Hrvaškem zahtevala tudi žrtve med Ita-mi in Francozi in to med člani opazovalne misije Evropske upnosti, ki je vidno označena, zato ne more biti nobenih dvo-OV, da je do napada prišlo namenoma in ne po pomoti. Sestreljeni helikopter je kot mora padel tudi na mednarodno vnost, kije toliko mesecev taktizirala in se izogibala konkre-m rešitvam. Zdaj je jasno, da je prvi in glavni agresor v vojni ■o slovanska armada, ki pa popolnoma javno deluje v koopera-\ srbskimi vojaškimi silami. Posebnost najnovejšega incidenta tudi ta, daje zvezni sekretariat za ljudsko obrambo uradno priti, da je helikopter opazovalne misije Evropske skupnosti se-elilo letalo vojnega letalstva jugoslovanske armade. O krivcu < / ne more biti več nobenih dvomov, zato se logično postavlja slednje vprašanje: Kako je do sestrelitve sploh lahko prišlo? Če politični vrh prizna zmoto, potem prevzame tudi odgovorit. Nekatere komekvenee so bile zelo hitre, saj je okrnjeno edsedstvo takoj po sestrelitvi odstavilo poveljnika vojnega Ietal-va in protiletalske zaščite generalpolkovnika Zvonka Jurjeviča, nemu sekretariatu za ljudsko obrambo ter štabu vrhovnega l eljstva pa ukazalo takojšnjo preiskavo. To pomeni, da politični ■ i vojaški vrh bivše Jugoslavije (ki sicer še vedno deluje) ne delu-ta usklajeno, oziroma celo huje - delata drug mimo drugega, amozvano predsedstvo države, ki bi moralo imeti absolutno >n t rolo in oblast, nima nobenega vpliva na delovanje vojske. :'red časom smo že opozorili, da je bil v Jugoslaviji storjen »tihi i ojaški udar", kije nevaren ravno zaradi tega, ker nikoli ni bil javno razglašen. Zaradi tega se v svetu tudi nikoli niso obnašali tako, kot se. kadar vojska v katerikoli državi na svetu razglasi svojo diktaturo. Jugoslovanski vojaški vrh je bil v tem primeru izredno premeten, saj ima že nekaj mesecev popolnoma odvezane roke in počenja, kar se mu zljubi. Sestrelitev helikopterja nikakor ne more biti nesreča, tako kot nesreča ne more biti napad na Dubrovnik. To je lahko le del nekega dobro premišljenega načrta, ki ima verjetno za cilj sabotažo mirovnega procesa, prestrašitev mednarodne politike, ter nadaljevanje konfliktne situacije, kar je vse v posebnem vojaškem interesu. Vojski prav nič ne diši. da bi tujina nadzorovala premirje na Hrvaškem. S tem bi ji spet zvezali roke, saj v sedanjem jugoslovanskem kaosu nad sabo nima nikakršne kontrole. Če je komu do tega, da bi svet že enkrat dvignil roke in živeče v nekdanji Jugoslaviji prepustil samim sebi. potem je to brez dvoma ravno vojska, saj razpad Jugoslavije nemilo pomeni tudi njen konec. V tej smrtni agoniji pa so njeni voditelji pripravljeni početi marsikaj. Napadi na mednarodne opazovalce ali na primer na modre čelade so izjemno tvegana dejanja, ki si jih privoščijo le redki avanturisti. Generali jugoslovanske armade so se torej odločili za takšno avanturo, za katero še ni čisto jasno, kako se bo končala, na vsak način pa bo dodatno zaostrila že tako napete razmere. Napad je mogoče gledali tudi kot provokativni izziv svetu, ki se predobro zaveda, da je Balkan že zanetil dve svetovni vojni, zdaj pa nevarno grozi s tretjo. Krvava vojaška lekcija je zgovorno opozorila svetu, da jugoslovanski agresorji v svoji bojevitosti že nekaj časa ne priznavajo več jugoslovanskih meja, čeprav naj hi se borili ravno zanje. Denacionalizacija Doslej 200 zahtevkov Radovljica, 9. januarja - V radovljiški občini so doslej prejeli 200 zahtev za vračilo zaplenjenega, podržavljenega ali kako drugače krivično odvzetega premoženja. Nekatere primere že rešujejo, vendar pa denacionalizacijskih odločb doslej še niso izdali. O posameznih zahtevkih odločajo pristojni upravni organi, pri delu pa jim strokovno pomaga komisija za denacionalizacijo, ki jo je decembra imenoval izvršni svet. Predsednica komisije je dipl. pravnica Nada Gatej Tonkli. sicer vodja premoženjsko-prav ne službe v Upravi za urbanizem, člani pa Janez Resman, agronom s posestva Poljče, dipl. ing. geodezije Pavel Grilc z občinske geodetske uprave, dipl. ing.^gradbeništva Bojan Papler iz SGP Gorenje Radovljica in Anton Slibar. dipl. ekonomist i/ blejskega LIP-a. Člani komisije imajo na podlagi zakona .» denacionalizaciji tudi pooblastilo za vodenje postopka • C. Z. Riše se nov grb mesta Jesenic Jesenice, 9. januarja - Jeseniška občina svojega grba še nima. V preteklih letih je bilo nekaj javnih natečajev in razpisov za grb mesta Jesenice, vendar se noben predlog ni kaj posebej uveljavil. V novi slovenski državi pa je drugače. Vsaka občina mora imeti svoj grb, saj ga je navsezadnje treba natisniti tudi na nove avtomobilske tablice. Jeseničani, ki ne nameravajo prevzeli regijskega grba. so tako kot nekatera druga slovenska mesta v stiski. Nimajo namreč lastne identitete, zato je zadrega kar precejšnja. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč odločilo, da so občine dolžne pripraviti lastni grb in o tem obvestiti ministrstvo do 20. decembra. Na Jesenicah so imenovali komisijo in zato, da bi se izognili prevelikim stroškom, razpisali interni natečaj, v želji, da se vključijo strokovne institucije in strokovnjaki. Posebna žirija bo predloge ocenila in izbrala grb mesta Jesenic 24. januarja. • D. S. Tudi uradno konec rudarjenja v Žirovskem vrhu Zakon prezira loške zahteve V republiški parlament končno, po poldrugem letu, kar v Žirovskem vrhu ne kopljejo več uranove rude, prihaja predlog za izdajo zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v RUŽV z osnutkom zakona. Škofja Loka, 9. januarja - Po osnutku zakona bo republiška vlada sprejela program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude ter tudi obravnavala in sprejemala letne operativne plane in poročila o uresničevanju programa, ki jih bo pripravljalo bodoče javno podjetje Rudnik Zirovski vrh. Zakon tudi opredeljuje pomen prenehanja izkoriščanja in raziskovanja uranove rude, med drugim zavarovanje okolja in objektov pred nevarnostjo za zdravje ljudi, nadzor nad zavarovanjem okolja, prestrukturiranje delavcev in opreme v nadomestne dejavnosti. Denar za uresničitev zakona bo zagotavljal republiški proračun. Po oceni bodo celotni stroški zapiranja rudnika znašali 1,257 milijona tolarjev. Zakon torej tudi uradno pomeni konec rudarjenja v Žirovskem vrhu in konec Rudnika urana Zirovski vrh (še vedno) v ustanavljanju. Papir so zlasti nestrpno pričakovali v škofjeloški občini, kjer so jim ostali nezaposleni domačini, neizkoriščeni rudniški stroji in objekti, v katere nočejo več nikakršne ekološko sporne proizvodnje, večen strah pred radioaktivnim onesnaženjem, ne nazadnje pa se luknja pozna tudi v občinski blagajni. Dokler RUZV uradno ni zaprt, je problematično preusmerjati zaposlene in proizvodnjo. Predvsem zato ne more končati svojega dela posebna republiška, t.i. 1 rzarjeva, komisija. Da bi pospešili usodo rudnika, so v škofjeloškem izvršnem svetu lani celo ponudili svoje besedilo zakona. Osnutek, ki ga zdaj predlaga republik,! vlada, se nekoliko razlikuje od škofjeloškega. Kot pravi župan Peter Havvlina. bo prihodnji teden o besedilu predvidoma spregovoril izvršni svet in izoblikoval ustrezne pripombe. Zakonski osnutek namreč ne upošteva vseh zahtev, ki jih je lani v zvezi z rudnikom naslovil na republiko škofjeloški parlament in ki so bile zaobjete v škofjeloškem besedilu zakona. Tako ni sledu o renti zaradi trajne degradacije okolja. »Čeprav bi bila renta edinstven primer, bi bilo pošteno, da republika za škodo, ki jo je naredila z rudnikom, da nekaj denarja,« meni Peter Havvlina. »Ko zakon govori o prestrukturiranju proizvodnje, tudi ni izrecno poudarjena naša zahteva po ekološko neoporečnih nadomestnih dejavnostih. Pri oceni stroškov mislim, da je namenjenega premalo denarja za odpiranje novih delovnih mest. Nasploh pa bi bilo dobro, če bi program trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude, ki naj bi ga sprejela republiška vlada, verificiral tudi parlament. Vključitev javnosti bi Ločani razumeli kot jamstvo, da bi bili vidiki varovanja okolja zares upoštevani.« • H. Jelovčan Stare in nove skupščinske naloge Tudi letos o Elanu, obveznicah, prostoru... Radovljica, 8. januarja - Radovljiška občinska skupščina je na zadnjem lanskem zasedanju sprejela tudi program dela za letos. Nekaj nalog izhaja iz sprejetja nove ustave in pomembnih zakonov (o denacionalizaciji, lastninskem preoblikovanju podjetij, o zadrugah itd.) ter iz priprav na volitve in novo organiziranost občin, večina pa iz lanskih skupščinskih sklepov ter zadev, ki so jih za skupščinsko obravnavo predlagali izvršni svet in drugi organi. Navedimo le nekatere najpomembnejše letošnje skupščinske naloge! I ani sprejeti sklepi zavezujejo izvršni svet, da poroča skupščini o razmerah v begunjskem Elanu, o izkoriščanju proračunskega denarja, o uresničevanju načrtov, za katere je občina namenila denar od prodanih obveznic, ter o urejanju razmer v Triglavskem narodnem parku oz. objektov v parku, ki so bili zgrajeni legalno, pollegal-no ali so že legalizirani, pa kvarijo podobo parka. Skupščina naj bi letos sprejela nov statut občine, poslovnik dela občinske skupščine, odlok o varstvu pred hrupom, obravnavala pa naj bi tudi bilanco premoženja občine. Nekaj skupščinskih nalog je odvisnih od tega, kaj in kdaj bo o spornih določbah odloka o javnem redu in miru in odloka o določitvi pomožnih naprav in objektov, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja, odločilo Ustavno sodišče Slovenije. Skupščina bo med drugim obravnavala tudi poročilo radovljiškega poslanca dr. Avgusta Mencingerja v zboru občin republiške skupščine, razmere v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih, še posebej pa problematiko obrti in podjetništva ter položaj v športu. Sklepala bo o prostorsko izvedbenih načrtih za območje Lesc. Radovljice, Bleda in Bohinjske Bistrice, o urbanističnih načrtih za Brezje, Begunje, Gorje in Ribno. o večjih prostorskih posegih in o spremembah prostorsko ureditvenih pogojev za območje Triglavskega narodnega parka. Skupščina naj bi se letos sestala sedemkrat, prvič 18. februarja. • C. Z. Socialni pakt Račun brez kremarja Ljubljana, 9. januarja - Slovenska vlada naj bi s sindikati sklenila tako imenovani socialni pakt. Na delovnem pogovoru so se včeraj sestala vodstva devetih sindikatov in zaradi neustreznega odnosa vlade odklonila današnji pogovor na to temo. V sindikatih so dejali, da jih je vlada seznanila s predlogom za sklenitev socialnega sporazuma, ne da bi pred tem opravila kakršnokoli posvetovanje s sindikati kot predstavniki delavcev in drugimi splošnimi združenji kot predstavniki delodajalcev. Socialni pakt je lahko uspešen le pod pogojem, da se vse tri strani popolnoma enakopravno sporazumejo. Zato sindikati niso pristali na usklajevanje in dogovarjanje. Današnjega razgovora (9. januarja) z vlado se zatorej ne udeležujejo, ker prekratek rok ne omogoča njihovega aktivnega sodelovanja. Slovenski vladi so zato predlagali, da bi se na pogovoru o zagotavljanju socialne varnosti v prihodnjih mesecih sestali v tednu med 20. in 25. januarjem, seveda pa se mora prej dogovoriti tudi z ostalimi partnerji tega sporazuma. Ta čas se bodo med seboj uskladili tudi različni sindikati. Tokrat so se srečali Konfederacija Pergam. Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. Neodvisni sindikati. Neodvisnost KNSS. Sindikat delavcev poslovnih bank. Sindikat vzgoje. izobraŽevanja in /nanosu. Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva. Vzajemnost -sindikat nezaposlenih in socialo ogroženih in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Srečanja sindikatov seje udeležil tudi Jože Antolin. predsednik Sveta kranjskih sindikatov, ki sodi v Konfederacijo sindikatov 90. O vsebini pogovorov je za naš časnik dejal: »Noben sindikat ne more pristati na pakt, ki gre v smer slabšanja življenjskih pogojev delavcev. Predlog vlade, da bi za tretjino znižali izhodiščne osebne dohodke, je nesprejemljiv, ker gre v smer suspendiranja kolektivne pogodbe. Dogovori sindikata in vlade naj bi šli v smer dograjevanja kolektivne pogodbe: zaradi gospodarskih razmer bo verjetno treba pri kolektivnih pogodbah ostati na sedanji ravni, pač pa se bo treba dogovoriti glede mesečnega usklajevanja plač po eskalacijski klavzuli. Posebej se kaže dogovoriti o rednem mesečnem povečevanju zajamčenih osebnih dohodkov, saj so nanje vezani številni socialni prejemki. Sicer pa v našem sindikatu menimo, da je potreben čimprejšnji dogovor z vlado, čimprej moramo sesti za pogajalsko mizo, da se slednjič odpravi zamrznitev plač« • D. Z. Koordinacija slovenskih parlamentarnih strank o pripravah na volitve Nove volitve in nova vlada Ljubljana, 9. januarja - V torek so se na prvem usklajevalnem sestanku sešle slovenske parlamentarne stranke, ki so s tem začele verjetno izjemno težke politične pogovore o pripravi novih volitev, ki jih stranke nekdanje vladne koalicije Demos predlagajo že do konca meseca aprila. V prostorih Predsedstva Repu- da pripravo volilne zakonodaje blike Slovenije je bil v torek prvi usklajevalni sestanek slovenskih parlamentarnih političnih strank, ki so obravnavale predlog nekdanjega Demosa, da se volitve za novi slovenski parlament pripravijo že do konca meseca aprila. Prvo dilemo, ali poleg volitev v Državni zbor združiti tudi z volitvami Predsednika Republike in volitvami v občinske parlamente so le deloma razrešili: v občinske skupščine (sestavljene po starem iz treh zborov) do preoblikovanja občin naj ne bi volili, o volitvah Predsednika Republike hkrati z volitvami v slovenski parlament, pa se niso mogli sporazumeti. Sicer pa je bilo o roku za i/ vadbo volitev največ besed in zapletov. Znan je predlog "ukinjene" koalicije Demos, da se volitve izvedejo do konca meseca aprila in stranke opozicije so tokrat čimprejšnjo pripravo volitev z zagotovilom po čim boljšem sodelovanju pri kvalitetni pripravi volitev podprle. Strinjale so se. zaupajo Ustavni komisiji, ki dela javno, s pridržkom, da v vseh fazah priprav lahko vlagajo amandmajske predloge sprememb in dopolnitev. Kot najtežje in najbolj pereče vprašanje se je tokrat po pričakovanjih pokazalo vprašanje načina volitev: ali uporabiti večinsko ali proporcionalno (sorazmerno) načelo ugotavljanja volilnih rezultatov. Pokazalo se je, da nobena od strank ne zagovarja večinskega principa, pač pa so se stranke razdelile med zagovornice proporcionalnega in mešanega večinsko-proporcionalnega, zato so Ustavni komisiji predlagali, da pripravi obe varianti. Enotnosti tudi ni bilo ob vprašanju potrebnega kvoruma za vstop v parlament (najmanjšega števila glasov oz. izvoljenih poslancev posamezne stranke, da je lahko zastopana v parlamentu), saj so mnenja segala od I poslanca do 5 potrebnih poslancev. Daje ta dogovor oz. opredelitev potrebna, priča dejstvo, da je v Sloveniji re- gistriranih že več kot 70 političnih strank. Kljub naštetim zapletenim in zahtevnim vprašanjem, pa je bilo največ razprave prav o roku izvedbe volitev. K predlogu nekdanjega Demosa so ostale opozicijske stranke predvsem poudarjale potrebnost temeljitih priprav, ki morajo omogočiti popolno verodostojnost volitev. Edini možni izhod iz zelo verjetnih časovnih stisk vidijo v uporabi sedanje volilne zakonodaje. Strokovne službe Skupščine Republike Slovenije so pripravile zasnovo tako imenovanega ti-minga (časovne razporeditve) volilnih priprav, ki kaže, da bi bilo mogoče volitve izvesti šele 28. junija. Pri tem so stranke nekdanjega Demosa, v skladu z dogo- vorom iz zadnje "ukinitvene" seje sveta Demosa v Dolskem izrazile svojo zavezo in prepričanje, da je mogoče ta urnik skrajšati in uskladiti s predlaganim rokom v aprilu, če bo le obstajala volja in pripravljenost vseh sodelujočih strank. Stranke opozicije so pri tem zagotovile, da so za takojšnje volitve, vendar ne na račun kakovosti predvolilnih priprav. Pravi vihar in skorajda neokusni prepir je izzvala zato izjava Spo-menke Hribar v imenu Demokratske stranke - dan kasneje je glavni odbor te stranke v posebni izjavi to potrdil - da ne verjamejo v možnosti volitev v aprilu in so s tem odvezani dogovora Demosa iz Dolskega. To pomeni, da slovenska vlada v parlamentu nima več večine in da lahko pričakujemo njen skorajšnji padec in zamenjavo. Za volitve pa bi to verjetno pomenilo njihovo odložitev v poletje ali celo jesen, saj nova ustava zahteva, da se opravijo do konca leta. • S. Žargi POPRAVEK Pri objavi obvestila o povečanju cen komunalnih storitev v občini Kranj, v Gorenjskem glasu št. 1 z dne 7.1.1992 je prišlo do napake. Zadnja vrsta obvestila se pravilno glasi: Nove cene stopijo v veljavo osmi dan po sprejetju na seji Izvršnega sveta SO Kranj z dne 17.12.1991. GORENJSKI GLAS GLAS Ustanovitelj ii. Izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Vuljavec / Odgovorna urednica: I eopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan, Jože Košnjek. Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanov nik. Marija V..10jak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-žlehir. Andrej Zalar, Štefan /argi Oblikovanje: (gor Pokoril ' Tehnično urejanje: Ivo Seknc, Mirjana Dr.iksler. Nada Prcvc ' Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik /Tisk: Podjetje DELO - TČR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: MoJe Pijadcja I, telefon: 211-860. 21 1 -835. lelefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. telefav (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon .' I ' '«,() Naročnina: trimesečni obračun sprejemr - naročr n < ta x> m o a i> 9) o 30 3 -H 3> dan 7.-13.30, ob "sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih Cena izvoda 30 SLT po ceniku časopisje oproščen plačila prometnega davka (t 'radni lisi RS. 7 '91) X -H -t G o o 73 " n cn GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Leta 1992 se nam še ne bo godilo bolje Se naprej reveži... V letu 1992 bo popolnoma nova vsa socialna zakonodaja. Poskrbela bo le za največje reveže, vsi drugi bomo morali sami poskrbeti zase. In v letu 1992 nam še ne bo bolje. Že za leto 1991 so nam napovedovali eksplozijo socialne bombe, kajti socialni položaj slovenskih družin se je nezadržno slabšal. V Sloveniji je bilo konec leta že 85 tisoč nezaposlenih, 70 odstotkov tistih, ki so še imeli delo, pa je prejemalo nižje plače od povprečja. Okoli 180 tisočim na tako imenovanem socialnem dnu je pomagala država. Tudi med 425 tisoč upokojenci je precejšnji delež takih s plitvimi žepi. Kako se bo Slovencem, zaobseženim v teh številkah, godilo v letu 1992? Socialno usodo nam bo v tem letu izpisalo troje novih zakonov. Dva, pokojninskega in zdravstvenega, smo pričakovali že na začetku leta, vendar se je v skupščini zapletlo, tretjega, zakon o socialnem varstvu in ob njem zakon o družinskih dajatvah, pa obetajo do srede leta. Kaj nam prinaša tako imenovani socialni paket? Predvsem okleščene pravice, usmeritev, da mora vsakdo poskrbeti sam zase, si sam najti delo in delati čim dlje v starost (tja do 58. in 63. leta), sam skrbeti za svoje zdravje, država pa bo poskrbela res le za tiste na skrajnem robu revščine. Revežev bo manj, obeta zakonodajalec, vsaj tistih, ki jim država priznava ta status. Le trije odstotki prebivalstva naj bi bili po novi socialni zakonodaji deležni državne pomoči. Zdaj različne oblike socialnih pomoči prejme 180 tisoč ljudi, potem jih bo le še 61 tisoč, kajti merila zanje se močno zaostrujejo. Osnova za denarni dodatek ne bo več povprečni, pač pa zajamčeni dohodek. In zdravstvo, ki nam je doslej vsem (vsaj teoretično) enako odmerjalo svoj delež zdravstvenega varstva? Pravice iz obveznega zavarovanja se bodo močno skrčile, deležni bomo le najnujnejšega. Ponujajo pa dodatno zdravstveno zavarovanje, ki bo bogatejšim omogočilo boljše zdravstveno varstvo. Pokojninski sistem bo temeljil na načelu, naj vsakdo samega sebe preživlja čim dlje. Delali bomo torej do kasnejše starosti, mladi iskalci zaposlitve pa imajo s tem manj možnosti, da pridejo »zraven«. Po drugi strani pa je res, da bo zaradi liberalnega upokojevanja v zadnjih letih število upokojencev kmalu enako številu aktivnega prebivalstva. Kako bomo torej v takih okoliščinah živeli v letu 1992? Zakonodajalec ni pripravil ocene o posledicah ključnih zakonov iz socialnega paketa. Videli jih bomo v življenju. Kakšna so pričakovanja' naključnih sobesednikov, smo tokrat preizkusili z anketo v Radovljici. Mirsada Smajlagić iz Krope: »Pričakujem, da nam bo letos že bolje, kot je bilo minulo leto. Službo imam, zaprosila sem tudi za slovensko državljanstvo. Življenjski stroški so seveda visoki, toda znajti se moramo.« Erna GaSpar iz Bohinja: »Zaposlena sem v tovarni LIP Bohinj. Firma dobro stoji, upam, da bo tudi to leto tako. Od tega je najbolj odvisno, kako bomo živeli od svojih plač. Lani smo se kar dobro prebijali, tudi za naprej sem optimistka.« Cene komunalnih storitev poslej v republiški pristojnosti 1 Nadzor zaradi socialnega pakta Vlada, sindikati, gospodarska zbornica in še nekateri drugi partnerji se dogovarjajo o socialnem sporazumu, katerega cilj je obrzdati inflacijo, in sicer tako, da ne bi utrpeli večjih socialnih pretresov. Na eni strani naj bi krotili cene, na drugi pa naj bi se sindikati obvezali, da ne bodo spodbujali k rasti plač, če bodo življenjski stroški rasli v dogovorjenih mejah. Med cenami, za katere je po socialnem paktu odgovorna republika, so elektrika, PTT, železnica, naftni derivati, najemnine, komunalne storitve in osnovna živila. Najemnine in cene komunalnih storitev so doslej določale občine. Posledica svobodnega določanja cen in pomanjkanja tehničnih standardov so velike razlike med občinami. Tabela, ki smo jo povzeli iz osrednjega slovenskega dnevnika Delo, dokazuje, kako različno so oblikovane in so se v minulem letu gibale cene teh storitev celo na tako majhnem prostoru, kot je Gorenjska. Cene odvoza odpadkov so se do decembra lani po občinah povečale od 15 do 333 odstotkov, ogrevanje od 35 do 322 odstotkov, kanalščina od 0 do 900 odstotkov, voda od 24 do 445 odstotkov, stanarine od 7 do 223 odstotkov. Pri ceni vode je na Gorenjskem (poleg Domžal) spet v prednosti škofjeloška občina -njeno pretiravanje nam je znano tudi pri stanarinah, kjer je slovenski prvak - pa tudi v Tržiču je cena postavljena kar visoko. Pred novim letom pa je republiška vlada s posebnim odlokom odvzela občinskim izvršnim svetom pristojnost določanja cen komunalnih storitev, vsaj za čas trajanja socialnega pakta. Kako bo ta oblikovala cene, zdaj, ko je na tem področju toliko različnih številk in najbrž nerealnih razmerij, še ni znano. Pač pa bo tedaj, ko bo ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora izdalo ustrezne tehnične standarde in predpise. Podražitve in cena kubičnega metra vode v decembru: Občina Kranj Kamnik Domžale Skofja Loka Jesenice Radovljica Tržič % kum. pov. 62 100 127 148 172 203 265 cena/mJ 6,46 5,20 10,37 9,90 7,35 6,13 9,21 Jože Peterman iz Nove vasi pri Radovljici: »Slabo kaže, razen če se nam nasmehne sreča pri nakupu srečke. Živim od plače, žena je brez službe, eden od sinov še v šoli, drugi na srečo že pri kruhu. Leta 1992 nam še ne bo dobro, vsaj dokler bo še vojna na Hrvaškem, ki tudi požira veliko denarja.« Vinko Omejc iz Lesc: »Mislim, da bo to leto še slabše, kot je bilo. Plače in pokojnine ne bodo kos življenjskim stroškom, tudi brezposelnost se še ne bo unesla. Tri leta že živim od pokojnine in moram reči, da je upokojenski stan precej na slabšem kot prej. Svoje dni sem lahko še kaj prihranil, zdaj ne morem nič več.« POMISEL Veselko Šučur iz Radovljice: »Bolje v letu 1992 prav gotovo še ne bomo živeli. Nezaposlenost se bo najbrž še povečevala. Kako se bodo gibale plače in ob njih cene, pa je odvisno od stabilnosti slovenske valute. Zase lahko rečem, da mi je leto 1991 minilo kar v redu. Službo imam, plačo tudi. Le že na začetku novega leta se me je lotila bolezen.« • D. Z. Zlebir, foto: J. Cigler 1SVET BREZ BLEŠČIC Potrpljenja je konec Kako nezaščiten in malo vreden je danes delavec, nam dokazujejo mnogi primeri iz stečajev, odpustov, tehnoloških presežkov v podjetjih, kjer je bil delavec na papirju še do včeraj tako rekoč gospodar, danes pa je le še hlapec. Se manj kot v družbenem podjetju je pred samovoljo delodajalca'taščiten delavec pri zasebniku. O tem priča tudi zgodba, ki smo jo pred koncem minulega leta slišali od odpuščene gostinske delavke. Imenujmo jo Nevenka. Zaposlena je bila pri zasebnem gostilničarju v večjem gorenjskem kraju. Novembra 1990 jo je delodajalec odpustil, domnevno iz disciplinskih razlogov. Eden od razlogov za odpust je bil neopravljen zdravniški pregled, ki so ga gostinski delavci dolžni opraviti dvakrat na leto; drugi odklanjanje dela ob koncih tedna. Primer je po daljšem času u čaka l epilog na sodišču združenega dela, kjer so sredi minulega leta dosadili v dekletov prid. Pravici je odtehtalo dejstvo, da bi moral zdravniški pregled plačati delodajalec, vsaj tako terjata kolektivna pogodba in pogodba o zaposlitvi, ki jo je gostilničar sklenil z delavko. Po odločitvi sodišča bi moral zasebnik delavko sprejeti nazaj na delo, za ves čas, odkar jo je bil krivično odpustil, pa bi ji moral plačati nadomestilo osebnih dohodkov z obrestmi vred. Vendar se je kljub dekletovemu zadoščenju na sodišču v življenju zasukalo drugače. Delodajalec se je na višjem sodišču pritožil zoper odločitev sodišča združenega dela. Pričakovati je sicer, da bodo tam pritožbo zavrnili in bo Nevenkini pravici v popolnosti zadoščeno. Toda sodni mlini meljejo počasi, ta čas pa je dekle brez službe in brez sredstev. Obračala se je na razne ustanove, od občinskega centra za socialno delo (tam ji z denarnimi sredstvi niso mogli pomagati, ker so jih menda vsa razdelili za begunce) do sindikata, kjer je dobila vsaj brezplačno pravno pomoč. Od doma do občinskega središča pa je daleč in stroški za avtobus ne ravno majhni. Iskala je tudi drugo službo, saj navkljub odločitvi sodišča nima več namena ostati pri delodajalcu, s katerim je bila v sodnem sporu. Delo je imela pravzaprav že dobljeno, toda zaposliti se ni mogla, ker ji je bivši delodajalec zadrževal delovno knjižico z utemeljitvijo, dokler postopek ne bo zaključen. Delodajalčeva logika, povezana z denarjem, ki ga mora izplačati svoji po krivem odpuščeni delavki, je jasna: poskusiti vse, da mu tega denarja ne bo treba izplačati. Nevenki njena odvetnica sicer daje upanje, da bo tudi odločitev višjega sodišča v njeno korist. Toda čakanje na pravico ji ob okoliščinah, ko nima več kaj dati v usta, že pošteno preseda. Sistem pač dela po svoje in se ne meni za drobne usode ljudi v svojem kolesju. • D. Z. Zlebir OPREMA STANOVANJ IN JAVNIH OBJEKTOV Po sklepu zbora delavcev od dne 17. 12. 1991 in določil statuta člen 44. in 45. razpisna komisija razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, še naslednje: — da ima končano višjo šolo tehnične ali ekonomske smeri — da ima srednjo strokovno izobrazbo lesarske smeri — tri leta delovnih izkušenj v primeru višje izobrazbe in pet let v primeru srednje izoferazbe — da izpolnjuje pogoje, ki jih postavlja družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini oz. v R Sloveniji Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Končni potrjeni kandidat s strani zbora delavcev bo nastopil delo najkasneje do sredine februarja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidat pošlje v 15 dneh po objavi na naslov: DOM - OPREMA ŽELEZNIKI, Na Plavžu 77 - za razpisno komisijo. Materinstvo in pokojnina Medtem ko je pred parlamentarno obravnavo predlagatelj novega pokojninskega zakona že umaknil varianto o izenačitvi delovne dobe žensk z moškimi (na čelu tega vladnega resorja je namreč ženska), zbor občin skuša tako imenovano enakopravnost spolov spraviti v zakon z vztrajanjem na amandmaju k 51. členu. Pogoji za odmero pokojnin naj bi bili po mnenju tega zbora za moškega in žensko enaki, le zavarovankam materam naj bi se za vsakega živorojenega otroka k odstotku za odmero pokojnine prištevalo po pet odstotkov. Ženske z dvema otrokoma naj bi tako pridobile pravico do polne pokojnine (85 odstotkov pokojninske osnove) s 35 leti delovne dobe kot zdaj, ženske s tremi ali več otroki z 32 leti in pol, tiste brez otrok pa bi morale za polno pokojnino »enakopravno« delati vseh 40 let. Preden bo pokojninski zakon, ki smo ga pričakovali že v decembrskem paketu dedka Mraza, ugledal beli dan, se bo še kresalo okoli spornega določila. Po dolgotrajnem tehtanju 55. ustavnega člena o svobodnem odločanju o rojstvu otrok je to že drugi primer težnje po prikraja-nju pravic žensk. Če bo namreč sprejeto problematično dopolnilo v pokojninskem zakonu, potem to pomeni zmanjševanje pravic večine žensk, ki bodo morale delati dlje, da si prislužijo pokojnino. Bodo na tak način ženske postale enakopravnejše moškim, vsaj tiste, ki nimajo otrok ali se odločijo za »luksusno varianto« samo enega? Jih bo taka pokojninska zakonodaja v mladih letih, ko so zmožne roditi, spodbujala k drugemu, tretjemu in nadaljnjim otrokom, česar si očitno želi naša oblast ? Težko, kajti mladi pari, ki se odločajo za starševstvo, mislijo pri tem na vse kaj drugega kot na oddaljeno pokojnino čez tri, štiri desetletja. Mislijo na stanovanje, v katerem se ne bodo preveč gnetli in ga predrago plačevali, pa na zadostno plačo in morebitne dodatke, s katerimi bodo preživeli otroke. Mislijo na čim cenejše varstvo, ki jim bo omogočalo mirno delati v času, ko ne bodo z otroki. Kasneje mislijo na izobrazbo, kakršno bodo lahko svojim materialnim možnostim primerno nudili enemu, dvema otrokoma, tretjemu in nadaljnjim pa v klasični delavski družini iz nižjega srednjega sloja že težko. Ko bi oblast v svoji težnji po večji nataliteti slovenskega naroda (kajti za to očitno gre) uredila ta za materinstvo (starševstvo) pomembna področja, bi omenjenim ciljem napravila večjo uslugo. Misel na pokojnino in njene dobrobiti, kijih ponuja materinstvo, pride namreč šele tedaj, ko so na obzorju vnuki. • D. Z. Zlebir Rdeči križ v Lescah Skrb za onemogle, bolne, revne, begunce Lesce, 8. januarja - Topli medčloveški odnosi so v teh hladnih in nasilnih časih posebno dragoceni. Gojijo jih tudi po zaslugi predanih krajevnih aktivistov v Rdečem križu. Kako to počno v Lescah, je povedala tamkajšnja predsednica RK JOŽICA R Al H. »Pred koncem leta smo pripravili tradicionalno srečanje za starejše občane. 163 ljudi je v Lescah in okolici, ki so stari nad 75 let. Zadnjega srečanja se je udeležilo 65 ljudi, 33 bolnih in onemoglih smo obiskali na domu, 16 pa v domu starostnikov v Radovljici.« Je med njimi tudi kak sto ali devetdesetletnik? »Lani smo imeli dve jubilantki pri 90, Ivano Valant in Nežo Boršič.« Kako pri Rdečem križu še skrbite za svoje ljudi? »V zimskem času prirejamo zlasti ročna dela za žene, trenutno sodeluje okoli 30 žena. Vsaki dve leti postavimo tudi razstavo. Lanska je bila med domačini lepo sprejeta. Sicer pa aktivisti Rdečega križa sodelujemo tudi pri očiščevalni akciji, ki jo vodi Turistično društvo, in v sodelovanju s šolo v tako imenovani papirni akciji. Zbiramo tudi oblačila. Lani smo jih pred koncem maja zbrali precejšnjo količino v centralnem skladišču v Begunjah, kar nam je nekaj mesecev zatem prišlo zelo prav.« Ste pomagali beguncem? »Septembra smo zbrana oblačila ponudili za begunce v Metliki in jih v sodelovanju s Karitas tja odpeljali tri tone. Kasneje je za begunce zbirala tudi šola in poskrbela za odvoz pošiljke na Krk. Sicer pa smo poskrbeli tudi za begunce, ki so se nastanili v našem kraju. Popolnoma smo oblekli ženico, ki je pribežala iz Vukovarja, pri tem so nam pomagali tudi v Suknu Zapuže, zeliščarka Tončka Torkar pa je prispevala čaje in zdravilna mazila.« So vaše pomoči deležni tudi domačini? »Tudi. Delamo v povezavi s socialno službo, dajemo ji pobude za pomoč družinam, kjer vidimo stisko. Sodelovali smo tudi v akciji za pomoč Petri Divjak z Jesenic, ki smo ji namenili 3.000 tolarjev, pa tudi vsak od aktivistov je prispeval po svojih močeh « Kako pridete do denarja za take in podobne akcije? »Nekaj prispeva turistično društvo, ostane nam članarina, za akcije, kakršno je bilo nedavno srečanje starostnikov, pa se obrnemo na podjetja v kraju. Tokrat so nam poleg krajevne skupnosti pomagali Žito Lesce s pecivom, pek Magušar s kruhom. Murka z novoletnim aranžiranjem in namiznimi koledarji, zeliščarka Tončka Torkar s svojimi izdelki, osnovna šola pa s prostori.« • D. Z. Zlebir, foto: J. Cigler VEST Begunci v Istri Ljubljana, januarja - V Sloveniji še vedno prebiva okoli 22 tisoč beguncev, reka razseljencev pa se je zlila tudi na reško in puljsko območje. Kot je Slovenska tiskovna agencija izvedela na regionalnih uradih za begunce na Reki in Puli, jih je tam že 80 tisoč. Samo Istra je sprejela že 30 tisoč ljudi, večinoma iz Osijeka in Karlovca. V Opatijo, Crikvenico, na Reko in otoke seje zateklo že 50 tisoč ljudi, večinoma iz Zadra. V dogovoru z novim uradom Hrvaške za begunce si tudi v reški regiji prizadevajo za čimprejšnjo vrnitev ljudi na domove, kjer se le da. Za tiste, ki ostajajo, pa velja delovna obveznost. Stolpec za upokojence Vabilo na video predstavitev - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge na predstavitev video posnetkov s področja rekreativne dejavnosti društva v preteklem letu. Predstava bo v sredo, 15. januarja, ob 10. uri, v prostorih društva na Tomšičevi 4. Predstavili bodo posnetke s pohoda na Triglav in kolesarskega piknika pri Grobovšku na Kokri. Video posnetke je pripravil Tone Resman. Vstopnine ni. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Tekmovanje Dokler se bodo stranke i: državnega proračuna financirale, bodo najrazličnejše umazane igre najbolj pomembne, predvsem pa veliko bolj kot dogovarjanje o delu, gospodarjenju, o reševanju problemov, ki se na vseh področjih vsakdanjega življenja in preživljanja vse bolj kopičijo. Sem za politične stranke, vendar naj te svoj "življenjski sok" ustvarjajo same. Ljudem oziroma njihovim članom ne bi smela biti odveč podpora ali članarina, da njihova stranka, če dobro dela. preživi. To, kar se zdaj dogaja, z vsemi umazanimi igrami, pa ni nič drugega kot boj za denar iz državne blagajne in za sedeže, na podlagi katerih ta denar tudi priteka. Žalostno pa je. da na tisto pravo tekmovanje, ki smo mu vsak dan priča v krajevnih skupnostih, nihče od strankarskih veljakov niti ne pomisli. Sicer pa, kdo bo še mislil na delo, dokler je malha že zgolj zaradi kvakanja polna. Takole je po novem letu razmišljal predsednik srednje velike, vendar ne mestne, gorenjske krajevne skupnosti. Ko je bila beseda o programu za letos, se je jezil, ker gre lahko toliko denarja za strankarske prepire, ko pa so lani v njihovi krajevni skupnosti krajani oziroma vaški odbori kar tekmovali med seboj, da bodo končali akcije, kijih je bilo med letom zares veliko, je vse prevečkrat slišal od odgovornih mož, da denarja za tovrstne akcije oziroma pomoč pri njih ni. Tudi zdaj, na začetku leta, se vse bolj na glas poudarja, da se je nekdanji Beograd zdaj preselil v Ljubljano. Tapi, kjer so bili v krajevnih skupnostih navajeni doslej na zdravo delovno tekmovanje, pa modrujejo, da so se iz Beograda preselile tudi najbolj pomembne nekdanje delovne navade - politični (pri nas pa zdaj strankarski) mitingi... • A. Žalar Edino plačilo otroško veselje - Podljubelj - Kako dolgočasni bi bili dnevi brezskrbnih počitnic, ko ni snega, če ne bi prisluhnil željam krajan Podljubelja Janez Ahačič - Dovjakov. S prijatelji je z delom in z veliko dobre volje na svojem močvirantem posestvu "pričaral" čudovito in varno ledeno ploskev pod hribom blizu znane proge za motokros. Otroci in tudi malo starejši so na tej ledeni ploskvi poslali že pravi mojstri. Doslej v vasi praktično ni bilo možnosti za drsanje. Zato smo vsi v kraju Janezu še toliko bolj hvaležni, ker je prisluhnil željam najmlajših in mu je zdaj edino plačilo za to otroški smeh. Vstopnine za drsanje namreč Janez ne pobira. Pravi, da je srečen, ko vidi zadovoljne obraze obiskovalcev in vesel hkrati, da otroci niso po cele dneve na cesti. Po Janezovi zaslugi pa bo na ledeni ploskvi še posebno veselo jutri. I I. januarja. Od 15. ure naprej boste lahko v Podljubelju drsali po mili volji in tudi "tekmovali". Za ogrevanje bo najprej hokejska tekma Vsi na vse (nastopajo lahko vsi. ne glede na starost: tudi dekleta). Potem bo sledilo hitrostno drsanje, kegljanje na ledu in nazadnje za tiste najboljše tudi ples v parih. Prijavnine ne bo in tudi nagrad ne. Namen je le, da se srečajo ljubitelji drsanja. • (až) Sprejet poslovnik knjižnice - Radovljica - Na zadnji lanski seji sveta Knjižnice A. T. Linharta Radovljica so sprejeli poslovnik za člane in druge obiskovalce knjižnic v občini za letos. Tako bo za člane knjižnic v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici članarina za letos 300 tolarjev, v vseh drugih krajev nih knjižnicah v občini pa 200 tolarjev. Otroci bodo v vseh knjižnicah plačali 100 tolarjev. Izposoja knjig bo možna do tri tedne, zamudnina za knjige in video kasete pa bo 2 tolarja na dan. lzposojnina za nečlane bo do 50 odstotkov redne članarine, za izgubljene knjige pa bodo zaračunavali trikratno ceno. Razen v izjemnih primerih bodo izposojali največ štiri knjige naenkrat. • (Jr) Člani društva tudi kmetje - Kranj - Tako kot po drugih dru- štvih upokojencev na Gorenjskem se tudi v Društvo upokojencev v Kranju včlanjujejo zadnje čase kmetije iz okolice Kranja oziroma iz občine. V društvu v Kranju so njihovega članstva še posebno veseli in vabijo vse upokojene kmete in kmetice, da se jim zdaj ob začetku leta pridružijo. Ob vpisu vsak novi član dobi člansko izkaznico in brošuro Informacije za leto 1992. • (ip) RENT a CAR MLADI VOZNIK -- KRANJ, Koroška 5 (hotel Creina) Telefon: 064/213-160 328-602 IZPOSOJANJE OSEBNIH IN KOMBINIRANIH VOZIL PO KONKURENČNIH CENAH Krajevna skupnost Poljane Načrtov dovolj tudi za letos - V krajevni skupnosti Koprivnik - Gor-juše v radovljiški občini, kjer so lani z veliko akcijo vseh krajanov in ob pomoči širše skupnosti ter organizacij in ustanov dobili telefone, zgradili po načrtih domačina Stanka Korošca mrliško vežico in dokončali gradnjo gasilskega doma z dvorano, imajo tudi za letos kar precej načrtov. Se največ dela jih čaka na cestah, radi pa bi zgradili tudi še eno avtobusno postajališče. Odkar pa imajo v gasilskem domu (na sliki) tudi lepo dvorano, si želijo, da le-ta ne bi v prihodnje samevala. Pravijo, da bo v njej vedno živahno, če bo oživela v krajevni skupnosti društvena dejavnost. Prepričani pa so tudi, da bodo to še najlažje dosegli, če bodo v krajevni skupnosti spet imeli svojo šolo. -A. Ž. Dejanja se sama hvalijo Kakorkoli obračamo, nazadnje je ugotovitev enkaka: v krajevni skupnosti Poljane v škofjeloški občini je kar 23 precej razpršenih naselij in prav do vseh vodijo poti. Zato, ugotavljajo v sedanjem vodstvu KS, ceste še dolgo ne bodo urejene tako, kot bi bilo treba in bi si želeli. Poljane, 9. januarja - Tokrat obisk v krajevni skupnosti Poljane ni bil povezan z nedavnimi dogodki in zato, kot so povedali, da so bili zadnje čase kar nekajkrat predvsem v slabi luči prikazani v časopisu. Minulo leto je bilo vodstvo krajevne skupnosti z vaškimi in gradbenimi odbori namreč zelo zavzeto pri uresničevanju svojega osnovnega komunalnega programa in pri drugih vsakdanjih dejavnostih. "Politiziranje, ki je dobilo toliko prostora v časopisu in ki je nepoznavalcem dogajanj v naši krajevni skupnosti lahko ustvarilo povsem popačeno sliko, pa se nam v vodstvu krajevne skupnosti upira. Tudi nihče nas v zvezi s pisanjem ni prišel vprašat, da .bi povedali, kaj mislimo. Mislim, da je zdaj prav, da lahko povemo vsem, ki so brali o nas, tudi tisto, kar smo delali. Saj smo se nazadnje res že kar tolažili, da se dejanja pač sama hvalijo." Roman Dolenc je tudi tokrat, kot na začetku leta, pri razlagi programa, poudaril, da se je svet celo leto ukvarjal predvsem s komunalnimi vprašanji, za politična opredeljevanja (in prerekanja) pa v programu in v sedanjem vodstvu krajevne skupnosti ni prostora. "Naš program so ceste, kanalizacija, šola... In prav na komunalnem področju se je lani tudi največ dogajalo. Če zdaj ocenjujem, kaj vse je bilo narejeno, moram ugotoviti, da je bilo med gradbenimi odbori in krajani po posameznih krajih v krajevni skupnosti pravo delovno tekmovanje. Vsem bi se v imenu sveta rad zahvalil, tudi zato, ker so pri akcijah, ki jih ni bilo malo, povsod in vsi po vrsti pozabili, da so njihovi "stili" pri krampih in lopatah morda takšne ali drugačne barve. Če bi se po barvah dobivali (in po političnih razprtijah merili), potem bi resnično veljalo tisto, kar je o Poljanah v zadnjem času pisalo." V začetku leta so v krajevni skupnosti morali najprej pokriti dolg iz prejšnjega leta na cesti Volča - Malenski vrh, Drnovškov mlin - Kremenk in Dobje. Potem pa smo spomladi asfaltirali najprej tri ceste in sicer Drnovškov mlin - Vinhar-je (1000 metrov), cesto Hotov- "Vsi, ki so zadnje čase lahko brali o Poljanah, imajo precej izkrivljeno sliko o naši KS. Zato je treba pojasniti, da smo v vodstvu KS mladi in z zgodovino NOB nismo obremenjeni. Vsakdo ima lahko svoje mišljenje. Kar pa zadeva krajevno praznovanje, smo se v svetu odločili za anketo, ki je pokazala, da so krajani za to, da se praznovanje ukine in so to potem potrdili tudi na zboru krajanov. Nikomur pa praznovanja nismo preprečevali in tudi glede dvorane je bito vse urejeno, čeprav je stališče sveta, da za politične prireditve oddajamo dvorano brezplačno le na podlagi pismene prošnje. Res ni tudi, da nas motijo nekatere slike Iveta Šubica. Krajani cenimo Iveta Šubica in v svetu KS smo dali tudi pobudo, naj bo slika Iveta Šubica tudi med slavnimi Poljanci v šoli. Kar pa zadeva poimenovanje šole, je zbor krajanov odločil o imenu Osnovna šola Poljane. Vendar pa morata ta predlog potrditi še občinski izvršni svet in svet šole. In še enkrat moramo poudariti, da se vodstvo KS ograjuje od takšnih ali drugačnih političnih prerekanj v Poljanah in morebitnih namigovanj na KS. Naš cilj je konkreten gospodarski in društveni program v krajevni skupnosti," pojasnjuje predsednik sveta KS Roman Dolenc. Planinski domovi v nekdanjih stražnicah — Ljubljana - V Planinski zvezi Slovenije so že lani oblikovali predlog, da bi v opuščenih stražnicah nekdanjih obmejnih enot armade uredili planinske postojanke. Nekatera slovenska planinska društva so tudi konkretno izrazila pripravljenost za prevzem določenih objektov, med katerimi jih je velika večina na Gorenjskem. Planinsko društvo Kranj se zanima za karavlo Anclovo na Zgornjem Jezerskem, Planinsko društvo Jezersko je zainteresirano za objekt na Virnikovi planini, PD Tržič pa za nekdanjo planinsko postojanko Momčilo Marjanac na Siji. Karavlo Edvard Kardelj - Krištof pod Pečjo na tromeji bi v planinsko kočo preuredili člani PD Rateče - Planica, karavlo v Tamarju pa bi prevzeli v upravljanje člani PD Medvode. Vladni krogi o teh predlogih še niso izrekli svojega mnenja. Brez dvoma bo tudi za te obiekte treba čimprej najti upravljalce, sicer jih čaka propadanje. • S. Saje OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO, p. o. KRANJ XXXI. DIVIZIJE 7A razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas od 10. 2. 1992 do 30. 6. 1992 (Pogoj: PRU ali P). UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas od 10. 2. 1992 dalje (Pogoj: PRU ali P). Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izidu bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC" KRANJ STANETA ŽAGARJA 1 64000 KRANJ le1 r c. 10641 27 461 d.rektor 10641 JI 757 vas vabi v.izobraževalne programe - TEČAJ ZA NATAKARJE, KUHARJE IN PRODAJALCE - TEČAJ ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA ZASEBNA PODJETJA IN OBRT -- RAČUNALNIŠKE TEČAJE ZA ZAČETNIKE - MS DOS, VVORDSTAR - 90-urne JEZIKOVNE TEČAJE ZA ODRASLE Informacije: telefon 217-481, fax 217-484 Ste morda eden tistih, ki vam ni uspelo končati osnovne šole; • za večje zaposlitvene možnosti vas vabimo, da se vpišete v 6., 7. ali 8. razred osnovne šole za odrasle. Prijave sprejemamo do 1. 2. 1992. Informacije 217-481. nik (300 m) in Volča - Lom (l000 m). Iz tako imenovanega elementarja so bile urejene ceste Delnice - Štantman, pot v Platiševo grapo, Hotovlja - Visoko in še nekatere. Jeseni pa so rekonstruirali še tri ceste: Drnovškov mlin - Kremenk -Pasja ravan (1300 m), Poljane - Roman Dolenc Letos naj bi bila izpolnjena obljuba vsaj glede denarja za načrte za šolo. Sicer pa se šoli, za katero se financiranje najbrž nanaša tudi na bodočo samoupravno organiziranje, Poljanci ne odrekajo. Smoldno (1200 m) in Delnice -Luže (800 m). KS je pomagala tudi pri gradnji poti Hotovnik -Planinčar, iz občinsklega sklada za manj razvite pa je urejena cesta Gabrška gora. Nekaj podobnega kot na cestah (našteli pa smo le glavna dela) se je lani dogajalo tudi pri vodovodih. Tako je bilo obnovljeno zajetje za vodovod v Malen-skem vrhu, popravljen je bil vodovod v Jazbinah in zgrajen nov vodovod za Spodnjega in Zgornjega Rovtarja na Gabrški gori. "Pri teh in tudi drugih akcijah smo bili uspešni predvsem zaradi velike pripravljenosti krajanov za sodelovanje v delu in denarju. Tam, kjer smo asfaltirali ceste, so krajani prispevali več v denarju, kjer smo jih urejali v makadamu in jih pripravljali za kasnejše asfaltiranje pa v delu. Če bo obveljala takšna usmeritev še naprej, potem sem prepričan, da bomo še marsikaj naredili v naši krajevni skupnosti. Posebej pa se moramo zahvaliti za strokovno pomoč Mihu Bizjaku in Branetu Ziberni." Vodstvo KS pa je celo leto delalo na uresničitvi dveh glavnih ciljev in sicer kanalizacije in nekako v njeni senci je. bila tudi poljanska osemletka. Kar zadeva kanalizacijo, jim je lani uspelo pridobiti idejne projekte, lokacijsko dokumentacijo in lokacijsko dovljenje (razen za čistilno napravo). Že v začetku leta so se v štirih naseljih odločili tudi za plačevanje prispevka za mestno zemljišče. Zdaj pa so pred tem, da se dogovorijo, kdaj in kako bodo kanalizacijo začeli graditi. Srečanje z uporabniki načrtujejo še ta mesec. "Drugače pa je z osemletko, kjer so zadeve nekako obtičale. Ljudje želijo osemletko, denarja pa ni. Vztrajali bomo, da vrtec ostane v šoli, zgraditi pa je treba pet novih učilnic in garderobo. Poljanci ponujamo štiriletni samoprispevek (največ 2 %), vendar bi na ta način zbrali le četrtino vsega denarja. Mislim, da bi se v občini morali nad tem zamisliti. Ob vseh občinskih potrebah in možnostih osebno vidim le dvoje: ali zmanjšati občinske potrebe ali pa iz republike dobiti več denarja. Poljanci, kot rečeno, pa se svojemu deležu pri šoli ne odrekamo. In če ne drugega, bi veljalo letos veljalo izpolniti vsaj lansko obljubo. Ta pa je Denar za načrte!" • A. Žalar Sanirati pobočje V Mojstrani — Dovje - Mojstrana, januarja - Krajevna skupnost Mojstrana se je zavzela za sanacijo hudourniškega območja na severnem pobočju Mežakle, ki je zaradi krušljive kamnine izpostavljeno močni eroziji. Ob močnejših nalivih prihaja do stalnega nanosa mulja in gramoznega materiala na kmetijske površine in tudi na lokalno cesto od Mojstrane do Savskega mostu. Leta 1966 se je že zgodilo, da je bilo poplavljeno in zasuto območje, kjer je umetno drsališče in uničeno precej zemlje. Prebivalci opažajo, da se proces erozije tal nadaljuje, in da so nanosi materiala vedno bolj pogosti predvsem na pobočjih od Mlak do smučarske vlečnice. V Mojstrani pričakujejo, da bodo sanacijo hudourniškega področja uvrstili v plan za letos, v naslednjih letih pa območje dokončno sanirali. Zahtevajo tudi, da se do zaključka sanacije uredi vzdrževanje kmetijskih in gozdnih poti po večjih nalivih tako, da bo možen dostop do posameznih parcel, prizadete lastnike kmetijskih površin pa naj bi začasno ali trajno oprostili plačevanja davkov in prispevkov za uničene površine. • D. S. Ureditev mestnega jedra - Radovljica - Vsi dosedanji ukrepi za zaporo trga A. T. Linharta v Radovljici za promet in parkiranje avtomobilov niso bili uspešni. Za nered na prostoru pa ne gre kriviti le kršiteljev, ocenjujejo člani komisije za urbanizem in komunalne zadeve pri svetu krajevne skupnosti Radovljica. Tudi odgovorni za prometno varnost bi morali označiti prepoved prometa in parkiranja že na vpadnicah v Radovljico, ne pa zgolj z enim prometnim znakom pred samim vhodom na trg. Najbrž bodo pristojni kaj več storili v prihodnje, ko bodo začeli uresničevati projektne naloge ureditve starega jedra Radovljice. S tem je povezana tudi celovita rekonstrukcija vodovodnega omrežja, kanalizacije, izgradnja nove transformatorske postaje in nizkonapetostnega kabelskega električnega omrežja, nove javne razsvetljave, plinifikacije, novega telefonskega omrežja in sistema kabelske TV. Posebno skrb pa bodo namenili ureditvi prometnih površin, tlakovanju trga, hortikulturni in drugi mestni opremi. • (jr) KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Alenka Hain PLES KOT PRIPOVED Kranj - Te dni poteka v Ljubljani že tradicionalna prireditev Dnevi plesa. V programu nastopajo tudi plesalke kranjske skupine Nova s plesno predstavo Odhajanja, pri kateri je koreografsko delo opravila Alenka Hain. Predstava je nastala lani in okoli novega leta so jo mlade plesalke spet obnovile, da bo vse nared za nastop v Cankarjevem domu v družbi najboljših plesnih skupin, v "razredu" resnejše plesne predstave za razliko od tako imenovanega razvedrilnega plesnega programa. Naneslo je tako, da je skupina Nova svoj nastop lahko pripravljala te dni tudi z Alenko Hain, ki je prišla sredi decembra domov na krajše počitnice. Hainova, ki je pred tem eno leto vodila plesno dejavnost v okviru ZKO Kranj v gradu Kieselstein, nadomeščala je Natašo Bergant Možina, je zdaj namreč študentka znane nizozemske School for a Nevv Dance Development v Amsterdamu. Z odločitvijo za šolanje v tujini Hainova stopa po stopinjah nekaterih slovenskih plesalk, ki so prav tako iskale plesno znanje na teh najbolj znanih evropskih šolah plesa. Pri nas namreč te vrste šolanja ne poznamo, nadomešča ga nekoliko le cela vrsta organiziranih tečajev, seminarjev in druge vrste izpopolnjevanj. Že celo desetletje in več se ukvarjate s plesom, kaj naj bi vam prinesel študij v Amsterdamu? "Našla sem šolo po svoji meri, bi lahko rekla. Še posebej me zanima povezava plesa in gledališča, prav to znanje pa je tudi del mojega študija. Za menoj je sicer šele nekaj mesecev intenzivnega študija, na katerega so me sprejeli, potem ko so videli moj program na videu. Avdicije na tej šoli pa so sicer izključno v 'živo'. No, zdaj se lahko povsem posvečam samo plesu, za menoj je diploma na slavistiki. Dve leti traja študij v programu, ki sem ga izbrala, nato seveda nazaj domov." Poznamo celo vrsto plesnih tehnik, kaj pa je značilno za tehniko na šoli za nov plesni razvoj, kot se imenuje ta znana evropska šola? "Poudarek je na naravnem gibu, vse izhaja iz gibanja človeka, prav to pa je tisto, kar me pri tej plesni tehniki tudi najbolj zanima. Študij je seveda celovit, to pomeni, da spoznavaš tudi, kako se naredi predstava - od osvetlitve, zvoka, vsega. Plesalec lahko skratka pripravi sam predstavo, v kateri tudi nastopa. Zelo koristna izkušnja." Med novoletnimi počitnicami ste doma pripravili tudi samostojni plesni nastop. Je to povsem nova plesna podoba? "To je bil celo moj prvi samostojni plesni nastop. Prej sem plesala v skupini, tudi s skupino Mass. Imela sem sicer Vedra zapeljivost - Plesno razgledano, pa tudi manj razgledano občinstvo je v prepolni in seveda premajhni dvoranici gradu Kieselstein v sredo zvečer doživelo tridesetminutni plesni nastop Alenke Hain; svoj plesni izraz je dopolnila ne le z glasbo, pač pa tudi z glasom in ne nazadnje z govorjeno besedo. Vse skupaj v sozvočju in po skrbno odmerjenih delih, pri katerih ima plesni gib seveda glavno in vodilno vlogo. Navidezno morbidna scena z okostnjakom je po njeni zamisli postala duhovit, veder, neskončno zabavni plesni dialog z negibnim partnerjem, ki ostaja ravnodušen do njenega plesnega zapeljevanja - prav to pa plesalko navdihuje: zdaj je razigrani Amadeus, zdaj agresivna zapeljivka, ki se, potem ko naj bi izčrpala vso umetnost zapeljevanja, v obupu resignirano sesede - in zajezika še Mickine nasvete zapeljevanja zabitemu Anžetu. Koščeni partner je ostal hladno negiben, občinstvo pa se je z veseljem in vso naklonjenostjo dalo zapeljati. BOJAN BENSA V LIPI V generaciji umetnikov, ki so se v slovenski likovni umetnosti pojavili v osemdesetih letih, zavzema Bojan Bensa (rojen leta 1954, leta 1980 diplomiral na ljubljanski likovni akademiji in tri leta kasneje dokončal slikarsko specialko) mesto enega najbolj zanimivih in samosvojih ustvarjalcev. Slike, s katerimi se je Bojan Bensa predstavil na razstavi v Kranju, so - najenostavneje rečeno - likovne prezentacije atmosfere in vzdušij prostorov in ambientov, ki so na umetnika nekoč pustili intenziven vtis. Ta vtis je moral biti tako močan, da si je umetnik zaželel še nadalje bivati in se zadrževati v teh privilegiranih območjih in (ali) jim tudi poiskati ustrezno vizualno pou-stvaritev v slikarskem mediju. Zunanjost in notranjost, polnost in praznost, zamejenost in neomejenost, pozitivnost in negativnost, sploščenost in prostor-skost, mirovanje in ritem, toplina in hlad; Bensove definicije prostorov so vedno omejene s polarnimi razmerji pozitivne in negativne uprostorjenosti. Čeprav le na dvodimenzionalnemu nosilcu naslikani prostori, ki se zgolj ponujajo gledanju, nas vzdušja Bensovih slik nagovarjajo, največkrat nas tako rekoč vabijo, da bi tudi sami poskusili v njih udejaniti lastno prisotnost. Tem nasprotni so odsotni prostori, prostori odsotnosti, ki se (po umetnikovem mnenju) pojavijo takrat, kadar »naslikani prostor fikcije ne pokriva želje po bivanju v njem«. Taki prostori nas namreč odbijajo in ne prepuščajo vase. Bensove slike se ne podrejajo umetni (geometrijski) perspektivi, trdnemu kompozicijskemu skladju ali raznim drugim ukanam očesa, niti nam ne odslikavajo nam ničesar znanega in prepoznavnega. V vidno ponovno priklicana prostorska vzdušja po-doživljamo zgolj v valovanju in sevanju barvne mase, ki nam omogoča orientacijo po prostoru, ne pa tudi njegove identifikacije. Prepleti barvnih nanosov vabijo »pozorno oko, ki seje pripravljeno vpiti v prostor«, v globino slikovnega polja ali pa ga odrivajo tik ob površino predstavljenih volumnov. Barvna soočanja so pomembnejša od mimetične zanesljivosti, ki je nadomeščena z nečim bolj zavezujočim - s sožitjem »notranjega bistva« in zunanjega izraza upodobljenega. Že najmanjše spremembe v koordinaciji barvnih površin povzročijo spremembe tudi v razsežnostih upodobljenega prostora samega. Barvo, ki je najdejavnejša in ključna prvina slik, umetnik uporablja kot materijo, kot barvno magmo, osvobojeno teže fizične realnosti. Izrabi tudi njene teksturalne sposobnosti. Barvno tkivo, ki čedalje bolj agresivno vdira v upodobljeni prostor, namreč v končni fazi prestopi v strukturo. Vtis prostorskosti je tokrat reguliran zgolj s součinkovanjem frontalnih barvnih enot z lastno notranjo tenzijo. Damir Globočnik tudi plesne nastope na raznih prireditvah, toda plesni večer je nekaj posebnega in ne vem, kako da sem na to priložnost malo dlje čakala. Moj plesni izraz ostaja v glavnem isti, nekaj novosti pa seveda gotovo ne manjka. Nastop je bil pripravljen že lani pozno spomladi, potem pa so junijski dogodki spremenili vse načrte. No, moj plesni izraz bo gotovo nekaj drugačen, potem ko bom zaključila šolanje, kaj pa bo iz vsega tega nastalo, pa bomo šele videli." • Lea Mencinger, foto: Katja Premru MATEJA KOLEZNIK V gledališki teoriji nastopa pojem zrcalne podobe v vlogi cementa, ki zveze gledalce z igralci; namen gledaliških predstav se koncentrira v poanti igre, ki naj bi jo gledalec dojel. Seveda pri tem stopa v ospredje problem motiviranja gledalca, da se vključi v predstavo, da se identificira z vlogami na odru, da razmišlja. Performance, ki skuša gledalca pritegniti k razmišljanju, identifikaciji, mora biti korak pred svojim potrošnikom. Vedel naj bi, kaj gledalcem ugaja, torej poznati mora križe vsakdanjika, ki morijo ljudi, ne samo ljubitelje Talijenega hrama, da bi jih pritegnil k sodelovanju. Vsekakor morata igralec in režiser še pred premi-erno uprizoritvijo vedeti, kakšna bo reakcija občinstva na igro, posamezne izrazne prijeme. Zrcalna slika, ki predstavi zagotavlja prodornost, je del njene zavesti, njenega načina mišljenja. Ena možnost, da se režiser (igralec dokoplje do zrcalne podobe, je zamišljanje, druga, zaradi katefe je teorija zrcalne podobe dobila ime, je igranje pred ogledalom. Igra pred ogledalom zagotavlja igralcu neposredno sliko in predstavo, kako določen prizor vidijo gledalci, z vajo pa omenjena predstava postane igralčeva rutina. Ko veste, ko imate občutek, katere igralske prijeme občinstvo goreče sprejema, ne samo, da veste korak pred občinstvom, ste dosegli namen gledališke igre, kajti poigravanje z gledalstvom postane užitek, tako tistih na odru, kakor tistih na sedežih. Nastop Mateje Koležnik je bil šolski primer, praksa teorije zrcalne slike; glasovna strukturiranost (cvileč, javkajoč glas za označevanje stiske, strahu, globok za ponazoritev samozavestnega govora...), dramatizacija prizorov, gib, ter pristen stik z otroki so se zlili v sintezo. Plačilo sinteze je bilo sproščeno vzdušje otrok, željnih ljudi, ki znajo uganiti njihova prikrita hotenja. Mateja Koležnik vidi zrcalno podobo svoje slike, kar pomeni, da ve, za koga, kako in zakaj nastopa. Tomaž Kukovica NOVI PROSTORI GALERIJE EKOS Radovljica - Tik pred novim letom se je radovljiška galerija Ekos preselila iz prejšnjih prostorov v Trubarjevi ulici v nove prostore v preddverju stavbe podjetja Intertrade v bližini hotela Grajski dvor. V starih prostorih bo ostal le prostor za shranjevanje slik in materialov ter atelje likovne skupine "6 + 4". V novih prostorih prav zdaj razstavljajo slike akademski slikarji Janez Boljka, Martin Avsenik, Dora Plestenjak, Domen Slana, Tahir Hamid ter slikarja Janko Korošec in Miroslav Pengal. Tokratna razstava je zanimivo postavljena - na slikarskih stojalih. Odprta je vsak dan neprekinjeno, tudi ob sobotah in nedeljah. # jr SLOVENIJA - FOTO-ESEJ France Štele je ob koncu leta »dal na svetlo« še eno knjigo o naši deželi z naslovom: Slovenija - skozi ogenj do neodvisnosti. To je povsem avtorsko delo, saj je Štele avtor fotografij, besedila, idejne zasnove in oblikovanja, izdal pa jo je v samozaložbi. Komentar k vsebini knjige ni potreben, saj govorijo dovolj zgovorno že naslovi posameznih poglavij: Pomlad v Sloveniji, Kronologija dogodkov, Spomin na padle za domovino, Besede Evropi in svetu, Zgodba o tanku in Utrip poletja v Sloveniji. Kronologija znanih dogodkov v poletju in jeseni 1991 je napisana na osnovi poročil slovenskih dnevnih časopisov, večinoma Dela in opremljena s Steletovimi avtorskimi fotografijami. Vsako poglavje je pravzaprav zaključen foto-esej, ki ga dopolnjuje kronologija dogodkov v Sloveniji ali pa besedila slovenskih pesnikov in pisateljev. Vojni dogodki so pospremljeni s črno-belimi posnetki, ostali foto-eseji pa so v barvni tehniki, kar da knjigi kot celoti še drugačne konotacije. Črno-bele fotografije, ki spremljajo kronološki del knjige, vsekakor izstopajo po svoji umetniški kvaliteti. Knjigo je natisnila tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani. Dušan Lipovec KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Andreja Trohentarja. V galeriji Mestne hiše razstavljata Jože in Zlata Volarič. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava črnobelih in barvnih fotografij FK Triglavski narodni park. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 17. uri odprli drugi del razstave Iz zgodovine osnovne šole v Radovljici. Razstavo bo predstavila avtorica Verena Štekar - Vi-dic, na ogled pa bo do konca januarja. V Pasaži radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Vojna v objektivu; razstavljajo člani Foto kluba Sloboda - Vis iz Varaždina. BLED - V Atlasovi galeriji Sebastijan so na ogled male plastike akad. kiparja Toneta Demšarja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo akad. slikarke Klementina Golija z naslovom Masakriranje duhovnega prostora. Na otvoritvi se bo s pesniškim recitalom predstavila Biserka Car, glasbena spremljava flavtist Primož Zevnik in kitarist Aldo Komar. V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled klubska razstava fotografij FKK Anton Ažbe Škofja Loka. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Na osnovni šoli Poljane je v počastitev 50-letnice poljanske vstaje in dražgoške bitke na ogled razstava olj in grafik slikarja Iveta Šubica na temo NOB. Razstava bo na ogled do konca januarja vsak dan, razen sobote in nedelje. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled likovna dela skupine Nova - - ob njeni dvajsetletnici. V kavarni Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri s kulturnim programom odprli prodajno razstavo likovnih del slikarke Jelke Skuk. LJUBLJANA - V novem razstavnem prostoru Narodnega muzeja je še do februarja odprta arheološka razstava Pismo brez pisave - Arheologija o prvih dveh stoletjih krščanstva na Slovenskem. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: FEYDEAU V GLEDALIŠČU - V Prešernovem gleda lišču bodo v tem tednu nadaljevali z abonmajsko predstavo Georgea Fevdeauja Do-re-mi-Feydeau. Danes, v petek, je predstava zaključena za Srednjo kovinarsko šolo Škofja Loka. Jutri, v soboto, 11. januarja, bodo predstavo ponovili za red sobota II in izven. KRANJ: KONCERT V CERKVI - V nedeljo, 12. januarja, ob 18.45 bo v kranjski župnijski cerkvi koncert Mladinskega mešanega zbora Škrjančki s programom božičnih pesmi pod vodstvom Angele Tomanič. Gosta koncerta sta Branka Bulovec, sopran, in Aleksander Prime, citre. PREDDVOR: STARI OBIČAJI - Dramska skupina Preddvor bo jutri, v soboto, 11. januarja, ob 19.30 v Kulturnem domu ponovila igro starih običajev, pesmi in plesa - Svatba med gorami. ADERGAS: KONCERT - Ljubiteljem lepega petja so v Ader-gasu za jutri, v soboto zvečer ob 19. uri pripravili koncert dveh pevskih zborov. V kulturni dvorani bosta nastopila Moški pevski zbor Janez Čebulj iz Komende in prvikrat v Adergasu tudi Ženski pevski zbor Solidarnost iz Kamnika. Z veznim besedilom o Petru Pavlu Glavarju bodo prireditev povezovali igralci KUD Velesovo. ŠKOFJA LOKA: SLOVENSKE KOLEDNICE - ZKO Škofja Loka in Moški zbor KUD Stane Žagar - Plamen prirejata koncert slovenskih kolednic. Prireditev bo jutri, v soboto, ob 19. uri v OŠ Ivana Groharja v Podlubniku. Sodelujejo: Moški pevski zbor Stane Zagar-Plamen, Moški pevski zbor Podnart, Zlata in Dragiša Ognjanovič in Koledniški instrumentalni trio, dirigent je Egi Gašperšič. Vstopnice uro pred koncertom, rezervacije na ZKO Škofja Loka. ŠKOFJA LOKA: KONCERT PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA - Danes, v petek 10. januarja, ob 18. uri bo v restavraciji hotela Transturist Škofja Loka letni koncert Partizanskega pevskega zbora - v počastitev petdesetletnice poljanske vstaje in dražgoške bitke. Po koncertu bo družabno srečanje. KAMNA GORICA: KOLEDVA 91 - Moški pevski zbor KUD Stane Žagar Plamen Kropa bo v nedeljo, 12. januarja, ob 17. uri v gostišču Mlin v Kamni Gorici ponovil svojo Koledvo 91. Na koncertu sodelujeta tudi sopranistka Zlata Ognjanovič in basist Dragiša Ognjanovič. PODJETNIKI IN OBRTNIKI! Da ne bi imeli nikoli več skrbi z vašimi papirji, pokličite tudi vi računovodski servis EXPLEO G&A, Staneta Žagarja 39, Kranj, tel. 242-594 od 9. -12. in 16. -19. ure Komisija Skupščine občine Jesenice za volitve in imenovanje ter kadrovska vprašanja Skupščine občine Jesenice na podlagi 35. in 70. člena Zakona o zavodih (Ur. list Republike Slovenije, štev. 12/91) RAZPISUJE 1. DIREKTORJA GLEDALIŠČA TONE ČUFAR JESENICE Pogoji: — visoka ali višješolska izobrazba ustrezne smeri za dejavnosti, kijih opravlja Gledališče Tone Čufar Jesenice, — tri leta delovnih izkušenj v stroki, — organizacijske in poslovne sposobnosti 2. DIREKTORJA DOMA DR. FRANCETA BERGEUA JESENICE Pogoji: — višja izobrazba družboslovne smeri (socialna, ekonomska, zdravstvena smer), — 5 let delovnih izkušenj na področju družbenih dejavnosti od tega 2 leti pri vodenju srednjih organizacijskih enot ali manjših delovnih organizacij ali strokovnih služb, — predloženi program razvoja. Izbrani kandidati bodo imenovani za obdobje štirih let. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev Komisiji Skupščine občine Jesenice za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja, Titova 78, 64270 Jesenice. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. GLAS 6. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek. 10. januarja 1992 GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Cene na uzde Inflaciju je nekoliko padla, toda razkorak med tečajem in inflacijo vse bolj kričeče opozarja, da je ne bo moč krotiti zgolj z denarno politiko', naj Banko Slovenije ie tako varuje vrednost tolarja. Svoje bi morala napravili tudi vlada, krotili cene. ki so v njeni pristojnosti, kar z drugimi besedami pomeni razbijali monopole, ki so ie po osamosvojitvi Slovenije ie okrepili zlasti pri cenah osnovnih živil, medlem ko nam /c podraži/vena praksa elektrike, bencina Ud, stara znanka. Vlada bo morala tem cenam nadeti uzde tudi zaradi socialnega sporazuma, ki ga ie že pred časom predlagal dr. Veljko Bole, zdaj pa postaja aktualen, saj so nedvomno tudi politiki spoznali, da socialnega miru sicer ne ho. Prav socialni nemiri pa so seveda problem, ki se ga politiki najbolj boje. Omejitvena denarna politika /c mnboljši dokaz, daje z umnimi koraki moč marsikaj naredm. toliko lažje, če ie podložena z ekonomskimi ukrepi, kakršen /< odkup družbenih stanovanj. Na plan so ljudje pOfegnili marke, ki so pravi blagoslov za denarja žejno gospodarstvo, vendar pa ima vsaka palica dva konca, saj je omejitvena tolarska politika oh poplavi mark celo znižala tečaj m govorimo lahko v revalvaciji tolarja. I o pa je seveda hud udare*, za izvoznike, ki bodo morali v tem in v prihodnjih letih izvoziti več kot polovico proizvodnje. Izkupiček od odkupa stanovanj znaša že 300 miliionov mark Ulevizne rezerve Banke Slovenije že 401) milijonov mark) Potok pa je seveda počasnejši, kot bi bil lahko, če bi bil že sprejel zakon o javnem dolgu, ki ga bo skupščina ponovno obravnavala prihodnji leden Banke so medlem večinoma ie Omogočile ljudem odkup stanovanj s pomočjo zamrznjenih deviznih hranilnih vlog. I udi Gorenjska banka, kjer lahko varčevalci m njihovi ozn družinski člani zamrznjene marke rii nakup stanovanja porabijo tako, da v banko pridejo s pogodbo, ki so fo sklenili s svojim podjetjem Operacija ni gotovinska, banka pa ljudem omogen i. da tolarje vežejo, dokler jim ni potrebno plačati kupnine. Banka gre torej hudem na roko. ta promet pa znaša približno 300 tisoč mark na dan. na mesci torej od S dO 9 milijonov mark. Bol/ kot odkupovanje stanovom /e torej problematičen položaj izvoznikov, na kar je zbornica že opozorila, najbolje pa ga pojasnjuje podatek, da se je v zadnjih treh mesecih lanskega leta marka podražila za 31,25 odstotka, injlaeiia pa te zdrvela za 65,56 odstotka. Banka Slovenija je na pritožbe o "zamrznjenem" tečaju zdaj odgovorila z blagajniškimi zapisi v tujem denarju, ki lih ho začela, izdajati z današnjim dnem. pričakujejo, da jih bodo kupovala podjetja, ki imajo devize in se z njimi pojavljajo na tako imenovanem podjetniškem deviznem trgu. Podobno pričakujejo, da bo stanovanjski sklad vsaj petino denarni porabil za nakup zapisov. Ker bodo prenosljivi, se bodo pojavili na trgu vrednostnih papirjev, torej na Ljubljanski borzi. Blagajniški zapisi v tujem denarju bodo v bistvu nekakšni devizni računi podjetij Banka Slovenije pa pričakuje, da bodo zapise kupovala tudi podjetja, ki SO z odkupom stanovanj zbrala veliko tolarjev, Zanje nabavila devize m nh uporabila za nakup zapisov. Kaj pa bo storila vlada Zdaj je zadržala podražila elektrike in bencina, toda vprašanje je. do kdaj. Vprašanje /<' namreč, ka/ /c sploh se sposobna napraviti, bo sploh uspehi s sindikati skleniti socialni sporazum? Razmere n I vse bolj govorijo v prid strokovne in zelo pragmatične vlade. Peterletova pa taksna seveda m Elan d.d. februarja V begunjskem Elanu so po praznikih pognali proizvodnjo, koordinacijo med Elanovimi podjetji je prevzel Primož Finžgar, direktor podjetja Elan Ski. Podjetje Komel, ki je tla dražbi Eilan kupilo za 31,8 milijona mark zdaj pripravlja ustanovitev delniške družbe, ki naj bi bila po besedah v.d. direktorja Matjaža Vuge registrirana konec tega oziroma na začetku prihodnjega meseca, prihodnji teden pa bo opravljena cenitev. Napravljena bo po statični metodi oziroma po metodi likvidacijske vrednosti, kar je načeloma najnižja možna vrednost podjetja. Prihodnji teden pričakujejo tudi potrjene bilance Elano-vih podjetij \ tujini. Glede na cenitev bodo oblikovali glavnico delniške družbe, Do prodaje I lana na dražbi je svoje terjatve na Komel preneslo 42 odstotkov upnikov, po besedah Matjaža Vuge se je /daj /a delnice odločilo že 60 odstotkov upnikov, preostali bodo imeli tO možnost se do konca februarja, zamudniki bodo imeli enake možnosti. Dotlej bodo lahko preračunali, ali je Ugodnejše poplačilo i/ stečajne mase ali delnice. Stečajna masa bo oblikovana i/ kupnine, ki mora biti plačana do 11. marca. Specializirana trgovina za toplotno ogrevanje 35) poleg Avtomurke v Lescah UGODNA PRODAJA: Uvoženih gorilnikov že od 27.060 SLT dalje Nizkotemperatumih kotlov za olje in plin od 30.178 SLT dalje ELTERITl IZ GOSPODARSKEGA SVETA | Ob vstopu v novo leto smo obiskali Merkur, Gradbinca in Šešir Vendarle malo več optimizma Ob vstopu v novo leto, zaradi evropskega združevanja poprej že tolikokrat omenjeno leto 1992, smo obiskali tri gorenjska podjetja, ki smo jih izbrali po načelu različnosti. Kranjski Merkur je vodilno, da ne rečemo najbolj uspešno trgovsko podjetje svoje branže, pravo nasprotje gradbenega podjetja Gradbinec, ki se bori za preživetje. Prav ta primerjava nemara najbolje pove, kako korenito so se pri nas spremenile razmere, saj so imeli nekdaj največ (dobro plačanega) dela gradbinci, danes pa cveti trgovina. Izbrali smo še škofjeloški Šešir, ki je posebnež v tem pogledu, da je pravočasno odnesel pete z jugoslovanskega trga in da v novo leto stopa brez posojil. Merkur povečuje promet Kranj, 8. januarja - Merkur je lani povečal fizični obseg prodaje, tudi letos /manjšanja ne pričakujejo, za Merkur sem optimist, je dejal glavni direktor JAKOB PISKERNIK. 'Kako ste prebrodili lansko le- to?" "Lahko se pohvalim, da smo fizični obseg proizvodnje povečali, v veliki konkurenci in kljub temu. da je v Sloveniji proizvodnja padla. Poslovni rezultat je seveda stvar presoje, če ne bi bilo inflacije, bi bili z njim lahko kar zadovoljni, naredila pa je svoje. Toda, če se primerjamo s konkurenco, lahko rečemo, da smo med vodilnimi firmami naše branže v Sloveniji." "Cemu pripisujete uspeh?" MIzklju£no usklajenemu timu in sodelavcem v Merkurju, delček je prispevala tudi reorganizacija v delniško družbo, saj se je zavest popravila." "So prve izkušnje z delniško družbo dobre?" "Dobre. Bega pa nas zavlačevanje z lastninsko zakonodajo, saj ne vemo. ali bo uvelja vijena retrogradnost. Preoblikovali smo se tako. da smo se dokapitali/irali, se pravi, da smo družbeno lastnino pustili pri miru. Ne vemo pa. ali bodo obveljali deleži, saj so bili po Markovieevi zakonodaji uveljavljeni popusti." "Kakšni so občutki na začetku novega leta?" "Za Merkur sem optimist, si cer pa imamo trgovci dovtip, da voda in trgovina vedno pot najdeta. Računamo, da bomo zadržali fizični obseg proizvodnje, čeprav pričakujemo zmanjšanje kupne moči V Sloveniji, do polletja pa tudi nazadovanje proizvodnje, razliko bomo nadomestili s prodajo v tujino." "Kaj pa druge republike?" "Želimo še naprej sodelovati, saj si ne moremo privoščiti, da bi kar tako izgubili 30 odstotkov trga, iščemo nove načine sodelovanja, v štirih republikah smo že ustanovili svoje firme, računamo, da bomo lahko poslovali prek Merkurja In-ternacionala. Seveda pa je moč pričakovati menjavo blaga za blago, torej vrednostno izravnavo prodaje. Sicer pa smo v Merkurju odpravili pregrado med zunanjo in domačo prodajo, imamo le prodajo na debelo." "Načrtujete kaj novega?" "Merkur vsako leto investira približno 6 milijonov mark, predvsem v posodobitev poslovanje in širitev maloprodaje. Lani smo odprli sodoben center v Novi Gorici in s tem povečali maloprodajo za skoraj 10 odstotkov, ker je bistveno prispevalo k zadržanju obsega prodaje." "Ker ste predsednik gorenjske gospodarske zbornice, še vprašanje, kako ocenjujete položaj gorenjskega gospodarstva?" "Z zaskrbljenostjo, vendar optimizem vpliva prepričanje, da smo Slovenci iznajdljiv narod, upam, da bomo tudi na področju gospodarstva našli rešitve. Velik problem na Gorenjskem je črna metalurgija, predvsem zaradi podkapitalizi-ranosti, zato je stvari moč izboljšati, sicer pa je najbolj probio latična tekstilna industrija, mislim pa, da ima Gorenjska Gradbinec manjši za polovico Kranj, 8. januarja - Kranjski Gradbinec je imel pred leti 1.860 zaposlenih in 250 kooperantov, zdaj se je kolektiv zmanjšal na 1.1 (Hi zaposlenih, lani so tako uspeli preživeti. Za gradbenike je namreč vse manj dela, na vsaki licitaciji se nas pojavi vsaj šest, pravi direktor Gradbinca STANISLAV BOZlC. "Lani ste vendarle uspeli preživeti?" "Gradbeniki smo prvi ali zadnji, kakor vzameš, če gre gospodarstvu slabo, tudi nam ne more dobro. V prvem polletju, /e pred vojno, smo se bali popolnega kraha, vendar smo s komercialnimi in drugimi potezami stvari vendarle uspeli preprečiti, potrebni pa so bili tudi drastični ukrepi v hiši. Že februarja smo naredili program zmanjšanja firme. 312 ljudi je bilo po vseh merilih opredeljenih kot presežek, rešili smo jih deloma s predčasnimi upokojitvami in drugimi oblikami ter seveda s šestmesečnimi odpo %*# V • vedmi, ki se bodo zdaj iztekle. Sredstva za 'čiščenje' firme sta prispevala tudi zavod za zaposlovanje in ministrstvo za delo, seveda pa je /a firmo vzdrževanje presežkov čista izguba, sta nejo nas 1,5 milijona tolarjev na mesec. Vendar se bo šestmesečni rok zdaj iztekel, kolektiv se bo zmanjšal na 1.100 ljudi, še pred leti pa smo imeli 1.860 in 250 kooperantov. Druga ceha, ki jo plačujemo, pa so zelo nizke plače, med najnižjimi v kranjski občini." "Jih izplačujete redno?" "Lani smo imeli račun večkrat blokiran, vednar mislim, da nismo bili med najslabšimi. Sesir brez posojil Škofja l.oka, 7. januarja - Škofjeloški Sešir, ki je kar 70 let stara tovarna, stopa v letošnje leto brez tolarja posojil, kar je za današnje gospodarske razmere pri nas prava posebnost. Nič manjša seveda tudi ni, da veliko večino svojih izdelkov prodajo za zahodne trge, kjer so njihovi klobuki v višjem cenovnem razredu. Pogovarjali smo se seveda / direktorjem MIROM PINTERIČEM. Sešir Informacije telefon 064/75-650 in 75-194 "Je bilo lansko leto uspešno?" "Nihče mi ne verjame, da je bilo finančno eno najuspešnejših let, seveda zaradi poslovne politike v preteklih letih. Že pred desetimi leti smo v hiši r.i/čistili, da je le izvoz naše /i vi jen je, gradili smo zunanji trg in lani prišli do točke, da smo kupce že lahko i/birali. Nismo se v c/ali samo na enega, samo na eno državo. Prešli smo na višjo stopnjo končnih i/delkov, i/delali več visoko modnih klobukov, smo v višjem cenovnem razredu, seveda pa vse to od nas veliko zahteva. V naši gorečnosti smo lani naredili tudi veliko napako, zanemarili smo kvaliteto pri našem ameriškem kupcu in tako v novo leto stopamo brez tolarja posojil, vendar s hipoteko, kako nazai os vojiti tega kupca. To ne bo težko, le v hiši se morajo stvan urediti. Problem je povezan z zamenjavo generacij, saj se je v zadnjih treh letih upokojilo 60 ljudi" od 140 zaposlenih, novi se še premalo zavedajo. K .i k i > pomembna je k v aliteta. "Vam je ta kupec veliko pomenil?" "Veliko, ker takt) nismo bili odv isni s.mio od t\ ropskih, kar je seveda pomembno pri cenah." "\ eliko večino izdelkov prodate na zahodne trge, kaj pa druge republike?" velike možnosti v turizmu. Tako kot celotno slovensko tudi gorenjsko gospodarstvo tare nelikvidnost, ki se prenaša z enega na drugega. Dobra spodbuda za gospodarstvo je prodaja stanovanj, čeprav tega denarja tubo tako veliko, je vsekakor pomemben." "Torej bi bilo v tem pogledu dobro, če bi bil sprejet tudi Mencingerjev zakon o lastninjenju podjetij?" "Seveda, škoda, da ni bil, in da je vlada vztrajala pri svojem predlogu, ki za gospodarstvo nikakor ni bil sprejemljiv ." trenutno ni blokiran. Čeprav smo imeli z likvidnostjo velike težave, pa smo uspeli plače redno izplačevati, zamik je bil največ petdneven." "Kakšen je start v letošnje leto?" "Nekaj notranjih premikov bomo še naredili, predvsem vzpostavili vodenje posameznih projektov oziroma poslov in odvisnost od tega, kar bo zanesljivo bolje kot skupni ža-kelj. Največji problem so specialni obrati, kjer je veliko mehanizacije, skušali jim bomo spremeniti v profitne centre. Nekaj presežkov bo verjetno še, računamo pa, da se bodo stvari sredi leta vendarle malce obrnile na bolje." "Veliko delavcev imate iz drugih republik?" "Posebne službe za domači trg sploh nimamo več, soba je ostala prazna, v celoti smo se usmerili na zahodne trge. Včasih smo imeli kar 90 odstotkov južnega trga in 20 trgovin po Jugoslaviji, zapirati smo jih začeli pred tremi leti in tako nam nobene niso vzeli. V Banjaluki smo jo prodali, ne izgubili, v Osijeku smo jo dali v uporabo ljubljanskemu Tekstilu, ostale so le v Zagrebu, Varaždinu in Sarajevu, kjer normalno delajo, verjetno bomo tudi te oddali Tekstilu. Srbi so nam torej k sreči pravočasno pokazali zobe." "Podjetje preoblikujete, kako?" "Postopek smo začeli lani. ker zakon o lastninjenju podjetij ni bil sprejet, smo se zdaj odločili za preoblikovanje v družbo z omejeno odgovornostjo, v postopku je registracija, te/.u tli, saj je vse v skladu z /.ikonom, preoblikovanje nam je pripravil slovenski Inštitut za management. Osnova preoblikovanja je lanska bilanca ja nuar-september, ki jo je potrdil "Veliko imamo v samskih domovih, zato utegnejo nastati težave pri delovnih vizah. Deloma jih bomo vsekakor še potrebovali, čeprav je brezposelnost na Gorenjskem že velika, vendar med njimi ni zidarjev, železokrivcev itd. Kaže, da še ni tako hudo, da bi Kranjci to delali sami. Približno 150 delavcev pa imamo na delu v tujini, deloma tudi tako rešujemo težave." sodno zapriseženi cenilec, vse premoženje bo preneseno v družbo z omejeno odgovor nostjo. Glede na bilanco smo vsem zaposlenim izplačali ob veznice, ki so nominirane v nemških markah, obrestovane so 12-odstotno. Ko bo zakon o lastninjenju sprejet, bodo spremenjene v delnice, želimo si. da bi se zanje odločili vsi. da nihče ne bi OStal zunaj." • M. Volčja k yr r * UREDNIK PRILOGE: TOMAŽ KUKOVICA DESIGN: IGOR POKORN VSEBINA IGOR BRLEK: UNIVERZA NA ROBU TOMAŽ KUKOVICA: NEZNANJE JE MOČ PETER MLAKAR: DVA SEKSOTEOLOŠKA SPISA ALBERT MRGOLE: MOŽNOSTI FILOZOFSKE FAKULTETE V KRANJU INTERVIEVV: IZTOK SAKSIDA FELJTON: KRANJ, MESTO V MRZLICI ALTERNATIVE O THOMASU MANNU: ŠOK, BITI NEKDO DRUG BOJAN POLAK: STRIP U V O JO N I Univerza na robu U V O DNI NEZNANJE JE MOČ V zadnjem času smo v slovenskem prostoru priča marginalizaciji problemov študentske populacije. Po eni strani je to celo razumljivo, saj so delavci in upokojenci ravno tako v nezavidljivem položaju in študentov je v primerjavi z njimi zanemarljivo malo, vendar ni vse tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled, štipendijska politika nove slovenske države stremi k zmanjšanju participacije države pri pokrivanju stroškov šolanja in šolnine, kar je na zahodu nekaj normalnega. V razvitih državah prejema štipendije samo okoli deset odstotkov vseh študentov, ki so ali nadpovprečni ali na robu socialnega minimuma. Problem pri nas je v tem, da na tem robu eksistence živi kar polovica vseh študentov. Če primerjamo stanarine v študentskem naselju v Ljubljani, ki za apartma znaša 1.400 tolarjev, z višino povprečne štipendije, ki je nekaj čez 3.000 tolarjev, iz tega sledi, da mora študent preživeti mesec dni z borih 1.600 tolarji, kajti vedno manj je družin, ki sploh še lahko pomagajo svojim sinovom in hčeram, da bi lahko končali študij, tako da so le-ti odvisni predvsem od štipendij in denarja, ki ga zaslužijo s priložnostnimi deli. Ob tem naj povem, da v študentskih naseljih živi komaj dobra četrtina vseh študentov, drugi so, z izjemo Ljubljančanov, vozači ali, kar je še huje, živijo v zasebnih sobah, kjer se stanarine gibljejo tudi do višine nekaj sto nemških mark. Dela preko študentskega servisa pa je vedno manj in tudi vse slabše je plačano, tako da je tudi ta možnost samopomoči pri študiju vedno bolj vprašljiva, kajti nekoliko višjo vsoto denarja (na primer za nakup zimske obleke), je nemogoče zaslužiti, ne da bi pri tem resno zanemarili študij. K temu kaže pripomniti, da je finančno ministrstvo z gospodom Šešokom na čelu na vsak način hotelo obdavčiti tudi delo preko študentskega servisa, tako da bi bile premirje še bolj okleščene, študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ki se financira prav iz ^tudentskega servisa, pa bi potem verjetno lahko kar zaprla svoja vrata, saj bi ostala že v nekaj mesecih brez sredstev za delo. Da se to ni zgodilo, se lahko zahvalimo predvsem ministru 2a šolstvo in šport Petru Venclju in podpred- sedniku vlade, ki je zadolžen za univerzo, Matiji Malešiču. Spričo slabega standarda študentov se je toliko bolj zaostrila potreba po učinkoviti in redni kontroli njihovega zdravstvenega stanja, za kar skrbi študentski zdravstveni dom na Aškerčevi v Ljubljani. Ta zdravstveni dom ima 65 zaposlenih in uspešno pokriva populacijo 23.000 študentov, kolikor jih je trenutno vpisanih na različne ljubljanske fakultete. Delo te ustanove je osredotečeno predvsem na preventivo in kontrolo zdravja študentske populacije ali, kot je dejala pred časom, ena od zdravnic v tem zavodu: »Naše delo je, da mladega človeka usposobimo, da gre po študiju lahko v službo, ne pa v pokoj kot invalid, ki si je uničil zdravje, kar se zadnje čase vse pogosteje dogaja.« Ta zdravstveni dom so na ravni mesta Ljubljane prav tako poskušali ukiniti kot samostojno enoto, vendar do tega ni prišlo, ker je v mestnem izvršnem svetu vendar prevladala treznej-ša struja. Seveda se lahko vprašamo, kako si ljubljanska vlada predstavlja glavno mesto Slovenije kot univerzitetno mesto, če za študente ne naredi pravzaprav nič, oziroma se med njenimi člani pojavljajo celo ideje, da bi študentom vzeli še tisto edino institucijo, ki je sistematično skrbela za njihovo zdravstveno stanje v času študija? Kljub vsemu še vedno obstaja nekaj ljudi, ki jim ni popolnoma vseeno, kaj se dogaja s študenti in ti se kot osamljeni jezdeci borijo za slovensko pamet na kavbojiziranem nebu slovenske politike, kjer trenutno prevladujejo razni revolveraši, ki nam preko medijev nakladajo o štirih milijonih pridnih rok. Ti revolveraši si te pridne roke očitno še najlažje predstavljajo predvsem kot delavce v svojih lastnih tovarnah. To je namreč edina logika, ki se lahko skriva za zagovarjanjem tovrstnih bedarij. Vsak, ki ne vidi samo lastnega žepa, ampak predvsem razvoj Slovenije v državo blaginje in socialnega miru se zaveda tudi tega, da nam bo za to prišlo še kako prav tudi teh 30.000 bodočih izobraženih glav, ki se trenutno šolajo na obeh slovenskih univerzah. Igor Brlek Ob neki priložnosti je VVinston Churchill izjavil, da je demokratični sistem vladanja pomanjkljiv, celo slab, a na žalost se je treba z njim sprijazniti, ker človek boljšega sistema družbene organizacije še ni iznašel. Demokracijo od tiranije loči le korak, korak, ki je vedno storjen v trenutku, ko je pluralizem na višku, ko se vsak predlog globalno pretehta, in ko se nekaterim zdi, da je zaradi dolgih debat izgubljena obilica časa; potreben je nekdo, ki bo udaril po mizi, počistil z blebetači in napravil red. Pravi "demokrati" presegajo na fiihrerja, ali ne. Očitno je, da ljudje v obdobjih krize, pomanjkanja denarja in odsotnosti ljubezni, dajejo največ na "demokrate", ki brenkajo nacionalne melodije, ki govorijo o enotnosti naroda, nacionalnem ponosu. Takih "demokratov", katerih ideološka nestrpnost do nasprotno mislečih poziva k čiščenju ljudi s položajev pod pretvezo slabe strokovne usposobljenosti, je vse več. Za ideološke čistke med intelektualci, tistimi, ki delajo na strokovnem področju, je še iz stalinističnih časov znano, da so bile najbolj podle, ker so se vrtele okoli trditev, da je resnica samo ena in sveta. In kdor se ne strinja, je proti-državni element. Za eno resnico in enega voditelja so vedno glasovali tirani in uzurpatorji. In korak iz demokracije v diktaturo je pregazil marsikatero cvetlico... Postrezimo si s konkretnim primerom, kako je hudič ponovno vstopil na Filozofsko fakulteto. Predzadnjo soboto! Novembra je peščica študentov, ki se je samozvano izrekala za zastop-no telo študentov drugega letnika filozofije, nabila na oglasno desko dve tipkani strani luteranskih zahtevk. Dokaj jasno in grobo so zahtevali odstop, odpust šestih profesorjev (dr. Debenjak, mag. Dolar, dr. Kalan, dr. Rus, dr. Tothove, dr. Žvana). Razlog, ki naj bi argumentiral klic k odstopu, je profesorska ne-stro-kovna usposobljenost ter koketiranje z marksizmom. Vrzel, ki bi nastala z njihovim odhodom, naj bi zapolnila dr. Urbančič in dr. Hribar, znana fenomenologa in esteta, saj o slednjih predmetih študentje, ki so pred kratkim zlezli iz letnika brucov, do sedaj še niso bili poučeni. Ost njihovih zahtevk lahko klasificiramo z enim stavkom: "Neznanje je moč." Peščica neučakancev, ki se izdaja za predstavnike letnika, je tako slabo poslušala temeljna predava- nja iz antične filozofije, da niti ne ve, da se demokratičen diskurz vzpostavlja s konfrontacijo vseh pogledov, iz katerih se napravi ena izjava, seveda po glasovanju. Ker so preskočili to točko in vsilili svoje mnenje, so spregledali, da predmet, ki jih srčno želijo poslušati (fenomenologije, estetika, ontologija) pridejo na vrsto kasneje v višjih letnikih, ko bodo osvojili osnovne pojme filozofije, oziroma že potekajo. Osnovna načela pedagogike pravijo, da je pametno začeti predavanja z lažjimi in šele nato s težjimi temami. Študentje, ki si pedagoška načela predstavljajo v obratni smeri, potemtakem ne morejo očitati profesorjem nepedagoški pristop. Tudi očitek, da je FF pretežno marksistično usmerjena, je puhel, ker je program študija generacije, ki je letos vstopila skozi vrata univerze že spremenjen in kot tak ne more zaobiti marksistične filozofije, saj je ravno tako filozofska struja kot npr. tomizem in avguštini-zem. Od sodobnih filozofov se pričakuje tolerantnost do vseh šol in struj, kajti v nasprotnem primeru, eksamplu netolerance govorimo o ideologiji, ki se priziva na enega boga. Takrat o filozofiji ne moremo govoriti, temveč kramljamo v polju teologije. Teološka fakulteta, ki je bila postavljena FF za pedagoški vzor, deluje na principu predavnaje x cathedra, po avtoriteti, kar Univerzi, ki ni srednješolska institucija, ne more ustrezati. Univerzitetna predavanja se posredujejo s seminarji. Konec koncev je tudi dr. Stres, ki so ga študentje navedli kot vzornega predavatelja ontologije, povedal, da na Teološki fakulteti že štiri semestre ni predavala metafizike, marveč je slušateljem polagal na znanje modrost teodiceje. Se torej odločamo med znanstveno filozofijo ali ideološkim enoumjem. Protiargumente bi lahko nizali v nedogled, saj so jasen postulat, da je bila zahtevka peščice študentov po odstopu profesorjev nedemokratično dana. Če bi do konfrontacije mnenj in pogledov prišlo že na začetku, bi skupna izjava vseh študentov zvenela drugače kot beden očitek iz neznanja. Za epilog, recimo, da še vedno velja tista Pascalova krilatica, ki pravi, da je poln klas upognjen, prazen pa stoji pokonci. Toda mar niso najpuhlejše zahtevke vedno požele največ aplavza. Spomnimo se, zakaj je nekoč nad rusko revolucijo razočarani Orwell zapisal: "Ignorance is strength". UREDNIK PETER MLAKAR DVA PISMO Dragi gospod doktor VVeinberg, Šele danes Vam odgovarjam na Vaše ljubeznivo pismo, ki ste mi ga poslali pred enim mesecem. Vendar naj Vas takoj potolažim. Ne pišem Vam tako pozno zato, ker bi podcenjeval temo, ki jo obravnavate, marveč zato, ker sem bil med tem v Ameriki in se mi zato ni bilo dano posvetiti predmetu, ki mi ga izročate v premišljanje. Torej, dragi kolega, naj kar preidem k stvari. Fizikalne kategorije so realne, kakor je realna čebela v svojem letu in srkanju cvetnega prahu. O tem ni nobenega dvoma. Te kategorije torej, s katerimi najlažje razložimo neki naravni pojav, imajo svojo dejansko bit. Ker pa je predmet najinega proučevanja ljubezen, poglejva, kako se vse to kaže tukaj: Določen spolno emocionalni fenomen je realen tako, da je zaznan, se pravi, da ga mi občutimo kot spolno emocionalnega. To pa, kar je zaznano, ima svojo nujno Senco v svetu fizičnega, in če govorimo o ljubezni, je "zrcalna podoba" njenega občutka spolno emocionalni naboj s čisto določeno elektrokemično strukturo. Torej: vsako ljubezensko čustvo ima dejansko, da se pojavlja, da eksistira subjektivno, sebi ustrezajoči fizikalni substrat, in trdnost vezave tega čustva na določeno osebo ali trdnost objektne zasedbe je odvisna od fizikalne trdnosti sil, ki držijo ta naboj obstojen. Še bolj točno: specifičen elektrokemijski substrat je v bistvu ravno to določeno psihično stanje. Ni namreč psihičnega stanja brez njegove "zrcalne podobe" v elektrokemičnem substratu in določen elektrokemičen substrat zaznavamo kot določeno psihično stanje. Se pravi, ravno elektrokemijski substrat v fizičnem je tisto, kar je psihičnega v našem zaznavnem smislu. Ljubezen torej pomeni fizično vezavo določenih entitet v elektrokemijskem procesu, katere "vnanja", za nas zaznavna bit, je to ljubezensko čustvo. Vsaka ljubezenska emocija je hkrati mobilizacija določenih spojin v tako konstelacijo, da se ustvari naboj emocionalno zaznan kot ljubezen. Ljubezen je torej naravoslovno samo določen elektrokemijski naboj, ki ga vzdržujejo napetosti med njegovimi fizikalnimi delci. Močna in trajna ljubezen so napetosti v naboju, ki vztrajajo v svojem stanju. To je kompaktni naboj, ki ima svojo konstantno napetost in biva v stalni magnetični neprodirnosti. Ta fizična "zrcalna slika" se sicer totalno razlikuje od narave emocij in užitka, vendar brez te fizike in kemije teh emocij in užitka ne bi bilo. Ali obratno: če bi poznali kemično formulo tega fizičnega substrata, bi lahko čustva producirali umetno z injeciranjem te substance v živčni sistem. In če bi umetno spremenili to fizično bit, ta naboj z določenimi fizikalno kemičnimi posegi, bi prenehalo tudi čustvo. Toda s tem, kar smo povedali doslej, nismo v bistvu povedali praktično nič novega. To, kar smo povedali, našega znanja o ljubezni niti malo ne postavlja na glavo, ali razširja, ampak praktično samo potrjuje neko dejstvenost, ki ni sporna in je popolnoma jasna. Lahko samo ugotovimo, da tiste prve substance, prvega vzroka, tistega pravega počela pri tako postavljenem umevanju pravzaprav ni. Pa vendar: Če torej vemo, da je ljubezen tista vrhovna sladkost, nad katero ni nič višje stoječega, se pravi, v kateri se skriva smisel Dokončnega in je Dopolnjeno samo, ter je tako po svoji vsebini, po uživanju, vedno namen sama sebi, in je v njenem samodogajanju ne omejuje ničesar, kmalu ugotovimo, da je tistih nekaj miligramov določene kemoelektrolitske substance v resnici Absolut v fizičnem. To pa je šele pravi Bog: tista zanemarljivo majhna količina, tisti absurd, zaradi katerega lahko propade svet. Torej hudič. In, se vprašajmo, ali to ne pomeni, da lahko po takšnem pojmu ljubezenskega užitka kot tega najsvetejšega, kot tega, kar sproža idejo o Absolutu - saj je užitek vedno tista zgornja točka, nad katero ni nič, in po katerem se nam kaže, da je že kemičnoelektri-čni naboj samo fizikalna podoba neke absolutne biti, se pravi, da so ti kvantumi v živcih in možganih že fizična bit tega božanskega - o Bogu z gotovostjo govorimo le tedaj, ko imamo opraviti z najbolj nemogočimi stvarmi. Torej, da je resnični Bog ravno čista in nedoumljiva transcendenca sama. Drugače povedano: naj še tako ekstatična doživetja obvladujejo naravoslovnotehnološka ustrojstva ter zakonitosti, prave transcendence to ne more motiti. Ravno nasprotno, ta daje obema stranema enotno podstat, erotičnemu uživanju pa od samega končno fizičnega neodvisni, neomejeni moment. Dragi gospod VVeinberg, prihodnjič Vam bom skušal odgovoriti še na preostala vprašanja, ki J I MOŽNOST FILOZOFSKE FAKULTETE V KRANJU jih odpira Vaše cenjeno pismo. Prisrčno Vas pozdravljam, enake pozdrave pošiljam tudi Vaši spoštovani gospe. Zadnjič, ko sem bil pri Vas na obisku, me je v postelji spravila v take nasladne višine, da se sprašujem, ali se v resnici zavedate, kakšen zaklad imate doma. KRATEK ESEJ O LASTNINI Glavni draž skupinskega spolnega občevanja, kjer se menjavajo partnerji, kjer se občuje z več partnerji hkrati in po čemer je orgijaštvo vzburljivo, a je hkrati tudi početje, do katerega marsikdo čuti nekakšen odpor, nelagodje, ga navdaja s strahom ali ga razumeva kot nevarno početje, je predvsem v njegovi moralni (psihični) funkciji. Postavimo tezo: mračna privlačnost skupinskega seksa, tisto, kar dela skupinski seks vznemirljiv, je v kvantitativno večji, za samo spolno vzburjenje relevantni količini stimulov nasproti običajni monogamni spolnosti, kar more voditi - skladno z razlikovanostjo med močjo uživanja in eksistenčnim gonom, torej aroganco spolne sladkosti nasproti načelu življenja - do škodovanja lastni eksistenci ter okolju, s katerim je subjekt povezan. Toda: je njegovo nevarno edino to? Skupinski seks je namreč ena od stvari, vendar ne zgolj enaka med enakimi, marveč najbolj travmatična, kjer se v polju določenih norm in prepovedi bistveno ruši sam v moralno sfero povzdignjeni sublimat naravnega prava privatne lastnine. V naivnem smislu namreč je najbolj prirodno in normalno ter potemtakem tudi regularno to, da je tisto, kar ti je najbolj všeč, kar ti tvori najvišje in najlepše občutke, tudi tvoje. Torej da imamo do njega neodtujljivo pravico, iz česar naj bi sledilo, da zadobi status deležnosti na zakonu. Toda moč užitka - kot vseh najvišjih kategorij - je ravno v tem, da nimamo do njih nobenih lastninskih pravic. Užitek je sam, nedotakljiv in neprilastljiv. Zato je čar in nekakšna "prepovedanost", "nemoralnost" skupinskega seksa pravzaprav negacija lastninskih pravic, pravic lastnine same v polju uživanja kot takega. Užitek je namreč od vseh in je nad vsem, je obča kategorija in se ne pusti prisvajanja - to hoče povedati skupinski seks. Zaradi tega lahko zbuja nelagodje, zato je v sferi pragmatičnega življenja, kjer je na prvem mestu vrednota lastnine, tudi na neki način početje, ki spada med nemoralna, negativna, grešna. Toda v resnici je satanizem skupinskega seksa pravzaprav ravno v tej vzvišeni etiki odpovedi lastnine, odpovedi prisvajanja, odpovedi pri-klenjenosti na stvar, na njeno podrejanje samemu sebi. V skladu s tem bi lahko razumeli skupinski seks za način krščanskega izražanja ljubezni, saj je ravno v samem njegovem jedru odpoved sebičnosti ena njegovih krucijalnih maksim; ali z drugimi besedami, ni čudno, da je pravo krščanstvo, krščanski fundamentali-zem, ki pridiga osvobojenost od lastnine, od prisvajanja dobrin tega sveta (v našem primeru ženske in moškega), ki torej razglaša veselo sporočilo, da je užitek od vseh, v resnici ta satanizem sam. Albert Mrgole Retorična potegavščina, ki tiči za naslovom, bo najbrž marsikoga zavedla k razmišljanju o regionalizaciji slovenskega univerzitetnega dogajanja, in s tem je namen našega pisanja popolnoma dosežen. Seveda bomo morda kateremu od humanističnih duhov na Kranjskem priklicali razpoloženje romantičnega sanjarjenja, vendar pred tem še drobna opomba. Če bi se resnično lotili razmišljanja o vzpostavitvi nečesa novega, o neki novi kulturni formaciji v regionalno zapostavljenem Kranju (ali katerem koli slovenskem mestu s podobno pozicijo), se moramo nujno navezati na obstoječe. V danem primeru je to pač centralizem, ki omogoča ljubljanskemu univerzitetnemu prostoru obvladovati slovensko družboslovje in še posebej humani-stiko. Tako smo morda kljub konsistentni odločitvi, da poročamo o dogajanju v ljubljanskih humanističnih krogih na straneh časopisne priloge, ki skuša v puščobo humanistične produkcije na Gorenjskem vnesti nekaj svežine, vendarle nekoliko v zadregi. Vnaprej smo namreč prepričani, da se oglašamo s področja, ki vesoljnemu bralstvu kranjskemu ni prav blizu. Postavljamo si torej vprašanje, kako širšemu krogu ljudi, ki ne pripada neposredno univerzitetnemu humanističnemu polju, poročati o dogajanju izza odmaknjenih zidov univerzitetne institucije. Odnos med produkcijo in kon-sumpcijo humanistične teoretske produkcije je seveda dokaj zapleten in ga na Slovenskem nihče ne upa prav pogumno reflektirati. Prvo dilemo, ki se nam s tem v zvezi zastavlja, bi lahko navezali na prepričanje, da je humanistično univerzitetno dogajanje povsem odmaknjeno od javnosti, da celo težko govorimo o priznavanju njegovega družbenega pomena. Potemtakem se s svojim namenom že od vsega začetka bližamo točki dvoma, kjer se bomo vprašali, ali ni morda utopično računati na pripravljenost in posluh za neko novo in tudi nasploh pomembno univerzitetno dogajanje. Eno je, da poteka že drugi krog letnega ciklusa vsakotedenskih predavanj humanističnega simpozija, ki ga na Filozofski fakulteti organizira Oddelek za sociologijo - sociologijo kulture kot svojo posebno ponudbo, namenjeno najširši intelektualni javnosti. Dejstvo je tudi, da pomeni Humanistični simpozij le eno izmed presežnih dejavnosti ob sicer bogati redni študijski ponudbi, s katerimi je povezano ime oddelka, ki si je s tem, predvsem pa pod energičnim vodstvom predstojnika oddelka, doc. dr. Iztoka Saksi-de, in okoli njega zbranih mladih moči, pridobil zavidljiv sloves znotraj Filozofske fakultete in najbrž tudi izven nje. Nadalje bi lahko omenili, da pomeni Humanistični simpozij, ki združuje različne smeri humanističnega teoretskega ustvarjanja, neko povsem novo vrednoto intelektualne komunikacije, kar poleg vsega plemeniti kvalitativno raven študijske ponudbe na Filozofski fakulteti. Kot je razvidno iz gornje predstavitve, so se vrste intelektualcev, zveste humanistični produkciji, združile v okviru Oddelka za sociologijo in lahko govorimo o obetavni institucionalizaciji tovrstnega početja pod okriljem univerzitetne ustanove. Korenine temu gre iskati v ideji Vesele znanosti, ki je pred tremi leti v KUD »France Prešeren« v Ljubljani porodila prvi ciklus predavanj izven univerzitetnega polja. Omenjeni prostor je pomenil morda zadnjo ustanovo, ki je ohranila naboj ljubljanskega alternativnega gibanja, s katerim je neogibno povezan tudi vrh teoretske produkcije 80. let. Naslednji problem, za katerega bi lahko rekli, da posega v bistvo smisla humanistike, pa se nanaša na t. i. »odjemalce« oz. koristnike, ki jih znotraj univerzitetnega ustroja predstavljajo študenti. Prav zaradi študentov kot objektov izobraževalne produkcije, se zdi institucionalni okvir temu početju nujen. Začetno prizadevanje znotraj univerzitetne societas na ta način postane dolgoletna in nadvse obetavna naložba, od katere z optimizmom pričakujemo učinke v smislu kulturne formacije. Prav v humanistični vzgoji študentov, ki so k temu nekako nevede prisiljeni prek strukture univerzitetnih razmerij, pa lahko iščemo rešitev v uvodu zastavljenega problema nelagodja. Na obljubljenem Zahodu spada menjava kraja študija med temelje študentske kulturne izkušnje. Na Slovenskem je žal še vedno samo Ljubljana univerzitetno mesto, kjer študentska populacija bistveno prispeva v kreaciji kulturnega dogajanja v mestu. S tem pa Ljubljana še vedno igra centralistično vlogo znotraj slovenske univerzitetne podobe, kar v perspektivi pomeni dominacijo in v končni instanci medregio-nalne boje. Problem samozapiranja slovenskega univerzitetnega in posledično tudi kulturnega prostora pa se nam vendar ne zdi nerešljiv. Če bi razmišljali v smislu odpiranja zaprtega univerzitetnega prostora, si zlahka predstavljamo mrežo meduniverzi-tetne povezave, ki bi se na slovenskem področju strukturira-la okrog jeder v Ljubljani in Mariboru. Če je Ljubljana skoraj enako oddaljena od Celovca, Trsta, Zagreba ali Maribora, ima Maribor po drugi strani odlične komunikacijske možnosti z Gradcem (in naprej Dunajem), kakor vzvratno z Ljubljano in Zagrebom. V prizadevanju preseganja slovenske zaprtosti in izoliranosti, v iskanju povezovanja v konkretnih odnosih je prikazana mreža za slovenski prostor, predvsem pa za slovenski razvoj, strateško izjemnega pomena. Po gornji konstrukciji bi Maribor nujno potreboval filozofsko oz. humanistično fakulteto, ki bi uspela privabiti izvenregional-no populacijo. Kranj še najbrž nekaj časa ne bo premogel univerzitetne ustanove humanistične smeri, vendar zaradi tega še ni nujno, da bi v tej smeri trpela njegova kulturna podoba. Vsekakor je mesto dovolj blizu Ljubljane, kakor tudi Celovca, za vključevanje v meddržavno mrežo izmenjave znanj, Ljubljani pa dovolj blizu celo za možnost institucionalne navezave. V tem smislu bi tudi mestno življenje bistveno pridobilo na kvaliteti. Nakazana rešitev tudi omogoča zadrževanje (regionalnega) intelektualnega potenciala na domačih tleh, možnost konkurenčnega delovanja v domačem okolju ter hkrati formiranje kulture mednacionalne intelektualne komunikacije. Hkrati z odpiranjem bi se nova slovenska univerzitetna mesta izmaknila večnemu merjenju sil glede univerzitetne pomembnosti znotraj nacionalnega okvirja, kajti postala bi kon-stitucionalni element nekega širšega in odprtejšega, s tem pa tudi svobodnejšega in navsezadnje plodnejšega povezovanja. Morda bodo marsikomu zvenele gornje besede fantastično, saj si še posebej ob sedanjem mizernem finančnem položaju šolstva, nihče ne upa razmišljati o novih investicijah. Vendar lahko postrežemo tudi z optimističnim podatkom. Brez vsake finančne podpore, vendar z neizmernim trudom in zagnanostjo se je Oddelek za sociologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti lotil organizacije tret-jestopenjskega študija, ki nakazuje možnosti intelektualnega vključevanja v Evropo. Predvsem gre za rezultate nadpovprečnega garanja, ki jih na področju organizacije oddelka dosegel predstojnik, doc. dr. Iztok Saksida. V tem študijskem letu tako oddelek ponuja povsem nov program tretjesto-penjskega študija, razdeljen na študijske module in začinjen s predavateljsko zasedbo, med katerimi so tudi vodilni svetovni intelektualni duhovi. Kot posebno ponudbo pa oddelek vsak teden predstavi najnovejšo teoretsko produkcijo v okviru že omenjenega ciklusa »humanistični simpozij«. Odprtost prostora in pa predvsem raznolikost tematike humanističnega simpozija, omogoča poleg uživanja ob vrhunski teoretski produkciji še družabnost, diskusijo in medsebojno plemenitenje. Ze zgolj izkušnja nekega dogajanja, ki je napolnjeno z duhom humanistične tradicije, duhom, ki se oplaja na tolerantnem odnosu do drugačnih kultur od antike naprej, bi znala poroditi zametke podobnega dogajanja tudi v Kranju. V tej perspektivi se tudi odločamo za najavo programa predavanj humanističnega simpozija, ki potekajo vsak torek ob 19. uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Objavljamo celoten program prvega semestra, da bi si tisti, ki jih morda problematika pritegne, lažje ustvarili podobo celovitega dogajanja. Omenimo, da je na Oddelku za sociologijo na razpolago zbornik predavanj lanskega ciklusa, letošnje dogajanje pa bo predstavil zbornik ob koncu študijskega leta. Oddelek za sociologijo - sociologijo kulture najavlja program za HUMANISTIČNI SIMPOZIJ 1991-92 vsak torek ob 19. uri v predavalnici 34 na Filozofski fakulteti 14. 1. 1992 Darja Zavirsek: Od feministične antropologije k antropologiji spolov Sponzor Humanističnega simpozija je GAMBIT računalniški inženiring 9. STRAN @®5SISSSOTEUGLAS novo moderno blago ZANIMIVOSTI, RAZVEDRILO j Ribiči in humoristi Po sestanku v Dolskem seje Demos razpustil in zdaj, kot pravijo, živi svoje posmrtno življenje. Na tem sestanku so Demosove stranke, ki v posmrtnem življenju same sebe imenujejo prijateljske stranke, da naj bi bile čimprej predčasne državne volitve. Rok: april 1992. Račun brez krčmarja! Opozicija se je samo nasmehnila, kajti dobro ve, kam psiček tačko moli. Če nič drugega, je iz ministrskega fotelj-čka prav fino pasti naravnost v volitve, zato opozicija zahteva glasovanje o zaupnici ali nezaupnici vladi. A ne le to! Vsakomur, ki je le majčkeno pokukal v politiko in se samo rahlo zaveda zahtevnosti volilnega mehanizma, je jasno, da volitev 1. aprila po novi volilni zakonodaji, ki je sploh še ni, niti približno ni mogoče izpeljati. Do aprila bodo komaj izdali vse tiste odločbe za državljanstvo, da o kakšni zabavni predvolilni kampanji sploh ne govorimo.. Se najbolje je tako mrzlico za čimprejšnjimi volitvami, ki naj bi bile 1. aprila, okvalificiral mag. Viktor Zakelj iz Socialistične stranke, ko je dejal: »1. aprila je dan ribičev, ko se začne ribolovna sezona in 1. aprila je dan lažnivcev. Tisti, ki je predlagal 1. april za nov volilni dan, je bodisi ribič bodisi humorist ali pa kar oboje hkrati...« • D. Ogromen kup dopisnic smo posneli včeraj dopoldne, ko sta bili žrebanji nagradnih križank iz obeh prednovoletnih številk Gorenjskega glasa. Komisija, v kateri so sodelovali Stanko Logar, Ivan Cernilec, Andrej Perne in Tomaž Gruden je imela veliko dela: pregledala je pravilnost prispelih rešitev, izžrebala srečne nagrajenke in nagrajence, preštela dopisnice (in nekaj pisem je bilo vmes). V uredništvo smo prejeli kar 3874 rešitev in toliko jih je na kupu pred komisijo. Poleg novoletnih želja ste nam na dopisnice pripisali tudi Vaše pohvale o nagradnih križankah v Gorenjskem glasu: da so predvsem razvedrilo in ravno prav zahtevne, da je pošiljanje rešitev s kuponom najboljši način in da tako priloga ostane še uporabna za celotedensko branje. Res škoda je, da je nagrad vselej manj kot prispelih rešitev - že prihodnji petek bo objavljena nova križanka, ki jo pripravljamo skupaj z našimi poslovnimi partnerji. Poročilo o obeh včerajšnjih žrebanjih boste našli na zadnji strani priloge, kjer je tokrat objavljena TV križanka za jutrišnji Križ-krai na I. programu TV Slovenija Foto- J C VASE MNENJE - POKLIČITE NAS Vsak dan prinaša kaj novega. Večkrat se srečujemo s problemi in težavami, nad katerimi se jezimo In včasih nam življenje prinese tudi kaj dobrega... Tisti, ki delamo časopis, si od vsega seveda najbolj želimo čimveč novic, dobrih in slabih. In zato, ker povsod res ne moremo biti in ne moremo vsega zvedeti, so nam zelo dobrodošli pozivi in informacije, ki nam jih posredujejo bralci. Zato odpiramo rubriko Vaše mnenje, v kateri se bomo odzvali na vaše pozive. O vsem, kar opažate v kraju, kjer živite ali delate, o vsem, kar vas razburja, žalosti ali pa vzra-dosti, nam lahko pišete ali sporočite po telefonu na številki: 211-835 ali 211-860 - za rubriko Vaše mnenje. Predloge, ki nam jih boste posredovali in ki jih bomo novinarsko »obdelali« v naši rubriki, bomo nagradili. Pokličete nas lahko vsak ponedeljek, sredo in četrtek dopoldne od 10. do 12. ure. SPOREDI VAM NAGRADE, PRILOGI PA IME Z novim letom smo našo petkovo prilogo na šestnajstih straneh, ki smo jo imenovali GL16AS, položili v njen prerani grob. Položili pa smo jo zato, ker nam že nekaj časa nekako ni bila všeč njena oblika. Malce nepregledno je bilo, da o zoprnem rezanju in obračanju strani niti ne govorimo. Od oblike in njenega naziva smo se torej poslovili, nikakor pa ne od vsebine, saj smo jo želeli čimbolj približati vašim željam, drage bralke in bralci. Že ob rojstvu petkove priloge smo vas zaprosili, da nam jo pomagate sooblikovati. Naš poziv je naletel na ugoden odmev, saj smo dobili izjemno veliko vaših predlogov. Vašim željam in hotenjem bomo sledili tudi v prihodnje. In ker resnično hočemo, da bo to predvsem VAŠA priloga, smo se odločili, da BOSTE TUDI VI, drage bralke in bralci, IZBRALI NASLOV petkove priloge, ki se poslej ne bo več imenovala GL16AS. Zato razpisujemo javni natečaj za IME naše in vaše priloge, v kateri bodo še naprej sporedi tistih TV postaj, ki jih Gorenjci najbolj spremljamo, programi lokalnih radijskih postaj: Radia Tržič, Kranj, Jesenice in Žiri, rubriki Iz šolskih klopi in Za dom in družino ter obilo razvedrilnega in zanimivega branja z nagradno križanko in nagradnimi igrami. Prepričani smo, da vam ne bo težko poiskati imena za prilogo - naj bo kaj kratkega, domačega, kaj preprostega, nekaj, kar gre v uho.... Sicer pa: beseda je vaša in vaše bodo tudi nagrade. Vam nagrade, naši prilogi pa ime. Komisija, ki smo jo imenovali, bo skrbno pregledala in pretehtala vse vaše predloge in se na koncu odločila. Avtorja izbranega imena za prilogo bomo nagradili z darilom v vrednosti 8.000,00 SLT, deset dobrih predlogov pa z nagradami v vrednosti po 2.000,00 SLT. Vaše predloge pričakujemo do 22. januarja. Prosimo, da jih pošljete v kuvertah s pripisom: ime priloge. Moda in kvaliteta V DANAŠNJI PRILOGI PREBERITE: 4. stran: V Škof ji Loki prepovedali prodajo spodnjih gat? Metod Trobec: »Naša vlada bi morala kaj praktičnega narediti!« 5. stran: V Gorjah pokopali mrliča v skrinji in gospodinja je vzkliknila: »0 hudišča, smo pa | hruške pokopal!« 6. stran: V nesreči dva mrtva - od tega eden huje! 7. stran Vogel ■ smučarsko mravljišče 8. stran Nagradna TV križanka Po koliko bodo jajca? VRE SNEGA NE BO S snegom verjetno tudi januarja ne bo nič - vsaj tako nam napoveduje Stoletna pratika, ki za prosinec napoveduje zelo malo padavin. Celo nič, če smo natančni, saj januarja ne bi niti enkrat deževalo ali snežilo. Napoveduje pa nam kar precejšen mraz. V novo leto smo vstopili z dokaj sončnim vremenom in se je pratika v svoji napovedi zmotila, ko nam je za zadnje dni decembra napovedovala sneženje. Lunine spremembe V ponedeljek, 13. januarja, bo prvi krajec ob 3. uri In 32 minut. Ker se Luna spremeni ob tej uri, bo po Herschlovem vremenskem ključu sneg In vihar. Sonce bo 11. januarja vzšlo ob 7. uri in 42 minut in zašlo ob 16. url in 38 minut. Dan bo dolg 8 ur in 56 minut. KOLEDAR IMEN Petek, 10. januarja: Vili, Agata, Dobrila, Vilma Sobota, 11. januarja: Božo, Pavlin, Grega, Hinko Nedelja, 12. januarja: Tanja, Ernest, Nesti, Erna Ponedeljek, 13. januarja: Veronika, Radovan, Veselko, Ditka Torek, 14. januarja: Srečko, Nada, Savin, Savel Sreda, 15. januarja: Pavle, Maver, Lovro, Maksim četrtek, 16. januarja: Marko, Marcel, Bert, Tomo Petek, 17. januarja: Tone, Anton, Zvonko, Boris. Prekrasen naravni slap, ki je nastal ob parkirišču v Zelencih, lastnik gostišča zvečer osvetli, da je prizor mimovozečim voznikom še čudovitejši. - Foto: D. Sedej Škofjeloška trlperesna deteljica - Letošnja smučarska tekmovanja tako v ženski kot moški ekipi ne razveseljujejo naših ljubiteljev smučanja. Kljub temu pa v moški reprezentanci kaže vse bolje. Zlasti v slalomu obeta član Alpetoura Andrej Mlklavc, ki ima veliko podpore tudi v trenerju Jaru Kalanu in Ivu Peternelju. Po tekmi v Kranjski Gori pa vsi skupaj niso bili preveč zadovoljni...* (vs), foto: G. Šinik IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 10. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 8.30 8.30 8.55 9.20 10.00 10.15 13.30 13.40 14.10 14.20 16.20 16.25 16.30 16.35 16.45 18.35 18.40 18.50 18.55 19.00 19.15 19.25 19.30 19.55 19.57 20.00 20.06 20.55 21.00 21.50 21.55 22.15 22.17 22.20 22.25 1.10 Video strani Program za otroke Legende sveta Pravljice iz lutkarjevega vozička Po kateri poti domov, ponovitev zadnjega dela ameriške nadaljevanke Euroritem, ponovitev Video strani TV dnevnik Napovednik Video strani Katica iz Heilbronna, ponovitev nemške drame EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Program za otroke: Tok, tok, kontaktna oddaja EP, Video strani Risanka Napovednik EPP Forum Novosti založb EPP TV dnevnik Vreme Šport EPP Trgovina z mamili, angleška nadaljevanka EPP Ex libris: Ugankarstvo EP, Video strani TV dnevnik Vreme Šport Napovednik Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Oblikovanje pravega moškega, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.55 16.05 17.40 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 21.00 22.30 23.10 Video strani Sova, ponovitev Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Ne za peni več, ne za peni manj, angleška nadaljevanka Euroritem, ponovitev Regionalni programi - Maribor Klasika Napovednik -TV dnevnik ZDF Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, prenos iz Cankarjevega doma, 1. del Alternativni program: Studio City Večerni gost Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.25 Dobro jutro. Hrvaška 7.35 TV koledar 7.45 Poslovne informacije 9.50 Pregled tiska 8.00 Poročila 9.05 Zimski šolski program 9.10 Francoščina 9.25 Nagradna igra 9.30 Skrivnostni otok 10.00 Poročila 10.045 Družina 10.30 Glasba 10.40 Mirovne pobude 11.05 Recite mi, kaj naj počnem: Imam pravico 11.35 Risanke 12.00 Poročila 12.05 Poročila iz regionalnih studiev HTV 21.30 Rimsko slikarstvo 13.05 Tuji dopisniki 13.30 Nasveti za življenje v vojni 14.00 Poročila 14.10 Kalejdoskop, ameriški igrani film 16.00 Poročila 16.10 Hrvaška danes 16.35 Leteči medvedki 17.00 Poročila v angleškem jeziku 17.05 Dokumentarna oddaja 18.00 Poročila 19.10 Glasba 19.27 Nocoj 19.30 Dnevnik 23.00 Dnevnik 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila v angleškem jeziku 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.00 Malavizija, dokumentarna serija 20.15 Dokumentarna oddaja 21.15 Marlboro Music Show 21.50 Nepričakovani uspehi, humoristična serija 22.15 Ich vvill doch das ihr mich li- ebt, nemški igrani film 23.55 Gardijada KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program, 20.30 Borzni teden 20.15 Informativno dokumentarni program 21.30 Film TV KOPER 13.00 športne oddaje 14.40 Ryan, soap opera 15.20 Amandoti, soap opera 16.00 TV novice 16.10 čarobna svetilka 16.30 Juke boks 18.30 Studio 2 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Rvanovi 20.30 Yesterday, zgodovina pop glasbe 21.00 Globus 21.30 Človek iz Sherforda, TV nanizanka 22.20 vse danes, TV dnevnik 22.30 Sodelavci 23.20 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.06 številna družina 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Ponovitev filma 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sužnja Isaura 14.00 Dediščina Guldenburgovih 14.45 Mladi glasbeniki v studiu 15.00 Otroški spored 15.05 Rakun, risanka 15.30 Am, dam, des 15.55 Strelovod 16.05 Hovl, serija 16.30 Mini kviz 16.30 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer * 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naš učitelj dr. Specht 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 XY - nerešeni primeri 21.25 Pogledi s strani 21.35 Podkupljivi, francoski film 23.20 Večerni šport 23.45 Nerešeni primeri 23.55 Morilska igra, čb francoski film 1.10 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.50 Leksikon umetnikov 15.55 Rože na Tirolskem, nemški čb film 17.30 kKrotilec levov 18.00 številna družina 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Diana, princesa se prebuja 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 čas v sliki 22.30 MontyPyton 0.15 Klasiki animacije 0.35 Cesta krokodilov, lutkovni film 0.55 Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski tele graf, horoskop, Danes do 13. - Ra dio SLovenija, Domače novice I Kulturna dediščina. Dogodki in od mevi - Radio SLovenija, obvestila Domače novice II, aktualno, čestit ke, BBC London - večerna inforam tivna oddaja, 19.00 - Zaključek l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP 17.00 - Obvestila - 17.15 - Še so med nami zanimivi ljudje - 19.00 - Odpo ved programa • GORENJSKI GLAS KINO 10. januarja CENTER amer. kom. TRAPASTI PSIHIATER ob 16. uri, amer. erot. drama DEVET TEDNOV IN POL ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. SUŽNJE SLASTI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. akcij, film NIKOLI NE RECI NIKOLI ob 17.45 in 20. uri KOMENDA amer. fant. pust. film ROCKETEER ob 20. uri LAZE amer. kom. FANTASTIČNI BRATJE BACKER ob 19. uri ČEŠNJICA amer. akcij, film DICK TRACY ob 20. uri DOVJE amer. west. film PLEŠE Z VOLKOVI ob 19.30 uri RADOVLJICA amer. zab. film MOŽ IZ CADILLACA ob 20. uri BLED amer. drama GLASBENA SKRINJICA ob 20. uri Filmska nagradna uganka V nedeljo bo v kranjski dvorani Center premiera ameriške grozljivke Smrtne misli. Zgodba pripoveduje o dveh prijateljicah, ki skupaj vodita kozmetični salon. Čeprav sta obe poročeni, sta bolj navezani druga na drugo kot na svoja moža, kar pa sploh ni čudno, saj je eden skrajno dolgočasen, drugi pa z ženo slabo ravna... V fdmu, ki bo na rednem sporedu od 15. januarja naprej, sta zaigrala tudi priljubljena zvezdnika Demi Moore in Bruce Willis. Sprašujemo: kaj sta igralca v zasebnem življenju in v katerem filmu se je proslavila Demi Moore? Odgovore pošljite do 22. januarja na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. Dva, ki ju bomo izžrebali, bosta prejela po par brezplačnih vstopnic za ogled kateregakoli filma v eni od dvoran Kino podjetja Kranj. Počitniški spomini Pred novim letom je bil v naši hiši pravi direndaj. Mami je pripravljala večerjo, s sestro pa sva pekli slaščice. Na televiziji se je začel program, mami je pripravila mizo in prinesla odlično večerjo. Po obedu pa smo se posladkali še s slaščicami. To je bila ^ moja umetnost. Gledali smo televizijo, se zabavali, ob polnoči smo si čestitali in si zaželeli sreče, zdravja in miru. V zrak smo spustili tudi rakete. Vseh barv so bile. Po televiziji so pele razne glasbene skupine, tako da tudi glasbe ni manjkalo. Za novo leto sem dobila lepo darilo. Tudi psu Brinu, ki je ležal v svoji koči, sem čestitala, mu zaželela sreče ter mu podarila veliko kost. • Kristina Karničar, 6. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Nikamor ne .greš! Sedim v sobi in berem knjigo. Včasih se ozrem proti uri. Komaj čakam, da pride Mateja. Ob treh končno zazvoni zvonec pri vhodnih vratih. Hitro vstanem in stečem proti njim. Bila je Mateja. "Kje si hodila tako dolgo?" jo vprašam. Tedaj pa se iz kuhinje zasliši očetov glas: "Kdo je?" "Oh, samo Mateja. Malo grem ven," še dodam. Zal mi to ni tankoj uspelo, ker je bil oče zelo slabe volje. "Nikamor ne greš!" se je zadri. Z ihto sem zaprla vhodna vrata in šla v dnevno sobo. Varčujem Pazim na tolarje. Tolarji so mi lepši kot dinarji. Najlepši je bankovec za en tolar. Varčujem tudi z vodo in elektriko. Z vodo varčujem tako, da pazim, da je ne steče preveč. Darja Kosmač, OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Vprašala sem: "Zakaj ne? Saj je petek in jutri ni šole." Pa tako lepo vreme je," sem spet poskusila. Vendar vse zaman. Ven me ni in ni hotel spustiti. Vse skupaj se mi je zdelo zelo čudno, saj mi ni nikoli prepovedal iti ven, pa čeprav sem šla ob ponedeljkih zvečer. "Kaj je danes s tabo?" sem ga vprašala, "si imel slab dan?" Obraz se mu je raznežil. "Zakaj slabo voljo stresaš name? Jaz sem pa ravno danes prišla domov vesela, saj sem dobila kar dve petici," sem nadaljevala. Nasmehnil se je in dejal: "Prav imaš. Res sem bil nesramen, ker te nisem pustil ven in to vse zaradi moje slabe volje. Oprosti mi. No, zdaj pa le hitro pojdi, da ti Mateja ne bo ušla!" Bila sem zelo vesela, ker sem ga pregovorila. Kljub temu pa sem imela malo slabe vesti, ker ga nisem vprašala, zakaj je tako potrt, saj bi ga lahko vsaj malo potolažila. Tadeja Rozman, 7. b r. OŠ Jakoba Aljaža Kranj ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH KRANJ vpisuje kandidate v izobraževalne programe strokovnega usposabljanja za: — voznika viličarja — upravljalca naprav za centralno ogrevanje (nizkotlačni kotli) — gostinca - pomožnega kuharja in natakarja — kozmetičarja (priprava za izpit) — prodajalca blaga (priprava za izpit) — finančnega knjigovodjo - konterja — materialnega knjigovodjo — knjigovodjo saldokontista — knjigovodjo osnovnih sredstev Usposabljanje pod tretjo, četrto in peto alineo je primerno za kandidate, ki želijo opravljati izpit za pridobitev obrti. Kandidate bomo vpisovali v času od 13. 1 do 18. 1. 1992, vsak dan in sicer v ponedeljek, torek, sredo in petek od 14. - 17. ure, v četrtek in soboto pa od 9. - 12. ure v prostorih Avto moto društva Kranj, Koroška cesta 53 D (prvo nadstropje). Anonimna anketa Kaj te moti v naši šoli? Kljub trem konferencam je še vedno preveč ocenjevanja. Gad Mislim, da dajemo preveč denarja za malico, kakršno imamo. Osat V stranišču večkrat pogrešamo VVC papir. Belouška Odmori so prekratki. Jež Za nas učence je preveč, da moramo vsak dan po šest, sedem ur intenzivno sodelovati pri pouku, morali bi imeti manj ur; štiri ali pet na dan. Jernej Kopitar Med odmori bi morala biti glasba. Florida Moti me težkometalna glasba, nered, kajenje v WC. Sitka Anketirali: Miha Zebre, Sibila Lebar in Romana Krapš, 8. c r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Testi znanja Mislim, da s temi testi samo trosijo državni denar ter si izmišljajo vedno nove stvari, ker nimajo kaj drugega delati. Tanja Praprotnik Ko smo teste videli, smo jih reševali s preveliko sproščenostjo, samozavestjo, saj so bili tako lahki, da bi jih vsak z malo učenja rešil brez napake, mi pa smo jih rešili s celim kupom napak in učitelji niso bili najbolj zadovoljni. Klemen Puhar V pričakovanju testov smo bili vsi nervozni, saj smo bili poskusni zajci. Ko pa sem jih dobil v roke, sem jih kar "kušnu" (bolj lahkih testov ne more biti). Po doseženih točkah pa bi jih najraje vrgel v ogenj. Beno Prelog Testi so kar lahki, samo mi občutimo velik pritisk. Najlažji test je bil test iz angleščine. Pred testi smo bili negotovi, tako kot učitelji, saj nismo imeli pojma, kaj bomo pisali. Katarina Turk Hodim v osmi razred, zato smo prejšnji teden pisali poskusne teste za zaključni izpit. Meni se je zdelo to z ene strani dobro, z druge pa slabo. Dobra stran je ta, da približno vemo, kako bodo sestavljeni zaključni testi. Slaba stran pa je ta, da smo pisali tri dni zaporedoma, pa še prvo uro. Vesna Jerman Mislim, da rezultati teh testov ne bodo uporabni za sestavo pravih testov, za pravo malo maturo. Ana Debevc Učenci 8. c r. OŠ heroja Bračiča Tržič Sanje stare lipe Nekega jesenskega dne se je lipa začela pripravljati na zimsko spanje. Odpadlo ji je listje in njene korenine so že pod toplo snežno odejo. Stara lipa je zaspala in začela sanjati. Sanje te jeseni so zanjo nekaj posebnega. Zakaj sanjala je o svoji mladosti. Nekoč pred leti so jo posadili ljudje. Oskrbovali so jo in jo zalivali, dokler se ni vkoreninila. Toda čez čas so jo ljudje začeli zanemarjati. Nihče je ni maral. Že koje bila visoka nekaj metrov, so začeli nanjo z žeblji zabijati letake. Njene korenine so prekrili z asfaltom. Od debla do asfalta je bilo samo pol metra. Toda čez čas so ugotovili, da na lipi za letake ni več prostora. V korenine so zabili štiri železne kline in nanje pritrdili železne kroge. Sedaj na kroge lepijo letake. Toda ljudje so naredili napako. V njene korenine ne bi smeli zabiti klinov in narediti asfalta tako blizu nje. Lipa se je začela sušiti. Zelo hudo mi je, ker vsakič, ko grem v šolo, vidim pribito lipo in pomislim: "Ali bo lipa še kdaj ozelenela?" Matjaž Ravnikar, 4. d r. OS Petra Kavčiča Škofja Loka Takšen sem Ime mi je Janez. Star sem dvanajst let in hodim v 7. b ra-7red. Doma sem v Zg. Gorjah na številki 10 A. Imam rjave kratke lase, sem srednje postave in zelo rad se lovim. Vsak dan skrbim za psa Runa. Zelo rad pomagam staršem. Imam veliko dobrih sošolcev in prijateljev. Ukvarjam se tudi s športom. Sem član smučarskega kluba Bled. Vse leto tečem, delam vaje za moč, na koncu pa tovarišica za glasbo pričakuje, da bom spuš- čal treninge in hodil k pevskemu zboru, ki ima vaje ravno takrat, ko imam trening. Hodil bom, ko se bo vreme toliko poslabšalo, da ne bomo mogli imeti treninga. Toda takrat bomo začeli smučati in spet bo problem s časom. Hodim tudi k dodatnemu pouku iz angleščine in kemije ter k novinarskemu krožku. Obiskujem FBZ, knjižnico... Največ sem vam opisal znane lastnosti. Za moj značaj pa najbolje, da vprašate moje prijatelje ter se o tem pozneje Še sami prepričate. Janez Poklukar, 7. b r. OŠ bratov Žvan Gorje NOVA ŠPORTNA TRGOVINA V KRANJU (za hotelom Jelen) m DOO m lERMIl Lesce odkupuje hlodovino bukve F - III. razreda in večje količine kvalitetnejše hlodovine lipe, javorja, češnje, kostanja, topola idr. po najvišjih dnevnih cenah. Informacije tel. 064/73-694. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH KRANJ vpisuje kandidate v — osnovni in nadaljevalni tečaj nemškega jezika — osnovni in nadaljevalni tečaj angleškega jezika Kandidate bomo vpisovali v času od 13. 1. do 18. 1. 1992, vsak dan in sicer v ponedeljek, torek, sredo in petek od 14. -17. ure, v četrtek in soboto pa od 9. - 12. ure v prostorih Avto moto društva Kranj, Koroška cesta 53 D (prvo nadstropje). ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Zaloge hrane za posebne razmere Center za zaščito potrošnikov v DOMUSU je izdelal brošuro Zaloge hrane za posebne razmere, priročnik, ki bo v današnjih časih še kako nujen, saj daje navodila kako ravnati v stiski, ki jo povzročajo vojna, poplave, naravne katastrofe. Brošuro bo še ta mesec prejelo brezplačno vsako drugo gospodinjstvo v Sloveniji. In kaj prinaša brošurica? Napotke, kako sestaviti zalogo živil, ki nas bo obvarovala pred neugodnimi presenečenji, če zmanjka električnega toka, pitne vode, kurjave, kako živila shranjujemo. Dotika se vseh vrst shranjevanja živil, obstoj-nejših v shrambi, občutljivih v hladilniku, v zamrzovalniku, shranjevanje ozimnice, kaj in kdaj kupujemo na zalogo. Posebej je podan primer zaloge hrane na osebo za 15 dni, iz brošurice pa izvemo tudi vse o vzdržljivosti zalog hrane. Dodani so predlogi za posamezne dnevne obroke. Knjižica nas bo spomnila tudi na to, kaj storiti, če moramo nenadoma za- ZALOGE HRANE m POSEBNE RAZMERE Ta mesec na vrtu pustiti dom, kaj moramo vzeti s seboj na pot, za prehrano, za pripravo hrane na prostem, kaj obleči in podobno. Na koncu imamo še prostor za seznam naših zalog. Izdajo priročnika so omogočili Ministrstvo za trgovino. Ministrstvo za obrambo, Republiška uprava za zaščito in reševanje ter Združene PTT organizacije Slovenije. Opravila v januarju Pravi vrtičkarji in sadjarji tudi januarja ne mirujejo. Poglejmo, kaj jim narekuje mesečni koledar. 2., 3., 4., 29. 30. in 31. obrezujemo sadno drevje in okrasno grmičevje. Za to delo izberemo dan, ko ne zmrzuje. 14., 15. ali 18. januarja narežemo cepiče za pomladansko cepljenje. Tudi to opravimo, kadar ne zmrzuje. Cepiče potaknemo v vlažen pesek in jih shranimo v hladnem prostoru. Zadnje tri dni v mesecu, 29., 30. in 31. škropimo sadno drevje s škropivom iz njivske preslice, koprive in pelina. Januarja je tudi že čas, da sejemo v zabojčke zelenje, s katerim bomo obogatili našo zimsko prehrano. Tako 6., 9., 10. in 11. januarja posejemo v zabojčke ali cvetlične lončke na oknu krešo, v steklenem kozarcu pa lahko vzgojimo pšenične, sojine ali čičerkine kalčke za solate. V posebnih bio trgovinah (v Kranju je to Lučka v Prešernovi ulici) dobite tudi posebne posode za vzgajanje kalčkov. SOBOTA, 11. januarja 1992 Moda Šali kot odeje Poskusimo še me Kislo zelje z gnjatnimi cmočki Posebno okusno pripravljeno kislo zelje Potrebujemo 2 stara kuminova kruhka (če ju nimamo, vzamemo suh bel kruh in jedi dodamo ščepec stolčene kumine), majhno čebulo, 100 g surove gnjati, žlico surovega masla, 2 rumenjaka, žličko sveže zmletega črnega popra, 2 rdeči čebuli, žlico svinjske masti, 750 g kislega zelja, lovorov list, 2 brinovi jagodi, žličko soli, 1/4 1 čiste goveje juhe. ^ Kruhka nalomimo na kose, te pa namočimo v mlačni vodi. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Z gnjati obrežemo maš-čobni rob, gnjat pa narežemo na drobne kocke. V ponvi razpustimo maslo in na njem steklasto popečemo čebulo. Pridamo na kocke narezano gnjat, jo malo popečemo in ponev odstavimo s štedilnika. Enostavno, samo za dobro počutje, pravijo modni ustvarjalci v zahodnih ženskih revijah ob poplavi velikih šalov, ki bolj spominjajo na odeje, v katere se bodo zavijale vse tiste, ki hočejo biti modne. Pa naj bo to svila ali volna, v pisanem cvetličnem vzorcu, enobarvna ali karirasta, z resicami ali brez njih. Le narahlo jih vržemo čez ramena in se zavijemo vanje, da nam je toplo. Doma, na ulici, na snegu. Praktična in hvaležna moda. Če bomo pod odejo doma, bo stanovanje lahko tudi kakšno stopinjo manj ogrevano. Odeje z resicami imajo navadno v prodaji v prodajalnah Sukna. Tudi one najlepše, v velikem škotskem karu. Kruhka ožmemo in ju zgnetemo z rumenjakoma, mešanico čebule in gnjati in malo popra. Iz te zmesi oblikujemo za oreh velike cmočke, jih 5 do 8 minut kuhamo v slani vodi, poberemo iz nje in shranimo na toplem. Rdeči čebuli olupimo, zrežemo na tanke kolobarčke, te pa steklasto popečemo na vroči svinjski masti. Z dvema vilicama razrahljamo kislo zelje, ga zmešamo s čebulo, lovorovim listom, brinovima jagodama, soljo in preostalim poprom in juho in vse skupaj pokrito 1 1/4 ure počasi kuhamo na slabem ognju. Iz zelja poberemo lovorov list in brinovi jagodi, segrejemo v njem cmočke in ponudimo. Če imamo pri roki zeleno papriko, to narežemo na drobne kocke in jo potresemo po jedi. O misli so rekli Misel je podobna kopanju vodnjaka: voda je najprej kalna, počasi pa se zbistri Kitajska modrost DOMAČI ZDRAVNIK DOMUS razstavlja Kultura pitja čaja Ljubljana, januarja - Letošnjo dejavnost DOMUS Ljubljana začenja z razstavo pod naslovom "Kultura pitja čaja". Z njo želijo obiskovalcem približati prastaro kulturo pitja čaja, ki pričara posebno vzdušje, utrjuje prijateljstva. Predstavili bodo velik izbor pravih, sadnih in zeliščnih čajev ter pribor za pripravo in serviranje čajev. Med drugimi se bodo tu predstavili CHA - čajni kotiček iz Ljubljane, Droga, Krka - Zelišča, Ljubljanske mlekarne in drugi. Razstava bo odprta °d 9. do 15. januarja in sicer vsak dan od '0- do 13. in od 16. do '9. ure. • D. Dolenc Dieta za bolnike z luskavico Luskavica je kožna bolezen, ki se pojavlja zlasti na komolcih, kolenih in rokah. Drobni mozoljčki, ki niso večji od bucikine glavice, močno srbijo. Včasih jih povzroča samo dotik ali drgnjenje z grobim blagom, včasih pa, tako menijo, pralna sredstva, ki vsebujejo petrolej. Pametno je seveda, da odkrijemo pravi vzrok luskavice, pri čemer vam lahko pomaga zdravnik. V vsakem primeru pa je dobro takoj začeti zdravo in lahko dieto, da bi ne zastrupili telesa. Dobro se obnese dieta s sadjem in zelenjavo za jetrne bolnike: artičoke, korenje, glavnata solata, por, rdeča pesa in druga. Zoper luskavico so učinkoviti tudi prelivi iz borage, krebu-ljice ali žajblja (ščepec na skodelico), ki jih pijemo. Isti preliv lahko uporabimo za obkladek na obolelem delu telesa. Prav posebej pa francoski zeliščar M. Messegue priporoča čaj iz ščepca kamilic, ščepca žajblja in ščepca pirnice (vsa rastlina), ki jih skuhamo v litru vode. Vsak dan ga spijemo štiri skodelice. Kranj (^posezonska razprodaja od 10,1, do 24,1.1992 konfekcija - pletenine - bluze cene znižane do 40°/« dodatni popust za člane klub a 4£lAjr\£±a 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.50 Video strani 8.00 Izbor 8.00 Angleščina - Follovv me 8.20 Radovedni Taček: Ura 8.40 Zlati prah: O pajku in pameti 8.50 Alf, ameriška nanizanka 9.15 Klub klobuk 11.05 Maja vam predstavlja 12.05 Tednik 13.00 TV dnevnik 13.10 Napovednik 13.15 Večerni gost, ponovitev 14.20 Video strani 14.30 Tok tok, ponovitev 16.20 EP, Video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Žrebčovo poletje, argentinski film 18.10 Paralaksa, ponovitev nizozemske dokumentarne serije 18.35 EP, Video strani 18.40 Risanka 18.50 Napovednik 18.55 EPP 19.00 Utrip 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 EPP 20.05 Križkraž 21.05 EPP + EP, Video strani 21.10 Hlapčič, avstralska nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.20 Vreme 21.21 Šport 22.30 Napovednik 22.35 Sova Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Xtro, angleški film Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program 1.40 EP, Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Video strani 16.10 Sova, ponovitev Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka 17.30 Da ne bi bolelo: Katarakta 17.50 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Garfield in prijatelji 18.30 Videomeh 19.00 Jazz in blues 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik, Beograd 20.00 EPP 20.05 Filmske uspešnice: Čudak, francoski film 21.50 Alternativni program: Tračanje, v živo iz drame 23.20 Yutel, eksperimentalni programi 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Pregled programa 8.00 Poročila 8.06 TV koledar 8.30 Rimsko slikarstvo, dokumentarna serija 9.00 Program za otroke 10.00 Poročila 10.05 Angleščina 10.25 Risanka 10.30 Skrivnostni otok, češkoslovaška serija 11.05 Ukradena, angleška nadaljevanka 12.06 Samo bedaki in konji, angleška humoristična nanizanka 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški 14.00 Poročila 14.10 Risani film 14.20 četrti človek, ameriški film; John Payne, Coleen Gray 16.00 Poročila 16.35 Leteči medvedki, risana serija 17.05 Poročila v nagleščini 17.05 Ceste in mostove vrniti v življenje, dokumentarna oddaja 18.00 Poročila 18.10 Fiškal 18.00 Poročila 19.15 Najprej je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.05 Zagreb - film Hrvaški 20.25 Glasbena oddaja 21.10 Burja nad Dubrovnikom 21.55 Dnevnik II 22.20 Velika Britanija za Hrvaško, 2. del 23.50 Poročila v angleščini 23.56 Poročila v nemščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.35 Video strani 15.50 Novoletna turneja štirih ska kalnic, reportaža 17.00 Otok zakladov v vesolju, mladinska nanizanka 18.30 Zlatko in detektivi 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Alo, alo 20.35 Ameriške kronike, 10. del 21.05 Umor na visoki ravni, angleški TV film 22.40 Hit depo 0.45 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega programa 19.00 A shop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 General, italijanska nadaljevanka 21.35 Atlantic City, kanadsko/francoski barvni film; Burt Lan-caster, Susan Sarandon Video grom Erotična uspavanka TV KOPER 11.50 13.15 14.15 15.30 16.00 16.50 17.40 18.30 19.00 19.30 19.35 20.30 22.20 23.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju: smuk (m), prenos iz Garmisch Partenkirchna Svetovni pokal v alpskem smučanju: smuk (ž), posne tek iz Schrunsa Športne oddaje Yesterday Čarobna svetilka, ponovitev Človek iz Shelforda G. Segatini Globus TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Sodelavci, ameriška nanizanka Ne razbijajte ključavnic, angleški barvni film TV dnevnik Svetovni pokal v alpskem smučanju, ponovitev TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 11.00 12.20 12.30 13.00 13.10 13.35 15.05 15.20 15.30 15.35 16.00 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 19.53 20.00 20.15 21.56 22.05 22.30 0.20 0.25 1.45 Jutranji program: Čas v sliki Družinske vezi Angleščina Francoščina Ruščina Titfield Express, britanski film Kaj se dogaja z zemljo? Hello Austria, hello Vienna Čas v sliki Mi, ponovitev Poštar, avstrijski film Comedy Capers Čudežni trenutki Jaz in ti, otroški program Bremenski mestni muzikanti, risanka Otroški VVurlitzer Mini čas v sliki Erichova zmešnjava čas v sliki šport Naš učitelj dr. Specht Čas v sliki Vreme Šport Kako so nekoč peli Novo v kinu Zlata dekleta Prinesite mu glavo Alfreda Garcie, ameriški film; VVaren Oates, Isabela Vega, Kris Kristofferson Čas v sliki Zapeljivec Vittorio, francoski film Poročila/Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 10.45 10.50 14.05 15.05 16.00 17.00 17.45 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 22.00 22.10 22.30 23.45 1.00 Vremenska panorama Leksikon umetnikov šport Zvezdni trenutki zimskih olimpijskih iger, 1. del Igre na snegu Anne Sophie Mutter, portret violinistke Ljuba družina Kdo me hoče? - Živali iščejo dom Družinske vezi Slika Avstrije Avstrija danes čas v sliki, vreme Kultura Sobota, nedelja, ponedeljek, italijanski TV film; Sophia Loren Čas v sliki Šport VVemer Schneider v živo Concert Hali čas v sliki Ex Libris KINO 11. januarja CENTER prem. amer. akcij, filma POROČNA OGRLICA ob 17., 19. in 21 uri STORŽIČ amer. akcij film KRVAVI ŠPORT ob 16. uri, amer. trda erot. RAZUZDANE IGRE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. ak cij. film NIKOLI NE RECI NIKOLI ob 16.30 in 18.45 uri. amer. erot. drama DEVET TEDNOV IN POL ob 21. uri DUPLICA amer west. film PLEŠE Z VOLKOVI ob 17 in 20. uri TRŽIČ amer kom. TRAPASTI PSIHIATER ob 18. in 20 uri RADOVLJICA amer karate PEKLENSKI KARATE ob 20. uri BLED amer. zab film BRANIM SVOJE ŽIVLJENJE ob 20 uri BOHINJ amer. vohun, film SOKOL IN SNEŽNI ČLOVEK ob 20 ZANIMIVOSTI NEDELJA, 12. januarja 1992 PROGRAM TV SLOVENIJA 8.00 Video strani 8.10 Program za otroke, ponovitev 8.10 Živ žav 9.05 Telovadka, ponovitev franco ske nadaljevanke 9.30 Plesi pod slovensko lipo, APZ France Marolt 10.00 Show Rudija Carrella, pono vitev 11.30 Obzorja duha 12.00 EP Video strani 12.05 Charlie Chaplin Prodajni nadzornik, ameriška burleska (čb) 12.30 Videomeh, ponovitev 13.00 TV dnevnik 13.10 Moj otrok že ne, ameriški film 14.40 Video strani 15.25 Napovednik 15.30 Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka 16.20 EP, Video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Pozna ljubezen, angleški film 18.30 Risanka 18.40 TV mernik 18.55 Napovednik 19.00 EPP 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Slovenski loto 19.23 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 EPP 20.05 Zdravo 21.05 EPP 21.10 Podarim - dobim 21.30 Državno nadzorstvo, poljudnoznanstvena serija 22.15 TV dnevnik 22.35 Vreme 22.37 Šport 22.40 Napovednik 22.43 EP, Video strani 2245 Sova Taksi, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka 0.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.40 Video strani 9.50 Schruns: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1 teka 12.20 Schruns Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. teka 18.00 Video strani 18.10 Sova, ponovitev Murphv Brovvn, ameriška na nizanka Pravica iz teme, ameriško ka talonska nanizanka 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 EPP 20.05 Svet narave Pelikanova delta, angleška poljudnoznan stvena serija 20.55 Majo Dizar Duško Andič: Sarajevske zgodbe, nanizanka TV Sarajevo 21.45 Ivan Tavčar - Igor Torkar: Raubarski cesar, posnetek gledališke predstave v izved bi amaterske skupine iz Poljanske doline 22.55 Yutel, eksperimentalni program I. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Pregled sporeda 8.00 Poročila 8.30 Risanka 8.05 Proslava ob 100 letnici Car-negie Halla, 4 del 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke 11.05 Ukradena, angleška nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.05 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški 13.45 Poročila 13.55 Yankee Doodle Dandv, ame riški film; James Cagnev 16.00 Poročila 16.15 Poročila iz hrvaških regional nih krogov 16.35 Leteči medvedki 17.00 Poročila v angleščini 17.20 Iz Zagreba z ljubeznijo 18.00 Poročila 18.10 Mozart na turneji 19.30 Dnevnik 1 20.05 Življenjske preizkušnje, angleška dokumentarna serija 21.25 Dubrovnik - hrvaške Atene 21.55 Velika Britanija za Hrvaško, 3 del 22.50 TV dnevnik 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Poročila v nemščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Ukradli so Jupitrovo stegno, francoski barvni film 18.50 Busove zgodbe, risana serija 19.15 TVfortuna 19.30 Dnevnik 20.15 Dragi John, ameriška humo ristična nanizanka 20.35 Na muhi ostrostrelca, angle ški barvni film 22.20 V območju somraka, ameriška nanizanka 23.10 Jazz 23.40 Video strani KANALA 9.00 Ponovitev programa prejšnje nedelje 20.00 Soba z razgledom, angleški barvni film 22.00 Poslednjič sem videl Pariz, Elizabeth Tavlor TV KOPER 11.00 12.15 13.30 15.15 16.30 17.10 19.00 19.25 20.30 22.00 22.05 22.15 22.45 SP v alpskem smučanju: Su-perveleslalom (m), prenos iz Garmisch Partenkirchna Svetovni pokal v alpskem smučanju: slalom (ž), posnetek iz Schrunsa Športne oddaje Čarobna svetilka Aktualna tema Ne razbijajte ključavnic, ponovitev filma TV dnevnik Nepremišljenci, risani film Moderato Cantabile, francosko/italijanski barvni film Žrebanje loto TV dnevnik Naš prijatelj... Koper Svetovni pokal v alpskem smučanju, ponovitev TV AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki . 9.05 Solni princ 10.30 Obisk pri veterinarju 11.00 Tiskovna konferenca 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 13.35 Plesalci za prvo vrsto, ameriški film 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.55 Jaz in ti 16.15 Dekle iz mesta 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large 18.30 Naš učitelj dr Specht 19.30 Čas v sliki 18.48 Šport 20.15 Regina na stopnicah 21.55 Vizije 22.00 Spor med bratoma v Habs burgu 0.00 The Academv of St. Martin in the Fields 0.55 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kultura za zajtrk 9.50 Šport 13.15 Dober dan. Koroška 14.45 Slike iz Avstrije 14.30 Nosili smo našo usodo 15.00 Športno popoldne 16.30 Moje pustolovščine pod morjem, 10. del 17.15 Klub za seniorje 18.00 Družinske vezi 18.30 Slike Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 29.30 čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Columbo - Počivaj v miru, ameriški film 21.55 Čas v sliki/ šport 22.05 Twin Peaks 22.50 Kengurjev kompleks, franco ski film 0.10 Magnum 0.55 Poročila ■J - J I ! I svečana Ženska in moška oblačila l(M11Mir\.l H> kl.lllj, Id Uli I ! I I hit 1 KINO 12. januarja CENTER amer akcij pust. film POROČNA OGRLICA ob 17 in 19 uri, prem amer. thrill filma SMRTNE MISLI ob 21 uri STORŽIČ amer vojni letal film MEMPHIS BELLE ob 16 uri, amer trda erot. RAZUZ DANE IGRE ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer akcij, film KRVAVI ŠPORT ob 17 uri, amer. erot drama DEVET TEDNOV IN POL ob 19. in 21. uri DUPLICA prem. amer. kom. FANTASTIČNI BRATJE BACKER ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. SUŽNJE SLASTI ob 21. uri TRŽIČ amer. akcij pust film NIKOLI NE RECI NIKOLI ob 17 45 in 20. uri RA DOVUICA amer zab. film MOŽ IZ CADILLACA ob 18. uri, amer akcij film LOV NA PRAVICO ob 20. uri BLED amer zab film BRANIM SVO JE ŽIVLJENJE ob 18. uri, amer. vohun film SOKOL IN SNEŽNI ČLO VEK ob 20 uri BOHINJ amer drama GLASBENA SKRINJICA ob 20 Ali ste enkrat na lastni koži le doživeli, kako klavrno revno in skromno se tudi pri nas da preživeti Silvester in novoletni dan? Časopisi so nas seveda pitali z lažno prisrčnostjo, češ bilo je manj bučno, a povsod veselo! Figo je bilo veselo! Zame pa res ni nobena veselost in nobeno zadovoljstvo, če je na mizi ena skleda francoske solate pa kakšna klobasa, za eventuelno potico bo pa treba naslednjih Štirinajst dni že stradati, saj so bila orehova jedrca po tisoč tolarjev! Raji še na misel ni več prišlo, da bi se podala v kakšne spodobne nakupe ali se celo odločila za kakšno zdraviliško kuro ali inozemsko smučarijo! Te betežne rev'šne z dvesto do celih tristo mark na mesec ima ljudstvo že na vrh glave, še posebej, ker ga vladna politika vsem in vsemu v posmeh nenehno sračka. Ven in ven je dominirala ideologija, morili so nas s strankarskimi razhajanji, nam producirali afero za afero. Gospodarstvo so pohodili in v pokoj spodili še razmeroma mlade delavce, tudi strokovnjake v TEMA TEDNA 0, HVAAALA, DEDEK MRAZ! Že tovariš Tito je prakticiral, da se je v določenih obdobjih raji bolje godilo. Pred volitvami bodo vladajoči subjekti pretrgali vraga in pol, da bodo upokojenci »fasali« kakšne dodatne ficke in da se bo pocenil kofetek. Na »nula koma jozef« efekte naj pade, kdor verjame. Oblast bo vedno.ravnala po načelu: ideje naše, denar vaš! najbolj plodovitih ustvarjalnih letih - kaj pa zdaj? Za mlade ni dela, nadarjena mladež nima denarja za študij, raziskovalci zaman prosijo za kakšen dinar, strokovnjaki nepreklicno odhajajo. Družba s komaj 2 milijoni dušami - kar je za eno pozabljeno četrt Tokia - neustavljivo in pogubno tone v samoizo-lacijo evropske province. Namesto da bi kot ena najbolj razvitih dežel vzhodnoevropskega komunizma z vsemi razpoložljivimi silami in z vso širino zdravega kozmopolitizma vsaj poškilili k Evropi 92, se poriva- mo sem in tja in premišljujemo, koga bi bilo jutri še dobro malo zezniti. In seveda: kje za svoj resor in zase še kaj suniti, saj se tako ali tako samo krade! Boste videli, da nam bo v teh mesecih, ki nam »predstojijo«, za rahel odtenek ali mišji dre-kec vseeno bolje. Že tovariš Tito je prakticiral, da se je v določenih časih ljudstvu malo bolje godilo in tudi danes bodo določeni vladajoči subjekti pretrgali vraga in pol, da se nam bo pred volitvami marsikaj optimistično zdelo. Upokojenci bodo nepričakovano »fasali« kakšne ficke, ukinili bodo kakšen davek in pocenili kakšen kofetek. Vse skupaj v resnici sploh ne bo nič, »nula koma jozef«, a važen je priliznjeni predvolilni ksiht, ka-neda? In še dolgo se lahko nadejamo vlad, ki bodo operirale z načelom: ideje naše, denar vaš! Mene že ne bodo spravili na te limanice. Zato ne, ker enostavno ne morem pozabiti presunljivega otroškega vzdiha. Dedek Mraz se je v neki družini, kjer starša zaslužita tistih famoznih 200 mark, še posebej dobro izkazal. Deklici štirih let je nakupil vse tisto, kar ji starša ne moreta kupiti: dražje zvezke, mape, puščico, tablico in krede... Deklica, ki še verjame v dobrega dedka Mraza, je vse popoldne z največjo skrbjo zlagala te obilne darove - lepo vas prosim, zvezki pa puščica! - v vrečko in spet iz vrečke, gledala v strop in presrečna mrmrala: »O, hvaaala, dedek Mraz, stokrat hvala...« Zaradi tega pretresljivega otroškega vzdiha glasno obtožujem in oblasti na smrt zamerim. Sramota! In sam Bog mi pomagaj, kajti moja klofuta bo strašna! • d. Sedej UKRADLI ZASTAVO V eni izmed dveh kranjskih skupščinskih dvoran so - joj, pre-joj - ukradli kranjsko zastavo! Zdaj je tragedija popolna, kajti poleg slovenske visi samo ena slovenska zastava, ki pa nima grba! Zakaj imajo slovensko zastavo brez grba, vedo le na občini, obiskovalce pa spominja na Jelcinovo! Kranjska zastava je rdeče - bela in če jo kdo najde, naj jo da nazaj! Nove kranjske zastave se ne da kar tako sešiti, kajti rdeča barva je prav posebna barva in takega blaga ni trenutno nikjer dobiti! Bogve, če bomo preživeli to grozljivo izgubo.... NAGNUSNE GATE! KAJ PLATONSKO, KONKRETNO, KONKRETNO... Med številnimi citati, ki so jih ob koncu lanskega leta v letni inventuri objavili slovenski časopisi, je občudovanja vreden naslednji citat iz Mladine. Naš vrli rojak Metod Trobec, ki je zaradi znanih zadev na pogradu in na ričetu, je namreč lani dejal: »Naša vlada bi pa že enkrat morala kaj konkretnega narediti!« Naš Trob-ček še vedno ni za kaj platonskega - konkretno, konkretno... Škofjeloški izvršni svet, ki ga vodi gospod Vincencij Demšar, je zavrnil ves program prazničnih prireditev na Mestnem trgu, ki ga je pripravilo Turistično društvo. Razlog: ponudba ni bila na nivoju! Bolj kot človek razmišlja, kaj v takšni ponudbi ne bi bilo dobro in na nivoju, bolj je v zadregi. Motijo občutljivo estetsko oko izvršnega sveta in njegovega predsednika kakšne igračke, zapestnice, medica? Nak, ne more biti! Domnevamo, da bi bila lahko najbolj spotakljiva roba stojni-čna prodaja spodnjih hlačk in nedrčkov na Mestnem trgu! Te zadeve so se namreč tudi morale preseliti na manj eminentno avtobusno postajo. V vseh ozirih nadvse pravilno! Ali si vi samo zamislite, kako bi moja verna duša zatrepetala ob žalitvi, če bi na poti do cerkve ugledala nagnusne modrce in gate na prodajnem pultu sredi Mestnega trga! A mar ni dovolj, če že iz vsake zanikrne trafike štrlijo erotične tete in slečeni dedci? Naj si mar zdaj loški verniki in vernice obesijo kakšne rumene rutke okoli vratu in računajo na sočustvujoče someščane, da jih bodo za rokice vodili po skrivnih poteh do cerkve. Mar plašnlce na oči? Ne morem si zamisliti prizora, da bi kakšna estetičarka ali estetik stopil pred javno stojnico in vsem na očeh kupil spodnje hlače. Jih raje doma naštrika! In zlahka si predstavljam kakšno koordinacijo strank, na kateri kakšen predstavnik krščanskih demokratov ves na trnjih pocuka za rokav kakšnega socialista ali prenovitelja: »Ti, a bi ti kupil za mojo ženo en modre in šest spodnjih hlačk?« • (d. s.) RAZOČARANI NOVINARJI Minulo kranjskogorsko tekmovanje so dodobra Izkoristili tudi domači hotelirji, ki so pošteno "navili" cene . Novinarji so v press centru zgroženo kazali račune in kar verjeti niso mogli, da spanje z zajtrkom v prav nič elitnem hotelu stane od dva do dvatisoč petsto tolarjev. K temu je treba prišteti še takso in prijavo. "Da bi v sobi dobil vsaj "kaj svežega" in ne le razmajano straniščno školjko, pipo, iz katere komaj curja in razbite kopalniške ploščice," je modroval eden od Delovih novinarjev, ki je užival storitve hotela Larix. Nekoč tudi to bo - toda do takrat se bodo v našem turizmu morali naučiti še marsikaj drugega kot ob "ugodnih" dnevih dvigovati cene # (vs) KJE SI, MINI BUSH? Promocija države Slovenije nam ne gre in ne gre. Samo spomnite se. kako je naš turistični minister promoviral Slovenijo na nekem inozemskem sejmu, ko je prevajalki, ki naj bi francoskim poslušalcem prevajala iz slovenščine, vztrajno govoril v italijanščini, da se je reva grozljivo namučila, ko je njegova izvajanja morala najprej prevesti v slovenščino pa nato v francoščino. Ampak to je še majhna stvar! Takih »kiksov« je še več. Nedavna taksa za tujce za prehod slovenske meje je samo eden izmed zadnjih ocvirkov te vrste. Kako lepo bi bilo, ko bi se za spremembo zgledovali kar po predsedniku Bushu! Predsedniku ZDA ni pod čast, da se pojavi v spotu in reklamira svojo deželo, kajti gospod se zaveda, da je turistična industrija ena najbolj cvetočih industrij na svetu! Ampak bolj človek napenja možgane, kdo bi bil pri nas promocijski mini Bush, bolj se mu rišejo luknje in luknje.... KRAVE PLAŠIJO, MAR NE? Kmetje v Vrbi so zelo jezni. Ne gre le zato, ker jim je nova avtocesta vzela kar precej plodne zemlje, nad njihovimi travniki redno krožijo mala letala in zmajarji, ki naj bi celo uredili pristajalno stezo nekje v Vrbi. Zdaj so se upravičeno uprli, kajti živina, ki je na paši, se ob nenavadnih pojavih v zraku splaši in drvi na cesto. Kdo bo odgovarjal tedaj, ko se zgodi nesreča? NISO BILI SAMO SALON AR JI! Peterletovi salonarji... Izjemno grdo se je obnesla naša TV Slovenija, ko je snemala Pokal Vitranc. Med množico obiskovalcev je bil seveda najbolj hvaležen »kader« predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Te hudobe ga niso snemale v glavo ali v telo, ampak vztrajno v noge, kajti gospod predsednik je stal pod Vitrancem na mrzli tribuni in sredi zime v NIZKIH SALONSKIH ČEVLJIH! In zraven še komentar: »...in nekatere je tudi zeblo...« Nihče pa ni videl ali HOTEL videti ali snemati našega predsednika, kako je v Planici v času pokala lastnonožno tekel po snegu s tekaškimi smučmi in si nabiral novih fizičnih moči! REPORTAŽA 13. STRAN ^I£mSJcJf©SESOLAS Imena so konzervativna, saj živijo tisoč let Vižmarje ni nastalo iz vzklika nViš Marijo!« Jezikoslovec prof. dr. Dušan Čop iz Ljubljane je leta 1985 doktoriral iz imenoslovja zgor-njesavske doline. Njegovo zanimivo delo, njegova nenehna raziskovanja - opravil je vsaj 2.000 obiskov po krajih in pri ljudeh, kar je rekord, ki ga v Sloveniji nima nihče - je nagradila jeseniška občina tako, da mu je ob 70-letnici podelila malo plaketo skupščine občine Jesenice. V Sloveniji se priimki zelo ponavljajo, kar ni čudno, saj je v 2 milijonskem narodu 45.000 priimkov. Prof. dr. Dušan Čop je začel z raziskavo izvora hišnih imen in priimkov, krajevnih in ledin-skih imen po vsej Sloveniji, ne le v zgornjesavski dolini. Tega tako strokovno in tako znanstveno prav gotovo ne bi mogel opravljati, če ne bi sam obvladal petih svetovnih jezikov in poznal številna tuja narečja. A ne le to: jezikoslovje, etimologija, kultura, socialna zgodovina so pri takih raziskavah tesno povezani in nikakor mu ne bi uspelo tako strokovno delo, če ne bi bil »doma« na številnih drugih področjih. In jezikoslovec dr. Čop zares temeljito obvlada področje, ki mu je zvest že toliko let. Opraviti kar 2.000 obiskov po različnih krajih doma in v tujini zares ni mačji kašelj. A profesor pravi, da so taki obiski poleg literature in pisne zapuščine nujni, kajti treba je kraje videti, slišati je treba, kako govorijo ljudje - narečje je nadvse pomembno. Zanimivo: celo na razstave velikokrat in zelo rad hodi, kajti tudi v likovnih delih se marsikdaj da kaj zaznati in kaj odkriti. Poznati je treba tudi tuja narečja časov izhaja tudi hišno ime Pri Ratečanu na Jesenicah, saj je nedoumno, da so se v tej hiši zbirali pogrebci iz Rateč, ki so bili namenjeni na pokopališče na Rodinah. Poznamo številne pripovedke in legende, kako so v 16. stoletju zaradi nedostopnosti doma shranjevali mrliče. Ne vem, ali je res, vendar je v Gorjah še živa pripoved, kako so pozimi shranili mrliča v skrinji pod streho, kjer je imela gospodinja shranjene tudi hruške. Ko so spomladi mrliča s skrinjo vred položili v jamo, se je gospodinja žalostno spomnila, da so bile v skrinji tudi hruške in je po po gorjansko zavzdihnila: »O hudišča, smo pa hruške poko- Imena živijo tisoč let »Prišel sem do prepričanja -in z mano tudi veliko drugih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z imenoslovjem - da je nekako 98 odstotkov imen, krajevnih in drugih, slovanskega izvora. Nikakor se ne strinjam s hipotezo o venetskih izvorih imen: po mojem mnenju je to nekaterim za izhodišče, češ da z drugimi Slovenci pač nič nimamo, da smo sami svoji. A ne drži: vedno so bili v jeziku zaznani sosedski izvori in koreni in vedno tudi bodo. »Žal mi je,« nadaljuje profesor Dušan Cop, »da je danes tako malo mladih in tudi malo starejših, ki bi poznali rastline in zdravilna zelišča. PLESMO je na primer ime za okrajni del polja in le nekateri še vedo za to ime; TRIPLAT izvira iz detelje in po našem mnenju še iz časov Marije Terezije ali njenega očeta, ko sta zahtevala, naj se zaradi lakote seje čimveč detelje. Le malokdo ve, da Bohinj pomeni vodo, medtem ko nekatera imena sama po sebi vsakomur povedo svoj izvor: JA-VORNIK po javorju, JESENICE po jesenu, HRUŠICA po hruški, ČEŠNJICA po češnji, HRASTJE po hrastu in tako dalje. Veliko bolj delikatna pa so imena, ki jih je treba zares raziskovati, kar gre izjemno počasi in zahteva veliko truda. Pri tem so raziskovalcem zelo dragocene meje med grofijami, predvsem pa je treba vedeti, da veliko imen izhaja iz značilnosti, ki jih ima krajina posameznega kraja. Na to je treba vedno biti pozoren. Treba je tudi vedeti, da krajevna in druga imena niso od včeraj: imena so povsod po svetu izredno konzervativna, zelo trdoživa in živijo tisoč let. Prof. dr. Dušan Čop mo« se pravi, da govorimo »prehvadu« in tudi samo Gorenjska pozna »ščira», recimo. Da ženske govorijo kot fantje, je slišati marsikje, tudi v Bohinju in je po mojem mnenju to možatost ali pa se je povzelo po dekliču. Slišal sem tudi že, ko so nekje govorili: »N'š Ivanka je reku..« Ohranimo dragoceno zapuščino! Tako kot je Mojstrana furlanskega izvora, tako so iz tega izvora tudi številni vrhovi v Alpah. Mojstrovka pa Jalovec pa Skrlatica in zanimivo je, da imajo številni vrhovi več imen. Mojstrančani Škrlatici pravijo tudi Suhi plaz, Kranjskogorci pa Strgavnik. Dobrač je tudi Bljašica ali Villacher Alpe. Ime Petelin, recimo, se pojavlja po vsej Evropi in tudi v Walesu, enako je s TAMARJEM, ki povsod po svetu pomeni prostor za ovce. Tudi Triglav ni tako redko ime za goro, saj ime najdemo marsikje po svetu za tiste vrhove, ki spominjajo na tri glave.« Prof. dr. Dušana Čopa bi lahko poslušali ure in ure, tako imeniten strokovnjak je na področju, ki nas tako ali drugače nadvse zanima. Žal doslej še ni izdal svojega knjižnega dela, a ga pripravlja. Ima pa 30 debelih zvezkov s 60.000 imeni tudi Zgornjega Posočja in drugih slovenskih krajev. Ne le, da sodeluje s številnimi znanstvenimi institucijami po vsem svetu, kjer ga cenijo kot izjemnega strokovnjaka, ni mu »pod čast«, da se v primerih, ko obstaja več alternativ o izvoru imena, napoti tudi k pastirju na Zelenico, da bi kraj sam videl, da bi izgovorjavo sam slišal. Vsako ime: ledinsko ime, ime kraja, gozdna, rastlinska, gorska imena, imena poti, majhnih dolin ali meja grofij ali glavarstev je treba poznati in jih povezati ter jim najti prvinski izvor. In kaj mu vzbuja največ skrbi? »Predvsem bi prosil,« pravi, »prosil bi vse, naj ne odvržejo starih dokumentov, listin, starih »urkeljnov«, kot pravijo, starih darovnic, oporok, ki ležijo še po podstrešju. To so dragocenosti, to je naša zapuščina, ki jo moramo ohraniti, saj smo obkroženi z drugimi narodi in le to je dokaz našega slovenstva, dokaz tega, da smo na tem ozemlju Slovenci že 1.400 let...« • D. Sedej KMETOVALCI! Sprejemamo naročila za semensko koruzo Piooner-Mirna. AGR0PR0MET d. o. o., Cerklje, tel. 421-283 N'š Ivanka je reku. Zato so ljudje v globoki zmoti, ko mislijo, da ime kraja VIŽMARJE prihaja od »Viš Mari-Začel sem z raziskavo izvora j0<< ;„ tudi GODOVIČ ne pri-hišnih imen in priimkov, kra- na:a 0& vzklika »Gada viš«! • KARAMB0LIRANI AVTOMOBILI vseh letnikov • RABLJENI NADOMESTNI DELI SUPER CENE BUGAJSKI, Velden, Oberjeserz 39, tel.:9943-4274-4111 RENAULT jevnih in ledinskih imen. Veste, vsaka hiša ima na Slovenskem svoj vzdevek, a ga marsikdo noče omeniti in tudi sam vam jih ne bom povedal, saj mi potem ljudje ne bodo več zaupali. haja od vzklika »Gada viš«! Vižmarje in okoliški kraji so bili prav gosto naseljeni z Nemci in na vsa imena je treba gledati etimološko. Vižmarje izhajajo iz nemškega imena Gaismaisdorf, kakor so tudi Gunclje in drugi WURM —... .juujt ne uuuu vtv. toup«"' KaKor SO IUU1 VI Delam zelo natančno, grem v nemškega izvora vsak kraj, se pogovarjam z ljudmi in poslušam narečja in naglase, ki raziskovalcu marsikaj povedo. Če, denimo, ne poznaš tirolskega narečja, potem ne moreš zaznati izvora marsikaterega imena, kajti naši ljudje so včasih zelo veliko hodili na Tirolsko in prevzeli precej imen, ki jih uporabljamo še danes, ne da bi se pravzaprav zavedali, od kod izhajajo. 0 hudišča, smo pa hruške pokopal! V zmoti so tudi v MOJSTRANI, kjer so nekateri prepričani, da ime prihaja od »mojstri«! Leta 1317 se je v Mojstrani naselilo prvih pet kmetov in se prav gotovo niso sami sebe imenovali »mojstre«. Imena, ki se končujejo z -ana kot Mojstrana, Bregana, Sežana zanesljivo niso slovenska. Domnevamo, da se Mojstrana imenuje po brusnicah, črnicah kot domačini pravijo, saj so bile včasih cele planjave črnic pod Podkužami in tudi drugod okoli Mojstrane. Le malokdo tudi ve, da se zahodni del Jesenic tudi imenuje Mojstrana! Na Gorenjskem je narečno najbolj razgiban del zgornje-savske doline - območje ob obeh Savah - jezik je zelo heterogen. Med imeni pa je najbolj • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA -RADIJI, SONČNE STREHE, SP0JLERJI, PREPROGE • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel: 9943 463 544000 St Veitet Ring 25-27 Krajevna in druga imena so tesno povezana tudi s socialno zgodovino. Bohinjci v 11. in 12. stoletju zaradi nedostopnosti sploh niso bili povezani s kraji zgornjesavske doline in so se povezovali le z jugom, z Ba- rogen. mtu n..v... ^- j~ ško grapo, kamor so hodili tudi gorenjsko ime GORJE, ki ga po svoje žene. Pozimi umrlih seveda najdemo tudi marsikje niso mogli pokopavati na Pri- drugje po Sloveniji. Gorenjska morskem, pa so jih shranili in je starejša naselitev s Koroške-Pokopali šele pomladi. Enako ga in gorenjsko in koroško na-Gorjanci in pravo tako Rateča- rečje sta si zelo podobni. Na ni> ki so imeli do svoje prafare zgornjem Gorenjskem v marsi-ni» Rodinah precej daleč. Iz teh katerem kraju tudi »švabva- Trgovina PONEDELJEK, 13. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.30 Program za otroke: Hodi de bodi ali dve vedri vode, posnetek predstave Mladinske ga gledališča Ljubljana 10.00 Trgovina z mamili, ponovitev angleške nadaljevanke 10.50 Video strani 13.30 TV dnevnik 13.40 Napovednik 15.50 Video strani 16.00 Podarim - dobim, ponovitev 16.20 EP, Video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Slovenska kronika 16.45 Program za otroke 16.45 Radovedni Taček: Srce 17.00 Pridi moj mili Ariel, 2. del 17.30 Obzorja duha, ponovitev 18.00 EP, Video strani 18.05 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja 18.30 Risanka 18.50 Napovednik 18.55 EPP 19.00 Žarišče 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 EPP 20.05 Da, predsednik, angleška nanizanka 20.35 EPP 20.40 Dosje 21.25 24 ur v življenju neke ženske, drama HTV 22.15 TV dnevnik 22.35 Vreme 22.37 Šport 22.40 Napovednik 22.43 EP, Video strani 22.45 Sova Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka 0.25 Video strani 22.00 Igra s pravico, angleška na nizanka 22.50 Brez toka 23.50 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 19.00 A shop 19.15 Glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 Teden na borzi 21.00 Ključ, jugoslovanski film Lahko noč TV KOPER na Gorenjskem sejmu ponujamo najnižje cene za celotni program slovenskih proizvajalcev pohištva POSEBEN POPUST ZA GOTOVINSKI NAKUP! GARANT - Polzela (program VEGA in COMPO) 25 % popust MIZARSTVO - Ljutomer (otroške in dnevne sobe, sestavljiv program MOBY) 30 % popust TOVARNA POHIŠTVA - Brežice (spalnice, dnevne sobe) 40 % popust Odpeto do 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure. Informacije po tel. 064/222-268. 13.00 Družinski prijatelj, francoski film 14.40 Ravanovi, ameriška nanizanka 15.20 Amandoti, nadaljevanka 16.00 TV novice 16.10 Čarobna svetilka, otroški program Baba Malu in sto ruskih pravljic, risanke Družina., recimo ji tako, ameriška nanizanka 17.00 Moderato Cantabile, franco- sko italijanski film 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Rayanovi, ameriška nanizanka 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 TV glasba - accordi 21.30 V Italiji se ji reče ljubezen, italijanski dokumentarni film 22.15 Dnevnik 23.10 Amandotti TV AVSTRIJA l 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.35 Video strani 9.45 Garmisch-Partenkirchen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1.teka 12.50 Video strani 13.00 Garmisch-Partenkirchen. Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. teka 16.35 Video strani 16.45 Sova, ponovitev Taksi, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka 18.00 Euroritem 18.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), posnetek iz Garmisch-Parten-kirchna 19.00 Videošpon 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik, Koper-Capodi-stria 20.00 Gala koncert za Hrvaško, prenos iz Cankarjevega doma 22.00 Sedma steza 22.20 Alpe Jadran 22.50 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Napačni mož, ameriški film (čb) 0.30 Yutel, eksperimentalni program 9.00 Jutranji program 10.30 Vladar brez krone, nemški film 12.10 Popaj 12.15 Teleskop: Diana - prebujena princesa 13.00 Čas v sliki 13.10 Tednik 13.40 Krotilec levov 14.10 Stan in Olio, burleska 14.45 Dediščina Guldenburgovih 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka 15.30 Am, dam, des 16.05 Hov!, angleška serija 16.30 Ding dong 17.00 Mini čas v stiki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naš učitelj dr. Specht 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 Moji prijatelji, italijanski film 23.20 Vse... samo ne Mozarta 23.50 Eugen D'Albert: Klavirski koncert št. 2 v E-duru 0.05 Čas v sliki 1. PROGRAM TV HRVAŠKA TV AVSTRIJA 2 7.55 Pregled sporeda 8.00 Poročila 8.30 Risanke, glasba 9.00 Rimsko slikarstvo 10.00 Poročila 11.00 Ukradena, angleška nadaljevanka 12.00 Poročila 12.06 Samo bedaki in konji 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški 13.55 Poročila 14.05 Oddaljena trobenta, ameriški film 16.30 Kristjani, angleška dokumentarna serija 18.00 Poročila 18.15 Anno Domini, angleško/italijanska nadaljevanka 19.06 Besede, besede 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 22.55 Dnevnik 23.20 Glasba 23.50 Poročila 23.55 Poročila v nemščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 8.30 Vremenska panorama 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Velike ceste sveta 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Družinske vezi 18.30 Srček 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.00 Novo v kinu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Kompas, evropski magazin 22.00 Čas v sliki 22.30 Brezbožniki pekla 23.15 Jourfixe 0.15 Hello Avstria, heHo Vienna 0.45 Čas v sliki RADIO KRANJ 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik 20.05 Beda bogatih, francosko-ka-nadska nadaljevanka 21.00 Popolna tujca, humoristična nanizanka 21.25 Električni kavboj 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega ti ska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - še pet glasbneih želja - 14.00 - Pesem tedna 14.20 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) -15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.20 - Skriti reporter -18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - KINO 13. januarja CENTER amer. akcij. pust. film POROČNA OGRLICA ob 16, 18. in 20. uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA amer. kartate PEKLENSKI KARATE ob 20 uri BLED amer. akcij, film LOV NA PRAVICO ob 20. uri glas 14. stran GLASBENI KOTIČEK Petek 10 januarja 1992 TOREK, 14. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.30 Program za otroke 8.30 Zgodbe iz školjke 9.20 Šolska TV 9.20 Nekoč je bilo... življenje: Nevroni 9.50 Od Newstonove do Einsteinove mehanike: Einsteinova dinamika 10.25 Angleščina Follovv me 10.45 Euroritem, ponovitev 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.20 Da ne bi bolelo: Katarakta, ponovitev 11.35 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev 11.50 Video strani 13.30 TV dnevnik 13.40 Napovednik 14.00 Video strani 14.10 Napačni mož, ponovitev ameriškega filma (čb) 15.50 Alpe Jadran, ponovitev 16.20 EP, Video strani 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Slovenska kronika 16.45 Program za otroke 16.45 Zlati prah: Čudežno zdravilo 16.50 Ex libris: Ugankarstvo, ponovitev 17.55 EP, Video strani 18.00 Svet poroča 18.40 Risanka 18.50 Napovednik 18.55 EPP 19.00 Žarišče 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Šport 20.00 EPP 20.05 Lousiana, ameriška nadaljevanka 20.50 EPP 20.55 Novosti založb 21.05 Osmi dan 21.55 TV dnevnik 22.15 Vreme 22.17 Šport 22.20 Poslovna borza 22.30 Dokumentarna oddaja 23.00 Napovednik 23.03 EP, Video strani 23.05 Sova V območju somraka, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 15.50 17.30 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.55 22.55 23.25 Video strani Sova, ponovitev Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Zvezdne steze, ameri&ka na nizanka Slovenci v zamejstvu Regionalni programi - Koper Orion Napovednik TV dnevnik Sarajevo EPP Dokumentarna oddaja Omizje Alternativni program: Film Yutel, eksperimentalni program 1, PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Pregled programa 8.00 Poročila 8.30 Risanke, glasba 9.00 Rimsko slikarstvo 10.00 Poročila 10 05 TV-šola 11.00 Ukradena, zadnji del angleške nadaljevanke 12.00 Poročila 12.05 Samo bedaki in konji 12.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški, izbor iz TV izbora 14.00 Poročila 14.15 Veseli klub mladih, angleški barvni film; Clif Richard, Robert Morley 16.00 Poročila 17.00 Malavizija 18.00 Poročila 18.15 Anno domini, ameriško-itali- janska nadaljevanka 19.05 Besede, besede 19.15 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik 20.05 Spekter 22.55 Dnevnik 23.50 Poročila v nemščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.15 Video strani 16.30 Malavizija 19.30 Dnevnik 20.05 Odloženi raj, angleška nadaljevanka 21.10 Na zdravje, ameriška humo ristična nanizanka 21.25 Skandinavija dokumentarna oddaja 22.20 Beda bogatih, francosko-ka- nadska nadaljevanka 23.10 D. J. is so hot 0.10 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.05 Informativno dokumentarni program 20.30 Veliki diktator, ameriški film 22.10 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe A shop Lahko noč TV KOPER 13.00 Gospa reče ne, ameriški^film 14.40 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.00 TV novice 16.10 čarobna svetilka, otroški program 17.30 TV glasba 18.00 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Ravanovi, ameriška nanizanka 20.30 Metamorfoza stonog, francoski film 22.05 TV dnevnik 22.20 G. Segantini, dokumentarna oddaja 22.50 Sodelavci, ameriška nanizanka 23.40 Amandoti TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 13.35 Čas Isaura 14.00 Dediščina Guldenburgovih 14.45 Mojstrstvo jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Tudi hec mora biti 15.30 Am, dam, des 16.05 Hovl, angleška serija 16.30 Glasbena delavnica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naš učitelj dr. Specht 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme * 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Milijonski dedič 22.05 Peter Strohm 22.55 Bodala v Kasbahu, britanski film 0.45 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.35 16.55 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.00 21.07 22.00 22.30 Vremenska panorama Leksikon umetnikov Šolska TV Orientacija Družinske vezi Gaudimax Avstrija danes Čas v sliki Vreme Kultura Kdor se smeje TV kotiček za živali Reportaže iz tujine Čas v sliki Klub 2 Poročila 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP 16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved progra ma - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila. Domače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitke in obvestila, BBC Lodnon - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek SLOVENIJA 1 23.05 V OBMOČJU SOMRAKA Milley Judson tako kot ponavadi pride v gostilno po pizzo. Čez kasnih pet ur se pijan vrne domov in žena mu zagrozi, da ga bo zapustila. Zato se odloči, da se bo začel zdraviti in odide h gospodu, ki alkoholizem zdravi z metodo »hellgami-tom«. Bo Milevja res odvadil alkohola? KINO 14. januarja CENTER amer. akcij. pust. film POROČNA OGRLICA ob 16.. 18 in 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. RAZUZDANE IGRE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film KRVAVI ŠPORT ob 18. in 20, uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. karate PEKLENSKI KARATE ob 20. uri domača pesem: tuja pesem: novi predlog: Naslov: Sončkov kot Kupončke pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri Me.d kupončki,vki so prispeli v naše uredništvo, smo izžrebali Ireno Žakelj, Triglavska 37, Žiri, ki jo čaka nagrada v KOZMETIČNEM SALONU BARBARE VVEBER v Škof j i Loki. Čestitamo! Sodelujte z nami, čakajo vas lepe naarade! GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI Lestvico lahko poslušate na valovih Radia Žiri v sredo, 15. januarja. Gostje naše oddaje bodo člani skupine Čuki, ki bodo predstavili svojo novo kaseto. Lestvico ureja Nataša Bešter V letu 1992 boste lahko poslušali 7 domačih in 7 tujih pesmi, za katere boste največ glasovali! Domača lestvica 1. Božidar VVolfand - Wolf - Angel varuh 2. Miki Šarac - Lizika 3. Petra Bizjak - Ta svet 4. Big ben - Stara mama 5. U redu - Na vrhu nebotičnika 6. Don Juan - Rad bi ti rekel nekaj lepega 7. Irena Vrčkovnik - Polepšaj mi ta dan Novi predlog: Helena Blagne - Nocoj Tuja lestvica 1. Guns'n' Roses - Don't Cry 2. Bryan Adams — Evervthing I do I do it for you 3. Vaja con dios - VVhat's a vvoman 4. Hrvaški band aid - Moja domovina 5. Rod Stevvard - The Motovvn Song 6. Paula Abdul - Rush, Rush 7. Gipsv Kings - Baila me Nogi predlog: Scorpions - Send Me to Angel T'ko... ...nov let je mimo, mi smo tudi šli mimo, bencinske pumpe naprimer, no Sončkov kot se ne da in je tukaj, zdaj in še večkrat, če bodo Bogovi dovolili. Tako, najprej zahvala Stanki in Marički za novoletna darila, gremo naprej, s predlogi, mnenji itd... ste bili bolj škrti, ampak vseen, rubriko ste v glavnem pohvalili, eni bi radi več nagrad, no ja, saj se vsake toliko časa odtrga in je Aligator bolj radodaren, z domačo glasbo je tko, včasih je, včasih ni, pohvale so tudi za Svetlano in gospoda z brčicami iz Sončka, naj ne bi bilo logičnih vprašanj - v enem naslednjih kotov obljubljam ful nelogično vprašanje. Izžrebali pa smo danes eno fino dopisnico, ki pravi takole Zato še kar naprej, vprašanja nam zastavi, saj odgovore imamo že v naši glavi. Lastnica verzov (iz Tržiča) bo dobila dopis, z njim pa v Sončka po nagrado. TOP 3 1. Greatest hits II - Oueen 2. Rdeča mašna - Čuki 3. Angel varuh - Wolf NOVOSTI Dve odlični stari zadevi na kasetah sta spet tu Buldožerji s Pljuni istini u oči in Sokoli z Bitko za ranjence, nanovo pa so tu Ivo Mojzer na Vseh poteh sveta, Magazin ekskluzivno iz skladišča s kaseto Da mi te zaljubit u mene, pa še tri kompilacije so tu: Pop Hits 91 (Predin, Sokoli, Šank Kock...), Na primorski strani (Avtomobili, Faust, Damin Gambit...) in ena ful dobra zadeva z 20 dobrimi štiklci, ki ima naslov The Sound Of Suburbs (Blondie, The Stranglers, Boomtovvn Rats, The Jam...). Aja, še en CD - Prelude To Summer - Janez Gregorc IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 31: Ko se že vse vrti okrog Fredvja in Queenov, velja odgovor na vsaj eno izmed vprašanj in sicer 1. Kje se je rodil Fredv, 2. Dopolnite en super Oueenski komad Another One Bits The ....? Vprašanji sta tokrat supertežki, boste pa dvignili malo PRAHU, ko boste tuhtali. Rešitve do srede, 15. januarja, v uredništvo Gorenjskega glasa, na dopisnicah seveda s pripisom "Sonč'k", nagrada v stilu, po želji, pa en velik Čav. Auto-Krainer celovec, rosentaler3trasse 162. tel.: 0943-463-2141 5 VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV EKSPORTNE CENE GOVORIMO SLOVENSKO Helidonova kaseta: Pop hits '91 (V 13»fHf» Devet najbolj značilnih izvajalcev Helidonove založbe je pod urednikovanjem Gorana Sarca sestavilo kompilacijsko kaseto Pop hits '91, ki zaokrožuje produkcijo preteklega leta. Po poslušanju skladb bi v naslovu kasete predlagal celo dopolnilo z oznako POP -i ROČK, saj bi bila to natančnejša oznaka za to zvrst - žanr glasbe, ki odstopa od tipičnega zabavnega zvena, pa tudi tipično zabavna izvajalca Simona VVeiss in Božidar VVolfand -VVolf sta zastopana s skladbami pop-rock smeri... Zoran Predin prepeva Skuštrana, po tistem ljubljanskem grafitu »Sonček je in ti si skuštrana...«, ki ga je uporabil za refren v svojem stilu. Glede na osamosvojitev Slovenije je kot , nalašč za izbor primerna Prešernova Zdravljica, tokrat v interpretaciji Lačnega Franza. Ročk skupina Šank ročk je zelo priljubljena med mladimi, lanf* pa je bila zelo popularna s skladbo Laški pir. Simona VVeiss je zapela skladbo Božidarja VVolfanda - Wolfa Vzela si bom vse, za katero je sama napisala besedilo. Noč dolgih nožev je skladba koprske skupine Zebra Imago, ki bo v kratkem izdala svojo kaseto. Sokoli nadaljujejo v svojem stilu, lani pa so se potrjevali s skladbo Moja mama je strela in kreirali imidž. Božidar VVolfand - VVolf, popularni pevec leta '91, ki je v minulem letu izdal kar dve kaseti Koliko solz in Angel varuh in ju dobro prodajal z dobrimi reklamnimi potezami, se na kompilaciji predstavlja s skladbo zvoka »haus muzike« Aleluja baby. Po treh letih se je na sceno vrnil Miki Šarac s skladbo Maja, na koncu kasete pa se Zoran Predm-SOKOM Wbif SANK ROČK-Siwe '" " predstavlja zelo znana skupina Miladojka 'Vouneod s skladbo Ja-ku-za. Drago Papler Napake in spodrsljaji V nesreči sta bila dva mrtva od tega eden huje , Trije novinarji in redaktorji Radia Triglav Jesenice: Sonja Zaplotnik, Branka Smole in Dušan Dragojevič so svojim poslušalcem zadnje dni starega leta pripravili zares zanimiv m pester program. Med drugim je bila prav zabavna oddaja o napakah, ki so jim »ušle« v mikrofon ali pa so jih pravočasno odkrili, pa vendar zapisali na listič, ki ga hranijo že tri leta v redakciji. Nanj namreč zapisujejo vse nesmisle in spodrsljaje, ki se jim pripetijo v naglici, ki je pač sestavni del radijskega in novinarskega dela. Pašna skupnost ponavadi išče pastirja za PAŠO ovac, krav, živine... Malo čudno pa vendarle je, če se objavi tako, da se sliši kot vest, da PAŠNA SKUPNOST IŠČE PASTIRJA ZA ZAVRŠNICO... Na glasbenem odru ponavadi pojejo tenoristi. Če pa bo nastopil TERORIST Jurij Reja, si bo pa le malokdo upal v teater... Novica, da so zasadili prve lopate za gradnjo nekega centra, je v redu. Če pa so na otvoritveni slovesnosti ZAKOPALI PRVE LOPATE, je pa bilo otvoritveno kopanje kar intenzivno... V poročilih večkrat slišimo podatke o velikem številu obiskovalcev nekega sejma. Tale obisk je bil posebno spodbuden: PRVI PODATKI O OBISKU SEJMA SO ZELO SPODBUDNI - VČERAJ GA JE OBISKALO VEČ KOT 20 LJUDI Z GORENJSKE IN OKOLICE.... Slišati se je dala tudi naslednja EKSKLUZIVNA novica: Posredujemo vam NAJNOVEJŠO NOVICO, KI JE NA JESENICAH NEKAJ NOVEGA.... Od mode prevzeti in zavzeti poslušalci so verjetno tru-moma drveli v trgovino, ko je napovedovalec objavil, da se v neki prodajalni dobijo KRILA S KRATKIMI ROKAVI.... Pri komercialni prodaji je bilo sploh zabavno: namesto VIKI kremo so ponujali VINO IN KREMO; na vse pretege so v oglasih prodajali ČRNO BEL BARVNI TELEVIZOR, ki ga sicer prodajajo že natanko dve leti, pa ga nihče ne kupi; prodajali so tudi JUGO KORAL - prvi lastnik je bil bordo barve; prvi lastnik golf diesla pa je bil celo garažiran; prodajali so tudi KLJUKASTO FLAVTO! Telički so ponavadi prav ljubki, da pa so celo čustveni, ve le malokdo. Lahko pa bi zvedel, če bi poslušal radio, kajti prodajali so telička SENTIMENTALCA... Lepo je, kadar zapoje pevski zbor. Kadar pa zapoje MEŠANI ŽENSKI PEVSKI ZBOR, je pa sploh čudovito.... In še malo črnega humorja, ki je zapisan le na deski spodrsljajev: VČERAJ SE JE NA GORENJSKEM PRIPETILA HUDA PROMETNA NESREČA. V NESREČI STA BILA DVA POTNIKA MRTVA - OD TEGA EDEN HUJE... • D. S. Na Voglu je zima doma drag odg Tudi drage vozovnice niso nale smučarjev Bohinj, 28. decembra - Vogel je eno naših redkih smučišč, kjer zima nikoli ne zataji. Včasih je sicer veljalo, da mora za dobro smuko na Voglu zapasti vsaj meter snega, že pred leti pa so žičničarji uredili smučišče tako, da je moč smučati že na nekaj centimetrih snega. Trenutno ga je na Voglu 70 centimerov. In kljub temu, da ie trenutno dnevna karta (brez popustov) 930 tolarjev, je bilo minule dni na Voglu živahneje kot druga leta. Prihajali so domači smu- voju smučišča pa smo se pogovarjali z direktorjem Žičnic Vogel Lovrom Sodjo. i Letos se je smučarska sezona na Voglu začela že sredi novembra*. Mnogo jeze je bilo glede visokih cen smučarskih vozovnic, vendar pa kaže, da imamo Slovenci srn u čari jo le preveč radi, da bi se odrekli zimskim užitkom. Kako kaže letos na Voglu? "Ko je novembra zapadel prvi sneg, smo začeli z urejanjem smučišča in naprave so obratovale že takoj prvi teden. Tako je bilo pri nas od novembra na- prej vsak konec tedna med osemsto in devetsto smučarjev, nekaj manj pa med tednom. Takrat so trenirali člani bližnjih smučarskih klubov. Z božičnimi prazniki, ko je v Bohinju tudi precej turistov, pa prihaja na smučišče kar okrog tisoč petsto smučarjev dnevno. Če bo vreme zdržalo, naj bi bil po podoben obisk smučarjev do petega januarja. Nato bo najbrž smučarjev nekaj manj in v tem času bodo tudi ugodnejše cene terminskih smučarskih vozovnic. Več smučarjev pa spet pričakujemo v počitnicah." Cene smučarskih vozovnic se v primerjavi z lani v nemških markah niso povečale, celo znižale so se. Pa vendar so za naše žepe postale drage. Kako ste na Voglu izračunali ceno smučarske vozovnice? "Ceno moramo žičničarji postaviti že spomladi za nasled- REZULTATI NOVOLETNEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA MINI METRO (bivši Dekor) 1. NAGRADA: glasbeni stolp CECILIJA MOČNIK, Zalog 11 2. NAGRADA: radiokasetofon MARIJA MURNIK, Mlakarjeva 61 a, Šenčur FRANC BOHINC, Trboje 139, Kranj MARIJA KRIŽAJ, Strahinj 45, Naklo 3. NAGRADA: avtomat za kavo STANISLAV JUVAN, Deteljica 4, Tržič 4. NAGRADA: kuhinjska posoda IGOR VARJAČIČ, Ul. Mladinskih brigad 7, Kranj 5. NAGRADA: kovček SAMSUNITE ALENKA LAPAJNE, Zupančičeva 10, Kranj SREČNIM DOBITNIKOM NAŠIH NAGRAD ISKRENO ČESTITAMOI TERME TOPOLŠICA, HOTEL VESNA smučanje na Golteh, kopanje in bivanje v Termah Topolšica Nudimo vam 7- ali 10-dnevne smučarske pakete: - 7 ali 10-polpenzionov v hotelu Vesna v Topolšici - neomejena uporaba bazena in savne - karta za smučanje na Golteh (20 km od Topolšice) Cena: 7-dnevni (7 x polpenzion -I- 6-dnevna ski karta) 237 DEM 10-dnevni (10 x polpenzion + 9-dnevna ski karta) 326 DEM Otroci do 15 leta imajo 35 % popust! ZIMA V OBJEMU ZASNEŽENIH VRŠACEV KARAVANK Nudimo vam 7-ali 10-dnevne zimske počitnice po izjemno ugodnih cenah: januar 92, februar 92 7 dni 10 dni 168 DEM 175 DEM 230 DEM 240 DEM Izredna ugodnost za upokojence in invalide: januar 92, februar 92 7 dni 10 dni 149 DEM 155 DEM 195 DEM 205 DEM - 7 ali 10 polnih penzionov v 1/2 sobi - zdravniški pregled • neomejeno kopanje v termalnem bazenu in uporaba savne - vsak dan, razen nedelje, telovadba v bazenu in telovadnici . zabavne prireditve, rekreacija, plesni večeri, kulturne prireditve. otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje - otroci od 5 do 12 let imajo 40 % popusta , (na tretjem ležišču, oz. če spijo s starši) Informacije Terme Topolšica, Topolšica 77 Rezervacije 063 892120/049/141, fax 892 212 Paketi vsebujejo: POPUSTI Smučišče na Voglu je zlasti prima za družinsko smučanje, družine pa dobijo tudi različne popuste. njo zimo. Zaradi znanih razmer seveda v tuji valuti. Letos smo postavili ceno 30 mark za dnevno vozovnico - enako kot lani. Jeseni pa smo ocenili, da naši gostje tega ne bodo zmogli, tujih ne bo prida in odločili smo se ceno znižati. Imeli smo predprodajo vozovnic (dnevna je bila 500 SLT) in bilo je precej povpraševanja. Nato smo oblikovali predsezonsko ceno, sedaj pa imamo sezonsko ceno. To je 25 mark oziroma 930 tolarjev za dnevno vozovnico. Če ne bo devalvacije, bo cena lahko zdržala do konca sezone. Moram reči, da ceno skušamo oblikovati tržno, da se primerjamo s tujimi smučišči, da potem prilagajamo ceno domačim razmeram." Vaše smučišče ste zadnje leta precej uredili, lani ste celo zgradili novo dvosedežnico, še vedno pa je črna točka prevoz z gondolo, ko je večkrat treba čakati uro ali več, da se smučar pripelje na smučišče. "Za smučišče je seveda treba skrbeti vse leto. Takoj spomladi je treba konzervirati žičnice, pregledati stroje, jih popraviti, naročiti rezervne dele... Skratka dela je veliko in ker je žičnic precej, večinoma pa so stare, je dela še toliko več. Zahteve inšpektorjev pa so tudi vedno strožje. Tudi stroškov je veliko, saj je treba nadomestne dele uvažati, zato moramo kupovati devize, nato so še carine in davki. Tako so naprimer avstrijski žičničarji veliko na boljšem, saj nadomestne dele praktično kupijo v trgovini, nas pa čaka vrsta dodatnih stroškov kar vsaj enkrat podraži vsak nakup. Poleti je na smučišču precej dela s pobiranjem kamenja in pospravljanjem smučišč, poleg tega pa pri nas tudi poleti obratuje nihalka. Jeseni je naprave treba spet urediti - čakajo pa nas stroški nafte, ki jo plačujemo po polni ceni, celo s cestnim prispevkom. Sedaj se borimo, da bi bila nafta za nas po ceni kot za železniški in luški promet. Skratka vseh dvain-trideset zaposlenih imamo dosti dela. V glavni sezoni pa imamo tudi nekaj honorarno zaposlenih. Zavedamo se, da je težava zaradi premajhne zmogljivosti gondole, vendar ni denarja, da bi to lahko naredili. Že dve leti se resneje pogovarjamo, da bi vsaj povečali gon-dolsko žičnico. Ker pa je predračunska cena 8,5 milijona mark, je to težko. Ce bi dobili kaj kredita, bo morda to mogoče letos. Poleg tega pa načrtujemo tudi nov pristop z Ribčeve-*ga Laza, kar pa je tako velik strošek, da ga v kratkem ne bomo zmogli." Kako pa v Bohinju sodelujete žičničarji in hotelirji? "Mislim, da bi bilo lahko sodelovanje boljše, vendar pa mi po vseh hotelih dajemo smučarske vozovnice, ki jih tam lahko prodajajo svojim gostom. Gostje, ki v hotelu kupijo smučarsko karto, pa imajo brezplačen prevoz do smučišča s smučarskim avtobusom. Vendar pa mislim, da bi se vsi, ki v dolini živijo od turizma, pa naj bodočo hotelirji kot zasebniki, trgovina, banke...morali bolj zanimati, kakšen bo razvoj našega smučarskega centra. Ne pa, da smo prepuščeni sami se-! bi in pač naredimo, kar lahko." • V. Stanovnik SREDA, 15. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA KANALA 8.20 8.30 9.25 10.36 11.25 13.30 13.40 14.25 14.35 15.30 16.20 16.25 16.30 16.35 16.46 18.35 18.40 18.50 18.56 19.00 19.25 19.30 19.56 19.57 20.00 20.06 21.40 21.55 22.00 22.20 22.22 22.25 22.28 22.30 0.45 Video strani Program za otroke: Ta čudoviti notni svet, oddaja TV Sarajevo Raubarski cesar, ponovitev gledališke predstave v izvedbi amaterske skupine iz Poljanske doline Lousiana, ponovitev ameriške nadaljevanke Video strani TV dnevnik Napovednik Video strani Program za otroke: Zgodbe iz školjke, ponovitev Svet narave: Pelikanova delta, ponovitev angleške poljudnoznanstvene oddaje EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Program za otroke: Klub klobuk, kontaktna oddaja EP, Video strani Risanka Napovednik EPP Žarišče EPP TV dnevnik Vreme šport EPP Film tedna: Nočne poteze, ameriški film Mali koncert: Slavko Zimšek - violina EPP TV dnevnik Vreme Šport Napovednik EP, Video strani Sova Alf, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Glasba skozi čas, koprodukcija Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 9.20 12.10 12.20 15.30 15.40 16.30 17.45 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.06 20.50 22.20 Video strani Hinterstoder: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. teka Video strani Hinterstoder: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. teka Video strani Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev V območju somraka, ameriška nanizanka Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Euroritem, ponovitev Regionalni programi - Maribor Psiho Napovednik TV dnevnik, ORF EPP Športna sreda Komorna glasba skozi stoletja: Barok, ponovitev Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.56 8.00 8.30 9.00 9.30 12.00 13.00 13.66 14.06 16.00 16.30 17.00 18.00 18.16 19.10 19.30 20.06 23.50 23.56 0.00 1.00 Pregled sporeda Poročila Risanke, glasba Rimsko slikarstvo Spored za otroke Poročila Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški Poročila Dvorjenje Edijevega očeta, ameriški barvni film; Glenn Ford, Shirlev Jones Poročila Zaščitena narava Glasba Poročila Anno Domini Besede, besede Dnevnik Izredni program Poročila v angleščini Poročila v nemščini TV izbor Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik 20.05 Pod nadzorstvom, francoski film 21.40 Beda bogatih, francosko-ka nadska nadaljevanka 22.30 Blue Moon 23.00 Video strani 10.00 Ponovitev večernega sporeda 19.00 A shop 20.00 Dober večer 20.30 Oddaja o malih živalih 21.00 Igrani akcijski film A shop Lahko noč TV KOPER 13.00 Ujetnica čt. 27 14.40 Ravanovi, ameriška nanizanka 15.20 Amandovi 16.00 TV novice 16.10 čarobna svetilka 16.50 Metamorfoza stonog 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Rayanovi 20.30 Morje izgubljenih ladij, ameriški pustolovski film 21.56 TV dnevnik 22.06 Leta presenečenja, dokumentarna oddaja 22.36 Sodelavci, ameriška TV nanizanka 23.25 Amandoti, nanizanka TVAVSTRIAl 9.00 Jutranji program 9.06 Družinske vezi 9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Kengurujski kompleks, ponovitev filma 11.50 Raji živali 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sužnja Isaura 14.00 VValtonovi 14.45 Zgodovina stekla 15.00 Jaz in ti 15.05 Jan Niklaas - deček iz Flandrije 15.30 Kot ti in jaz 15.55 Helmi - otroški prometni klub 16.00 Kotiček za živali 16.05 Hovl, 7. del angleške serija 16.30 Za in proti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Naš učitelj dr. Specht 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Drombuschevi 21.45 Pogledi s strani 21.55 Evropski policisti 22.45 Beg v San Francisco, ameriški film; Barry Nevvman, Cleavon Little 0.20 Magnum 1.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.20 šport 16.55 Leksikon umetnikov 17.30 Medijski program 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 čas v sliki 18.05 Družinske vezi 18.30 Zarjovi, levi 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Najboljše iz Evrope; Odločitev v steni, francoska TV igra 21.56 Novo v kinu 22.00 čas v sliki 22.30 Brezbožniki pekla 23.16 Šport Čas v sliki RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.56 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.56 - Še pet glasbneih želja - 14.00 - Pesem tedna -15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.60 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.46 - Pričetke, opoldanski telegraf, hroskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, novosti v narodno-zaba-vni glasbi, DOmače novice I, Kupim -prodam. Dogodki in odmevi - Radio SLovenija, obvestila, Domače novice II, aktualna tema- KINO 15. januarja CENTER amer. akcij. pust. film POROČNA OGRLICA ob 16. uri, amer. thrill. SMRTNE MISLI ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. RAZUZDANE IGRE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film KRVAVI ŠPORT ob 18. uri, amer. fant. pust. film BREZNO ob 20. uri DUPLICA amer. erot. drama DEVET TEDNOV IN POL ob 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film MOŽ IZ CADILLAC A ob 20. uri BLED Ni predstavel GLAS 16. STRAN UGANKARSKI KOTIČEK Petek, 10. januarja 1992 ČETRTEK, 16. januarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA KANALA 8.20 8.30 8 30 9.00 9.25 9.40 9.40 10.05 10.40 11.00 11.30 13.30 13.40 15.25 15.35 16.20 16.25 16.30 16.35 16.45 16.45 17.10 18.00 18.05 18.40 18.50 18.55 19.00 19.25 19.30 19.55 19.57 20.00 20.05 20.25 20.30 21.30 22.25 22.45 22.47 22.50 23.00 23.03 23 05 0.45 Video strani Program za otroke Pedenjžep Mačkon in njegov trop, risanka Čarobna vrtavka Šolska TV, ponovitev Nekoč je bilo... življenje: Nevroni Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike Eisteinova dinamika Angleščina - Follovv me Slovenci v zamejstvu, ponovitev Video strani TV dnevnik Napovednik Video strani Športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije Poročila Slovenska kronika Program za otroke Super stara mama, angleška nanizanka Živ žav EP, Video strani Že veste, svetovalno izobraževalna oddaja Risanka Napovednik EPP Žarišče EPP TV dnevnik Vreme Šport EPP Razrednik, ameriška nanizanka EPP Maja vam predstavlja Tednik TV dnevnik Vteme Šport Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Ne za peni več, ne za peni manj, angleška nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.45 15.55 17.45 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.50 20.50 22.00 23.20 Video strani Sova, ponovitev Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka Glasba skozi čas, koprodukcija Euroritem Regionalni programi - Koper Videolestvica Napovednik TV dnevnik RAI EPP Pot na Kitajsko, 1. oddaja Umetniški večer Boris Cavazza Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Pregled sporeda 8.00 Poročila 8.30 Tuja dokumentarna oddaja, ponovitev 9.30 Spored za otroke 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Eduard in njegove hčerke 12.00 Poročila 12.05 Zamudili ste, poglejte 13.00 Tisk, tuji dopisniki o Hrvaški 14.00 Poročila 14.20 Gentleman Jim, ameriški film 16.00 Poročila 16.15 Poročila iz hrvaških regionalnih studiov 17.00 Glasba 18.00 Poročila 18.15 Santa Barbara, ameriška na nizanka 19.30 TV dnevnik 20.50 Spekter 23.00 Dnevnik 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Poročila v nemščini 0.00 TV izbor 1.00 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 17.00 Malavizija 19.30 Dnevnik 20.20 Arsenio Hali Show 20.55 Beda bogatih, francosko-ka- nadska nadaljevanka 21.50 V salonu, zadnji del angleške humoristične nanizanke 22.15 Metal manija 23.15 Video strani 10.00 Ponovitev večernega sporeda 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Ciklus Johna Wayna: Sage bush Trail, ameriški film 21.35 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe, glasbena oddaja TV KOPER 13.00 14.40 16.00 16.10 17.05 18.30 18.50 19.00 20.30 21.10 22.10 22.20 23.20 Damask 25, ameriški pustolovski film Rayanovi, ameriška nanizanka TV novice Čarobna svetilka Morje izgubljenih Studio 2 Odprta meja TV dnevnik Meridiani Juke boks, oddaja v živo TV dnevnik Juke Bokse Amandtovi, nanizanka TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 15.45 14.55 15.00 15.05 15.30 15.55 16.05 16.30 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.22 19.30 19.53 20.00 20.15 21.20 21.30 23.00 Jutranji program; Čas v sliki Družinske vezi Zemlja in ljudje šolska TV Bodala v Kashabu, britanski film Klub za seniorje čas v sliki Zvočne barve Sužnja Isaura VValtonovi Goščavski otroci Focus Earth Jaz in ti Nekoč je bilo... življenje Am, dam, des Mini scena Hov!, 8 del angleške serije Uspešnice in napotki Mini čas v sliki VVurlitzer Čas v sliki Mi Zdaj ali nikoli Znanje danes Čas v sliki ' Vreme Šport Moja najljubša pesem Pogledi s strani Labirint laži, 1/2 del ameriškega filma; Clancy Brovvn, Moira Kelly ' Zadnji tango v Parizu, francosko/italijanski film TV AVSTRIJA 2 8.30 17.05 17.16 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.00 21.30 22.00 22.30 0.30 Vremenska panorama Leksikon umetnikov V deželi Garratov Družinske vezi Simpsonovi Lokalni program Čas v sliki Vreme Kultura Domače reportaže Trailer Pozor, kultura Čas v sliki Šport Čas v sliki RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.56 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.20 -Skriti reporter - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski tele graf,'horoskop. Danes do 13 - Ra dio Slovenija, vedno zelene melodi je, Domače novice I, tečaj angle šekg jezika - BBC London, razgo vor, Dogodki in odmvi - Radio Slo venija, obvestila, Domače novice II aktualna tema, čestitek, BBC Lon don - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek I aJ ■ J I M ■-! SVEČANA ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA InmškVv.i I(>. Ki.iiii !<'!■ OM 11 I (,M KINO 16. januarja CENTER amer. thrill. SMRTNE MISLI ob 16. in 18. uri, amer. fant pust. film BREZNO ob 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. SEKS Z DUHOM ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. kom. TRAPASTI PSIHIATER ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. vojni letal, film MEMPHIS BELLE ob 20 uri RADOVLJICA amer. zab. film MLADOLETNI VOHUN ob 20. uri BLED amer. zab. film MOŽ IZ CADILLACA ob 20. uri BOHINJ LOV NA PRAVICO ob 20 uri —2) ® AVTOŠOLA Begunjska 10, Kranj 216-245 O POSLIH IN FINANCAH NA VEDREJŠI NAČIN SODELUJTE - UGIBAJMO SKUPAJ Tokrat za bralke Gorenjskega glasa (na lastno odgovornost lahko sodelujete tudi bralci!) Kaj morate storiti? 1. Pobrskajte po shranjenih računih v družinskem proračunu in ugotovite, koliko je stalo eno navadno kurje jajce na dan Svete Neže, 21. januarja 1991. 2. Uganite, koliko bo stalo eno kurje jajce 21. januarja 1992, ko je god Sv. Neže (»ki kuram rit odveze« in sploh vpliva na zadeve s kurjimi jajčki). Oba čimbolj točna in izčrpna odgovora nam napišite na dopisnico, pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj in odgovore bomo pregledali, počakali na Nežo ter na njene učinke pri cenah jajc, potem pa s praktičnimi knjižnimi darili nagradili: najbolj točen + najbolj izčrpen + najbolj duhovit odgovor, povezan s kurami, jajci, Sv. Nežo in cenami. Če boste Vaše ugibanje opremili s kakšnim resnim ali manj resnim komentarjem - radi ga bomo objavili v tej rubriki, ki bo namenjena resnim temam na vedrejši način. Kljub nagradnemu ugibanju bralk Gorenjskega glasa, bodo namreč kurja jajca še vedno nesramno draga - pa vendar nekaj zabave nikoli ne škoduje. Pišite nam - Vaše dopisnice z odgovori pričakujemo najkasneje do 15. januarja 1992. Rešitve nagradne križanke JAVOR C0MMERCE V uredništvo smo prejeli 1644 rešitev. Pravilno geslo se glasi: VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO. Komisija, sestavljena iz bralcev Gorenjskega glasa in »glasovcev« je izžrebala naslednje nagrajence: 1. nagrada: vrednostno pismo 4.000,00 SLT Dana Pernuš, Planina 34, Kranj 2. nagrada: vrednostno pismo 3.000,00 SLT Marička Žvan, Mencingerjeva 18, Boh. Bistrica 3. nagrada: vrednostno pismo 2.000,00 SLT Jožica Triller, Prešernova 30, Jesenice 4., 5. in 6. nagrada: praktično darilo Gorenjskega glasa Kati Zaplotnik, Letence 15, Golnik Brigita Biderman, Hlebce 15, Lesce Brane Gomilar, Podhom 33, Zg. Gorje Nagrajenci oz. prejemniki prvih treh nagrad lahko vrednostna pisma vnovčijo v trgovini Javor Commerce v Stražišču pri Kranju (pri gostilni Benedik). Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA MATEMATIKA za nedoločen čas Pogoj: P, PU matematike Nastop dela 11.2. 1992. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi. STE SE SPOZNALI! Naš fotoreporter Jure Cigler je v Kranju pred novoletnimi prazniki posnel množico staršev in otrok, ki so pričakovali dedka Mraza. Obkrožili smo otroški obrazek. Kdo je na sliki? Če se bodo starši z otrokom, ki je na sliki, oglasili v našem uredništvu, ga bomo nagradili s praktično nagrado v vrednosti 2.000 tolarjev. Rešitev nagradne križanke ISKRA TERMINALI Na današnji dan smo imeli kar precej dela, saj smo žrebali rešitve kar dveh križank. Za nagradno križanko Iskra Terminali smo prejeli 2230 rešitev. Pravilno geslo se glasi: ISKRA TERMINALI - KO TELEFONIRANJE POSTANE UŽITEK. Komisija je med množico rešitev (tudi nekaj nepravilnih) izžrebala naslednje nagrajence: 1. nagrada: elektronski tel. aparat ETA 910/10Z Rok Tušek, Martinj vrh 3, Železniki 2. nagrada: elektronski tel. aparat ETA 85 Majo Jože Markelj, Tavčarjeva 2, Radovljica 3. nagrada: elektronski tel. aparat ETA 812 Irena Jernejčič, Mlakarjeva 18, Kranj. Nagrade lahko izžrebanci dvignejo v upravi Gorenjskega glasa, Bleivveisova 16 v Kranju. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo mnogo užitkov pri telefoniranju s kvalitetnimi telefonskimi aparati Iskre Terminali! TV KRIŽANKA KRIŽKRAŽ Izrezano križanko z vpisano rešitvijo in svojim naslovom pošljite v modri ali beli pisemski ovojnici na naslov: TV Slovenija, p. p. 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: KrižkraŽ. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 22. januarja 1992. V naslednji oddaji Križkraž, ki bo na sporedu v soboto, 8. februarja 1992, bomo med pravilnimi rešitvami izžrebali tri nagrade v vrednosti 37.000, 22.000 in 15.000 tolarjev. Med reševalci, ki so pravilno rešili križanko iz novembrske oddaje, so bili za blagovne nagrade Gorenjskega glasa izžrebani: Milan Bojanič, Ul. 1. avgusta 5, 64000 Kranj (32.000 SLT), Ana Žohar, La-tkova vas 28, 63312 Prebold (19.200 SLT) in Elvira Mrovlje. Pot k ribniku 20, 61108 Ljubljana (12.800 SLT). Pravilna rešitev križanke iz decembrske oddaje: Vodoravno: NAPEV, PRIBOR, EMILY, LIPARI, CARA, PAT, LAS, ARE, ROVTE, KA, FINGUŠT, KLEN, ALENKA, KREU, LIJ, STRANJE, KSI, TRANS. U ll O TV6 J ■i TV8 M ■ s 1 R TV9 TV10 H TVi2 L Č A K A H E t H • 1 T M A N ■ S Vaš naslov: 17. STRAN EUGLAS INTERVIEVV: IZTOK SAKS IDA; SEM VSILJIVEC Zapisati besedico ali dve o prof. dr. Iztoku Saksidi je pravzaprav veliko težje kot njemu postaviti pod kritično pero katerikoli problem. Zares dr. Sak-sida je enfant terrible slovenske humanistične scene, vsaj kar se tiče njegovih kritik, ki bi jih najlažje stlačili v register »absolutno nemogoče«. A prah, ki ga je dvignil z akademskimi disputi, delom na Radiu študent na mestu urednika aktualno političnih oddaj, kot urednik revije »Problemi«, ni bil posledica tavajočih korakov po pustinji, temveč zadetek v Črno. Njegovih objav preprosto ne moremo stlačiti na nekaj strani; Saksidov kratek življenjski opis se začne na Jesenicah, kjer je končal osnovno šolo in Gimnazijo. Nekdanji ravnatelj Gimnazije mu je kot problematičnemu dečku prerokoval, da iz njega ne bo nič (kar je skorajda redna ugotovitev za kasnejše prve glave različnih znanstvenih področij), vendar pa je na srečo šlo za eno od mnogih profesorskih prerokb, ki so zastavljene na napačnih premisah. Sledil je študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti, magisterij in končno doktorat, ki ga je kronal z objavo knjige »Arheologi naši predniki«. Knjigo je kritika v recenzijah sprejela kot pozitiven pristop k arheologiji na nov, teoretski način. Lani je Saksida organiziral prvi niz predavanj pod naslovom »Humanistični simpozij«, ki presegajo okvir enoličnih akademskih diskurzov, saj so med predavatelji najimenitnejše glave slovenske humanistike -Rastko Močnik, Igor Pribac, Marko Kerševan, Vaško Simo-niti, Valentin Kalan... Letos je. simpozij prerasel v elitno zastavljen program predavateljev, ki ga začinjujejo za poslastico velikega imena svetovno znanih strokovnjakov. Tematski bloki vseh predavanj so ob koncu leta zajeti v zborniku humanističnega simpozija. Danes je dr. Iztok Saksida predstojnik oddelka za sociologijo na FF, ter predavatelj antropologije in arheologije pred- zgodovine. Za kratek intervievv smo ga pobarali med potekom seminarja profesorja Osvvalda Ducrota iz pariške Haute Etu-des, ki ga poznavalci dobro poznajo po knjigi »Izrekanje in izrečeno«, ki je izšla v zbirki Studia humanitatis, seminarja, ki je med drugim tudi njegovo maslo. dim delom na terenu drugače, in to je še ena od spodbud, kako premakniti torišče. S knjigo sem vsaj zainteresiranemu delu arheologov napravil uslugo, posebej, ker sem vsiljivec pri celi reči in ker je bila situacija več kot dobra, da nekoga, ki je že dalj časa v stroki iritira, draži, ne samo, ko gre za čisto teoretsko delo na določeni seriji problemov, nizu vprašanj povezanih z arheologijo, ampak, ko gre tudi za organizacijske probleme povezane z arheologijo. Recimo temu pojav sociologije, sociologije kulture v ar- sko arheologijo, vsaj posredno, zelo povezan, ker je cela ideja podiplomskega študija utemeljena na tem, da discipline, kakršne pokriva široko ime humanistike na eni strani ter manj trdno in manj hvaležno družboslovje na drugi, potrebujejo injekcije, da tako rečem, saj se lahko izgubi to, kar imenujemo sociologija ameriškega tipa v najboljšem primeru, oz. sholastika v njenem najslabšem pomenu besede. Ne sholastika tipa resen akademski di-sput, ampak metanje kamna v nebo kot primer slabe sholasti- Veliko objavljate; Vaša zadnja knjiga »Arheologi naši predniki« govori o teoretski arheologiji, s katero ste odprli novo pot arheološkim debatam. Mislite, da Vam je namen uspel? Potencialno ali perspektivno da. Da toliko, kolikor je arheologe ali vsaj del arheologov, zlasti tistih, ki so že dalj časa skušali razmišljati o problematiki povezani z razmeroma tr- heologiji, ki je s tega stališča zelo pozitiven dejavnik in upam, da bo tako tudi ostalo. Pred časom ste imeli v Križankah predstavitev postdiplomskoga študija sociologije kulture; kaj nam lahko kot predstojnik oddelka za sociologijo na FF poveste o tem programu? Ta program je s prvim delom, s poskusom poseganja v teoret- ke. Ti dve strani sta zelo povezani. Osnovna ideja resnega organizacijskega dela na širšem območju humanistike lahko omogoči bolj pestre in produktivnejše parcialne posege v problematiko, ki jo to polje pokriva. Zato grobo rečeno, če me zanima takšno strukturiranje postdiplomskih programov, kakršne skušamo uveljavljati, potlej to počnem v enem delu v imenu svojega strokovnega dela. Sicer pa ljubljanska in mariborska univerza delata premalo na tem, da bi resni študij, mislim na vse discipline, ki jih univerza lahko pokriva, napravili prožnejši. Zato je treba poiskati nove institucionalne oblike, ki bodo, ne samo sposobne pokriti interese disciplin, za katere nam gre, ampak tudi uveljaviti nekatere nove discipline, za katere menim, da so kot npr. institucionalne teorije, ki jih goji Rastko Močnik in njegovi učenci, kvalitetne. Skratka, to bo omogočilo prodor k mednarodni delitvi znanja. Letos ste uspeli v Slovenijo pripeljati dr. Nakazawo - in prof. Ducrota, dva zelo znana strokovnjaka s področja filozofije oz. lingvistike; kakšen je odziv javnosti na te poslastice? Odziv javnosti je korelativen s tem, kar sedaj ljudje bolj ali manj skušajo s ponosom reči država Slovenija. Odziv javnosti je po eni strani zelo zainteresiran, ko gre za zelo ozek krog ljudi, ki jih danes še zanima resno teoretsko delo, po drugi strani je konfuzno, kajti, češ v tem času, ko je hudo misliti na preživetje, si neki norci izmišljujejo projekte svetovnega tipa. Torej poiščimo skupen jezik, če ga moremo. Ob vsej zmedi je lahko človek vesel, da nekaj, kar je imelo pred desetimi leti širok spekter pri zainteresirani javnosti še nekako vztraja. Predhodnica projekta podiplomskega študija sociologije kulture na FF, je humanistični simpozij, ki ste ga začeli lani. Letos je bil osrednji lik simpozija prav gotovo francoski lingvist Osvvald Ducrot, kar nam v brk pove, da raven predavanj ne pada; kako ste uspeli pripeljati tako uglednega gosta? Pravzaprav ne vem, komu bi to pripisal, Siriju ali hetitski Ištar, oba sta mi zelo všeč. Hočem reči, da glede na to, da gospod Ducrot zelo nerad potuje po svetu in ni ljubitelj te vrste vabil, smo imeli veliko srečo, da je bil kolega Igor Z. Žagar, sicer eden od ljudi, ki vodijo projekt postdiplomskega študija sociologije kulture, njegov učenec v času podiplomskega izpopolnjevanja v Parizu, in je nekako uspel prepričati gospo- da Ducrota, da je prišel v Ljubljano. Reči moram, da v Ljubljani še ni bilo zvezde te sorte, kot je Ducrot, in ki bi bil pripravljen ves teden držati sklenjen kurz lingvistike. Ne vem, kateri hudič nam je pri tem pomagal, ampak hotel je dobro. Da je to uspelo, da humanistični simpozij ima tako popestritev, je spodbuda, ki nam nalaga zadolžitev, da se mora humanistični simpozij končati v istem slogu. Pogosto obiskujete tudi zahodnoevropske fakultete kot predstojnik oddelka; ali menite, da je naša univerza po kvaliteti predavanja mnogo šibkejša od drugih? Kaj po Vaši presoji manjka našemu univerzitetnemu diskurzu? Manjka ravno tisto, kar skušamo narediti; kolikor toliko prožen in učinkovit institucionalni okvir, ki ga skušamo realizirati s podiplomskimi programi. Ideja je zrasla na produktivnem polju zadnjih desetih let socializma, ki je dvignil zanimanje za področje humanistike. Kolegi naravoslovci in tehniki bi lahko potrdili, da tudi na njihovem področju beležimo izjemne dosežke. To pomeni, da po svoji presoji, da po resnosti teoretskih poskusov doma, sodimo z enim delom disciplin v sam svetovni vrh. Mogoče je to oholost, kar govorim, a zase sem prepričan, da ni, in če govorim o svetovnem vrhu, ne govorim o sebi. Toliko sem lahko skromen, čeprav je tudi moja neposredna izkušnja srečanj s kolegi na področju vednosti, več ali manj v mojo korist. Hočem povedati, da so politične razmere preteklih desetih let ustvarile pristno podlago, ki jo je treba izkoristiti in obrniti navzven. Če nam to uspe, potem ne samo, da smo na evropski ravni, ne sicer povsod, saj imajo zahodnoevropske univerze npr. deset katedr za antropologijo, mi niti ene, ampak to raven v parcialnih problemih gladko prekašamo. ZDA je na teh specifičnih področjih nizko produktivna, zato se z našo Univerzo ne morejo primerjati. Gre za zelo različne ravni zajemanja znanj in produkcije znanj, toda kvalitativno vzeto, je teoretski učinek na ljubljanski Univerzi zelo visok. Tomaž Kukovica FELJTO N : Tomaž Kukovica KRANJ, MESTO V MRZLICI ALTERNATIVE Pod kritična peresa so bili izpostavljeni fdmi kot "Lasje", problematika horror filmov (Nosferatu, Dracula, Frankenstein, Volkodlak...), "Vaba"; družbena razsežnost poti in stranpoti narkomanije, stri-pizacija fenomena Metoda Trobca, še in še. Za boljši vpogled si poglejmo nekaj citatov iz glasila: "Pri odpravljanju narkomanije na Slovenskem ni dovolj le pendrek in strog pogled miličnika, niti vzgojni nasveti socialne delavke, niti ne zakonska določila ali bogve kakšne zapovedi in molitvice." (Glasilo KLG, Kranj, 1982, št. 1, str. 8) Dalje. "Druga stvar je bila priloga POGLEDI V MLADINI. Tudi tam je Igor Vidmar pisal take klamfe, da je vsakdo, ki je tisto bral dobesedno popizdil, ker je bral po ure, pa na koncu ni vedel, kaj je prebral." (Ibidem, 1981, št. 3, str. 27). Globalni pogled na ustvarjalce časopisa in stanje v KLG nam popolnoma jasno pokaže vzroke prenehanja izdajanja glasila in končno tudi zaprtje KLG. Glasilo KLG je izhajalo od 1980 do 1984, dve leti kasneje se je zaprl tudi klub. Celotni manage-ment kluba in glasila je težil pleča peščice sposobnih mladcev, ki so ustvarili vse od izdaje časopisa do organizacije koncertov. Ko so Jenšterle, Novak, Košnik, Smiljanič in kompanija presegli mentalni nivo province, kijih prvič ni razumela, drugič, ker jih je zatirala, so si našli prikladnejši prostor za promocijo idej v Ljubljani. Tam so si znali izboriti mesto. Z njihovim odhodom je v klubu nastala nepremostljiva vrzel. Tisti, ki so vsa dogajanja vedno le spremljali, niso bili več sposobni organizacije obdržati skupaj. Fundus plošč je za vedno izginil v zasebne zbirke, podjetnih ljudi pa ni bilo. Hkrati je punk evforija tudi pojenjala. Mnogi so odšli služit JLA, kranjske glasbene skupine so razpadle, hkrati pa so mladinske kulturne pobude prešle v roke revije ZSMS "Naprej". Čeprav se je tedaj zdelo, da se na obzorju vidijo boljši časi za ljubitelje glasbe, v katerih se ne bo več treba drenjati v majhnih prostorih, se je to izkazalo kot napaka. Prostor KLG je bil izgubljen. Alternativa v Kranju se je selila na druge fronte. GESTALT v začetku novembra 1980 je nastala skupina Gestalt. Njen nastanek je bil spontan, kajti sprva so se štirje mladi glasbeniki zbrali z namenom, da bi popestrili z akustično glasbo odprtje razstave na kranjski Gimnaziji. Po uspešnem nastopu in toplem sprejemu pri občinstvu, je padla odločitev, da fantje ostanejo skupaj, ter začnejo z nastopanjem. Prvotna zasedba: Dino Gojo, čelo in kitara, Leon Belančič, tolkala, Dane Selan, pianino in Gorazd Petrovič, kitara, je kmalu, po dveh dobrih mesecih vaj, stopila na oder Delavskega doma, kjer je bila predskupina tedaj popularne akustične zasedbe Kladivo, konj in voda. Koncert je uspel, saj je občinstvu ponudil drugačno obliko nastopanja; akustična glasba popestrena z nastopom plesalk je pomenila pravcati spektakel za razliko od tedai vse popularnejših energičnih punk koncertov. Sladek nasmeh skupine Gestalt po nastopu^ ki je pomenil preboj iz anonimnosti, je zagrenil odhod kitarista Gorana Petroviča, katerega mesto je zasedel Dušan Soklič. Sokličev prihod je bila prava poteza skupine, kajti v glasbeni izraz skupine je vnesel nova elementa - zvok sitarja in lutnje. Vonj po zvoku sitarja je dal Ge-staltu pravi imidž, nianso, zaradi katere je skupina mladih glasbenikov zaslovela. Potrditev, da je vnos melodije sitarja razumna gesta in da se Gestalt umešča v slovenski glasbeni prostor, je bil nastop na II. festivalu akustične glasbe v Žalcu septembra 1981. V Žalcu je Gestalt delil oder z vročimi skupinami akustične glasbe, požel pa buren aplavz. Prvi nastop Gestalta izven Kranja je dobro razpoloženo občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem, kajti zvok So-kličevega sitarja jih je povsem zastrupil. Nestanovitnost zasedbe Gestalt so etiketirale stalne menjave Članov benda; še pred nastopom v Žalcu je Gestaltovce zapustil tol-kalec Leon Belančič, ki ga je nadomestil Brane Smole. Brane Smole je prišel iz škofjeloškega hard ročk benda »Naša stvar« (iz te skupine je kasneje nastala skupina Pomaranča), kjer je igral električno kitaro. Smoletova električna kitara, njegova skladateljska žilica sta dala Gestaltu novo podobo; ime Gestalt, ki so si ga člani nadeli, je plod njihove gimnazijske navdahnjenosti za psihologijo, kajti beseda gestalt nemško pomeni lik in predstavlja temeljni pojem oz. kategorijo kulturologije, psihologije in filozofije narave. Lik je struktura delov, ki ni le njihova vsota, marveč je mnoštvo, ki sestavlja lik, zaokroževalec celote. Skladno s to idejo je nastajala glasba Gestalta, ki ni bila povsem definirana, ampak je vsak posameznik z inštrumentom, načinom igranja gradil na celoti lika, glasbenega izraza. Smole je s prihodom to spontano tradicijo muziciranja prekinil in sčasoma uvedel programski zapis. Prvi nastop s Smoletom so Gestaltovci imeli ob odprtju razstave Izidorja Jalovca v gradu Kieselstein. Konec oktobra 81, natančneje 24. oktobra je sledil nastop Gestalta v farni cerkvi v Adergasu, ki pomeni njihov glasbeni vrhunec. A brez zapletov ni šlo. Najavo koncerta je označeval plakat Izidorja Jalovca, ki je tedanjim oblastem neznansko silil v oči. Motilo jih je samo ime skupine - Gestalt, ki je nemškega izvora, in nastop v kraju, katerega ime je prav tako nemškega porekla. Vzrok, da je oblast vrgla pogled na te malenkosti, je bila tedaj v Ljubljani vroča afera s kljukastimi križi. Afera je prvič po vojni vzdignila na noge borce NOB, ki so menili, da so Nemce fizično štrli v vojni, politike dogmatičnega komunizma, ter miličnike, ki so brusili pendreke na kosteh punkerjev. Časopisi so bili polni kontroverznih nastopov borcev, dogmatičnih partijcev in realnih odgovorov liberalne struje. No, Gestaltovci so morali na zagovor h kranjski ZKO, Izidor Jalovec pa k županu, ki mu je bilo potrebno razložiti umetniško ozadje plakata. Potem so bili duhovi pomirjeni. Koncert v Adergasu je bil razprodan. Cerkev je bila nabito polna firbcev iz vasi, ter ljubiteljev glasbe iz Kranja, ki jih je posebni avtobus Alpetourja pripeljal na prizorišče. Mediji so o dogodku obširno poročali in kritike so bile dobre. Nato so Gestaltovci koncert ponovili v Stražišču, vendar ni uspel. Tako so zaključili z nastopi za leto 1981, saj so imeli na eni strani organizacijske težave (težko je bilo prepeljati pianino), po drugi strani pa so bili razočarani nad slabim obiskom koncerta v Stražišču. Marca 1982 Gestaltovce šokira in pretrese samomor kitarista Braneta Smoleta; po njegovem odhodu so se kitaristi menjavali po tekočem traku. Kljub temu so nastopili na OŠ Stane Žagar; septembra so organizirali poslovilni koncert v preddverju cerkve v Adergasu, kajti Dino Gojo in Dane Selan sta odhajala na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi Goja in Selana iz JLA Gestalt pozimi 83/84 ponovno začne z vajami. Zasedbi se tudi priključi tolkalist Borut Belančič. Marca 84 nastopijo v Delavskem domu na koncertu »In memori-am Brane Smole« skupaj z Našo stvarjo in Naslovno stranjo. Naslednji Gestaltov projekt se je naslonil na Gledališče čez cesto; GČC je uprizoril igro E. Ionescuja »Plešasta pevka«, za katero so Gestaltovci napisali glasbo. Na premierni predstavi so igrali celo v živo, kasneje se je glasba predvajala s traku. Zadnji nastop je skupina Gestalt imela januarja 1985 v diskoteki Creina, nato so se člani razšli, kajti obveznosti so bremenile vse. O skupini Gestalt se je pisalo mnogo. O njihovih nastopih so poročali centralni slovenski časopisi, zabeležili pa so tudi nastop na TV. Iz glasbenega opusa niso pustili nobenega demo posnetka, zato pa je večina njihovih koncertov posneta v živo. Trakovi torej obstajajo nema priča o nekdanji kranjski akustični skupini Gestalt. ig^JSSBSOTE'.GLAS 18. STRAN Petek, 10. januarja 1992 3 cz j*: » C AD C o oj '—1 TJ > O JZ\ raz O /TJ "O -TJ rTj i_ —» C "O O) > * * lm% C i» O ro O o. C S CD C • ■ > C tO p £ iosen i— XX no o Ind i jo d SOK, BITI NEKDO DRUG Pesnik je v svojem testamentu odredil, da lahko njegovi dnevniki izidejo šele 20 let po njegovi smrti. To se zdi nekako razumljivo. V njih so namreč pisateljeva najbolj intimna, brezkompromisna in nezavarovana razkritja ter izjave. Tisti, ki naj bi bili v primeru Thomasa Manna obzirno zaščiteni, sta avtor sam in njegova žena Katja. Dnevniki, ki izhajajo od konca 70-ih let, predstavljajo en sam veliki (seveda post-humni) Coming-out homoseksualnega pisatelja. Kar naenkrat lahko preberemo, kako je bil Thomas Mann očaran nad deško postavo svojega sina Klausa, kako je bežal v temo kinod-voran, da bi vedno znova gledal isti film, v katerem ga animira zlasti pogled na moško goloto. Na kalifornijski plaži njegove oči, vse prej kot brez zanimanja, blodijo po dobrograjenih mladeničih, ki tekajo po plaži, zapisi pričajo o napadih samozadovoljevanja. Občuten je tudi odpor, indiferentnost do zakonske zveze. Ni nobenega dvoma, Thomas Mann je bil homoseksualec. In to ne le občasno v mladostnem obdobju seksualne negotovosti, niti le v svojih zrelih letih. Ne, to je bil celo življenje, v mišljenju domala ekskluzivno - čeprav je patriarhalna fasada temu nasprotovala. Ravno to je bila ta fasada. Vendar bi morali ta »le« takoj korigirati, ker noben avtor ni bolj poudaril pomembnosti fasade kot prave eksistence. Življenje je bilo, kot je formuliral po »Kraljevski visokosti« predvsem reprezentacija. Pisatelj je bil tudi in predvsem reprezentant, ki je svoj družbeni ugled plačal z odpovedjo, trpljenjem, samodisciplino, obvladovanjem in podreditvijo nagonov. Tudi to namreč dnevniki razločno pojasnijo: Thomas Mann je svojo seksualnost vse življenje občutil kot šibkost, bolezen, neuspeh; za edino znosno ravnanje z lastno naravo mu je veljala malodane popolna odpoved. In poklic pisatelja z vsemi odpovedmi in pomanjkanjem je bil odgovor, katerega so rigorozno terjale njegove predispozicije. Primitivno freudistično poenostavljeno: njegovo delo bi bilo potemtakem instrument podreditve nagonov in sublimacije, sredstvo discipliniranja in kaznovanja samega sebe. Dejansko pri njem ni nikjer opaziti elitistične-ga ponosa zaradi lastnih predispozicij, ko je označeval delo Štefana Georgea. Ni ga doletelo samozavestno državljansko preziranje nekakšnega »dekadenta« kot Oscarja NVildea. Njegova stvar tudi niso razodetja, ki jih je v svojem delu »Sodoma in Gomora« priredil Marcel Proust. Mar torej njegovih romanov, esejev in pripovedi ne gre uvrstiti v homoerotično literaturo, ob bok delom Andrea Gidea, pesmim Augusta Grafa von Platena, Pasolinijevim izbruhom? Naj bi poznejši Coming-out (ki je k sreči padel v neko seksualno bolj tolerantno desetletje) potemtakem pomenil le zasebno potešitev radovednosti? Seveda bi bilo že samo to zanimivo. S tem bi postala sprejemljiva razlaga za odklonilno hladnost, ki je avtorja nenehno obdajala kot kovinska aura. Za njegovo zamašitev občutkov, kar mu je dopuščalo, da je novico o samomoru sina Klausa sprejel dozdevno neprizadet - ne da bi izpustil tudi javno ceremonijo, katere se je udeležil v švedskem Lundu. Lahko bi pojasnili njegovo vedenje do žensk ter posebne simpatije do deške ženskosti. Slednjič bi se našel ključ tudi za umetniško uglaše-nost z dekadenco in njegov vpliv nanjo. Od vsega začetka je njegovo delo zaznamovano z izgubo, padcem, izrojenostjo - najsvetlejši dokaz za to so »Buddenbrookovi«. Vedno se tako v Mannovih proznih delih kot v njegovih esejih opisuje le njihova zunanja plat, ki zaznamuje in obenem izloči bolnika, umetnika, povzpetnika, nekoga, ki je nezmožen za življenje: umetnost in bolezen. Edini »outsider«, ki ga družba prenaša, mu na skrivaj zavida in ga ozkosrčno prezira, čigar izraz je njen ventil, ta »outsider« je umetnik. Ironija je tudi v tem, da je »tisto pravo« treba povedati drugače. Obstaja kak boljši motiv za Mannovo ironijo kot tista prisiljenost k spreminjajoči maškaradi? Mar njegova izbira sloga ni disciplina, v katero strpa svojo (življenjsko-) vsebino? Thomas Mann je voje »outsiderstvo« rešil v to vlogo umetnosti. Njegov poklic pisatelja je bil njegova seksualnost (odpravljena, (Aufhebung, op. prev.), prečiščena, da bi pretrpel ceno odpovedi). Da mu ni dovoljena nobena druga uresničitev, če noče biti izobčen iz meščanskega reda, mu je govorila že izkušnja s starejšim bratom Heinrichom. Čeprav je Heinrich kot umetnik preziral luebe-ške malomeščane - je na homoerotične signale v vedenju in pisanju svojega mlajšega brata reagiral moško butasto: mladi Thomas naj, da bi prebrodil svojo stisko, vendar enkrat že stopi k neki pravi polni ženski (po možnosti v bordel). Je tu morda pojasnilo za vse življenje nepremostljivo odtujitev med bratoma, ki sta včasih družno sovražila starejše in njihov prezir do mlajših? Nikjer v svojem delu Thomas Mann svojih nagnjenj ni tako neprikrito pokazal kot v znameniti noveli »Smrt v Benetkah«. Vendar tu Asc-henbachova ljubezen do dečka Tadzia ne le, da ostaja neizpolnjena, ampak je nekako očiščena s smrtjo, tako je večina sodobnikov to pe-deristično ljubezensko zgodbo lahko brez žalitve umestila v svoj simbolni univerzum: gre za nasprotje med umetnostjo in življenjem. Danes se lahko pošteno smejemo zaradi tega. Toda treba se je spomniti, kaj se je ne tako davno dogajalo z Viscontijevo kongenialno filmsko obdelavo te Mannove novele. Tudi tu, v delu homoseksualnega režiserja, vidimo obravnavano predvsem neko simbolično temo. Koproducenti so Viscontiju še 1. 1970 z vso resnostjo predlagali, naj dečka Tadzia zamenja z deklico. Na ljubo »normalnih« gledalcev seveda. »Pomožačenje« njegove žene Katje po glasu, pričeski in vedenju - vse te poteze je v svojem delu lepo izpostavil lucidni interpret Thomasa Manna Kari Vverner Boehm (gre za knjigo, ki je v Nemčiji izšla pod naslovom »med samoobvladovanjem in željami. Thomas Mann in stigma homoseksualnosti«, op. prev.). Cilj Boehmove raziskave pa ni nova ureditev biografije zaradi novih spoznanj o seksualnih nagnjenjih - je nekaj radikalno bolj pomembnega, novo poglavje v interpretaciji Thomasa Manna. Knjiga namreč pojasnjuje, kako odločilno je Mannovo delo zaznamovano s homoseksualnostjo - le-ta je motor njegovih del. Boehm pokaže, da pri tem ne gre za homoerotiko, ki ja manifestirana v Mannovem pisanju, temveč za izkušnjo njenega zatiranja. Drugače rečeno: To je stigma homoseksualnosti, o kateri je avtor razglabljal ob pisanju. Že samo iz usode mnogih dnevniških zvezkov je mogoče razbrati, s kakšnim paničnim strahom je Mann poskušal zabrisati literarne smeri svojih nagibov. 21. maja 1945 je v Kaliforniji »z izvršitvijo dolgo varovanih namenov«, kot je zapisal, »v odprti peči« sežgal svoje stare dnevnike. Gre za zapiske do leta 1933, z izjemo zvezkov iz let 1918 do 1921, ki jih je bržkone shranil, da bi jih uporabil kot material za svoj roman »Doktor Faustus«.Vsi zapiski iz let pred letom 1918 in od leta 1921 do 1922, torej iz šolskih in mladostnih let in tako odločilnega časa v Miinchnu (v katerega pade njegova velika ljubezen do slikarja Paula Ehrenberga) so bili uničeni. Zaradi enakih zapiskov je bil Thomas Mann enkrat že v paničnem strahu: 1933, koje zapuščal nacistično Nemčijo, so dnevniki nekje izostali in imel je precej razlogov za strah, da bi lahko padli v roke nacistom, ki bi jim bilo v vražje zadoščenje, če bi pesnika lahko osramotiti. Marsikatero nenavadno obotavljanje in čuden molk po Hitlerjevem prihodu na oblast bi dopuščal takšno razlago. Navsezadnje so bili zapiski (domnevno intimni) s precej tveganja rešeni v Švico, in prineseni v Ameriko - vsekakor so se tudi v kasnejših vnosih v dnevnik znašla namigovanja in samocitati iz pozneje sežganih šolskih zvezkov. Tesnoba pred »razkrinkanjem« je bila torej očitno velika - spričo časa, katerega barbarsko bistvo je mogoče razbrati tudi iz odnosa do homoseksualnosti, je to razumljivo. Boehm z vso natančnostjo analizira, kakšen šok je bil za odraščajočega otroka, ko je moral priznati svojo drugačnost. V Liibecku, kjer je Mann živel,»tukaj vse deluje malomeščansko in daleč za časom«, je bil karolinški pravni red, ki je za homoseksualnost, resda samo na papirju, predvideval smrtno kazen, odpravljen šele leta 1863. Mannova mladost je bila izpostavljena paragrafu 175, ki je »protinaravno nečistovanje« zasačeno »in flagranti« kaznoval z »ječo« in z »izgubo državljanskih pravic« - kar je bila za senatorjevega sina zagotovo precej travmatična predstava. V času njegove mladosti so se pravne in moralne vrednote razvile do te mere, da homoseksualec ni več veljal za nagonskega zločinca, temveč za (ubogega) bolnika in degeneriranca. Kar je ostalo, je bila ideja, da homoseksualec izpade iz pojma normalnosti, če ne zaradi krivde, pa zaradi bolezni, izrojenosti. Ker to drži, ga je treba »ozdraviti«, ga poučiti o obvladovanju in ga s tem pripeljati nazaj na pravo pot. Delo Thomasa Manna te predstave prenese v umetnost. Der Spiegel, Hamburg, 11. novembra 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 19. STRAN GLAS Mag. Janez Tavčar, direktor Mercatorja - Kmetijstvo Kranj: Denacionalizacija je za kmetijstvo napaka M-Kmetijstvo Kranj bo z denacionalizacijo izgubilo najmanj 300 in največ 1250 hektarjev ter približno 350 do 400 hektarjev gozdov. fr?,1!/',?' ianuarja - "Zakon o denacionalizaciji je ena večjih napak, i jih jc storila vladajoča koalicija," pravi mag. Janez Tavčar, direktor podjetja, ki gospodari z okrog 1600 hektarji družbenih kmetijskih zemljišč in z 900 hektarji družbenih gozdov. • Zakaj ocenjujete, da je zakon za kmetijstvo napaka? "Popravljanje starih krivic je sicer pravično, vendar je zakon napaka v tem, ker izhaja iz zavestne politične predpostavke, da je družbeno kmetijstvo treba likvidirati. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je najbolj odgovorno za kmetijsko politiko, ni proučilo, kakšne bodo posledice zakona za kmetijstvo. Ker analize niso bile narejene, tudi v M-Kmetijstvo ne vemo natančno, koliko zemljišč bomo izgubili: eno tretjino, dve tretjini ali kar devetdeset odstotkov. Če bi vlada proučila možne negativne posledice, se verjetno ne bi odločila za vračanje zemljišč v naravi, ampak bi poskušala krivice popraviti z lastninjenjem, z nadomestilom v delnicah, obveznicah ali kako drugače. Ker je ljudem krivice prizadejala država, bi jih država tudi morala popraviti - ne pa. da je breme prevalila na državljane. Država je (bo) s tem storila dve novi krivici: socialno je ogrozila delavce, zaposlene v družbenem kmetijstvu, povzročila pa bo tudi gospodarsko škodo. Trideset let razvojno-ra-ziskovalnega dela^veliki strokovni potenciali, sodobna tehnologija na farmah, v pridelovanju semenskega krompirja in drugih poljščin - vse to se je (bo) znašlo v slepi ulici. To, kar se bo zgodilo našemu podjetju, se bo vsem podjetjem družbenega kmetijstva v Sloveniji. Po denacionalizaciji bo pridelava hrane upadla, kmetije pa razlike ne bodo mogle hitro nadomestiti, ker za to niso dovolj strokovno pripravljene." • Kako so nastala družbena posestva?. "Približno tri petine kmetijskih zemljišč smo pridobili z arondacijami, eno petino z zaplembami, nacionalizacijami in drugimi oblikami podržavljenja, ostalo pa z nakupom." • Zakon je sprejet, rešitve so znane. Ste že izračunali, koliko zemljišč bo podjetju še ostalo po denacionalizaciji? "Po naših prvih ocenah bi morali od skupno 1600 hektarjev družbenih kmetijskih zemljišč vrniti nekdanjim lastnikom okrog tristo hektarjev zaplenjenih, nacionaliziranih ali kako drugače podržavljenih zemljišč ter še približno 250 hektarjev arondiranih zemljišč. Ali so podatki realni, je težko napovedati, ker ni znano, koliko zemljišč je bilo nacionaliziranih na podlagi pravnih poslov, sklenjenih zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oz. predstavnika oblasti, o čemer tudi govori zakon." • Koliko zemljišč bo "pobrala" denacionalizacija v najboljšem in koliko v najslabšem primeru? "V primeru, če nam ne bo treba vrniti niti hektarja arondiranih kmetijskih zemljišč, nam bo ostalo okrog 1300 hektarjev zemlje, v nekoliko slabšem primeru 1100 hektarjev, v primeru, ko bi morali vrniti prav vsa arondirana zemljišča, pa bi naša posestva obsegala le Je okrog 350 hektarjev zemljišč. Zadnja možnost bi se uresničila le, če bi vsi nekdanji letniki arondiranih zemljišč uveljavili zahtevo, da /a odvzelo zemljo niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč." # Kaj pomenijo posamezne možnosti? "Če bi izgubili le zemljišča zunaj zaokroženih celot ali le manjše dele kompleksov in bi še vedno zadržali okrog 1300 hektarjev zemljišč, se kmetijska pridelava ne bi zmanjšala. Druga varianta, ki pomeni skrčenje zemljišč s 1600 na 1100 hektarjev, bi že prinesla "padec" pridelave hrane, zmanjšanje števila zaposlenih... Najbolj je ogroženo pridelovanje semenskega krompirja, v katerega je bilo (vključno s centrom za hitro razmnoževanje krompirja) v zadnjih letih vloženo približno 300 milijonov tolarjev. Če ta dejavnost nima "za sabo" okrog 900 hektarjev zemljišč, ima slabe možnosti za preživetje in za razvoj. Zmanjšanje zemljišč za 500 hektarjev bi bil velik udarec tudi za prirejo mleka in mesa. V prireji mleka dosegamo visoko mlečnost - približno 7000 litrov na kravo; reja pa je tudi toliko gospodarna, da poslujemo brez izgube." • In če vam ostane samo 350 hektarjev zemljišč... "Likvidacija bi bila neizbežna, sto petdeset delavcev, med katerimi je tudi 31 agronomov in 45 tehnikov, bi ostalo brez dela. Ob veliki brezposelnosti pomeni tolikšno povečanje zanemarljivo številko; bolj nenavadno bi bilo to, da bi ob naših brezposelnih delavcih veliko kmetov še naprej delalo v tovarnah. Izjave, da je družbeni sektor zanič, in da ga je zato treba likvidirati, so nepremišljene, neargumentirane in neresnične. Kdor trdi tako, mu lahko s podatki o produktivnosti, gospodarnosti in nenazadnje tudi o plačevanju dajatev in prispevkov dokažemo, da gre za najboljši del slovenskega kmetijstva. Kar zadeva primerjave obremenitvi zasebnega in družbenega kmetijstva, naj povem, da smo samo lani plačali od vsakega hektarja 27.500 tolarjev prispevkov in dajatev." • Ali zemlja, ki jo boste vrnili nekdanjim lastnikom, ne ho dajala toliko, kot daje zdaj, ko z njo gospodari M-Kmetijstvo Kranj? "Nekdanji lastniki bodo v prvih letih težko pridelali toliko presežkov hrane, kot smo jih na družbenih posestvih. Že z razdeljevanjem se bo nekaj zemlje izničilo oz. bo dajala manj. kot bi v zaokroženih zemljiških celotah. V M-Kmetijstvu pridelamo na 1600 hektarjih zemljišč okrog 3000 ton semenskega krompirja. 20 odstotkov vsega mleka in 14 odstotkov vsega mesa v občini, 3000 ton žit ali pol občinskih potreb, dovolj osnovne krme za 1900 glav goved..." "Razumemo jih tako, kot jih določa zakon. Ravnali bomo po črki zakona. Dokler bomo lahko delali, se bomo trudili, da bi dosegali takšne rezultate kot doslej; ko pa bomo po zakonu zemljišča morali vrniti, bomo to tudi storili. Motnje pri delu bodo nastale takoj, ko bomo začeli deliti zaokrožene zemljiške celote in vračati posamezne parcele. Upamo, da bo upravni organ zahtevke reševal razumno." # Kaj pa gozdovi? Koliko jih boste morali vrniti prejšnjim lastnikom? "Gozdov imamo 900 hektarjev. Približno 150 hektarjev mešano (državno in zasebno) lastnino, z velikostjo dvesto do tristo hektarjev, z enakimi tržnimi možnostmi... To bi bila povsem obladljiva posestva oz. kmetije." # So tudi pri vas primeri "divjega", nezakonitega vpadanja na družbena zemljišča? "Doslej smo imeli dva primera: na Sorskem polju je šlo za poseg na kmetijska zemljišča, v Lahovčah pa za posek 63 kubičnih metrov smrekovega lesa v nacionaliziranem gozdu. V obeh primerih smo zaprosili za pomoč občinski upravni organ in policijo, tako pa bomo ravnali tudi v prihodnje." • Je med delavci zaradi denacionalizacije čutiti ogroženost? "Vsekakor. Najbolj jih moti to, da se je v dveh letih tako korenito spremenil odnos do kmetijstva. Težko razumejo, da so bila družbena posestva še pred leti "neobhodno potrebna" in "nosilec razvoja kmetijstva", zdaj pa je vse več zahtev, da jih je treba likvidirati. V zadnjih dveh letih smo število zaposlenih zmanjšali za • Je znano, koliko denacio-nalizacijskih zahtev za vračanje zemljišč, s katerimi upravlja M-Kmetijstvo, je že vloženih? "Občinski upravni organ nas sproti seznanja z zahtevki. Po zadnjih podatkih jih je za okrog 200 hektarjev, vendar je med njimi po naši oceni pol neupravičenih. Zahtevke za vračilo zemljišč vračajo tudi tisti nekdanji lastniki, ki so za arondirana zemljišča dobili ustrezno zamenjavo." Vračanje kmetijskih zemljišč je v zakonu o denacionalizaciji posebej opredeljeno v 27. in 28. členu zakona, posredno pa tudi v drugih členih. Po zakonu se kmetijska zemljišča vračajo v last in posest, če vračanje ne okrni funkcionalnosti kompleksov kmetijskih zemljišč oz. kompleksov trajnih nasadov ali če vračanje ne povzroči takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo. Če zemljišča ni mogoče vrniti v last in posest, se v korist upravičenca, čigar podržavljeno zemljišče leži v kompleksu družbenih kmetijskih zemljišč, vzpostavi so-lastninska pravica. Solastniki si kompleks razdelijo sporazumno ali v nepravdnem postopku ali predlagajo občinskemu upravnemu organu za kmetijstvo uvedbo komasacijskega postopka. Da vračanje ne bi povzročilo prehudih pretresov, zakon predvideva za zemljišča, za katera je bila nekdanjim lastnikom priznana (so)lastninska pravica, da jih zavezanci (družbena posestva) lahko še naprej uporabljajo za svojo dejavnost, vendar ne dlje kot pet let od pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe oz. sedem let od dneva uveljavitve zakona, če se upravičenec (nekdanji lastnik zemljišča) in zavezanec (družbeno posestvo) ne sporazumeta drugače. Upravičenec in zavezanec uredita za ta čas najemno razmerje s pisno pogodbo. Če tega ne storita, se šteje, da je najemno razmerje nastalo po samem zakonu. Za kmetijska zemljišča, na katerih so novi ali obnovljeni trajni nasadi, je prehodno obdobje še daljše, saj zavezanec lahko uporablja tako zemljišče do konca rodnosti nasada, vendar ne več kot deset let, če se zavezanec in upravičenec ne sporazumeta drugače. Če upravičenec ne zahteva vrnitve kmetijskih zemljišč, se mu izda priznanica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. To je vrednostni papir, s katerim je mogoče kupiti kmetijsko zemljišče ali gozd iz sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ali od drugih lastnikov, lastnik pa jo lahko zamenja za obveznice pri Slovenskem odškodninskem skladu. • Zbiranje podatkov o tem, kako so bila pridobljena zemljišča, je verjetno zelo obsežno delo. "Podatek, da gre za 3600 kmetijskih in gozdnih parcel, pove dovolj. Na podlagi zemljiškoknjižnih izpiskov vemo za vsako parcelo, kako je bila pridobljena, vendar bi se vsaj dva delavca v podjetju morala ukvarjati s pregledovanjem izpiskov, z zbiranjem dokumentacije in podobnim. Za to nimamo ne denarja in ne časa. Odločili smo se, da bomo posebej zbirali dokumente le /a parcele, za katere bodo denacionalizacijski zahtevki." • Rešitve za prehodno obdobje so v zakonu zapisane dosti zapleteni*, kako jih razumete? smo jih kupili, ostale smo pridobili na podlagi nacionalizacije, agrarne reforme, odvzemov zemljišč nad zemljiškim maksimumom in drugih državnih ukrepov. Ocenjujemo, da bomo morali nekdanjim lastnikom vrniti 350 do 400 hektarjev gozdov. Preostanek bo državna lastnina, s katero bo upravljal sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Ne vemo, kako bo država obravnavala zemljišča, ki smo jih kot podjetje kupili z ostankom dohodka oz. na račun manjših osebnih dohodkov." • Kakšne rešitve bi bile boljše od zakonskih? "Pričakovali smo, da bo država v regijah ali v občinah obdržala vsaj jedra zemljišč in oblikovala vzorna posestva z dobrim strokovnim kadrom, sodobno tehnologijo, visoko proizvodnjo, možnostjo razvojnega in raziskovalnega dela. z Odlok slovenske vlade Dovoljena sečnja v nacionaliziranih gozdovih Kmečka zveza zahteva razveljavitev odloka, združenje razlaščenih pa je dalo ustavnemu sodišču pobudo, da preveri zakonitost odloka in sprejme začasni sklep o ustavitvi sečnje. Ljubljana, 8. januarja - Oh koncu minulega leta je začel veljati odlok, ki gozdnim gospodarstvom in drugim upravljalcem družbenih gozdov, za katere po zakonu o denacionalizaciji velja obveznost vrnitve prejšnjim lastnikom, omogoča, da v teh gozdovih vse do uradne zamenjave lastnikov opravljajo nujna gojitvena in varstvena dela in sekajo po gozdnogospodarskih načrtih. Odlok določa, da lahko vsako leto posekajo desetino tega, kar določajo gozdnogospodarski načrti, in da morajo voditi posebno evidenco o poseku, spravilu in prevozu lesa. Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, je na novinarski konferenci v sredo povedal, da je izvršilni odbor stranke na ponedeljkovi seji zahteval od Peterletove vlade razveljavitev odloka. V kmečki zvezi s pripravo odloka niso bili seznanjeni, zanj so izvedeli po tem, ko je bil že sprejel in objavljen v uradnem listu. 7. odlokom se ne strinjajo, saj gozdnim gospodarstvom in drugim omogoča, da sekajo v nacionaliziranih gozdovih, ko zakon o denacionalizaciji že velja in ko nekdanji lastniki, čakajoč na denacionalizacijske odločbe, te gozdove že jemljejo za svoje. Ko so poskušali zvedeti, zakaj se je vlada odločila za sprejetje odloku, so ugotovili, da predvsem zaradi težav lesno-predelovalnc industrije, ki /o vse bolj pesti pomanjkanje lesa. Marjan Podobnik je ob tem dejal, da imajo težave z oskrbo predvsem tista lesna podjetja, ki niso sposobna plačevati lesa po tržnih cenah. Gozdna gospodarstva in drugi so odkupili precej lesa. vendar so ga prodali tja. kjer so zanj več dobili. Inka Stritar iz Združenja lastniko\ razlaščenega premoženja je dejala, da je vladni odlok razlaščene zelo neugodno presenetil in da odlok ni samo nezakonito, ampak tudi nemoralno dejanje, ob katerem razlaščeni vse bolj spoznavajo, da ne morejo nikomur nič verjeli, /.druženje jc že dalo pobudo Ustavnemu sodišču Slovenije, da preveri, ali jc odlok skladen z $8. členom zakona o denacionalizaciji, ki pravi, da z uveljavitvijo zakona ni dopustno nobeno razpolaganje ~ nepremičninami oz. premoženjem, ki ga je po zakonu treba vrniti. Združenje je sodišču še predlagalo, da sprejme začasni sklep o ustavitvi sečnje. "Odlok samo še poglablja spor med lastniki gozdov in gozdnimi gospodarstvi," je dejala Stritarjeva in poudarila, da se nekateri očitno ne morejo poslovili od lastnine. Ker bodo kmetje in ostali denacionalizacijski upravičenci poskušali zavarovati svoje nekdanje gozdove pred tem, da jim jih sedanji "lastniki" ne bi tik pred vrnitvijo izsekali, je po Podobnikovih besedah tudi nevarnost, da pride do izpadov z neželenimi posledicami. "V kmečki zvezi se zavzemamo za to, da jih ne bi bilo, zato smo tudi reagirali in zahtevali razveljavitev odloka," je dejal Marjan Podobnik in poudaril, da odlok tudi ne govori o morebitni odškodnini, ki bi jo s posekom utrpeli razlaščeni • C. Zaplotnik Predavanje o gojenju polžev Kranj, 10. januarja - Kmetijska svetovalna služba pripravlja jutri, v soboto, ob 10. uri v zadružnem domu na Primskovem predavanje o gojenju polžev. Predaval bo strokovnjak Božidar Velkovrh iz Komende. • C. Z. četrtino, v lanskem šolskem letu pa smo se odpovedali tudi vsem 28 štipendistom, med katerimi je bilo največ domačinov. Nekdaj smo zaposlovali 90 odstotkov delavcev iz drugih republik, zdaj jih je samo še okrog 10 odstotkov, vse ostalo pa so domačini." • Obetajo se nove volitve in s tem tudi nova vlada in nov parlament. Pričakujete, da bo nova oblast popravila zakon o denacionalizaciji? "Že sedanja vlada in parlament sta verjetno imela pri oblikovanju zakona nekaj pomislekov, ker sicer ne bi v zakon vnesla rešitev, ki predvidevajo pet- ali celo desetletno prehodno obdobje oz. možnost za dodatne popravke. Kdorkoli že bo v prihodnje na oblasti, se bo moral prizadevati za to, da bi obdržal jedra večjih pose slev. ki hi predstavljala tudi jedra najsodobnejše tehnologije."© C. Zaplotnik MEŠETAR Čeprav je zima, nekateri že mislijo na pomlad, ko se bo v marsikaterem seniku kljub razmeroma ugodni lanski letini pokazala praznina - in kajpak potreba po nabavi nekaj ton sena. V kmetijski zadrugi Sloga v Kranju ga že zdaj skoraj vsak teden pripeljejo po en tovornjak iz okolice Cerknice in Sežane, povpraševanje pa se bo povečevalo, kolikor bolj se bo približevala pomlad. In kolikšna je trenutna cena sena? V Slogi so nam povedali, da je nabavna cena pri kmetih okrog 6,60 tolarja za kilogram. Ko k tej ceni prištejejo še prevozne stroške in zadružno maržo, pridejo do končne cene, ki je okrog 8 tolarjev za kilogram. Prevozni stroški so nižji od običajnih, saj zadružni tovornjak pelje v eno smer krompir ali drugo blago, v drugo pa seno. Da v zadrugi ne morejo povedati povsem natančne cene, pa je razlog v tem, da cena, po kateri notranjski kmetje prodajajo seno, ni enotna. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE TRŽIČ in ODDELEK ZA PROSTOR IN OKOLJE OBČINE TRŽIČ pripravljata na področju »Kokalove gube«, ob motokros stezi »BIO CONO«. To bodo parcele velikosti približno 300 m2 z vrtno hišico -brunarico, z dostopnimi potmi, skupnimi parkirišči, skupnimi sanitarijami ter z električnim in vodovodnim priključkom na vsaki parceli. »BIO CONA« bo namenjena ljubiteljem vrtnarjenja in sadjarjenja - to je aktivnemu preživljanju prostega časa v naravi. Zato SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ in ODDELEK ZA PROSTOR IN OKOLJE OBČINE TRŽIČ IŠČETA INTERESENTE ZA ODKUP PARCEL NA OBMOČJU »BIO CONE« V Podljubelju. Parcele bo mogoče odplačati v treh obrokih. Komunalno opremljanje parcel se bo začelo takoj, ko bo zbranih dovolj interesentov. Rok za prijave je do 31. 1. 1992. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA ODDELKU ZA PROSTOR IN OKOLJE OBČINE TRŽIČ. ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Zbor kranjskih planinskih vodnikov Lani spremili 880 planincev Kranj, 8. januarja - Čeprav je lani nekaj načrtovanih izletov odpadlo zaradi vojne, se je število udeležencev glede na leto poprej vseeno povečalo. Kranjski vodniki so tako popeljali v gore v 17 letih že več kot 50 tisoč ljudi. Varnost na izletih je dokaz njihove dobre organiziranosti in strokovnosti. Odsek za planinsko hojo in vodništvo pri Planinskem društvu Kranj jc na včerajšnjem zboru ocenil svoje delo v lanskem letu. Kot je v poročilu poudaril načelnik odseka Dušan Feldin. so bili člani uspešni tako pri vodenju izletov kot pri strokovnem izpopolnjevanju. Lani so do agresije na Slovenijo izvedli 13 izletov, od avgusta dalje pa še 9 izletov. Na vseh je bilo 880 udeležencev, kar je celo več kot leto poprej. Razen tega sta delo zadovoljivo opravili zlasti vodniški sekciji v tovarni Iskra in Društvu upokojencev. Strokovnega izpopolnjevanja se jc lani udeležilo 44 planinskih vodnikov in 4 mladinski vodniki. Nekateri planinski vodniki sicer že nekaj let niso izpolnili vseh zahtev za vodniško verifikacijo, vendar pa je kranjski odsek vodnikov še vedno strokovno najmočnejši v Sloveniji. V njem imajo letos registriranih 7 mladinskih. 30 planinskih in I I gorskih vodnikov. Kljub temu so vodniki na zboru samokritično ocenili, da je bil skoraj polovični osip v 17 letih dela prevelik. Dosedanje delo vodnikov je pohvalil tudi predsednik PD Kranj Franc Ekar. ki je med drugim izrazil potrebo po preusmeritvi planinskega izletništva iz prostora nekdanje Jugoslavije v obmejne kraje sosednjih dežel. Na primer, planinci iz italijanskega Tržiča so že izrazili željo po sodelovanju s slovenskimi vrstniki. Ob izletništvu naj bi vodniki storili več kot doslej tudi za naravovarstveno osveščanjc planincev, na Gorenjskem pa naj bi več sodelovali zlasti pri izobraževalnem delu. Kot eno glavnih ovir za boljše društveno delo nasploh je predsednik Ekar omenil zlivanje denarja v republiško blagajno, iz katere se bo vrnilo le malo novcev za financiranje regijskih potreb. Glede na to se zdi še bolj čudno, da je V gorenjskih šolah manj planinstva od drugih dejavnosti. Pri dogovoru za prihodnje delo so vodniki poudarili potrebo, da bi jim društvo priskrbelo najnujnejšo opremo, ki jo potrebujejo pri vzgojnem delu z mladimi. Tudi predlog, naj bi večjo varnost obiskovalcev gora zagotovili s posojanjem planinske opreme, je vreden razmisleka Poleg drugega so sprejeli še pester program izletov v letošnjem letu. • S. Saje 35. Dražgoške športne prireditve Letos tudi gorska padala Škofja Loka - Odprto smučarsko patrolno prvenstvo enot TO Slovenije, to je tek na smučeh in streljanje, bo organiziral Republiški štab TO Slovenije, tehnično tekmovanje pa bo izvedel PSTO za Gorenjsko. Smučarska proga bo zaradi pomanjkanja snega v dolini urejena na Pokljuki in tu se bo tekmovanje začelo v nedeljo, 12. januarja, ob 10 . uri. Rekreativni pohodi z gorskimi in drugimi kolesi na progi iste dolžine bodo iz smeri Kropa - Jamnik - Dražgoše, Besnica - Nemi-Ije - Podblica - Dražgoše in Selca - Rudno - Dražgoše. Pogoje pohodov je razpisal Kolesarski klub Jaka Štucin iz Hrastja pri Kranju. Smučarski tek borcev NOB in veteranov na 3 kilometre dolgi progi bo, če bo seveda zapadel sneg, pod osnovno šolo v Dražgo-Uh. Množični pohod s Pasje ravni se bo začel v soboto. 11. januarja, ob 23. uri od kmeta Koširja in se bo končal ob začetku proslave pri spomeniku v nedeljo, ob 11. uri Pohodnike. ki se bodo proti Dražgošam podali čez Cepulje in Mohor, bo odpeljal avtobus v nedeljo, 12. januarja, ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Vse tiste Kranjčane, ki bodo šli na pohod s Podblice. bo avtobus odpeljal izpred Creine ob 9. uri. Naj pripomnimo, da prevoz ne bo brezplačen, kot smo bili vajeni pred leti. Skofjeločani bodo začeli svoj pohod izpred vojašnice ob 6. uri, pohodniki z radovljiške strani pa bodo imeli odhod ob 8. uri izpred spomenika v Kropi. Za Pasjo ravan obvezne prijave - Odbor za izvedbo spominskega planinskega pohoda "Po poti Cankarjevega bataljona"od Pasje ravni do Dražgoš vabi izkušene plunince na ta zanimiv, a hkrati zahtevni noćni pohod. Začetek pohoda bo II. januarja med 22. in 23. uro od kmeta Koširja na Pasji ravni, čez Hrib nad Zmineem. skozi Zminee. Breznico in preko Sv. Tomaia, Praprot-no. Ševln m /abrekve do Ihažgoš. Pohoda naj se udeležijo le zdravi, dovolj fizično pripravljeni planinci, kajti pohod traja vso noč do opoldneva naslednjega dne Oprema pohodnikov naj ho primerna vremenskim razmeram. Vsi pohodniki. ki se bodo prvič udeležili lega pohoda, bodo dobili izkaznico z žigom in glede na število pohodov ustrezno značko. Pohodnike bodo spremljali gorski reševalci. Zbor udeležencev bo v soboto, II. januarja, do 22. ure na Pasji ravni pri kmeln koširpi Tu se mora tudi vsak pohodnik obvezno prijaviti. Do vasi Log v Poljanski dolini bo organiziran avtobusni prevoz pohodnikov: odhod avtobusa bo ob 19. uri : avtobusne postaje v Škofji Loki. Vse dodatne informacije o pohodu dobite po tel. (064) 621-214 in 631-453. Pohod iz Železnikov čez Rudno se bo za krajane Selške doline začel ob 9.30 na Cešnjici. iz Selc čez Kal išče do Dražgoš pa ob 9. uri izpred osnovne šole v Selcah. Pohoda s Prtovča čez Ratitovec v Dražgoše letos zaradi pre-majhnega števila prijav ne bo. Če bo v nedeljo lepo vreme, se bodo udeleženci spominske slovesnosti v Dražgošah lahko navduševali nad poleti z gorskimi padali / Dražgoške gore in s hriba Površnica (Sleme). Vajo gorske reševalne službe s pomočjo helikopterja, ki jo pripravlja odsek Gorske reševalne službe pri PD Kranj, napovedujejo od 10.15 do 10.35. Vse športne prireditve so organizirane tako. da se bodo končale do začetka spominskega in kulturnega dela ob 11. uri pri centralnem spomeniku v Dražgošah. Po zaključku proslave bodo po 12. uri za osnovno šolo v Dražgošah podelitve pokalov in medalj najboljšim športnikom dražgoških športnih prireditev. • D. Dolenc Plavanje Mladi uspešni v Mariboru Kranj, januarja - V Mariboru je bil pred novini letom plavalni novoletni miting »Božičev memorial«. na katerem je nekaj mladih plavalcev Triglava dokazalo, da bomo o njih še slišali, če bodo vztrajali v tem lepem, a napornem športu. Andrej Skunca. Blaž Gašperlin. Jaka in Neža Kovač. Petra Omejec. Jana Bregar in Polona Prosen so tudi \ Mariboru potrdili, tla raste v Kranju še en rod obetavnih plavalcev. V kategoriji mlajših pionirk je Triglav v vseh disciplinah osvojil prva mesta (rm) Gorenjski derbi mladim Jeseničanom, Blejci izgubili v Celju Danes spopad tekmecev za finalno skupino Minulo kolo državnega prvenstva je bilo zanimivo zlasti na Jesenicah, kjer je mlada domača ekipa visoko ugnala Triglav, in v Celju, kjer je ekipa Bled Promolinea nepričakovano izgubila s Cinkarno. Jesenice, Kranj, 8. januarja - 12. kolo državnega hokejskega prvenstva ni prineslo sprememb na vrhu, saj se je vodeča ekipa Acroni Jesenice v Zalogu pomerila z zadnjeuvrščeno Slavijo Beton in jo visoko premagala z 0:28 (0:8, 0:9, 0:11), ljubljansko srečanje med mlado ekipo Olimpije in Olimpijo Hertz pa je zanesljivo dobila iz-kušenejša ekipa. Bolj vroče pa je bilo na drugih dveh srečanjih, saj so imele kar tri ekipe še možnost za finalno skupino. V dvorani Podmežaklja sta R po«™ se pomerili mlada ekipa Jesenic in kranjski Triglav. Več kot 1200 gledalcev je uživalo v lepi in zelo športni tekmi. Prvih šest minut se je igralo zelo previdno, po prvem golu, ki ga je za Jesenice dosegel Vari, pa se je igra razživela. Domači so vse bolj napadali, pa tudi Triglav je izvedel nekaj lepih akcij. Kljub temu da so imeli domači glasno podporo navijačev, jih je kar precej navijalo tudi za Triglav. V drugi in tretji tretjini so varovanci Vaclava Červenv-ja igrali zelo dobro, z visokim tempom in praktično brez napak. Čeprav sta zaradi poškodb manjkala izvrstna strelca Ivo Jan in Rožič, so bili Jeseničani učinkoviti in končni rezultat je bil 9:2 (3:1, 3:0, 2:1). Trener Jeseničanov Vaclav Cerve-ny pa je po tekmi dejal: "Fantom čestitam za lepo igro. Do potankosti so izpolnili taktične zamisli, igrali so borbeno in učinkovito. Že ta petek pa nas čaka nova preizkušnja v Celju, zato časa za proslavljanje ni. Četrto mesto je še zelo daleč." Danes bodo vse oči gorenjskih ljubiteljev hokeja uprte v celjsko dvorano, kjer gostuje mlada ekipa Jesenic. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, zakaj tekmovalna komisija ne naredi ničesar proti nemogočim igralnim razmeram v Celju, saj dopušča celo incidente gledalcev. Celje ni bilo kaznovano niti v 10. kolu. ko so gledalci povzročili celo prekinitev tekme (Cinkarna : Acroni)!? Kranjčani so bili po tekmi razočarani, saj so s porazom izgubili možnosti za igranje v finalni skupini. Kljub vsemu pa letošnji rezultati dajejo Triglavu upanje na boljše čase. Ob večjem razumevanju kranjskega sejma in vodilnih ljudi v Kranju do hokeja, bi Triglav že v prihodnjem letu lahko igral vidnejše vlogo v prvenstvu, posebno, ker imajo tudi veliko podporo med gledalci. Drugo pomembno srečanje je bilo v torek v Celju. Čeprav Alpsko smučanje Dve zanimivi FIS tekmovanji Kranjska Gora, 7. in 8. januarja - Smučarski klub Radovljica je minuli torek in sredo organiziral tekmovanje v slalomu in veleslalomu za FIS točke. Pokrovitelj tekmovanja je bila Tiskarna Slovenija, tekmovanje pa je bilo zaradi pomanjkanja snega na Kobli prestavljeno v Kranjsko Goro. Tekmovanja se je udeležilo 100 tekmovalcev iz 8 držav, med njimi tudi precej tekmovalcev uvrščenih med 50 na svetovni lestvici. V torkovem slalomu je zmagal Richard Pramotton, pred Angelom VVissom (oba Italija) in našim Juretom Koširjem, ki je imel najboljši čas druge vožnje. Na šesto mesto se je uvrstil Gregor Grilc, sedmi je bil Robert Zan, enajsti Matej Jovan in dvanajsti Andrej Miklavc. V sredo je v slalomu nastopilo 921 tekmovalcev. Zmagal je Alain Feu-trier, pred Stephanom Exartierjem (oba Francija) in Italijanom Lučom Pesandom. Z drugim časom druge vožnje je bil naš najboljši Gregor Grilc, enajsti je bil Andrej Miklavc, trinajsti pa Primož Jazbec. Omeniti je potrebno, da na tekmovanju niso nastopili nekateri najboljši slovenski tekmovalci, saj so Brezavšček, Pavlovčič ter člani B ekipe na tekmovanjih evropskega pokala, po tekmovanju v slalomu pa sta na tekmo svetovnega pokala odpotovala tudi Košir in Jovan. • Janez Šolar Rokomet V nedeljo začetek zimske lige Kranj - V nedeljo. 12. januarja, se začne v športni dvorani na Planini v Kranju tekmovanje v Gorenjski zimski rokometni ligi, v kateri nastopa deset ekip. Vsaka ekipa se bo pomerila z vsako ekipo, čas igranja pa je dvakrat po dvajset minut. Zmagovalec zimske rokometne lige. najboljši vratar, strelec in igralec bodo prejeli pokale Srečanja v športni dvorani se bodo v nedeljo začela ob 9. uri, gledalci pa imajo prost vstop. Vsa srečanja zimske lige bodo sodili sodniki kranjskega sodniškega zbora. V nedeljo so na sporedu srečanja: Ob 9. uri Loške smojke : Peko Tržič, ob 9.50 uri Jezersko : Besnica, ob 10.40 uri Preddvor modri : Loške smojke. ob 11.30 uri Jezersko : Peko. ob 12.20 Preddvor modri : Besnica. 13.10 Loške smojke : Jezersko. 14.00 Sešir : Sava ob 14.50 Britof : Preddvor Veterani. 15.40 uri Preddvor beli : Sešir, ob 16.30 uri Sava : Britof, ob 17.20 uri Preddvor beli : Preddvor Veterani, ob 18.10 uri Sešir : Britof, ob 19.00 uri Preddvor Veterani : Sava. Tekmovanje v Gorenjski zimski rokometni ligi se bo nadaljevalo tudi v nedeljo. 26. januarja, in 2. februarja, ko bo ob koncu tekmovanja svečana razglasitev rezultatov in podelitev pokalov. J. Kuhar razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE RAZVOJNO PRIPRAVLJALNEGA SEKTORJA Pogoji za sprejem: — diplomirani ekonomist, diplomirani organizator dela in 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu — šola za poslovodne kadre — aktivno znanje dveh svetovnih jezikov Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič. O izidu bomo kandidate obvestili V 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za 4-letni mandat. V Podmcžaklji so Triglavani izgubili upanje na četrto mesto. Foto: J.Cigler je bila ekipa Bled Promolinea favorit in je v drugi tretjini vodila 0:2, so na koncu zmagali igralci Cinkarne z rezultatom 3:2 (0:1, 1:1, 2:0). "Težko je reči, kaj je vzrok, saj je igranje na celjskem ledu nekaj posebnega, ker so razmere na igrišču in ob igrišču neurejene, vendar pa je gotovo, da je naša ekipa precej boljša od Cinkarne in da si poraza ne bi smeli privoščiti. Za tiste, ki niso igrali, kot znajo, bomo uvedli sankcije, razmišljamo pa tudi, da bi nekaj igralcev zamenjali. Poleg tega se dogovarjamo, da v ekipo iz Italije pride Darko Prusnik," je po torkovem porazu dejal sekretar H K Bled Brane Terglav Današnje, 13. kolo, bo že odločilno za 4. mesto. Mladi Jeseničani gostujejo v Celju, kjer so igralne razmere nemogoče, zato bi bila zmaga, ki bi jih utrdila na četrtem mestu velik podvig. Ostale tekme pa so: Acroni :Triglav, Bled:Olimpija (vstopnine ni!), Hertz Olimpija : Slavija Beton. Vse so zgolj formalnost, saj so domače ekipe izraziti favoriti. • B. Jeršin, V. Stanovnik Srečanje športnikov jeseniške občine Jesenice, 6. januarja - Športna zveza Jesenice (ZTKO) pripravlja to soboto. 11. januarja, tradicionalno srečanje športnikov jeseniške občine. Prireditev se bo začela ob 19. uri v spodnjih prostorih Kazina na Jesenicah Š|u>rtniki in športni delavci bodo za uspešno delo prejeli najvišja priznanja občine. Gregorčičeve plakete, ter tradicionalna priznanja ZTKO za smrtne dosežke v minulem letu. Srečanje bo popestril kulturni program, nadaljevalo pa se bo z družabnim večerom. Poleg športnikov, ki so na srečanje še posebej vabljeni, so dobrodošli tudi drugi ljubitelji športa. (bj) Vabila, prireditve Tradicionalna skakalna prireditev za evropski pokal • 71 danes bo v Planici prva skakalna tekma turneje Alpe - Jadran. Tekmovanje, katere ga organizator je SSK Elektrotehna Ilirija, bo na srednji skakalnici. Po treningu in poskusnem skoku se bo tekma začela ob 12.30 uri. Za sodelovanje v Planici seje že prijavilo 85 skakalcev i/ 12 držav. Poleg najboljših naših tekmovalcev bo nastopila vrsta znanih tujih skakalnih imen. Organizatorjem bodo pri izvedbi tekmovanja pomagali tudi člani SD Planica iz Rateč. Kegljaški maraton v Kranju - Kegljaški klub Triglav pripravlja to nedeljo svojevrstno kegljaško prireditev, ki so jo poimenovali "Kegljaški maraton". Eden najboljših kranjskih kegljačev (član ekipe, ki nastopa V prvi ligi) se bo pomeril z žensko kegljaško ekipo Triglava (ki nastopa v slovenski AS ligi). Dvoboj naj bi trajal pet ur in pol, Vinko Simnovec bo opravil osemsto lučajev, vsaka od osmih nasprotnic pa po sto. Kot pričakujejo naj bi bil rezultat tesen, tekmovalec pa je dal vsaki nasprotnici tudi 20 kegljev prednosti ("e pa ženski vrsti vendarle uspe premagati Vinka Simnovca. bodo naslednje leto (tekmovanje naj bi postalo tradicionalno) lahko izbirale drugega nasprotnika. Organizatorji pričakujejo tudi veliko navijačev. Smučarsko tekmovanje na izpadanje - To nedeljo. 12. decembra. SK Al-petour organizira na Soriški planini tekmovanje za SDE (starejše deklice) in SDI (starejši dečki) v državnem merilu. Prvo tovrstno tekmovanje se bo začelo ob 10. uri. Občinsko namiznoteniško prvenstvo na Godešiču - V dvorani krajevne skupnosti na Godešiču bo letošnje občinsko prvenstvo pionirjev v mlajši in starejši kategoriji. Organizacija tekmovanja je v rokah na-miznoteniškega kluba Kondor, ki ta petek. 10. januarja, pričakuje množično udeležbo najmlajiih iz vse občine. Začetek tekmovanja bo ob 16.30 uri. Pokal Sorica 92 - Sportno-rekreacijsko društvo Sorica vabi smučarje in smučarke na tradicionalni Pokal Sorica. Prva tekma v veleslalomu bo to nedeljo, 12. januarja, z začetkom ob 13.30 uri. Prijave sprejemajo pred začetkom tekmovanja na startu. Košarka Živahno v Kranju in Škofji Loki Kranj, 9. januarja - Konec tega tedna se spet začenja polna košarkarska sezona, saj poleg moških, ki so drugo kolo začeli že prejšnji teden, tokrat spet igrajo tudi najboljše ženske košarkarske ekipe. V soboto bo v dvorani na Planini ob 20. uri srečanje med Triglavom in Helios Domžalami. Favoriti so gotovo domačini, Domžalčani pa so na zadnji domači tekmi tudi igrali odlično in gotovo niso priprav I jen i na poraz. Tako se obeta lep dvoboj. Triglavani pa pričakujejo tudi podporo gledalcev, Zanimiv prvoligaški obračun pa se tokrat obeta tudi v Škofji Loki, saj moška ekipa Tincx Medvode odslej igra tekme v dvorani Boden. Sobotno srečanje med ekipo Tinex Medvode in Postojno bo ob 20. uri. Tudi v II. moški SKL - zahod se prvenstvo nadaljuje to soboto. Ekipa Radovljice ob 18.30 uri v domači osnovni šoli gosti Novo Gorico, Jeseničani pa prav tako v soboto oh 18. uri doma (CSUI) igrajo z ekipo Idrije. Kokra - Lipje tokrat gostuje v Sežani pri ekipi Kraškega zidarja. V prvi ženski slovenski košarkarski ligi ekipa Odeje Marmorja doma. v športni dvorani Poden. gosti ekipo Apisa iz Maribora Prav gotovo zanimivo srečanje bo ob 18. uri. Tudi ekipa Kranja v 14. kolu i p i a doma. Ob 17.30 uri v dvorani na Planini gosti ekipo Ilirije. • V. Stanovnik PISMA, PODLISTEK OGLASI 21. STRAN ©SSEBSMSEEOIAS O > cd '57 T3 O O "8 • > H AS X 1 CO Čudna matematika! Vsak dan sem si vzela čas, da sem poslušala na radiu Val 202 glasovanje za najbolj pozitivno oziroma najbolj negativno osebnost leta 1991. Vsak dan so sprejeli po 10 glasov. Oziroma 10 mnenj poslušalcev. Povprečno glasovanje pa je bilo takole: Osem pozitivnih glasov je bilo za Kučana. Dva pa za Peterleta. In obratno za negativno osebnost osem za Peterleta in dve za Kučana. Glasovalo pa se je tudi po pošti. Toda glej ga zlomka. rezultat na koncu je bil presenetljiv. Peterle pozitiven, Peterle negativen. Zato pravim čudna matematika? Nekdo ni znal. SMEL ali'hotel pravilno izračunati rezultatov glasovanja. Kot je bilo rečeno, je prišlo po pošti mnogo glasovnic, kar iz kopirnega stroja. To pa je manipulirala s svojimi verniki predvsem duhovščina. Sicer pa o povezanosti cerkve z državo med drugim zelo nazorno pričajo z vseh strani osvetljene cerkve v času delne redukcije električnega toka. Za ilustracijo na javno mnenje, ki ga je izvedel časopis Dnevnik, ko je povprašal naključne številke telefonskih naročnikov. Rezultat te ankete je pošten in realen: Kučan je prvi, Peterle pa sedemnajsti. Bo kar držalo tisto z radia Val 202. 2 proti 8. Tisto v zakul,- MH1 T OGLASI sju pa je grdo manipuliranje z 1 ljudmi. Da ni bilo nekaj vredu s seštevanjem glasovnic, pove tudi to, . Kranju prišel sam nagrajenec APARATI STROJI Peterle? Potrebujete za svoje delo poslovno prodajne prostore v Kranju? Ef O "5° pZi o ~ S« cx, CA cd ^ C —< C 6 b s g sli o> cd .. H *-> *- 3 M >N Za vas obnavljamo in dograjujemo sedanji objekt dijaškega doma ob križišču Koroške ceste in Kidričeve ulice na Zlatem polju v Kranju. Na voljo bodo poslovno - pisarniške površine v pritličju in I. nadstropju, v različnih izmerah. Namembnost lokalov je predvidena za opravljanje mirnih dejavnosti. V višjih etažah pa prodajamo stanovanja, in sicer od garsonjer do trisobnih stanovanj. Za informacije in rezervacije nas lahko pokličete po telefonu 064/214-440, interna 23, ali obiščete na naslovu Bleivveisova cesta 14, v Kranju. <@>217-960 To pa je že tisto, kar se tolikokrat sliši, da se eno govori, drugo pa dela. Pa ni prav nič važno, ali je pošteno, ali pa tudi ne. Skorja Loka, 3. januarja 1992 Razočarana poslušalka radia Val 202 Maja Per iz Škofje Loke Na zalogi je še nekaj TELETEX-TOV za TV Gorenje. "Orbiter" RTV Servis, g 216-945_S\_ Prodam ELEKTROMOTOR Elek-trokovina. 7.5 kW. 1.460 obratov na minuto. Kunčič. Pavle Medetove 28. Naklo 88 Prodam varilni AGREGAT - av strijski, do 220 amperov, malo rabljen in novo GLAVO za prijemanje strugarskih nožev ter nekaj strugarskih NOŽEV. Vse ceneje! Jagodic, Gorenjesavska 63, Kranj, ^ 215-308. popoldan_106 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Pfaff. dvojni transport. ^ 061/841-273_1_14 OVERLOCK Pfaff entlarico, nova. prodam. 802-016 291 Prodam OBRAČALNIKA Pajk. av-strijski in SIP tračni 220. Pogačnik Franc Otoče 21 Podnart 344 Zelo ugodno prodam nov v1deo-REKORDER Samsung. * 58-356 _358 CR, MATERIAL Prodam LESTVE. Jama 48, Mavči- če, g 401-289_86 Prodam večjo količino OPAŽA, šir. 9 in 5 cm. Cena ugodna! flf 323-864 169 Prodam macesnov 59-141 326 GLASBILA YAMAHO DSR 2000. On man band. prodam. 46-137 104 NAJ PRIDE SATELITSKA TV TUDI V VAŠ DOM STN tel. 78-212 Peter Čolnar DREVESA V GOZDU Potrkal je in vstopil. V kuhinji je zagledal Olgo in ostale domače. V kotu je sedel tuj majhen človek v gestapovski uniformi. Lojze je opazil, kako je segel z roko proti samokresu. »To pa je Rožca,« mu ga je predstavila Olga. Začeli so govoriti nemško in Olga je povedala, da je povezana s partizani. Major Rosumek (Wolf) je pokazal potrdilo, na katerem je pisalo, da je lastnik potrdila član in sodelavec OF. Potrdilo je bilo podpisano in opremljeno s pečatom pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko. Olga je Lojzetu izročila pismo brata Bena, ki je bil v partizanih v Zgornji Kokri pri Jezerskem. Pisal je, naj poskusi dobiti strelivo in neke dele za radio, ter mu vse skupaj pošljem preko °lge. Pismo je končal z besedami: »Skrajni čas je, da greš v podzemlje.« Po približno petnajstih minutah se je Lojze poslovil. Olga je šla z njim v vežo in mu izročila nekaj masla in tri klobase, ki mu jih Je poslala mama iz Kranja. Z Olgo se je srečal še trikrat v gostilni »Pod lipco«, kjer so se shajali Kranjčani. Spraševal jo je, ali je Rosumek zanesljiv in zagotavljala mu je, da o tem ni treba dvomiti. »Lahko nam veliko pomaga. Ti imaš v Zagrebu dobre zveze. Lahko ti preko njega poskrbim orožje. Bi kaj potreboval?« »Saj si videla, za kaj prosi Beno...« »Za to bomo že mi poskrbeli. Ali potrebuješ kaj za Za- greb?« »Samokrese in municijo... kakšnih deset pištol...« »Kaj deset pištol? Vagon...« Tega, da bi si Rosumek lahko privoščil poslati v Zagreb skrivaj vagon orožja, ni mogel verjeti. Začel je sumiti, da žensko izrablja... »Bodi pametna! Vleče te! To je nevarno...« »Brez skrbi! Pri nas se ne šalimo! Dobro ve, da bi v tem primeru takoj spregovorila pištola!« Ni je mogel prepričati, naj ne zaupa Rosumeku, vendar se tudi ni hotel več pogovarjati o tem, da bi z njegovo pomočjo dobil orožje za Zagreb. Od nekod je izvedel, da je bila Olga z Rosumekom v sedanjem hotelu Turist, kamor so zahajali skoraj izključno Nemci. Ob prvem naslednjem srečanju jo je zopet opozoril: »Olga, bodi pametna...« To je tako zamerila, da je pretrgala vse stike. Olgo so kasneje kot izdajalko likvidirali partizani! Lojze je nasprotno njen odnos do Rosumeka komentiral: »Zaljubljena ženska je sposobna vsega, vendar sem prepričan, da jo je gestapovec izigral, da je verjela, da dela za OF.« Drugič v Šentpetrski kasarni V Ljubljani ni Lojze počel nič posebnega. Iskal je zvezo z OF, vendar ni uspel. Sicer je poznal dr. Marjana Breclja, Borisa Kidriča, Borisa Kraigherja in njegovega očeta dr. Alojza Kraigherja, vendar niso vedeli za Lojzetovo delo v Zagrebu in mu tako verjetno niso zaupali. Tako je do 4. novembra 1943 miroval. /M ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA - GORENJSKA BANKA d. d., KRANJ V JANUARJU OBRESTUJE TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm) 15,4% PRERAČUNANA OBRESTNA MESEČNA LETNA MERA O. MERA O. MERA HRANILNE VLOGE 50% Rm VEZAVE - do 20.000,00 SLT nad 1 mesec nad 3 meseca nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev Rm+ 11% VEZAVE - od 20.001,00 SLT do 60.000,00 SLT 7,70% 140,08% Rm+ 1% Rm+ 3% Rm+ 5% Rm+ Rm+ 7% 9', nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev VEZAVE - nad 60.001,00 SLT nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev VEZA VE - nad 30 do 90 dni od 5.000,00 do 50.000,00 SLT od 5.001,00 do 100.000,00 SLT nad 100.001,00 SLT VEZA VE - nad 30.000,00 SL T od 10 do vključno 19 dni od 20 do vključno 29 dni ŽIRO RAČUNI TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje dovoljeno negativno stanje nedovoljeno negativno stanje Rm+ 2% Rm+ 4% Rm+ 6% Rm+ 8% Rm+ 10% Rm+ 12% Rm+ 3% Rm+ 5% Rm+ 7% Rm+ 9% Rm+ 11% Rm+ 13% Rm+3% Rm+4% Rm+5% Rm+ 1% Rm+2% 45% Rm 45% Rm Rm+20% Rm+35% 15,50% 15,69% 15,88% 16,07% 16,25% 16,43% 15,59% 15,79% 15,97% 16,16% 16,34% 16,52% 15,69% 15,88% 16,07% 16,25% 16,43% 16,60% 15,69% 15,79% 15,88% 15,50% 15,59% 447,96% 458,81 % 469,66% 480,52% 491,37% 502,22% 453,39% 464,24% 475,09% 485,94% 496,79% 507,64% 458,81 % 469,66% 480,52% 491,37% 502,22% 513,07% 458,81% 464,24% 469,66% 447,96% 453,39% 6,93% 120,58% 6,93% 17,20% 18,38% 120,58% 551,05% 632,43% Gorenjska banka d. d., Kranj '^®IMSSS^©IS2GLAS 22. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 10. januarja 1992 Prodam skoraj novo diatonično HARMONIKO. C.F.B. znamke Si-tar. « 45-168. od 15. do 17. ure 1% Prodam klavirsko HARMONIKO Hohncr. tip Atlantik 4 de luxe. 120-hasna. « 871-160_200 Prodam PIANINO« 422-728 249 Ugodno prodam 96-basno klavirsko HARMONIKO VVeltmeister, 5 registrov, črna, malo rabljena. Cena 16.000.00 SLT. Helena Štcr. Pot na Močila 16. Križe 341 IZOBRAŽEVANJE Matematiko INSTRUIRAM (Tržič. §k. Loka). « 632-210 _95 INŠTRU I RAM kemijo za osnovne in srednje sole. « 74-454 1 I I Dipl. inž. PO U C l .11 matematiko, fiziko in kemijo, « 217-817, v soboto_'_173 Uspešno INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. « 311-471 180 KUPIM_ KRAJEVNI LEKSIKON Slovenije. kupim, g 213-201. 45-376 , 84 Kupim več 1 teden starih TELET simentalcev. g 46-282 99 BIKCA simentalca, starega do 4 tedne, kupim, « 061/611-527 125 Kupim MIZARSKO KOMBINIR-KO. g 218-634_131 Kupim suha bukova DRVA. « 46-198. popoldan _133 SAMONAKLADALKO. 17-kubi-čno, kupim. « 45-127. zvečer 184 Kupim lamelni PARKET "Durde-novac". hrastov. 460 x 460 mm« 725-114_i_235 Kupim 56 kosov SALON1TK. metrski format. « 46-065_236 Kupim otroške DRSALKE, .štev. 29 -30.« 632-631_246 Kupim levi in desni BLATNIK za Z 750 ter kupim mizarsko tračno BRUSILKO.« 64-286_259 TRAKTOR, do 40 KM. kupim. « 061/738-619_269 Kupim 200 kg težkega BIKCA si-mentalca. « 45-338 298 Kupim 3 mesece starega BIKA si-mentalca. « 49-541_318 Kupim smrekovo, borovo in bukovo HLODOVINO, g 41-100 319 Kupim sveža bukova DRVA. « 218-051_324 Kupim Z 750, karambolirano ali v slabšem stanju, obvezno registrira-na. « 328-095_346 Kupim BIKCA simentalca, za na-daljno rejo, starega od 10 do 14 dni. « 061/50-604 354 Na Bledu oddam v najem dobra vpeljan GOSTINSKI LOKAL, velikosti 30 kvad. m. Šifra: ENOLET-NO PREDPLAČILO_189 Na Jesenicah oddam v najem TR-GOVINO.« 82-31 1 289 V trgovini z neživilskim blagom imam na razpolago še nekaj PROSTORA. Dovoljenje za prodajo ne-živilskega blaga imam zelo obsežno. Zato lahko prodajam tudi vaše izdelke. Informacije na « 622-068, vsak dan, od 9. do 19. ure 292 V najem oddam PROSTOR. 24 kv.ul m., višina 3.5 m, s parkirnim prostorom in telefonom. « 422-718 353 PRIDELKI STORITVE KOLESA Prodam HONDO Lead, 49 ccm, letnik 1988. « 421-430 110 NAJDENO 27. 12. 1991 seje na Planini v Kranju našla dekliška TORBICA z malo denarja. Če se oglasi lastnica in mi bo povedala kakšnja je torbica, jo dobi nazaj. Pavla Šenk, Tončka Dežmana 8, Kranj 143 OBVESTILA SATELITSKI KOMPLETI - Pece. Citizen, Freecom, ANTENE Triax, vrhunske kvalitete. Cena z montažo in dostavo od 35.100.00 SLT dalje. Dobava takoj! "SAT" sistemi, Roman Bernard, Moste 26/a, Žirovnica.« 801-203 103 IZDELUJEM cinkane smetnjake na kolesih in žeblje. « 326-426 247 DRESIRAM pse. stare od 10 do 18 mesecev. « 50-319_300 Prodajam NAŠITKE. Brezplačni katalog!« 621-758 360 OBLAČILA Zimske J A K N L po 2.500.00 SLT dobite na: Gradnikova 69. stan. 1. Radovljica 164 Prodam krzneno JAKNO, št. 38 -40. bi/on. « 211-241 304 Več različnih kosov ženske GARDEROBE, št. 38 - 42, prodam. M. Pijade 17. stan. 9. Kranj_340 OTR. OPREMA Prodam otroški globok VOZIČEK Tribuna. NAHRBTNIK in otroško POSTELJICO. Mrak, Vošče 1. Radovljica 195 OSTALO LOKALI Prodam suha kostanjeva DRVA. « 633-693 161 V najem oddam PROSTOR za skladišče ali delavnico. Možno koriščenje dodatnih prostorov in skladišča. Relacija: 12 km iz Kranja. « 217-150_60 Prodamo nov GOSTINSKI LOKAL v Kranju. Šifra: RESNI KUPCI___83 Oddam PROSTOR. 30 kvad. m., za skladišče, v Stražišču. « 312-259 POSLOVNI PROSTOR. 40 kvad. m., v Kranju - Huje 10. oddam v naiem« 75-097 ' 183 Ugodno prodam 1-osno kiper PRIKOLICO, nosilnost 4.5 tone in avtomobilsko PRIKOLICO, domače izdelave. Pičman, Britof 47, Kranj Prodam BUTARE. Luže 38, Visoko Prodam PRIKOLICO. 800 kg. Ul. 4. oktobra 29. Cerklje_205 Prodam suha mešana DRVA. « 621-275 253 Prodam bukova DRVA. « 65-488 PRIPOMOČKE za gospodinjstvo ki jih ni na trgu, nudimo v prodajo. Šifra: ZANIMIVO 325, V 77. letu starosti je umrl dragi oče JANEZ ŽONTAR Od njega se bomo poslovili v petek, 10. 1. 1992, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Cvetje hvaležno odklanjamo v korist bolnišnice Jesenice. Žalujoča: hči Albina z družino BI. Dobrava, Kranj V 94. letu nas je za vedno zapustila naša draga sestra, teta in svakinja MARIJA ČEBULJ šivilja v pokoju Od nje se bomo poslovili 11. januarja 1992 ob 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: Vsi njeni Kranj, 7. januarja 1992 Prodam kostanjev MED. « 692-230 29 Prodam smrekov MED. Cena 220.00 SLT za kg. Babni vrt 6, Golnik 145 Po 7.00 SLT prodam kvalitetni jedilni KROMPIR. Ro/mna. Poljšica 4. Podnart.« 70-164 257 PREKLIC KUPEC DRV. ki jih je odpeljal 2. Januarja 1991, iz Primskovega. naj se oglasi v Cerkljah št. 5_202 Jože Odar se Slavku Boltarju OPRAVIČUJEM za vse žaljive besede, ki se jih o njem izrekel dne 3. in 4. 10 1991. kakor tudi za vse izjave, ki sem jih podal o njem 4. JO. 1991 v Cestni bazi v Lescah. 242 POSESTI Prodam zazidljivo vikend PARCELO na Šenturški gori pod Krvavcem« 422-349_108 Takoj vseljivo HIŠO. primerna za poslovne prostore, prodam ali oddam v najem. Šifra: CENTER KRANJA_109 PARCELO z lokacijsko dokumentacijo. 624 kvad. m., v Zg. Besnici pri Kranju, prodam za 25.000 DEM« 216-964_142 Prodam zazidljivo vikend PARCE-LO. 1.166 m2. « 212-525 155 Pod gorami, 9 km iz Kranja, prodam vseljivo konfortno montažno HIŠO. s centralno, telefonom in podkleteno garažo. « 212-705 168 V Palovičah pri Tržiču prodam NJ1- VI in TRAVNIK. « 73-456 187 1-družinsko HIŠO z vrtom v Mednem, zamenjam za Strahinj - Naklo - okolica. Bečan, Medno 33, Šentvid _2J2 Prodam 780 kvad. m. veliko PARCELO, lahko tudi več. v bližini Kranja. « 325-543_217 Prodam 2.5 ha obdelovalne ZEMLJE najboljšemu ponudniku. Jezerska c. 48. Kranj_239 Prodam PARCELO. 700 kvad. m.. na Visokem. « 43-323_278 Prodam GARAŽO \ Kranju - Šor-lijevo naselje. « 41-200_284 Prodam 2.5 ha mešanega GOZDA. « 612-341 356 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA Kranj vabi otroke, mladine in odrasle v PLESNE TE-'ČAJE. AEROBIKO in v tečaje JAZZ BALETA. Informacije na « 327-949_233 RAZNO PRODAM Prodam dve KRAVI po izbiri in KOMBAJN za krompir Ana - poljski. Drinovec, Okroglo l/a, Naklo _KM Prodam JUGO 45. letnik 1982. registriran do decembra 1992 in GARAŽO v bližini Zdravstvenega do-ma. « 312-255_194 Prodam MENJALNIK za Z 101. OSOVINO. CIRKULAR « 421-265_204 Prodam SMETNJAK in traktorsko PRIKOLICO. Velesovo 12 285 Ugodno prodam kiper PRIKOLICO, večja in čelni NAKLADAČ za traktor, do 50 KM. « 211-660 314 Mizarski PONK in vlečno KLJU-KO. prodam. «213-415 317 V najem oddam GARAŽO v Sorli-jevem naselju ter prodam črno-bel TV Grundig. Informacije na « 218-028 320 STAN. OPREMA Prodam malo rabljeno starejšo SPALNICO « 311-269_U3 Prodam novo SEDEŽNO GARNI-TURO za 15 odstotkov ceneje. Kaj-ba, Frankovo nas. 42. Škofja Loka _136 Na Jesenicah poceni prodam OPREMO za garsonjero: regal, sedežno garnituro, predsobno omaro, hladilnik, pralni stroj ih barvni TV - kompletno ali posamezno. « 061/614-118_T76 Prodam nov ŠTEDILNIK Kuppers-buseh, raztegljiv KAVČ in dva FO-TEUA.« 725-556_208 Ugodno prodam KUHINJO (les -mahagonij), z vsemi gospodinjskimi elementi. « 45-148 261 Novo POSTELJNINO proti revmi iz volne, prodam. « 213-415 313 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. « 622-420 342 VODOVODNE INSTALACIJE vseh vrst. tudi popravila (predelave) ter tajanje zamrznjene instalacije, vam naredimo strokovno in hitro. « 218-42'_22 TV VIDEO AVDIO SERVIS! Smledniška 37, Kranj. « 323-159 _ 25 Opravljamo vsa KROVSKO - KLEPARSKA dela; izoliramo tudi cevi centralne kurjave. « 73-345 90 POPRAVILA in PREDELAVE v stanovanjih ali hišah! Če ne veste, kdo bi naredil, pokličite na « 214-692 102 POPRAVILO anten in MONTAŽA "A" kanala. « 57-420_159 ČISTIM itison, sedežne garniture in podobno. « 212-277_206 RTV SERVIS Porenta. Breg ob Savi 75.« 401-347_227 POLAGANJE, keramičnih ploščic. « 49-521_229 POLAGAM keramične ploščice. « 65-705 266 MONTAŽA centralnih kurjav. Ča-dcž. Poljane 64/a. «65-817 268 J & J TV. VIDEO. HI-FI Servis! Smledniška 80. Kranj. « 329-886 332 Nudimo izdelavo, montažo in pravilo LAMELNIH ZAVES SPORT Prodam JADRALNO DESKO Alfa 160. Zakotnik, Vincarje 29, Škofja Loka 123 n po-. ŽA- LUZ1J. PLISE ZAVES, ROLOJEV in ROLET. Roletarstvo Nograšek. « 064/43-345 ali 061/50-720, fax 061/651-247 23685 VARSTVO NEZAPOSLENE! Iščem VARSTVO za 2.5-letno punčko, na Bledu, na vašem ali našem domu, začasno oziroma stalno, možna tudi pomoč v gospodinjstvu. Informacije na « 77-449, v poznih popoldan-skih urah_192 Iščem VARSTVO za tri otroke (8 mesecev. 2 leti in 5 let), na relaciji Preddvor - Kranj. « 43-378 349 STANOVANJA Takoj oddamo 4-sobno STANOV A-NJE v okolici Kranja. « 46-030 16 Zamenjam 2.5-sobno (50 kvad. m.) in 1-sobno (35 kvad. m.) lastniški STANOVANJI v stolpnici v Pod-lubniku za 4-sobno ali več sobno stanovanje oziroma primerno hišo v Škofji Loki ali bližnji okolici. « 621-022___47 V najem oddam SOBO s souporabo sanitarij. Informacije na « 326-142 78 Prodam 2-sobno STANOVANJE, 55 kvad. m., v centru Kranja. « 213-138, od 7.30 do 9. ure ali 19.30 do 21. ure_87 Zamenjam družbeno l-sobno STANOVANJE na Planini III., za večje. « 329-961_H6 Prodam STANOVANJE, 100 kvad. m., ali zamenjam za manjše z do-plačilom.« 323-729_129 STANOVANJSKO PRAVICO za 3-sobno stanovanje kupim. « 218-823_1_38 Prodam ali oddam v najem lastniško konfortno STANOVANJE. 34 kvad. m., na Planini v Kranju, najboljšemu ponudniku. Informacije na « 0608/79-572, po 16. uri 140 Prodam 1-sobno STANOVANJE s kabinetom. « 326-358_167 1-sobno STANOVANJE menjam za večje. « 213-341. int. 30_T75 Mlada družina išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. « 324-924 _186 Upokojenci! Odkupim vaše STANOVANJE. Zagotovljeno doživljenjsko bivanje. Nagrada! « 75-950_193 Prodam 1-sobno STANOVANJE, 40 kvad. m., v Škofji Loki. « 631-295 199 Najamem manjše STANOVANJE v Kranju. Šifra: FEBRUAR 201 Ugodno prodam GARSONJERO na Planini, 28 kvad. m.; primerna tudi za pisarno ali mirno obrt. « 326-162_210 Prodam opremljeno GARSONJERO, kot nova, na Bledu, z lepim razgledom. « 74-209_224 Odkupim STANOVANJSKO PRAVICO za 1-sobno stanovanje oziroma garsonjero v območju Kranja, lahko tudi od starejše osebe. Nudim po dogovoru tudi pomoč v gospodinjstvu. Informacije na « 216-634_244 V najem oddam opremljeno STANOVANJE, 40 kvad. m., s centralnim ogrevanjem. « 215-736 309 Družbeno STANOVANJE. 2 + 2, zamenjam za 2-sobno oziroma dve manjši stanovanji. « 323-916 321 Lastniško STANOVANJE, 89 kvad. m., zamenjam za dve manjši stanovanji ali eno 2-sobno stanovanje. « 323-916 322 Proti nagradi najamem SOBO. GARSONJERO ali manjše STANOVANJE, v Kranju ali okolici. « 061,'551-431. po 17. uri 327 Zamenjam 1-sobno STANOVANJE v Šorlijevem naselju, za večje. « 214-322_330 Prodam STANOVANJE, 30 kvad. m., s telefonom, SATV, delno opremljeno. Cena 29.000 DEM. « 329-229_333 V Kranju ali bližnji okolici najamem 3-sobno ali 4-sobno STANOVANJE oziroma starejšo HIŠO. Možen tudi kasnejši odkup. « 327-356 343 Ugodno oddam 1-sobno STANOVANJE, v škofji Loki. s telefonom in opremljeno kuhinjo. « 061/570-161. po 19. uri_345 Na Bledu oddam LOKAL tistemu, ki mi nudi 1-sobno ali več sobno STANOVANJE, na relaciji Bled -Radovljica. Naslov v oglasnem oddelku^_348 V najem oddam SOBO s centralnim ogrevanjem in kopalnico. « 323-656_350 Zamenjam konfortno 3-sobno STANOVANJE, 74 kvad. m., za dve manjši. Šifra: VODOVODNI STOLP 362 VOZILA DELI CITROEN GS. DlANO 6 - vsi rabljeni REZERVNI DELI vedno na zalogi. Najceneje, najbliže in brez potnega lista. Tudi avtomobilski motorji. Kopač, Dobračevska ul. 28, 64226 Žiri.« 691-946 120 Prodam MOTORJA za R 4 TL in Z 101 ter ostale DELE. « 49-305 179 Prodam nov AKUMULATOR To-pla 40 Ah. « 43-050_255 Prodam novo zadnjo in desno STENO za Z 101. « 725-387 263 Ugodno prodam zimske GUME za Z 101. « 632-038_264 Prodam BLATNIKE, MASKO in prednje STEKLO, za Z 101 - novi tip. « 632-840_294 Prodam novo vetrobransko STEKLO za Jugo. « 217-604 316 VOZILA Prodam JUGO 45, letnik 1987. Cena po dogovoru. « 82-371 5 Prodam Z 101, letnik oktober 1990. « 45-446 65 Prodam Z 750. letnik 1984. 29.000 km.« 723-576_77 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979. « 46-378_91^ Prodam karamboliran JUGO 45 AX. « 323-405__93 R 18 TL. letnik 1982, prodam ali menjam.« 621-626 94 Prodam JUGO 45, letnik septem-ber 1987.« 323-298_98 Prodam VISO RE. letnik 1983. « 211-102_100 PEUGEOT 405. letnik 1989, prodam ali menjam za osebno vozilo ali kombi C 35 ali Trafic - povišan. « 621-541_105 Prodam JUGO 55 Koral, letnik ok-tober 1990. Ivanuša, Savska c. 2, Kranj_l_18 R 14 TL, letnik 1979, registriran do oktobra 1992. prodam za 2.000 DEM. Boštjan Kos, C. revolucije 2/b, Jesenice 121 Prodam R 4 GTL, star 1 leto. prevoženih 14.500 km. Informacije na « 79-726_\22 Ugodno prodam 126 P. « 49-529 Prodam CITROEN CX Palače 2400. letnik 1982. « 725-627 128 Prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1979. registriran do 31. 4. 1992. Ogled v soboto in nedeljo. Alojz Blažič, Prešernova 16, Radovljica Prodam JUGO 55 Koral, letnik ok-tober 1989. Cena 3.900 DEM. « 311-671__137 Ugodno prodam R 16 GS, letnik 1978 in karavan GS, letnik 1976. Cena po dogovoru. Dvorje 110, Cerklje_ Prodam Z 750, letnik 1979 in Z 101, letnik 1977. Ziganja vas 27, Duplje _ 146 Prodam VW 1200. « 216-831. po 19. uri _147 Prodam Z 750. letnik 1985. registrirana. « 79-943_148 Prodam Z 101, letnik 1979. Fin-žgarjeva 4/a. stan. 27, Lesce 149 Prodam GOLF, letnik 1982. Cena 4.500 DEM.« 324-940_150 Prodam VW 1200, letnik 1976, registriran do konca leta 1992. Gorice 55. Golnik.« 46-083_15_[ Prodam PEUGEOT 104. lepo ohranjen in registriran. « 241-178 152 Prodam JUGO 1.1 GX. letnik ma-rec 1988. za 4.200 DEM in JUGO 45 Koral, letnik november 1989. « 218-148_153 Prodam R 4, letnik 1981, registriran celo leto. Galetova 7, Kranj -Kokrica 154 Prodam Z 128. letnik 1989. odlično ohranjena. « 631-364 156 GOLF Cady. letnik 1984. 80.000 km. prodam. « 631-036 158 Prodam Z 101. letnik 1984. Cena 2.700 DEM. « 82-259_162 Ugodno prodam JUGO 45. letnik 1987. prevoženih 47.000 km. « 631-985_163 Ugodno prodam DAIHATSU Scha-rade TS. letnik november 1990. registriran do novembra 1992. « 216-841_166 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. « 43-346 170 Prodam ŠKODO, letnik 197$. regi-striran do konca julija 1992. Visoko 5_'__177 Prodam R 4 GTL, star 6 mesecev. « 213-259_181 Prodam 126 P. letnik 1979, registri-ran do konca leta. « 57-541 185 R 5 GL. 5 prestav, kot nov, prodam« 331-061_. 191 Prodam GOLF diesel. letnik 1985. « 725-556_207 Prodam Z 101, letnik september 1988. « 312-259_2H Prodam JUGO 45. letnik 1985. « 401-354_213 Prodam OPEL CORSA in DAI-HATSU, oba diesel« 401-143 216 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. « 325-543_218 Ugodno prodam ŠKODO Favorit 135 L. « 47-686_225 Prodam JUGO 45, letnik 1990. Šu-ceva 9. Kranj 226 Prodam CITROEN GA, letnik 1982. Cena 1.500 DEM.« 216-684 230 SATELITSKI TV INDIVID. SISTEMI • ECHOSTAR SR1500 ZDA • ACTION 300 Anglija Ugodni aranžmaji za skup. sisteme do 16 uporabnikov. ZAHT. DOD. INFORMACIJE tt 064 45 381 Prodam ARO 4x4. letnik I988, registrirana. « 212-716 232 Ugodno prodam CITROEN GA. letnik 1981. « 57-684_234 R 5 GTS. letnik 1989, prodam. Jezerska c. 54. Kranj. « 241-872 238 Prodam 126 P. obnovljen. Cena po dogovoru.« 49-229 240 Z 850, letnik 1985, prodam. Kališka 16, Kranj - Drulovka 245 Prodam FIAT UNO 70 SL. 1. registracija 1986.« 327-188 248 Z 126 PGL. letnik 1987, prodam. « 325-728_2JH Prodam ŠKODO 120 LS ali menjam za 126 P. Burgar, Podreča 71. Mavčiče__254 MAZDO 323 F. letnik 1990. črne barve, prodam za 23.000 DEM. « 77-317. dopoldan_258 Prodam GOLF JXB. letnik 1986. 56.000 km. « 75-555_260 Prodam JUGO 45 A. letnik oktober 1986. Cena 2.500 DEM. « 422-075. popoldan_262 Prodam karambolirano Z 128, le-tnik 1988.« 215-410_265 Prodam CITROEN GS. letnik 1979. « 41-079 ali 41-504. po 18. uri _273 Prodam ŠKODO 120 LS. letnik 1982. Gašperšič, Kropa 61 275 Ugodno prodam GOLF, letnik 1978. karamboliran. « 82-138 276 Prodam R 4 GTL, letnik oktober 1991. prevoženih 3.000 km. Cena 9.300 DEM« 41-437_m BMW 315. letnik 1983, ugodno pro-dam.« 801-623_288 Prodam VW PASSAT Turbo diesel Variant, star 1 leto. « 82-311 290 Prodam JUGO 55 Skala, letnik 1989. Cena po dogovoru. « 421-137_293 Prodam SUBARU 12 G L 4 VVD. letnik september 1990. «218-318 _295 Prodam ohranjeno Z 101, letnik 1981.« 215-135_296 VW Kombi bus. letnik 1987, benci-nar, prodam ali menjam. « 321-431. dopoldan_299 Prodam OPEL KADETT 1.6 diesel, letnik 1988. « 68-056_30I_ Prodam Z 750. letnik 1980. « 403-809 302 Ugodno prodam WV hrošč, registriran, po generalni. « 211-241 303 Atraktivni JEEPTovota Land Crui-ser hardtop turbi diesel. letnik 1988, z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. V račun vzamem osebni avto. « 83-933_307 Z 850. letnik 1983. prodam. « 242-864 308 MALI OGLASI, OGLASI 23. STRAN (mmmS^lGLAS Prodam FIAT Uno 45 Firc. letnik ovcmber 1987. črne barve. Milena uh.« 802-760_ 312 »rodam HYUNDA1. star 1 leto. kot ov. « 213-415__315 CITROEN GS. letnik 1980. prede-an v GSA, 5 prestav, obnovljen, rodam ali menjam /a motorno ko-0. « 061 /108-32 r_323 48-765 328 Prodam R 4. letnik 1988. ili 48-145______ Prodam /. 101 Konfori, letnik 1981. rdeče barve, obnovljena. _ 329-001_ 329 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989. 5 prestav. Britof 91. Kranj Z 101. letnik 1981 in JUGO 45 A, letnik 1987. prodam. « 621-154 Prodam GOLF diesel, letnik 83. prevoženih 7.000 km. « 311-420 Prodam CITROEN GS. 1980. _ 622-525. popoldan letnik 337 Arhitekturni biro honorarno ZAPOSLI Studenta ali študentko arhitekture ali dipl. arhitekta, za arhitekturno in grafično oblikovanje lokalov. Šifra: ŽIVLJENJEPIS 331 Zaposlim dipl. ing. AGRONOMI-JE - pripravnika. Naslov v oglasnem oddelku. 335 Iščemo DELAVCA - ŠOFERJA, za-željena C kategorija. Informacije osebno, v petek, ob 20. uri! "Tren-ča". Gasilska 5, Kranj - Stražišče 347 V okolici Ljubljane sprejmem kakršnokoli ZAPOSLITEV s stanova-njem. _ 061/328-436_351 Honorarno ali redno zaposlimo več ZASTOPNIKOV za zastopniško prodajo na področju Slovenije. « 59-063 352 Nudimo DELO - RACUNALNI-ŠTVO. "Utrip". P.p. 80, Tržič 357 Prodam polovico TEL1CE za v skrinjo. « 73-174_279 TELICO. breja 8 mesecev in 1 teden staro črno-belo TELIČKO, prodam. Struževo 9, Kranj 280 Prodam pol TELICE. « 43-010 283 8 tednov starega TELETA simentalca. prodam. Trata 4. Cerklje 305 Po zelo ugodni ceni prodam pol PRAŠIČA. « 217-452_306 Dobri družini oddam mlade MUCKE. «329-064 310 Prodam 78-617 PRAŠIČA za zakol. _ 311 Prodam PUJSKE. 725-279 338 OPRAVIČILO Pri zahvali za pok. KARLA LIKOZARJA smo pomotoma napisali, da se zahvaljujejo žalujoči kolektivu Planine Kranj. Pravilno se glasi: Zahvaljujemo se kolektivu Planike Kranj. Za neljubo napako se žalujočim opravičujemo. GORENJSKI GLAS R. 5 ,( ampus, star 2 leti. garaŽiran. ugodno prodam. « 323-079 * 339 Prodam Z 101 GTL 55. letnik 1985 ter R 4. letnik 1982. « 329-146 355 letnik 1984. Strahinj 359 ŽIVALI Prodam Z 750. I H). Naklo Prodam od 20 do 150 kg težke PRAŠIČE. Stanonik. Log 9. Skofia loka.« 65-546 _62 Prodam karamboliran JUGO 55. letnik 1985. prevoženih 62.000 km. Slane Čutar. Sp. Danje 5. Sorica. « 67-121 361 ZAPOSLITVE Iščemo KUHARICO ali pomočnico za v kuhinji ter NATAKARICO. « 242-653 82 Zaposlimo izučeno ŠIVILJO, veščo šivanja svile. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjih del pošlji na oglasni oddelek. Šifra: OKOLICA ŠKOFU LOKE_89 Gostilna pri Tržiču išče KUHARJA - KUHARICO. « 57-585 112 Prodam MESO od mlade krave. 695-147 79 Prodam 10 mesecev starega slova-škegaČUVAČA.« 46-230 80 Prodam polovico MESA od bika C. Janeza Bobnarja 2. Cerklje 92 Prodam PRAŠIČA za zakol ter po-lovico KRAVE. Češnjevek 24. Cerklje_[_107 Prodam brejo TELICO ali menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Školja Loka_1E5 Oddam 6 tednov starega črnega KUŽKA - mešanec s španjelom. « 242-655 119 Honorarno zapbsl KRI ATORKO in 41-377 m MODNO ŠIVILJE. « 117 Pizzerija "Orli" v Tenetišah zaposli mladega fanta za PEKO pizz. Možnost priučitve! _134 KV ELEKTRIKARJA za določen čas takoj zaposlim. Po možnosti z izpitom C kategorije. Možna tudi stalna zaposlitev «' 43-133 139 Samostojno KV KUHARICO zaposli gostilna "Bizjak" Zg. Bela pri Preddvor. Informacije samo osebno!_' 144 Honorarno DELO dobi prijetno dekle v Kava baru. v Škofji lx>ki. « 632-928 _ 165 DELO na vašem domu. delovne izkušnje niso potrebne! Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko. Tatjana Kancilja. Britof 232. Kranj 182 Kava bar na Bledu zaposli prijetno dekle za STREŽBO. Ponudbe na « 212-310. od 17. do 19. ure 188 Zaposlim pripravnika TRGOVCA -KO. « 324-304. zvečer_198 PRODAJA zanimivega artikla. Pla-čilo takoj!« 44-628_209 Iščem dekle, po možnosti študentko, ki bi šla za POMOČ v gospodinjstvu k družini na avstrijskem Koroškem, na lepem kraju ob Ba-škem jezeru. Možnost izpopolnjevanja v nemščini in druge ugodnosti. Informacije: Pogačnik, Lju-hljanska 13, Kranj.« 214-406 222 Kava bar v Kranju pogodbeno zaposli dekle za delo v STREŽBI, v dopoldanskem času.« 329-170 __243 V Kranju - Primskovo iščemo 3 x tedensko POMOČ v gospodinjstvu. ■g 242-748. po 8. uri_256 Iščemo AKVIZ1TERJE za prodajo čistil in posode. Odlična provizija, izplačilo takoj! « 73-094. v petek in soboto, od 16. do 20. ure 287 Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Trgovina Domačija, Globoko 2/a, tel.: 064/79-037 Prodam MESO - polovico mlade krave. Voklo 30. Šenčur_124 Prodam 10 dni starega črno-belega BIKCA. Visoko 71_127 Prodam HRČKE. « 324-457 160 Prodam brejo TELICO. « 631-405 _m Prodam 10 dni starega TELETA. Žabnica 57.« 44-562_174 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Šmartno 10, Cerklje,« 421-087 _ 178 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. « 620-582_19_ Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Žirovnica 59/a_219 Prodam MESO od krave. Kepic, Zg. Brnik 37, Cerklje, « 422-758 _220 Prodam OVCO za zakol ali nadalj-no rejo. « 70-052_221 Prodam PRAŠIČA za zakol, krm-ljen z domačo krmo. Sp. otok 2, Radovljica,« 79-052_223 Oddam 2.5 meseca stare KUŽKE -mešani od rotvveiler in nemški ovčar, odlični čuvaji. Antonija Sodja. Zapižem 10, Ribno-Bled 228 Prodam črno-bela TELETA in KRAVO. Hraše 30. Lesce 231 KRAVO po teletu, dobra mlekarica in lepo TELICO. obe simentalki, prodam. « 79-802_237 Prodam 1 teden dni staro TELIČ- KO simentalko in rdeče NJE. Velesovo44, Cerklje KORE- 252 Prodam KRAVO simentalko s tele-tom. Zalog 62, Cerklje_267 Menjam skoraj 2 leti staro TELICO za brejo. « 422-610 271 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, žene, sestre, tete, nečakinje in sestrične KRISTINE POTOČNIK se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu in dr. Cerarjevi za zdravljenje. Zdravstvenemu domu Bled za zdravniško pomoč, posebej dr. Krivčevi in sestri Ljubi za obiske na domu in lajšanje bolečin, Reševalni postaji Bled za prevoze ter vsem, ki ste jo spremljali in spodbujali v času bolezni. Hvala g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede, Francu Serajniku za iskrene besede slovesa, pevcem Zupan, hotelu Jelovica Bled, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, sveče, pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: mož Franc, hčerka Irena in sin Franci Bled, 29. decembra 1991 ZAHVALA V 92. letu starosti se je tiho poslovila od nas draga mama, babica, prababica in teta MARJANA NASTRAN p. d. Nastranova mama Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, svete maše, sveče in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Beleharju za zdravljenje ter g. župniku in patru dr. Metodu Benediku za lep pogrebni obred, pevcem kvinteta bratov Zupan in mešanemu pevskemu zboru iz Mengša za zapete pesmi ter LB GB Kranj za darovano cvetje. Lepa hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih karkoli pomagali in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Češnjevek, 21. decembra 1991 ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, starega očeta in brata IGNACA MEŽNARJA se z bolečino v srcu zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebej se zahvaljujemo dr. Arharjevi iz ZD Medvode, pevcem DU Kranj, g. župniku iz Mavčič za lep pogrebni obred in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Podreča, Kranj, Bitnje Sporočamo vsem, da nas je v 82. letu starosti zapustila naša draga teta MARIJA PINTAR roj. Lozar iz Kranja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za pomoč in darovano cvetje. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku za pogrebni obred. VSI NJENI Kranj, januarja 1992 ZAHVALA V srca ljubljenih otrok sej seme plemenitih rož, da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož. Kar sanjala v trenutkih zlatih sva sanj, ti vse uresniči zdaj, življenje vzorom daj! Le pojdi torej, duša blaga, srčno na delo sveto to: naj teče meni grenka solza, otiraj ti mi jo skrbno! Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in brata MIRKA JERAJA iz Smlednika 7 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, kolektivu OŠ Simona Jenka Smlednik in Francljevim sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje. Posebna zahvala prof. dr. Pustu za zdravljenje, pevskemu zboru za zapete žalostinke, govornikom g. Gantarju, g. Jenku in g. Burgarju za ganljive poslovilne besede. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI, ki žalujemo za njim: žena Cilka, otroci: sin Damjan, hčerka Milena in sin Francelj z družinama Smlednik, Moše, 31. decembra 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka DOMINIKA AVSENEKA Martinovega Dinkota se iskreno zahvlajujemo prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, še posebej pa se zahvaljujemo predobrim sosedom Malovrh, Nekovič in Kondič za nesebično pomoč v teh trenutkih žalosti. Najiskreneje se zahvaljujemo tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu in gasilskemu društvu Duplje, govorniku za poslovilne besede, kolektivu OŠ Matija Čop za darovano cvetje ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob prezgodnji smrti moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA MARKUNA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in karkoli ste dobrega storili v ta namen. Zahvalo izrekamo tudi gasilcem, članom društev AMD, ZB, upokojencem in govornikom. Hvala tudi g. dekanu za lepo opravljen obred. VSI NJEGOVI Šenčur, L januarja 1992 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta ANTONA ZAPLOTNIKA iz Trst eni ka 12 se lepo zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, dr. Majdi Zupan - Malovrh in dr. Štularju za zdravljenje, tovarni Peko Tržič in Upravnim organom Občine Kranj za darovano cvetje, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat lepa hvala! ŽALUJOČI: žena Dora, sin Marjan, hčerki Jožica in Mija z družinama V SPOMIN Prazna noč, nemiren plamen, ihti v nebo in išče radost. Utrinek zvezde in spomin je sen, ki živi, a rojeva žalost. Preko lic pot išče solza in gasi nasmeh tistih dni, ki več jih ni, -ostaja le grenka žalost. FRANCU FRANTARJU Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob! VSI NJEGOVI Dvorje, 10. januarja 1992 V SPOMIN Pred desetimi leti so nam Sv. Trije kralji za vedno vzeli našega dragega očeta, brata, strica, deda, pradeda JANEZA ŠTIHERLA Povsod si vedno z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate! VSI NJEGOVI Sp. Lipnica, 6. prosinca 1992 OD TORKA DO PETKA Kako o svoji proslavi razmišljajo Dražgošani i Če zasebnik goljufa zasebnika, uradna pota pravice pa so neučinkovita Spomin naj ostane Dražgoše, januarja - Odločitev škofjeloške občinske skupščine, da tridnevni dražgoški boj ne bo več praznovan kot občinski praznik, je razburila duhove ne le v sami Škofji Loki, temveč po vsej Gorenjski in Sloveniji. Mnenja so deljena. Dogodek je bil velik, o tem ni dvoma: 18. januarja 1942 je dr. Rainer v Berlinu o njem seznanil Hitlerja, spomladi 1943 je v Nevv Vorku v svoji knjigi "Moja rodna domovina" o Dražgošah pisal Louis Adamič, dražgoški dogodki so dvignili na noge vse Slovence, o pogumu partizanov je slišala vsa Jugoslavija, Evropa. Velike so bile žrtve. V Dražgošah je bilo takrat ustreljenih 41 domačinov, okrog 20 jih je padlo kasneje, vas so požgali in porušili, med njimi tudi 350 let staro cerkev in šolo. Kaj pravijo in kako o svojih veličastnih proslavah, kakršna bo letos, ob 50-letnici tragedije, organizirana že 35., razmišljajo domačini Dražgoš. Jana Lušina, učiteljica v Dražgošah: "Škoda se mi zdi, da bi vse skupaj negirali in pozabili, saj je konec koncev tudi to del naše zgodovine. Morda je bilo kaj slabega vmes. toda vse ne. Šola bo verjetno še vedno sodelovala pri proslavah, če nas bodo le potrebovali." Mira Lušina, Primčkova: "Letos naj še bo tako množična proslava, ko je ravno 50-letnica, potem pa bi bilo prav, da bi se le še v vasi spominjali svoje tragedije, da ne bi bilo vsega tega pompa, temveč le domača spominska slovesnost. Tudi če bodo vztrajali pri veliki proslavi, se bo ta množičnost prav zaradi težkih časov in zaradi pomanjkanja sredstev, osula." j§ Ludvik Lotrič, Grogcov: "Vedno smo bili veseli ljudi, ki so ob našem prazniku prišli v Dražgoše. Skoda je le. da letos ni snega. Prepričan pa sem, da v Dražgošah ne bo tako, kot je bilo v Poljanah zadnjič. Vsi domačini navadno sodelujejo pri pripravah na proslavo, čeprav morda poprej še kaj pokritizirajo. Stranke so naredile razprtije. Jaz pravim, naj se župniki ne vtikajo v politi-H ko, mi jih pa tudi pustimo pri miru. Naj ostane množična proslava, športniki in borci bodo gotovo stvar peljali naprej." Miha Prevc, prof. geografije: "Sem strogo proti proslavi. Kot zgodovinar sem še vedno mnenja, da je bila dražgoška bitka le velika tragedija. Celo prof. Mikuš nam je predaval, da je bil ta podvig partizanov v Dražgošah z vojaškega gledišča kritiziran, ker so se v tak boj spustili prezgodaj, preslabo pripravljeni na frontalni boj. Dražgoška bitka je bila zrežirana s strani KP, ker je ta skušala takrat prikazati, kakšna grozo-, dejstva so sposobni Nemci narediti. Vseh dra-žgoških žrtev se spomnimo ob 1. novembru in ob vsaki obletnici z mašo zadušnico. Meni so se te proslave uprle že kot otroku v osnovni šoli. ko smo potem v ponedeljek morali pospravljati klobase in papirje okrog šole. Novinarji so pretiravali o udeležbi. Vedno seje govorilo le o Cankarjevem bataljonu, šele zadnja leta so začeli govoriti o žrtvah Dražgošanov. Če bi jaz v tej vojni izgubil dva brata, kot jih je moj oče, pa očeta, kot ga je izgubila moja mama, to zame ne bi bila zmaga, ampak velika tragedija." Janez Pintar, Miklavžev, predsednik KUD Dražgoše: "6. januarja Dražgošani že vsa leta pripravljamo spominsko slovesnost dražgoški m žrtvam in dražgoške dogodke ne jemljemo kot zmago, temveč kot veliko tragedijo. Velike proslave so se izrojevale v veselice, na katerih so se marsikateri še okoristili. Otroci jih še posebej nismo marali, kajti po proslavi smo morali vas očistiti, pred proslavo spomenik stražiti. Če nisi stražil. nisi bil sprejet v mladinsko organizacijo. Dobili smo pozive, kot vojska. Pred dvema letoma smo se uprli; posledic ni bilo. pozivnic tudi ne. V Dražgošah je bila vsako drugo nedeljo v januarju maša za padle Dražgošane. a je bilo borcev sram to povedati naglas. Tudi 1976., ko smo žrtve prekopavali in ostanke prenesli pod spomenik, bi ne smeli zvoniti. Pa je pokojni Šolarjev Matevž na svojo odgovornost zvonil. Letos smo organizirali vaško spominsko svečanost s prireditvijo "Pojemo in igramo za mir". Organiziranja pohodov in športnih prireditev "Po stezah partizanske Jelovice" ne prepovedujemo, naj bodo, ni pa treba v to nikogar siliti." Ludvik Jelene, Kopčar: "Jaz sem bil nekajkrat na mitingu v Dražgošah, kjer je govoril Stane Žagar. Mi smo slovenska vojska, je poudaril takrat, naši fantje ne bodo več hodili v Srbijo služit vojsko... Kdor tega ni doživel, ne more vedeti. Občina je zgrešila, ko je ta praznik spustila iz rok. Bički niso nič drugega mislili, kot da se bore za Slovenijo. S Primorske so prišli, ker niso hoteli v šoli govoriti italijansko. Za vso Gorenjsko in Slovenijo bo škoda, če dražgoške prireditve ne bo. Vsi Dražgošani res niso za proslavo, jih je pa veliko pripravljenih za delo, posebno mladih. Če bi pa po hišah naredili anketo, bi jih pa zagotovo bilo več za proslavo kot ne. Saj je bila res tragedija, toda cilj je bila svobodna Slovenija. Tudi tisti Poljanci, ki so prišli po svoji vstaji v Dražgoše. so prišli zaradi svobodne Slovenije. Tu smo sprejeli ta boj. Kdo misli, da to ni zgodovinski dogodek? Če bi ga imeli Francozi, bi ga drugače praznovali. Američani tudi praznujejo svoj Pearl Harbour, čeprav je bila to strašna tragedija, a je bila tudi odločitev za naprej, za zmage. Res je takrat v Dražgošah padlo 41 domačinov. Nad njimi so se znesli iz nemoči, ker se nad partizani niso mogli. To je bil še enkrat dokaz za nemški poraz." # D. Dolenc Obračun po kavbojsko S. V., lastnik zasebnega podjetja Intemix iz Železnikov, je že od septembra dolžan tržiškemu podjetju DO Impeks, dolg se je od tedaj podvojil. V tržiškem zasebnem podjetju DO Impeks trgujejo prvenstveno z avdio in belo tehniko. Avgusta lani se je pri njih oglasil tudi zasebni podjetnik iz Železnikov, 28-letni S. V. Komercialistka Vanja Dninar mu je "prodala" za skupaj 334.400 blaga, od tega osem televizorjev in osem video-rekorderjev, vzel pa je tudi nekaj robe (okna, ploščice), ki so jo v DO Impeksu dobili kot kompenzacijski posel. 15-dnevni rok za plačilo prvega računa je potekel sredi avgusta, za zadnjega pred koncem avgusta. LBErMNO^MOKRATSKA STRANKA Občinski odbori Liberalno-demokratske stranke gorenjskih občin Vas vabijo na pohod v DražgoSe. ki bo v nedeljo. 12. januarja 1002. Zberemo se ob 6. uri pred hotelom Transturist v škofji Loki. Prevoz iz Dražgoš nazaj v Škofjo Loko in malica sta zagotovljena. »S. V. je dajal vtis resnega kupca, govoril je tudi o načrtih za odprtje trgovine v Avstriji,« pravi direktor tržiškega DO Impeksa Samo Dolhar. »Ko je potekel rok plačila za blago, ki ga je vzel pri nas, pa smo ga začeli spoznavati drugače. Kadar smo klicali po telefonu, ga nikoli ni bilo doma, potem smo ga začeli iskati tudi osebno, starši običajno niso vedeli, kam je odšel in kdaj pride. Našli smo ga v Ljubljani. Nikoli ni rekel, da računov ne bo plačal, vedno se je izgovarjal, da ima v ognju dober posel, od katerega pričakuje dobiček in ko bo dobiček iztržil, bo plačal nam. Od obljub do danes ni bilo nič, vse, kar je prišlo z njegovega žiro računa, je bilo 13.000 tolarjev oktobra.« Sredi avgusta je DO Impeks prvič blokiral žiro račun firme lntemix. 24. oktobra je Samo Dolhar na SDK umaknil akceptni naloe, ker je verjel S. V., da bo izpeljal neki "donosen posel", za katerega je rabil odprt račun. Seveda spet ni bilo nič, 14. novembra je DO lmpex že drugič zablokiral lnlemixa. Blokada še ni odmrznjena. kot je povedal Samo Dolhar, pa DO Impex ni edini (čeprav prvi v vrsti), ki sedi na Intemixovem žiro računu. »S. V. očitno sploh ne posluje prek žiro računa. Glede na to, da robe nima, torej sklepam, da jo je prodal, bi se moralo na njegovem žiro računu kaj dogajati, dejansko pa že od septembra nanj ni bilo nič nakazano (sicer bi mi denar dobili). S. V. potemtakem prodaja pod roko in ne odvaja nikakršnih davkov, skratka, goljufa,« pravi Samo Dolhar. Dolg DO Impeksu, ki je avgusta znašal 334.400 tolarjev, se je do danes podvojil, narasel na 736.000 tolarjev. Izguba DO Impeksu povzroča težave, nelikvidnost, prisiljen je odlagati plačila. Ker je žiro račun Intemixa že toliko mesecev prazen, prazne pa so tudi obljube S. V., sem veliko razmišljal, kako naj pridem do svojega denarja. Pomislil sem celo na agencijo za izterjavo dolgov, vendar mi ta način ni posebno simpatičen, pomislil sem tudi. da bi S. V. prijavil. Vse bolj pa se mi zdi, da po uradni poti pravice ne bi ničesar dobil, zlasti ker nas je čakajočih na Intemixova plačila, kot sem zvedel, več. Odločil sem se, da grem sam v Železnike in vzamem nazaj svojo robo, če že denarja ni. Zdi se mi. da je to dovolj pošteno,« je dejal Samo Dolhar. S tovornjakom se je odpravil v Železnike v ponedeljek. Okrog enih popoldne so bili v Dašnici, kjer ima oče S. V. hišo in v njeni kleti Intemixovo skladišče blaga. Nobene table o obstoju firme, le volčjak na verigi na dvorišču in oče, ki noče ničesar slišati o Dol-harjevih namerah. »Sina ni doma, brez njega robe ne dam, saj sem mu že večkrat rekel, naj jo plača ali vrne, sam s sinovimi posli nimam nič,« je bil njegov glavni, večkrat ponovljeni moto. Samo Dolhar in tovornjak so čakali, čakali smo tudi mi, radovedni, kako se bo razpletel nenavaden prizor. Samo Dolhar, vljuden, a odločen, da svojo robo odpelje, oče S. V., malo manj vljuden, a prav tako odločen, da je brez sina ne da. Kje je sin, kdaj pride, pa je bila seveda spet skrivnost. Tudi mati v stanovanju v Železnikih, kjer je Samo Dolhar kasneje potrkal, o sinu ni vedela nič. »Saj sem mu rekla,« je tarnala, »tista ženska mu je vse pobrala, naivnežu, jaz ga moram živeti, zaradi mene gre lahko tudi v zapor...« Pa spet nazaj v Dašnico. tokrat z več sreče. S. V. se je ravno pripeljal s prikolico, polno piva. Sama Dolharja se je očitno ustrašil, vendar je bil za to, da se pogovorita. Povabil ga je v hišo, Dolhar zaradi očetovega vpitja ni hotel, vztrajal je, naj odpre skladišče in vrne robo. Zdaj se je v hišo zaprl tudi S. V., s seboj je vzel še orjaškega volčjaka. Se je bal Dolharjevega spremljevalca? Nečista vest? Očetov strah? Skratka, onadva s psom v hiši, Dolharjevi s tovornjakom zunaj, prepričevanja skozi razbilo šipo kletnih vrat. Nazadnje je S. V. poklical policijo. Prišla sta domača policista, ki nista želela bili "botra" poslovnim "dogovorom' S. V. sta svetovala, naj vrne robo, ki ni njegova in je ni plačal. Samu Dolharju pa. naj S. V. za razliko uradno izloži. In sta se odpeljala. Roba. kar je je še bilo. je končno potovala na tovornjak, nekaj so je dodali še iz najetega skladišča v Žabnici, žal je bilo vsega skupaj le za 99.790 tolarjev, torej niti sedmino vsote, ki jo S. V. dolguje DO Impeksu. Stvar seveda še ni zaključena. Samo Dolhar ima poslovni kovček S. V. in v njem poslovne papirje, ki bi jih bili veseli na gospodarskem kriminalu UNZ Kranj. S. V., ki ima že od septembra blokiran žiro račun firme In-temix. namreč še naprej veselo "posluje". Čudni zakoni: če v banki navaden smrtnik hote ali ne prekorači dovoljeni limit, mu vzamejo vse preostale čeke. določen čas ne dajo novih, zaračunajo obresti in ga sploh obravnavajo kot kriminalca, zasebni podjetnik, ki ima že peti mesec prazen žiro račun, pa s šopom obrazcev lahko v nedogled "nateguje" po-dolgem in počez, kdor se mu pusti. Zato ni čudno, da upniki vse pogosteje pri izterjavi dolgov posegajo tudi po sredstvih, ki so v navadi med gangsterji in mafijaši. • H. Jelovčan, foto: J. Cigler t NESREČE "Brez sina ne bo nič," je bil odločen oče S. V. (levi) iz Železnikov. Tudi Tržičan Samo Dolhar (desni) je vztrajal in po treh debelih urah prerekanj vendarle dobil nazaj del blaga, ki ga je avgusta "prodal" S. V. Kmečka zveza o volitvah Vstopnica za parlament: pet odstotkov glasov Ljubljana, 8. januarja - Ko je izvršilni odbor Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke na zadnji seji obravnaval priprave na nove volitve in na sprejetje nove volilne zakonodaje, je podprl prizadevanja za čimprejšnje volitve, za kombiniran volilni sistem in za to, da bi bil pogoj za sodelovanje stranke v parlamentu najmanj pet odstotkov glasov na volitvah. Ker v kmečki zvezi ne pričakujejo, da bi volitve lahko bile aprila, se zavzemajo za to, da'bi v času do novih volitev sedanji parlament deloval čimbolj normalno in da bi v tem času sprejeli tudi tako pomembne zakone, kot so zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, zakon o zadrugah, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju... Da bo parlament lahko normalno deloval, bo svoje prispevala tudi kmečka zveza, ki se jc po razpadu Demosa odločila za sodelovanje z vsemi strankami -tudi s strankami opozicije.© C. Z. Zbil pešakinjo Kranj - V sredo. 8. januarja, je šla 30-letna Kranjčanka Rada Mrdja pravilno ob desni strani vozišča Smledniške ceste iz smeri Sejmišča proti Mlekarski ulici. Branko Kavčič, star 24 let. iz Hrastja je s stoen-ko peljal preblizu roba ceste in pešakinjo zbil. Hudo ranjeno so z reševalnim vozilom odpeljali v UKC. Nevarna igra z detonatorjem Begunje - 14-letni Bogdan Pohar iz Zgoše je 7. januarja okrog ene popoldne prišel domov. S seboj je na balkon vzel vojaški delonalor, ki ga je dobil od Jožeta Klančarja iz Poljč. V detonator je vtaknil novoletno kresničko in jo prižgal. Pričakoval je. da bo detonator razneslo šele, ko bo kresnička dogorela, vendar ga je takoj. Odtrgalo mu je prva členka na sredincu in kazalcu leve roke, v desno oko pa je dobil tulec, ki je skoraj povzročil razlitje očesa. Dobil je tudi več manjših ran po obrazu. Starši so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Klančar je kriminalistom povedal, da je blizu hiše, kjer stanuje, našel dva de-tonatorja, enega je dal Poharju, ki ga je prosil zanj. Olje se ni razlilo Škofja Loka - Iz centra za obveščanje so nas v torek obvestili, da je iz cisterne v škofjeloški knjižnici izteklo kurilno olje. Zadevo so raziskali tudi kriminalisti UNZ Kranj in ugotovili, da razlitja ni bilo. Olje so bodisi pokurili ali pa ga je zmanjkalo drugače. # H. J. JANUAR V MERKURJEVIH PRODAJALNAH 10% CENEJŠI Popust velja pri takojšnjem plačilu nad 2.000 SLT za vse izdelke, razen premoga, črne in barvne metalurgije. Podrobnejše informacije dobite v Merkurjevih prodajalnah!