posledica o d tek an ja vode s p o v rš ja v v išjih n ivo jih . In s truk tivno je opažanje o razpored itv i š tirih skupin koliševk, k i pa ni povsem v sk ladu z razm estit­ v ijo znanih podzem eljsk ih jam sk ih sistemov. S ledn jič ra z p ra v lja ta av to rja še o različn ih v rs tah dilialnikov, k i so ob ičajno znanilci obsto ja več jih pod­ zem eljsk ih prostorov. Izpod peresa neum ornega raziskovalca p a leo litik a S. B r o d a r j a je nova razp rav a »Paleolitske najdbe v jam i Risovec p ri Postojni«. V ozki po- ž ira ln i jam i na pobočju slepe doline Risovec so odkopali 8 km jam skega rova 6 m globoko, k i je b il zasut z večk ratn im i alohtonim i flišnim i in avtohtonim i gruščnatim i zasipi različn ih kakovosti. G lavni flišni zasip p rip isu je avtor m indelskorišk i m edledeni dobi na osnovi na jd b e ostankov toplodobnega noso­ roga in k u ltu rn ih p ram ousteriensk ih najdb . D oločitev k u ltu rn e g a obdobja je b ila težka naloga, k e r m a n jk a jo tip ična o rodja, m edtem ko so b ila ostala o ro d ja večinom a zelo m ajhna. Poleg arheološk ih podatkov je v tem in v vseh p re jšn jih razp rav ah kvarta ro logov to liko sedim entoloških, kronološk ih in geom orfoloških podatkov, da raziskovalec razvo ja p o v rš ja in k ra sa n ik ak o r ne m ore mimo n jih . Ju rij K unaver Krš Jugoslavije — Carsus lugoslaviae, št. 6. Jugoslovenska akadem ija znanosti i um je tnosti, od je l za p riro d n e nauke, kom isija za naučno istra - ž iv an je K rša. U red ila M. P e tr ik in M. H erak . Zagreb 1969. 625 stran i. Šesta, doslej n a jo b sežn ejša k n jig a iz d an ja »Krš Jugoslavije« v sebu je 36 re fera tov s S im pozija o splošni vodni ekonom iki n a k rasu , k i je b il v Splitu od 3. do 7. novem bra 1966 v okv iru p roslav sto letn ice Jugoslovanske akadem ije znanosti in um etnosti. Ob te j pub lik ac iji, k i ob ravnava v p rašan je voda zelo široko, se nehote spom nim o na zvezno posvetovan je o k rasu , k i ga je v Splitu 1. 1957 p r ire d ila Zveza gozdarskih d ruštev . Tudi ta k ra tn e re fe ra te so, prav tako z zam udo, izdali v p e tih zvezkih, o k a te r ih je naša re v ija poroča la v le tn iku XXXI, 1959 (str. 185—186). Kot ta k ra tn i zvezki kaže tu d i šesti zvezek K rša Jugoslav ije nepopolno program sko u sk la jenost, o čem er p riča ria p rim er tu d i več k a r t o raz p ro stran jen o sti k ra sa v Jugoslaviji, k je r p a im a vsak av ­ to r svoje m eje. V endar v seb u je zvezek to liko zanim ivega, da si je po trebno ogledati vsaj poglav itne prispevke. Po v rstnem redu je p rv i č lanek B. G u š i č a »Človek in voda na krasu.« Od h rv a tsk ih in bosanskih sodelavcev štev ilke samo G ušič piše k ras in ne krš. G ušičeva raz p ra v a tvo ri celoto z n jegovim prispevkom iz p rvega zvezka »Krša Jugoslavije« (Zagreb 1957) z naslovom »Človek in kras.« N a osnovi zgodovinskih virov in lastn ih opažanj je G ušič v teh dveh delih dokaj osvetlil po tek d efo restacije in eroz ije p rs ti na izvenslovenskem D inarskem krasu . Tu n av a ja tud i la s tn a opažanja, kako je v n ek a te rih gorskih k ra jih nas ta l na m ladih k rčev in ah goli k ras . Po G ušiču je povsem človekova zasluga, da je D in arsk i k ras tako gol. J. R o g l i č je v č lanku »G eografski aspek ti D in a r­ skega krasa« napovedal naglo in prem alo forsirano p restav itev gospodarske h rb ten ice iz d inarsk ih gora n a ja d ra n sk o obalo; g re za v p rašan je » litoraliza- cije,« o ka te rem je isti av to r spregovoril že tudi na d rug ih m estih. M. H e r a k s sodelavci povzem a v č lanku »Pozitivni in negativn i vpliv i na razvoj k ra sa v H rvatsk i« sliko geološkega razvo ja iz štev iln ih svojih in d rug ih razprav te r m ed drugim n av a ja p rim ere dokazanega p re ta k a n ja vode p ro ti m orju pod flišn im i sink linalam i. D a ta k n jig a često govori o D inarskem k rasu na splošno in im a p u b lik a c ija naslov »Krš Jugoslavije«, je v sa j za ta šesti zve­ zek delom a oprav ič ljivo , k e r o b ja v lja tudi p rispevke bosanskih , hercegov­ skih in slovenskih sodelavcev. O d sledn jih sta zastopana dva av to rja , P. H a b i č in R. G o s p o d a r i c . P rv i je v slovensko napisanem p rispevku z naslovom »H idrografska ra jo n izac ija k ra sa v S loveniji« reg ionalno in h id ro ­ grafsko razdelil slovenski k ras te r enote ponazoril na treh k a rta h . H abičeva shem a delitve h id rog ra fsk ih reg ij na odtočne, p re točne itd., je nekoliko po­ dobna M aksim ovičevi (Osnovi karsto v ed en ija , T. 1, P erm 1963, str. 344). Rado G ospodarič je v p rispevku »Prirodne ak u m u lac ije vode v jam ah v po reč ju L jubljan ice« ocenil, da je v n jih vsaj 3 m ilijone m3 u je te vode ob najn iž jem vodnem stan ju . V zvezku sta še dva p rispevka, k i p o u d a rja ta za h rv a tsk i k ras pom en p rirodn ih vodnih rezervoarjev . O m en jena je možnost, da b i v k rasu u s tv a rja li podzem eljske akum ulac ije , s tem da bi zaprli jam e (M. L u k o - v i č). Več p rispevkov govori o v ru lja h in m ožnostih za n jihovo z a je tje za vodno oskrbo. Zapisano je , da smo m alo nared ili p ri isk a n ju novih tehničn ih m etod za n jihovo za je tje . To v e lja za ves čas od F eničanov d a lje ; le-ti so zatesnili n jihove odprtine s svinčenim i lijak i, ki so jih povezali z odvodnim i cevm i (S. A l f i l o v i c ) . N ekaj p rispevkov d a je p reg led čez vodne akum u­ lacije, zg ra jen e za h id roenerg ijo . Po zadn ji vo jn i zg ra jene ak um ulac ije na D inarskem k rasu za jem ajo že okoli š tiri m ilija rd e m 3 vode (M i k u 1 e c — T r u m i č). Kogar zanima kras, bo našel v šestem zvezku »Krš Jugoslavije« še obilico kvant i ta t ivn ih podatkov, n a p r im er za odtočne količnike in evapotranspira- cijo za nek a te ra področja po mesecih (S t e p i n a c), o kemizmu vode n a hrvat- skem krasu (P e t r i k), o občutljivosti le h n jak a na spremembo okolja ( P e t r i k ) , o ja m ah z vodnimi po jav i (M. M a l e z , S. B o ž i č e v i č), o stroških za prevoz pitne vode s kopnega na ja d ra n sk e otoke, ki gredo na leto v m ilijarde , o načrtih za podmorske vodovodne nape ljave itd. Ivan Gams G. A. Maksimovič, Osnovi karstovedenija. II. In stitu t k a rsto v ed en ija i speleologiji. P erm sk ij un iversite t. P erm 1969. 529 stran i, 112 risb. P rv i del tega doslej na jobsežnejšega učben ika za k rasoslov je na svetu je izšel le ta 1963. O n jem je poročal v naši rev iji (XXXVII, 1966) D. Novak. O bsega m orfologijo k rasa , speleologijo in h idrogeologijo . H idrogeološko pog lav je pa je av to r na osnovi p red av an j študentom perm ske un iverze n a ­ d a lje izpopolnjeval in širil, tako da ga je zdaj izdal v posebni kn jig i. V nj e j je m arsik a j ponovljenega iz p rv e kn jige , a tud i m arsik a j novega. V obeh delih skupaj zavzem a h id rogeo log ija k ra sa čez š tiri sto stran i, k a r je polo­ vica učbenika. V prvem poglavju drugega dela razlaga Maksimovič n ek a te ra v p raša n ja splošne c irku laci je vode v krasu . Med drugim so tu opisane vodne razmere, na kak ršn e so naleteli p r i g radn ji predorov. V drugem, prece j razsežnem poglavju je obravnavana regionalna h idrogeologija krasa , k j e r je v ospred ju k ra s v Sovjetski zvezi. Sledi n a jd a l jše poglavje, o rekah in jezerih krašk ih predelov, k je r je preg led razm er po svetu p ri vsaki tematiki posebej. Na koncu sta opisana še dva tipa krasa , k redn i k ra s in hidroterm okras, to je kras, ki nas ta ja z delovanjem toplic in m ineraln ih vod. M etoda, ki je u p o rab ljen a tudi v tem delu. je taka-le . O snova je n i­ zan je rezultatov, do k a te rih so p rišli k rašk i raziskovalci po svetu. Zelo iz­ črpno je p ri tem u p o rab ljen a sov je tska li te ra tu ra in p rav zato pom eni M aksi­ movičev učbenik pom ebno dopolnilo zn an ja o k rasu k doslej obstoječim učbenikom . O bilo je lite ra tu re iz ostalih evropsk ih socialističnih držav. Tudi jugoslovanska je dobro zastopana. U poštevana je večina k ra šk ih razp rav iz našega G eografskega ves tn ika in iz izdan j za peti m ednarodni speleološki kongres. Ne najdem o pa razp rav iz »Acta carsologica« in »G eografskega zbornika.« N ekoliko slabše je odrezala novejša nem ška in am eriška lite ra ­ tu ra . V celem p a najdem o v M aksim ovičevem učbeniku dosle j najbo ljši pregled svetovnih dosežkov k raso log ije , sa j je lite ra tu re navedene za 48 stran i. P rep ričan sem, da bo našel slovenski b ra lec m arsik a j novega še za Jugoslavijo , k je r so, kot drugod, im ena p isana p resenetljivo pravilno . P ri večini poglavij je M aksim ovič m erske zak lju čk e zbral v tabele in jih k lasific ira l. Iz teh tabel iz h a ja m arsik a j novega za teo re tsko kraso log ijo (na p rim er o shem i k ra šk ih rek glede n a lego m ed k rasom in nekrasom . o k ra šk ih h id ro fac ijah po fizičnogeografskih pasovih Zem lje, o ko rozijsk i in ­ tenzivnosti, o odvisnosti kapn išk ih oblik od vodnega p retoka , vodnih p retok ih iz tunelov, o jezerih , o p a ram etrih poreč ij itd.). K ritičnem u b ralcu se bo m orda tu in tam uprlo , rezu lta te b rez pom isleka p rim e rja ti, k e r ni zadostna