18. stranim. l umm. • *Mi. B. |mv]i mi XLVIII. IbIo. .Slovenski Narod" velja ▼ M*bl|aal iu dom dostavljen: ■ ▼ upravništvu pcejeman: cc!o leto naprej . . . . K 24*— I ćelo leto naprcj • , • • K 22*— pollcta „ • • . • . 12-— I pol leU 9 • . • . . U*— Čctrt leta m • • • • • 6*— I četrt leU m • • • • # 5-50 iu mescc 0 * m • • » 2— ' M mesec m • . • , « 190 Dopis! naj st frankirajo. RokopUi se ne vra?ajo. f?rsđn!£tro a Knallova mile« ti. S (v pritličju levoj UUIon tt 14. fefcafa nik in %v*fr UrfH Md*l|« ia prauUk«. hserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.f za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 viru Partc in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upfavništvu naj se pošiljajo na ročni ne, reklamacije, inseratt i. 1 d, to je administrativne stvari. ^— FftumetAa ttavilk* v«l|a 10 vinari««. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine st ne ozira. „Narodna tUkan&a« telefon it •*. .Slovenski Narod* valfa po po*ti: it Avstro-Ogrsko: « za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej • K 25*— I ćelo leto naprej . . • K 30•— &m£. : : :: : Jl» I »*»**• "> «• *»«» ded« na mesec • m » . • 2-30 ■ ćelo leto naprej . . . • K 35.-* Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Đpr&Tnittvo (spodaj, dvorište levo), Knallova ulica št 5a telefon £L 89■ Ob stGletnfci 5tros5mayer-Jevega rojsfva. Veliki vladika Josip Juraj Strossmaver! Kdo ga ne pozna na našem jugu? Toda ne kaže veličati njegovih ogromnih zaslug in dejanj za av-stro - ogrske Jugoslovane, zakaj prehitro bi zmanjkalo besed, in za njegovo ime sploh nimamo dostojne-ga atributa. Njegovega velikega duha in plemenitega srca se ne more pisati, toda evo Strossmaverja - člo-veka v glavnih potezah: Porodil se je dne 4. januarja 1315. v Oseku v Slavoniji. Ondi je dovrši! gimnazijske studije, na kar je vstopil leta 1S31. v dfakovsko seme-nišče. L. 1833. je šel na vseučilišče v Budimpešte, odkoder se je vrnil L 1834. — star sele devetnajst let — kot doktor rncdroslovja. L. 1849. je bil imenovan pod protekcijo bana Jelačića škofom v Djakovem. Zdaj je prisel za mlađega Škota, ki je bil ::ad vse požrtvova'en rodoljub in ićealen Hrvat, pravi Čas. a Hrvatom n Jugoslovanom v monarhiji sptoh *e zasijala najsvetleiša zvezda, ki ne bo uga^niia \se večne case. »Zora puca, bit će dana!« Sam visoko iz-obražen in prosvetljen je širil tuđi med svojim narodom omiko in pro-sveto. — Svoje dchodke. ki so zna-šali letno okroglih 60.000 goldinar-jev, je porabil deloma le v narodne in kulturne namene. Pred vsem te esnoval v djakovski škofiji nebroj ljudskih sol: a ni se cmeji! !e na svojo vladtkovino, — ce!a Hrvatska je bila njegova domovina. Vedel je. kal je treba ljudstvu hrvatske-mu, da se bo lahko samozavestno nazivalo narod. In položil je leta 1S61. »Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti« temeljni kamen v znaku — 100.000 K: za zgradbo samo ie daroval 120.000 K, a kasneje se 40.000 K. — Pa krasna palača s sijajnimi dvoranami ni še akademija, marveč ji je treba tuđi vsebine. In podaril ii je svoj najdragocenejši za-klad. galerijo slik, vredno čez 600.000 K, katere dragocenosti !e na-biral in kupoval povsod, kjer je umetnost doma. Akademijo je otvo-ril sam Strossmaver dne 4. matca T5fi5. Njegova prva srčna želja se je uresničila, a ime! je še drugo, — željo po hrvatskem vseučilišču. 2e ieta 1866. mu ie položil temeljno glavnico v znesku 100.000 K, na kar se je pri-čelo z zgraibo. Pri svojem novem podjetju je imel dokaj ovir, a vztraj-ni biskup je znal vse premagati. — Podpiral ga je zlasti hrvatski ban in pesnik Ivan Mažuranić. L. 1S/4. je bilo vseučilišče otvorjeno z veiikimi svečanostmi. Slovence je zastooal dr. Costa, k^ se ie izrazil med drugim: »Vaše vseučilišče ie tuđi naše-, a Strossmaver se je odzval: ^Zlatne odista rijeci, pune nade i utjehe. Kad sam te lijepe rijeci čuo. mene je suza radosti polila. Budimo slovenskoj braći zahvalni i pokažimo ini svakom prilikom, da ie rana njihova naša bol, da je veselje njihovo naša radost.« V DJakovem si je rgradil na ' istne stroške za tri miliione kron katedralo v čudokrasni arhitektoniki; prvo maso v njej je pel v staro s love n s k e m jeziku. To je bilo njego- vo svetišče, na katero je bil nad vse ponosan, a danes je to svetišče njegov grob, njegov mavzolej. — Bosat v letih, a še bogatejši v svojih velikih dejanjih je umri dne 8. aprila 1905 v 90. letu svoje starosti. Vesolj-no Slovanstvo si je zastrlo cbraz z žainim pajčolanomf a mi Hrvati in Slovenci smo plakali ob njegovem grobu, kakor plaka otrok ob odpr-tem grobu svojega očeta; vsem, kar nas je, bil je kakor pravi krvni oče, in sele ob njegovi smrti smo se dobro zavedli, koga niman:o vreč, vede-li pa smo tuđi, da je dala večnost Hrvatom :n Slovencem le e n e g a Strossmaverja, a — nikoli več. Kdor pregleda gorenje številke. bo videl, da so to ogromne vsote, ki jih je Strossmaycr i/dal za svojo ljubljeno deco, a se nišo vse. Okrcglo pet miHjonov kron ie položil svoji domovini na oltar Toda pri njem 5c bilo vse to le relativnega pcmena, le sredstvo — glavno so bile ideje, ki bodo Strossmaverja poveličevale, dokler živita zadnji Hrvat in Slove-nec. Visoke ideje, ki so se morale vsikdar uresničiti z vztrajnim delom — to je bila vsebina njegovega življenja, ki naj bi bilo dvakrat tako dolgo, kot je bilo. Strossmaverjevo ime pomeni za nas program, po kate-rem moramo delati in zopet delati, da docakamo ono lepo bodočnost, ki nam jo je oznanjeval djakovski prorok. Letos — ob desetletnici njegove smrti ne plakamo na njegovem grobu, marveč izvršujerno njegovo opo-roko, da moramo ljubiti svojo zemljo in domovino ter se boriti zanjo, če treba, do zadnje kaplje krvi. Slovensko - hrvatska kri blagoslavlja ob stoletnici oni dan, ki nam ie dal po duhu m delih velikega biskupa Strossmaverja. Anton Cvet. Topovski boji ob Visli. — Učinkovitost naše artiljerije. — Odbit franc. napad pri Verdunu-— Nemci so zavzeli Hartrnannswei!er. — Položaj na poljskem bojišča ie neizpremenien. USPESNE NAŠE OPERACIJE OB NIDI IN PRI CflECINU. Dunaj, 22. ianuarja. (Kcr. urad.) Uradno razglažajo dne 22. ianuaria opofdne: Severno od Visle se je razrvil včeraj živaS-en topovski boj. Naša artil^erlia Je zlasti z izred-nritj uspehom fičin^ovala ob iužneni odse-iu teke Nide in pri Checinu, kjer ;e z usp^sirimi f treli na neko že-!ezr:*«ko postajo molila raski želez-nišni promet. i"ydi iužro od Vfsle 5e bil na ne« katerih delih fronte topovski boj z meniajočo se si!o. Položaj v Karpatih je neizpre-merien, Namestnik načs!n?ha generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. NA POLJSKEM BOJIŠČU NI IZPREMEMB. Beroiin, 22. ianuaria. (Kor. ur.) Poročiio Wo!ffovega u rada: Veliki glavni stan, dne 22. ia-uuaHa: Vzhodno bojišče: V vzhodtiti Prusiji fe položaj nelzpre-roenjen. V odseku reke Siiche ie naš napad počasi napredovah Vzhodno od Piliće ničesar no-vega. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI V GALICIJI IN NA RUSKEM POLJSKEM. Naš uradni komunike v bistvu zopet ne pove ničesar novega. Od bitke pri Zakliczvnu ni bilo z naše ___________._________________________ 1 1 . . - ■ ■ni m--»-m—m^--------m-^tm------M^^n strani slišati ničesar novega. Edino ob Nidi se je razvil zopet živahne}-ši artilerijski boj, najbrže ker so Rusi tam nakopičili močnejše čete. Zatrjuje se, da so Rusi baje v zadnjem času poslali iz severne Poljske večje čete proti jugut najbrže v Galicijo in v Karpate in da so imeli zadnji napadi pri Lopucznu in Opocznu namen prikriti to gibanje. Ta vest pa se ne zdi zelo verjetna. Ob izlivn Nide je naša artilerija baje obstreljevala kraje Wislico in Nowy Korczvn. Tuđi med izlivom Dunajca in Tarnovom je prišlo včeraj do ar-tilerijskih bojev. Ruski poskusi, zopet zasesti izgubljene pozicije, so se ponesrečili. V zadnjem času so se raztrosile vesti, da so Rusi zapustili nekai vzhodnogaliških krajev. Razširjanje takih vesti je zelo škodljivo, Če ne odgovarjajo resnici. Pomisliti je treba samo. da se v tem slučaju skuša-30 vračati prebivalci na svoj dom ter dajejo samo železniškemu osobju mnogo nepotrebnega dela. Resnica je le. da so Rusi prestavili iz teh mest svoje Čete boli proti jugu. *Berner Bund« pravi, da se na-haja ruska vojska sedaj v defenzivi, ki sta ii 30 vsilila zaveznika. S tem je konec njene velike ofenzive. Tuđi Francozi govore baje samo še o srečni defenzivi Rusov. Mogoče pa je, da si obetajo Rusi od svojih zadnjih operacij na severnem desnem bregu Visle strategičnih uspehov. Po poročilih nemških in poljskih listov so Nemci zopet popravili že-Ieznico Censtohova-Pjotrkov ter mrzlično delaj9 pri raznih drugih že-leznicah. Isti listi pripovedujejo tuđi, da so Rusi zopet zapustili Radom. * Nov samostoini oddelek ruskega generalnega štaba. Kakor poročajo iz Petrograda, je izločil ruski generalisirnus iz generalnega Štaba posebni oddelek, ki ima nalogo pripravljati in nadzirati konkretne vojaške operacije. Ta oddelek bo deloval v naprej poleg ge-neralnega štaba kot samostojna vrhovna instanca. Za načelnika mu Se imenovan general Danilov kot »ravnatelj vojaskih operacij«. • * • Nemski zrakoplov! nad Varšavo. Kodanjski listi poročajo, da je priplulo zadnje dni zopet 5 nemških Hmečke pravde in prisege. Spisal L u i g i C a 1 c o. Kdo ni še slišal tega ali onega o kmečkih pravdah? Zanimive so največ radi povoda in radi neznan-ske vrednosti spornega predmeta. Običajni povod naših kmečkih pravd je ali kmečka bahavost, kmeč-ki dolgčas ali pa sosedno sovra-štvo. So na Slovenskem kraji, kjer odločuje število pravd ugled lcmeČ-kega očanca; Čim več ima pravd, tembolj ga sosedje spoštujejo in vpoštevajo. če hoče naš kmet posvetiti svojemu sosedu, zatekel se bode gotovo za svet k onemu, ki ve-lja za izkušenega pravdarja. Prav-darji navadno sicer nišo najimovitej-ši v vaši, toda nedostatek bogastva nadomešča v tem slučaju ravno ona dolga vrsta raznih pravd, s katerimi se more ponašati za svet vpraŠani pravdar. Cestokrat ie pa povod pravdi oni kmečki dolgčas, ki tare naše, v branju navadno neuke kmečke go- spodarje dolge zimske mesece, ko ni dela, in v letnem času one nešte-vilne praznike, ki 50 rdeče zacrtani v stari Blazrikovi pratiki. Če bi znali naši kmetje res brati ali če bi imeli sploh kaj več veselja do branja, potem bi bilo veliko manj pravdar-jev in pijancev. Ljudje na kmetih bi brali časnike in razne knjige, ter s tem ubijali in tuđi ubili oni kmečki dolgčas. ki mori tako brezobzirno gotove čaše naše ljudstvo. Čim bi pa ljudem ne bilo več dolgčas preneha-le bi čez noč vse one številne kmečke pravde, ki morajo sedaj kmečko zvezdavost zabavati dolge zimske ali nedeijske dneve. V tretji in skoro podrejeni vrsti pa priđe v poštev še le slavno so-vraštvo med sosedi. Če se dva sose-da sovražita prav iz dna duše in če jima pri tem pomagajo še žena in otroci in ćela družina, potem postane to sovraštvo silno iznajdlfivo. Skoro privrta na dan kako sporno stvarico, ki je potem mati iako dol-gotrajne in tuđi jako drage pravde med obema sosedoma. Toda ne samo meje in druge take stvari so povod m podlaga pravdam, teinveč razne neprijazne besedc, ki v očigled sovraštvu med obema hišama hitro dobe razžalilen pomen. Potem pa le-ta)o oče, mati. otroci in ćela družina od civilnega do kazenskega sodnika, kar stane mnogo novcev in ima za * posledico večkrat še neprostovoljno bivanje v temnem zidovju. Tako smo našli tri običajne povode slavnim kmečkim pravdam in sedaj pa premotrimo še vrednost oncga predmeta, za katerega se je vnela silna pravda med dvema kmečkima posestnikoma. Vsak nepoznalec naših razmer bo nedvomno mislil, da mora biti ta vrednost naravnost ogromna in da zavisi na obeh straneh od izida pravde dobrobit ali polom ćele hiše. Toda vsi soJniki na Slovenskem. vsi odvetniki in notarji, ki imajo dan na dan opraviti s kmečkimi pravdami, mi bodo drage volje pritrdili, da v 80% kmečkih pravd vrednost spornega predmeta, to je one stvari, radi katere sta se sprla dva poštena krnečka gospodarja in radi katere se je potem še ćela vas razcepila v dva sovražna tabora, ne presega vrednosti 10 K. In za to ogromno bogastvo pulita se dva kmečka očeta, kakor dva razfjučena psa za kost, prisegati morajo z eno nogo že v hladnem grobu stojeći starčki in starke ter pričati mladi dvajsetletni ljudje — poslednji čestokrat o do-godkih, ki so se vršili pred 30 ali 40 leti, ćela vas se pa ratdeli v dve so-vražni stranki« ker je svrta dolžnost vsakega vaščana, da stopi na stran tožnika ali pa na stran toženca in da na vse kriplie in ćelo do prisege vleče s prvim ali drugim. In na katero stran se nagne oče in hišni gospodar, na isto stran mu sledijo potem takozvana podpora treh oglov, to je njegova žena, otroci in ostala družina. Iziem ni in bi jih rudi nihče ne trpe I, dokler visi nad vsemi skupna streha. Tako smo prerešetali nekoliko povode in vrednost kmečkih pravd, ne da bi v tem pogledu delala kaj iz-jeme ona kmečka pravda, katero hoćemo na kratko orisati v sledečih vrsticah. Kraj velike pravde, ki se je pred dobrimi dvajsetimi leti vnela med dvema sosedoma. leži južno od naše bele Ljubljan^ Povod pravdi je bil mal gostilniški prenirček, vrednost spornega predmeta pa visoko raču-njena pod 1 K. Šio se je namreč za prepereU skoro popolnoma podrt in deloma neviđen plot med svetom tožnika Martina Serjaka in onim toženca Urbana Zagarja. Čim se je začela pravda, razcepila se je dvanajst hiš broječa vasica takoj v dva sovražna tabora, ki sta z V9O potrebno resnostjo in sveča-nostjo zatrjevala, da stoji plot na svetu tožnika Seriaka, oziroma na onein toženca 2agarja. Ker ie 2e te-dal Amcrflta vcilaU to* obliaMcna l dežela, je bilo veliko sosedov in odraslih fantov odsotnih v Ameriki, vsled česar se ni čuditi, da je bilo od. obeh strank ponuđenih samo 32 prič, od katerih jih je odpadla polovica na tožnika, druga polovica pa na toženca. Ker je bil ob početku pravde občni sodni red še v popolni veljavi, se ni čuditi, da se je vlekla pravda dobra štiri leta, predno je prišlo do dokaznega odloka, to je do zasliša-nja 32 pric, ki so srečno vse učakale le-ta stadij te strahovite pravde. Poleg prič je bilo pa zaslišati še iz-vedenca, na čegavem svetu stoji usodepolni plot, Ko je sodna komisija, obstoječa iz sodnika in zapisnikarja, dveh od-vetnikov in oblastveno koncesijoni-ranega zemljemerca došla na lice mesta, se je kot overtira začelo med obema pravdnima strankama in obo-jestranskimi pričami prav pošteno prerekanje, ki se je skoro prevrglo v vsoobče razžajjevanje. Ti overtiri je napravtl konec razmršen deček s tem, da je prinesel boga in sveče, trije drugi pa mizo in nekaj stolov. Po resnem opommu je zaprrse-gel sodnik vseh 32 prič m jih začel izprašcvati, med tem ko je zemlje-merec skušal dognati« na čegavem svetu stoji oni sporni plot, čegar ža-lostne ostanke se ie k(»iU msmIo. Sodnik je naprvo zaslišal 16 tož-nikovih prič. Kakor iz enega grla je vseh 16 prič izpovedovalo za tožni-ka ugodno, češ, da je več kot 30 let in 40 let od tožbe nazai on užival plot. ga popravljal itd., nikdar pa to-ženec in to do najnovejšega časa, če-prav sedaj o kakem plotu skoro ni bilo možno več govoriti. Tcžnik in njegov zastopnik sta poncsno gledala v svet in njegov zastopnik si je posebno zmagovito vi* hal svoje resaste brke. Po tožnikovih pričah je pa prišlo na vrsto toženčevih 16 prič. Kakor prej tožnikove, so pa sedaj to-žcnčeve priče soglasno priča'e, da je več kakor 30 in 40 let od tožbe na-zaj toženec užival in popravljal plot itd., nikdar pa tcžnik in vse to zopet do najnovejšega časa, Prej nekoliko poparjeno lice se je po takih izpovedbah naenkrat razvedrilo toženčevemu zastopniku, ki si je ponovno popravil svoj ščipal-nik, kakor bi hotel reci: »Mi pa znamo!« Sedaj je prišel na vrsto še zem-Ijemerec, ki je brez prisege, kateri sta se obe stranki odrekli, oddal svoj izvid z mnenjcm vred tako, da stoji tista stvar, ki jo pravdne stranke imenujeti shozi 30 in 40 let do danjš-njih dni popravljani plot, ravno na meji obeh parcel. to je na meji tožnU kovega in toženčevega sveta. Sodnik je na to prekinil n»r-Dravlianle. SDravil mise in te oodai | proti grsti.ni, kjer }e čakaJ avov^re-j ženi izvosček. Vse priče so pa osuple ostale na licu mesta ter se druga driuo pri-1 jateljsko ;zpra£eva!e, kako je stvar ! izpadla. Cenrav pa je bilo skupaj cZ \ moških :.n ženskih prič in še mnogo gleđalcev, vendar nišo mogli dognati, kdo ie zmagal ali pravdo izgubil. Ta nenavadni izid ie sprijaznil ce!o poprej divje si nasoroti stojeće in sovražne priče, ki nišo vedcle potem nič pametnejšega ukreniti kot trumo-ma se podati v edino vaško gostilno, Cez nekaj dni dobita oba prav-darja od sodišča povabilo. da se do-loča nova razprava pri sodišču in da morata k ti novi razpravi oba priti osebno. In š>a sta v mesto določenega dne. Pri sodišču sta izvedcia, da je izid pravde zavisen od položitve negativne zavračne prisege W jo ie ponudil tožnik tožencu. To prisego je toženec tadi polo-žil in s tem pravdo dobil. Ko je sodnik po od hodu pravd-nih strank in obeh zastopnikov ostal sam s svojim zapisnikarjem, mu Je opomnil: »Zopet je bilo 33 pri sef, da se ic razrešila pravda o plotu, ki ga dantft več ni. 16 prič je reklo belo. 16 prič pa crno in ker je še toženec rekel pod prisego ravno tako. je pa pravdo on dobil. 33 jih je v ti pravdi priseglo in v meni je občutek, da Jih te 34 po krivem« Snan 2. .M-UVdN jvi nakuu*, dne za. januarjt ma. 18 ctev. zrakoplovov nad Varšavo. Dva zrakoplova sta metala bombe, s kakim uspehom pa ni znano. BOJI V KARPAT11L Iz Budimpešte poročajo, da vlada v komitatu Ung Se vedno mir. Rusi tuđi ne vznemirjajo več Cson-tosa in drugih vaši v blizini. Iz Bistrice poroča »Az Est« z dne 21. L m.: Poročilo o porazu Rusov pri Jakobenvju je elektrizira-lo vse mesto. Splosno se sodi, da je ta poraz velike važnosti. Dva tedna so se Rusi zaman trudili zasesti pozicije okrog Jakobenvja. zato so se Rusi odločili za generalni naskok. Dva dni je trajala ta ljuta bitka. Ćele vrste sovražnih napdalcev so bile pobite, rezerva za rezervo je po-segla v boj, naša infanterija pa jih je sprejela iz nevidnih pozicij s točo krogel iz strojnih pušk. Na mnogih točkah je ofenzivna sila Rusov tako zlomljena, da naši lahko z uspehom poskušajo bajonetne naskoke. Ćeli ruski bataljoni so bili uničeni. Konč-no so se morali Rusi umakniti. Ste-vila mrtvih in ranjenih Rusov do sedaj še ni bilo mogoče dognati. Stcvi-lo vjetih v skladu z značajem bo a ni bilo veliko. Cetrtek je potekcl mirno. Sovražnik skuša zbrati svoje čete. Poleg vsega je pritisnila še silna bu-kovinska z:ma z vsemi svojimi gro-zotami zunaj na bojnem polju. Po tej zmagi so naši vojaki zasedli pozicije, v katerih si lahko odpočuejo. Samo artiierija je ostala še v akciji. Pri Jakobenvju izvojevano zmago je vladni komisar v Deesu grof Blaž Betnlen naznanil z lepaki. Z eficijozne strani o tcj zmagi Se ni poročila. *V Galiciji In Bukovini. Iz Suczavve poročajo, da se je pofastil pred prihodom Rusov prebi-valstva velik strah, ker zaradi navala formalnosti na meji pri Itzkanv-Burđajeniju nišo šle desti hitro na-prej in ker se je govorilo, da bodo Kozaki prebivaistvo zadržali. Ko pa so se kozaki pokazali, je dal romun-ski mejni pcveljnik odpreti mejc. Iz Grvbova poročajo, da so ostali Rusi v tem mestu en cei me-sec. Živil je zmanjkalo. Mnogo privatnih in državnih poslopij je zgore-!o. Danes je slišati v Krynici grme-tije tepov pri Tuhovi. Tarnov so Rusi močno utrdili in obdali z žičnimi za-prekami. Na mesto vojne kontribucije so uvedli Rusi v Tarnovu prisilni kurz za rube* 4 K. namesto 2 K 50 v. Predmestja Tarnova so moćno trpe-la. zlasti je trpela kclcdvorska četrt. 2elezn:Ška zveza v Novi Sandec, Gorlice in tja do Tuhova je deloma že popravljena, deloma }o 5e popravi iaja * Iz rnske Poljske. \z Lodza poročajo, da je dal nemJki gubernator Llebert zapreti rabija Treistmanna zaradi njegovih simpatij do Rusije in ker je agitiral za bojkot nemškega blaga. Tuđi oni od-tie'ek meščanske miiice. ki je pred prihodom Nemcev Jčitila telefonsko in brzojavno omrežje, je da! internirati, ker jo !e smatral kot vojaško organizacijo. Nemški štab se je nastani! v Grand hotelu, okolica je zaprta. sploh ne srne nobeden po solnčnem zahedu več na cesto. V Lodzu vlada velika draginja. Funt kruha stane sedaj 80 kopejk Iz Pjotrkova dospeli osvetnik Klevna pripoveduje, da Je trajalo obstretjevanje pjotrkovske okolice 19 dni brez prenehanja* vmet p« so se prikazoval: nad mtstom tudl nemški aeroplani Ker je dovažanje živil zelo težavno, vlada v mesto silna draffinja? Najprej so prišli v mesto Avstrijci, močni nekako eno divizijo, pozneje so dospeli tuđi Nemci. Ti so zopet popravili železnico med Plotr-kovom in čenstohovo ter izradili ozkotimo želernico do ceste v Siem-czew, kjer so io zvezali i KJclcami. Listi pravijo nadalje, da bodo Rusi merda zapustili Radom, sedei na še vsi uradi posluicjo. Brzojavni promet šega na ruski strani §e do Radoma, privatnih brzojavk pa ne sprejema. V Radornu je slišati haje že odmev topov. Druga poročila ho-čejo vedeti. da stoje zavezniške ar-made kljub slabemu vremenu še samo za strelaj iz topa pred varšav-skimi utrdbami in da nrebivalstvo Varšave v ^aničnem strahu beži proti vzhodu v Bjalistok. Zamenjava ta'ov t^e** \v?4ro-Ogrsko In Rusijo. Dana?. 22. jan^arga ^Kor. urad.) ^FremdenMatt« pi^e: Ob izbrnhu vojne ie Rus»)a več avstro-ogr^kih fnnkcnonnrjev zadn?ala in lih de'o-ma internirala v SiHriji. Na?e mini-strstvo zunaniih del je protestiralo s posredovanjem američke vlade nroti temu brutalnemu pnstopani'i in flagrantnemu kr^en^u me^narrd *e-ga prava in zaerozilo z represalija-vri. In res je na to av^tro-ogrska vlada pridrrala več ruskih f-'nkc*!onar-iev, meč n'itrj tuđi svečcn'ka rui' e-m veleposhništva na Dunaju. Jaku-bovskesra. Meseca oktobra lanskrga leta je ruska vlada potom *panckega poslani^tva ohvestlla m;nistrstvo zunaniih del. da je odredila, da se naši fimkcijonnrji izruste na svobo-do, istočasno pa zahteva, da se iz-puste tuđi ruski talr. ki jih je pridržn-la naša vi?.da. Vkljuh temu stvar še sedai ni urejena. ker sk-ša R'sija na v^e načine zadevo zav^eči. C n kr. vlada r^ z vsemi sredstvi dclovala na to, da iznosluje čim namreje osvo-boditev naših turkci;onar*ev in bo pcsegla v to svrho, ako bo potreba, po nadaljnih represalijah. POLO2AJ NA JLŽNEM BOJlSCU. Voiaški sotrudnik graške »Ta-gespost« poroča: Na južnem bojišču se v zadnjem času ni zsrodilo ničesar pomembnejšega. Iz Rornuniie pri-spela vest. da so naše čete zopet vkorakale v Va'jevo, se ne otigovarja dejstvu. Ali bo naša armada v bližnjem času preš'a v ofenzivo ali ne. o tem ne meremo ničesar avtentične-ga povedati. ODBIT FHANCOSKI VA PAD PR? VERDUNU. — NEMŠKI USPEH PRI SENNTfEFMU- Berolln, 21. januarja. (Kor. ur.) Poročio Wofffovesa ura^a: Ve!!k! glavni stan, dne 22. Ja-nuarja: Zapadno bojišče: Neprestano ćeževje je izkijučeva! vsako \eč;o bc"no racijo mori ohr vlem in knnclorn T.a Ba5SĆ&. Pri Arrasu ar-tllienjsk! bol. Izprazniii In razstrelHi « :o eden Izmed prcdvč^ra'šr^m vm anodno od Bern/ a-j Bac zavzetih y*re1sklh ?arkov, ker gn ]e de'oma zasul zru-šen z!d ne!:e tvornice. Verduu, wo iavr«n s Uhkoto, Po predvčeraišaPk bojlh, tužno od St MIMel«, to •• *•*& frsoeo. skl odDur-ward« ie ustavil neki nemški podmorski čcln. Moštvo parnika je moralo tekem 10 miriiK zapustiti \ač)o ter odvesbti, nakr.r je podmrr^ki čoln potcpll parnik »Durwardv<. Po-zneie ]e neka ladja odpeljaia moštvo. Nemski Zeppelini nađ AngHjo. »Dailv Chroncle« poroča, da so vi<3e!i Zeppeline najprej v bHžini Bactona. Na Varmouth so vr^rli Nemci 12, na Sandrigham 4, na Heacharn I, na Snettisham 1, na Orimston 1 in na Kingslvnn 7 bomb. Bale je bilo v Sandrijzharnu ^7 žrtev. Tuđi škoda na voiaškem matenialu ie zelo velika, ker so bila momari-ška skladišča pri Yarmouthu moćno poŠkodovana. Gotovo je, da ta obisk ne bo osial osamljen, sledili mu bodo drugi rr irda se bolj uspešni. *Temps< pravi, da je bila pot Zeppelinov na an-^'c?ko obal mnogo manj nevarna kakor polet nad Pariz, ker je ?!usti morie zakrivalo gibanje zrak^nlo-vov. »Petit JournaK- piše: Vremenske razmere dovcljujejo zrakoplovom priti tuđi pozimi nad Pariz, če plovejo nad 2000 m visoko. Če plo-vejo ponoći in imnio ug:asne^e luči. iib je težko najti. Naiurrodneiši letni čas za zrakoplove je pomlad. Naj-večja ovira je dež. Treba se je pripraviti na možnost napada. >DaHy MaiU o nemškeni zraCnem trodovjn. London, 22. januarja (Kor. ur.) *Oai]y Mailr piše, da so bile bombe, ki so jih metali nemski zrakcp'ovci, razmeroma majhnega obsega Jkrda. ki so jo povzročPe te bombe, je bUa z vojaškega stal'šča, tako neznatna, da ni vredno o njei govoriti. Res pa je, da so nerr.Ski zrakoplovi dosegli ancriesko obrežje. Za svoj napad so oorabili mirno. brezmeseČno noČ. Vrnili so se, ne da bi kak zrakoplov trpel kako škodo. Ta napad je poka-zal, kaj labko sterc Tiem$ke zračne ladj* ob ugodnem vremenu. O zračni vojni Bcroliii, 22 januarja. (Kor. ur.) »Norddeutsche Allsrcmeine Zeitung« je priobčila rod naslovom »Zračna vojna« članek, v katerem polemizira z angleškmii tišti radi zadnjega napada nemškega zračne ga tadjsvia na angleSko brodovje in dokazuje, da ta napad ni v naspretju z veljavnimi določbami mednarodnega prava. Svoj članek zavrSuje tako-le: Ob-?alovati ie, da je napad zahteval kot ?rtvt civilne osebe, toda tak^ moi noft ne more oemiks voiae oinavc 1 zadrievati, da bi ne porabila vseh, po mednarodnern pravu Ji dovoljenih sredstev proti sovražnku, ki deluje brezobzirno s svojim vojevanjem na to* da bi uničil vse naše narodno gospodarstvo.« • • • U NEVTRALNIH DRŽAV. Reorganizacija i talijanske artiljerije. Rim, 22. januarja. Posebni kta-Ijevski dekret odrejuje reorganizacijo italijanske poljske artiljerije, ki bo štela v bodoče 36 oolkov z 289 ba-terijami in 36 trenskimi kolr*natni Vsled reorganizat ije se bo zv^Šalo število častnikov za \H podpolkovni-kov 18 majorjev, 96 stotnikov in 13J poročnikov, Dofgarlja in Srbila. »Frankfurter Zeitung« ve pove-đati, da so se odnošaji med Srbijo in Bolgarijo izredno pooštrili, ker je srbska vlada odklonila bolgarsko noto, tikajočo se Macedonije. Španlja hoče zasesti Tanger? Po vesteh iz Madrida hoče Špa-n:ja zamesti Tanker. Španski oficijelni krogi označujejo te vesti za ne- resnične. • m Amerikanska hupCIja. Kakor so izračunali nemški listi, je prodala Amerika od izbruha vojre E\ ropi za 756 milijonov M blana, večinoma vejnega materijala. Kup^c je seveda Anglija. Amerika ture] tri-pleentento prav pridno podrvtTa. Nemška vlada je izroči'a v Novcm Jorku posebno noto, v kateri po uCarja razne nedostatke te kupčije, sicer pa priznava, da je amerikanska industrija in trgovina seveda upravi čena prodaiati kar in kemur lioče. K tei neti podaja sedaj nemško-ofici-jelna >Nordd. Allgem. Zeitung« po-seben krrnentar ki pravi: Vcmo sicer. da je ameriška vlada upravice-na trpeti te dobave, toda ona je po niednarrdnem pravu tuđi upraviče-na trgovino s konterbando za vse vojskujoče se države zatreti s tem, da prepove predvsom izvažanje orožja, zlasii ker je iniernacijonaino tiedopustno prodajanie orožia v An-glijo in Francijo že doseglo take me-re, da je postala n*;virainos: ne sicer ameriske vlade, pač pa ameriškega naroda dvomljiva — Ćela trgovina Amerike z vojskujo^imi se državarni meri na to, podpiruti naše nasprot-r.ike in je me*j dri'^im najmočnejši vzrok za podalj:>anie voine. To pa ie v direktnem nasprorsivu z opetovanim! izjavami Zaru/cn.!i držav, da želijo skorajšnjo vzpostavljenje miru, pri čemer da hočeje sodelovati. * Nevtralitetaa izlava papeževa. Včeraj popoldne se je vršil v Rimu konzistorij, v katerem je imel pa.oež nagovor na karainale. V tem nagovGru se je bavil tuđi z vojno ter izvajal: «-2al, sledi mesec mescu, ne da bi bilo Ie najmaniše upanje, da preneha ta skrajno pogubna vojna ali bolje krvoprelitje. Čeprav ne more-mo pospešiti konca te težke Šibe, vendar pa moremo vsaj olajšati njene težke pos'edice. V to svrho smo se tuđi resnično. kakor pač dobro veste, dozdai trudili, kolikor smo se mogli, in se borno tuđi v bodoče trudili, kolikor bo to potrebno. Brez-dvomno je predvsem naloga rimske-ga škofa. ki je bi! vpostavljen od Boga za najvisjega razla^alca in čuvaja večnega zakona, cznaniti, da nihče ne sire iz kateregakoli povoda kršiti pravičnosti in mi oznanimo to brez ovinkov ter glasno obsojamo vsako krivico, ki se stori iz katerekoli strani. Toda gotovo bi ne bilo niti nnkazano, niti koristno, zavieci avto-riteto papeževo v konflikte vojskujo-čih. Vsakdo kdor premišljeno pre-soja, mora uvideti, da se mora sv. stolica v tem velikanskem boju, čeprav je Se v takih skrbeh. držati rx> polncma nepristransko. Ker je ponti-fex romanus prvi namestnik Jezusa Kristusa, ki je urrri za vse in za vsa-kega pesameznika, mora z enakim čustvem Ijubezni oklepatt vse bcjev-nike. Ker je nadalje skupni oče kato-tikov, ima med vojsk. obeh strank veliko šievilo otrok. za katerih snas mora na enak način in brez razlike skrbeti. Vs!ed tega je potrebno, da ne vidi v njih posebnih interesov, ki jih ločijo, iriarveč skupno vez vere. ki jih pretvarja v brate. Ćeprav ne držimo z nobeno obeh strank. velja vendar obema naia enaka skrb, ko zasledujemo faze te vojne z velikim strahem. ki je tem večji, ker se je batu da bo ostrost napada prekoračila vse meje. Kakor naravno, pa se obraća naša mise! najbo'i tja. kier je opažati med sinovi naigtob a ljube-zen in ^fKJštovanjf do skupnen očeta vernikov in o tem priča, v keli-Kor se t?če beljrijskega naroda, pismo, ki smo » pisali kardinalu nad-?kof» v Mrrhdnn. V tem apeliramo aa ću5tvm Uovcčoosli onih, ki so ore- koračili me)e nasprotnih narodov, ter iih rotimo. naj ne pustošijo še boli zasedenih pokrajin, nego to zahteva-|o vzroki vojaškega reda. In kar je Še važnejše, da se po nepotrebnem ne skrunijo čustva prebivalaev glede onega. kar jim je na'dražje, kakor glede božjih hiš. božjih služabnikov, verskih pravic in vere. Kar se tiče onih, katerih domovino so zasedli so-vražniki, pepolnoma razumemo, kako jim mora biti težko, podvržen biti tujemu gospodarstvu, vendar bi pa ne želeli, da bi jih želja, doseči zopet svojo neodvisnost, veJ!a do tega, da bi preprečili vzdrževanie javnega reda ttT s tem svoj položaj znatno po-slabšali.« PRESKRBA VDOV IN SIROT PADLIH CASTNIKOV. Vdove in sirote po Častnikih, ~^-seveda tuđi po rezervnih častnikih, — imajo pravico do vojaske pokoj-nine, oziroma preskrbnine, naj je mož, oziroma oče, padel na bojisču. ali umri v bolnisnici za ranami ali boleznimi. Tuđi v slučaju, da moža, oziroma očeta posrećio, imajo vdo-va in sirote pravico do preskrbe, ki pa se ustavi, kadar se dožene, da mož, oziroma oče ni mrtev. Z ozirom na civilno pokojnino pa velja, da dobi vdova vojaško po-kojnino v vsakem slučaju. Ce ie bil mož v državni službi in ima njegova vdova pravico do višje civilne po-kojnine. kakor je vdovina iz vojaske-ga razmerja moža, dobiva vdova iz-plačano tuđi še civilno vdoynino, v kolikor presega vdovnino iz vojaškega razmerja moža. isto velja tuđi za vdove po drugih javnih uradnikih s pravico do vđovnine. ki jih Je smatrati za enake državn m uradem. Dobe pa vdove po častnikih v činov. razr. Ietno XII......700 K XI. (poročniki) . 750 X. (nadpor.) f , 900 IX. (stotnik) . f 1.000 VITI, (major) . . 1.200 VIL (podpolk.) . 1.500 Vdove častnikov, ki so pad!! na bojišču ali tekom enega leta imrli vsled ran, zadobljenih v vrojni, oziroma vsled vojnih naporov, dobe še 50% normalne vđovnine kot posebno dok lađo. Vdova po padlem, ali y bolnisnici na ranah ali na posledicah voj-negra napora umrlem rezervnem, oziroma crno vojni «kem poročniku. dobi torej 900 -r 450 IC Sirote pađlih častnikov dobe petino vdovnine, največ pa 500 K kot vzgojevalnino, dokler ne doseže-jo drugačne preskrbe, oziroma do 24. leta. Svota vzgojevalnin pa ne srne presegati visine vđovnine. To so Ie glavna doiočila zakona z dne 27. aprila 1887, drž. zak. XVIII. in zakona z dne 19. marca 1907, drž. zak. XXXIX. Podrobnosti tu ne gre navajati. V nasledniem na! navedemo v ilustracijo Ie Še en praktičen slučaj: Vdova po državnem uradniku ali učitelju s 6 otroci, bi ;mela pravico do pokojnine letnih 1600 kron. Mož Je padel kot rezervni p^roenik. Vdova dobi: voiaške vđovnine # % . 7?0 K 50^- doklade..... 375 > civilne vdovrnine .... 850 * vojnške sirotnine za. 6 otrok....... 750 > SkupaJ . . . 2.725 K V tem slučaju nismo šteli vzgo-jevalnine otrok po civilni službi pad-lega, ker v ra^merje med vojaško in civilno sirotrsino. ozirema vzg-^jeval-nino v zakonu ni označeno. V smislu zakona z dre 27. aprila 1SS7 in zakona z dne 19. marca 1907, bi se morala izpbčati vojaška sirotnina še poleg civilne vzgaievalnine ter bi se v zgoraišnjem slučaju končna vsota zvi^aia še za civilno vzgoie-valnino otrok. Priponmiti je še, da morajo vdove, cziroma sirote priglasiti syojo pravico do vđovnine. c^irema sirotnine okrajnemu g'avarstvu. ali v av-tonomnih mestih magistratu, ki v slučaju, da je hil radii že naveden v zaznamu izgub, ukrene potrebno, da se izplača vdovnina in sirotnina že 1. naslednjega mes-ca, ko je častrik padel. v slučaju, da umrli ali potresani ni naveden v seznamu izgub, pa je najbolje, rbn;ti se do vrjaške oblasti, — račuiiskcga oddelka polka. SKODA VSLEP VOJNE V GALK CUL V 3. Številki durahkega tedni-ka *PoIen« je pregledcn članek o škodah, ki jib je povzročila dosedaj vojna v posameznih političnih okra-iih gališkh. Galicija meri 78.4^7 kvadratnih kilcmetrov in šteje 8,025.675 prebivalcev. NajmanJ otljuceni §o jugovzhodnii morati ekraji in tam je tuđi r»a?manj Škode. Skozf nekatere teh rkrajfv je sovražna armada Ie hitro šla in ni ražen rekvizicije po-vzrodila nobene škode. Tuđi v dru* 18. §ter .SLOVENSKI NAKUP*. aac 23 januarja 45* 15. Stran 3, gih vzhodnjih okrajih, Ccprav so znatno trpeli, nišo bila sela nikjer devastirana. Ta del Oalicije mcri 17.840 kvadratnhi kilomctrov in šte-je 1,605.659 prebi valcev. V najzahod-nejšem delu Galicije se vojna ni direktno dotaknila mesta Krakova in glavarstev Podgorze, Novega Tar-ga, Živce, Vadovic, Chrzanova, Bi-ale in Os\viecima, ki imajo 4915 kvadratnih raetrov in 742.^41 pre-tuvalcev. Veliko škodo je povzročila vojna v vzhodnji Galiciji, na severu od Broda in Sokala in na jugu od Pod-fcajce in Stanislavova. Od tam dalje proti zahodu je bilo pozorišče ogromnih in strašnih bitk, ki se jih je udeleževala milijonska armada, raz-stavljena v vojni crti, dolgi do 100 Kilometrov. V tem delu dežele so že ogromne ploskve opustošene, polja razrita, vaši in mesta požgana, ceste in železnice uničene. Kakršnokoli poljsko gospodarstvo je tam za dol-zo časa nemogoče. Mali in veliki po-jjedelci so izgubili svoj živi inventar, mrtvi inventar pa je večinoma rničen. Iz mnogih krajev je prebival-vn» zbežalo. Kdor je ostal doma, trpi glad in bedo. Takih zelo opustošenih okrajev je v vzhodnji Galiciji 30, v srednji in zahodnji Galiciji 17, in meriio skupaj z mestom Lvovom 45.033 kvadratnih kilometrov in 4 mi-lijonov 544.955 prebivalcev. Končno so v Galiciji ogromna ozemlja, ki izgledajo, kakor da bi v njih divjali potresi, požari in orkan. So to puščave, v katerh ni čioveš-keza bivališča. ni čest in v katerih nic ne raste. Le podivjani psi blo-dijo po njih in neštevilne innožice \Tan letaio in sedaio* na mehko za-siparse grobove. Taki so okraji Ce-šanov in Dohromila v vzbodnji Galiciji, Przemvsl, Jaroslav, Lancut, Pr-zevorsk. Nisko. Tarnobrzr?. Sanok, Krosno, Jaslo in deloma Bobnija in Vjelička v srednji in zahodnji Galiciji. To ogromno pokopališče meri 10.709 kvadratnih kilometrov in je živelo na njem prej 1.1.27.820 prebi-valcev, tedai še enkrat toliko nego na Kranjskem. Oplenjeni in deloma devastirani dd Galicije, ki meri 55.742 kvadratnih kilometrov, tvori skoro petino ozemlja ćele tostranske avstriiske države (300.004 kvadrat, kilometrov). V procentih izraženo, vidimo, ča v zahodnji Galiciji ni bilo od voj-j;e direktno prizadetih 6*3%, v vzhodnji Galiciji je bilo razmeroma manj poškodovanih 23%, znatno po-šk odo van ih 70*7^ ćele galiske dežele. Pri tem ie kakih 13r/o dežele popolnoma uničenih. Srodno -napredno ženstuo y službi milosrčnosti. Marsikdo hodi mimo naših bol-nišnic, katerih imamo v Ljubljani danes že 18, in še se ni spomnil, da leži za temi zidovi na sto in sto naših mož in fantov, ki so trpeli za ce-sarja in našo monarhijo. Malo jih je. ki bi se jim ne bila odprla roka, da bi skušala laišati usodo teh junakov, ki jih je doletela nesreća na bojišču. Mnogo pa jih je. ki še nišo bližje spoznali vsega telesnega in duševne-ga gona, ki se skriva za temi zidovi. Naše žene in naše hčere nišo šle mimo. da bi se jih ne usmilile, Presto-pile so prag, stopiie med nje, ki iih je usoda pripeljala k nam in skusale so po svojih močeh lajšati gorje. 2e iz vsega početka so bile pripravljene žrtvovati vse svoje moči samaritan-skemu delu in kdor jih pozna, ne bo dvomil niti trenutek, da jim je bila vodilna misel edino človekoljubje. Pa bodisi, da je bilo delavk dovolj, bodisi da se v svoji skromnosti nišo hotele siliti v ospredje. njih pomoč je prišla sele v zadnjem času bolj izrazito do veljave. Težko bi bilo najti temu vzrok. zato ga ne raziskujem. Eno pa moram tu pribiti in tega ne morem dosti pogostokrat ponavljati: Naše ženstvo pri svojem delu ne pozna ne narodnostnih, ne verskih razlik, ne dela razlocka med častni-ki in priprostimi vojaku Da morejo nuditi v besedah tolažbo onim, ki jih razumejo in da se more sto in sto vo-jakov zadovoljiti le z darili, ki jih jim more dati radodarnost, je samo ob sebi umevno. saj ie usoda zanesla k nam prav veliko Število vojakov, katerih jezika naše dame ne razumejo^ be nekaj besed samemu sebi v obrambo proti rnorebitnemu oči tanju. Zakaj govorim o narodno - na-prednem ženstvu in ne sploh o Ijub-ljanskem ženstvu, ki se ie stavilo v službo milosrčnosti? Neštetokrat sem obiskal bolnice, težko bi bilo zbrati vsa imena onih dam. ki so stavile svoje moči na razpolago in končno je v interesu vsake družbe, da govori o onih, ki so ji najbližnji. Obraćati sem se mogel tuđi le do onih dam. od katerih sem mogel pri-čakovati, da dobim vsai neka] po- datkov. Končno pa ie dobro tako delo razdeliti na več oseb. Koliko-krat sem pa naletel ćelo tu na odpor! Većina dam ni hotela biti imenovana. Pa tu ne gre za neokusno hvaljenje in za povzdigovanje dobrih del vsake posamezne dame, marveč za konstatiranje dejstva, da so našli veliki čaši tuđi naše ženstvo na svojem mestu. Ne gre mi za to, da bi podal podrobno sliko ali kako stati-stiko o delovanju naših dam. Podal bom pred vsem le nekaj slik iz nji-hovega delovanja. Pravoslavni Božić v Licelu in MladikL O katoliških božičnicah v Ljubljani je bilo čitati po vseh ljubljanskih časopisih. Širom monarhije pa so priredili ljudje s sočutnim in blagim srcem božićnice tuđi onim, ki so bili navidezno pozabljeni. V slovanskih mestih so se še spomnili pravoslavnih bratov najrazličnejših narodnosti, po mnogih mestih pa je pravoslavni božič v bolnicah potekel, kakor drug navaden dan. Ni to morda kako očitanje, umljivo je v sedanjih časih, a ravno tako umljivo je, da je pravoslavne romutiske, rusinske in srbske naše vojake bolelo v srcu, ko se jih ni nobeden spomnil V prostorih »Mladike« je bilo 7. t. m. pripravljeno za pravostavrne ra-njence. Prostorna sobana, potresena s slamo, sredi sobe pogrnjeno za 33 oseb. Na mizi gorka svinjina, božični kruh. naprtnjak ali česnica in običajna slivovka. Med krožniki cvetke in razna mala darila. Ranjenci so se zbrali pred sobo in vstopili k svoji slavnosti. Možje — krepke postave, a lica so jim bila vpadla, ta se ie težko opiral na svojo palico, onemu je visela roka v obvezi. V očeh vseh so se blestele sol-ze ginjenja, da so našli v tujini srca, ki čutijo z njimi. Zdaj vstopijo In se razvrste za mizo. Kučegazda, sarajevski Srb. najstarejši med njimi sklene roke in moli. Za njim molijo ostali. Nato slede svete pesmi in težke solze kapalo možem z oči. Spominjalo se svojih ljubih. Bog ve, ali praznujejo tuđi oni ta čas svoje slavje. Bog ve ali bodo še kdaj praz-novali božič skupaj. Smrt žanje tu, smrt žanje tam. Ista kosa pokosi junaka v cvetu mladosti, starca očeta, mater, nežno deco in ženo. Spomin na dom jim zapira grlo. Slovan junak pozna solze če se spomni doma, pozna solze če vidi tujo bedo. če jo sluti, lastno trpljenje mu jih ne iztisne. Taki so vsi naši vojaki, ne le pravoslavni. In sedli so za mizo. Dva dni so se bili postili za svoje slavje. Samo crno kavo so zavživali, zadnji dan zjutraj samo malo rakije in potem ves dan do večera ničesa*-. zvečer samo kruh. To je običaj in tega običaja so se držali ćelo težko ranjeni. Ko so sedli za mizo poleg naših dam, ki so jim bile priredile to slavje, se je dvignil kučegazda ter nazdravil prirediteljicam s slivovko. Za njim je nazdravil damam še Rusin in Ro-mun. Po obedu zopet molitve in pet-je svetih pesmi, nakar so se or?.vo-slavni ranjer.ci razšii v svoje sobe. Ostal lim pa bo v spomin u • a-voslavni njih praznik daleč proc od svojih ljubih, v beli Ljubljani In daleč v Bosni, daleč tja v Karpate in na Sedmograško bodo zanesli ^ ;,s, da živi v Ljubljani ženstvo. ki ne pozablja brata trpina pa nai bo brat ali tujec po jeziku, brat ali tujec v veri. K sklepu je pač umestno, da navedem imena dam. ki so si s*ekle za to prireditev posebnih zaslusr. Pred vsem je omeniti go. Županjo Franjo dr. T a v č a r j e v o , ki je prevzela aranžiranje te prireditve, na strani pa so ji stale ga. svetnik Lahova, ga. svetnik K o c h o v a . ter nadzo-rovateljica ^Mladike« gdč. Wess-n e r i e v a. (Dalje prih.) Dnevne vesti. — Avdijence. Cesar je sprejel vceraj dopoldne zunanjega ministra barona Buriana v tričetrtumi avdi-jenci. Nato je sprejel vladar ogrske-ga ministrskega predsednika grofa Tiszo, ki mu je podal obširno politično poročilo. — Konference obeh ministrskih predsednikov. Kakor poročajo z Du-naja, je imel ogrski ministrski pred-sednik grof Tisza včeraj opMdne daljšo konferenco z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhcm. Grof Tisza se je popoldne ob pol 5. vrnil v Budimpešto: — TudI vitez Bfltaski u ođho-du? Graška >Tagespost« vć pove-dati, da ni le omajano stahšče grofa Stiirgkha, temveč tuđi skupnega fi-nančnega ministra viteza Bilinskega. Kriza je nastala že pred stirimi tedni. Lahko se zgodi, da bo že v najkraj-šem času razrešcna. — Iziara nioMrstaga pr«hed-afc* o (Uovat OMzarL Z Donaia poročajo: Min. predsednik grof Sturgkh ie razložil deputaciji nižje-avstrijskega obrtnega društva, ki mu je izročila memorandum proti pre-ostri tiskovni cenzuri, one politične hi vojaške principe, ki so za izvrSe-vanje cenzure merodajni. Pri tem pa je naglašal, da je smatrati stvarne od poklicanih gospodarskih organi-zacij izhajajoče razprave o gospodarskih ali trgovskopolitičnih vpra-šanjih tako n. pr. o naših gospodarskih odnošajih napram Ogrski in Nemčiji kot pripravne za objavo, da se mnenja o teh važnih vprašanjih primerno razbistrijo. — Nemci za sporazum s Slovani. Monakovska revija »Hochland« pri-oočuje razpravo o odnošajih med Nemci in Slovani, se zavzema za na-rodnostni sporazum in piše: vNemci so brezpogojno navezani na avstrij-ske Slovane in jih ne smeio zapostavljati. Da te narode germanizira-jo to je izključena možnost in bilo bi smešno verovati v to. Ker je temu tako, je treba, da se ustvari med Nemci in Slovani boljše razmerje, kakršno je bilo do sedaj. Avstrijski Slovani to tuđi pričakuieio kot zahvalo za svojo sedanjo zvestobo in lojalnost, in nadejati se ie, da se jim to upanje tuđi izpolni. Ako bodo po žrtvah take vojne razočarani, bi lahko imelo to usodepolne poslediee.« — Občinske volitve v Ljubljani, ki bi se imele vršiti ineseca aprila le-tošnjega leta, je sedaj deželna vlada v smislu splošne minLstrske odločbe preložila do daljšib odredb. — Novo pregledovanje crno« vojnikov. Kakor izvemo se bodo sredi februarja vršila nova pregledo-vanja črnovcjnikov. K tem bodo rao-rali priti črnovojnislii obvezane! rojstnega letnilia 1891., kl še do zdaj nišo služili ali pa ki so bili superarbl-tirani, nadalje črnovojniški obvezan-cl rojst. letnikov 1895. in 1596. in oni Črnovojniški obvezanci rojst. letni-nifeov 1878^ 1879^ 1880. in 1881.t ki so dobili avstrijsko ali ogrsko državljanstvo Še le po 31. decembru onega leta, v katerem so dopolnili 33. leto svoje starosti in ki prej nišo bili pod-vrženi vojni doižnosti v monarhiii. — Uspeh vojnesa posojila. Celo-kupna vseta subskribcij na avstrij-sko vojno posojilo znaša 2 miljardi 135 miiijnov 527300 kron, na ogrsko vojno posojilo pa 1 miljardo 170 ini-lijonov kron. — Pooštrena kontrola na dopustu se nahajajočega moštva. Domobransko ministrstvo je izvedelo, kakor je razvidno iz pred kratkim izda-nega ukaza, da se osebe moštva, ki so se bile vrnile z bojišča. brez do-voljenja neupravično nahaiajo v do-maci obeini pri svojih rodbinah. Da se to odpravi. se je političnim pod-oblastim naročilo, naj zahtevajo od oseb moštva armade (domobranstva, črnovoiništva), ki se nahajajo v njihovem rajonu, naj se legitimira-jo. Če se osebe, ki so na dopustu ali v službeni misiji, ne morejo izkazati z dokumenti, tedaj naj se takoj izro-če bližnjemu dopolnilnemu (domobransko dopol.) okr. poveljstvu, ozi-roma črnovojniškemu okr. poveljstvu. Pripominja se še v tem ukazu, da v bodoče ražen enoletnih pro-stovoljcevr ne dobe iz bojišča prišle osebe moštva od četovodje navzdol nobenega dopusta več v svrho privatne oskrbe. — Odlikovan je bi! s srebrno hrahrostno kolajno učitelj v Št. liju pri Velenju, gosp. Vinko S t o p a r, pri 97. pespolku. Siopar je bi! ranjen v glavo na severnem bojišču in se nahija sedaj v deželni brlnišnici v Ljubljani. Želimo mu, da bi krnalu popolnoma okreval! — Sodnik Ivan Krč. Sredi me-seca novembra 1914 je dospela v Kranj pretresljiva novica, da je na južnem bojišču padel sodnik gosp. Ivan Krč. Spočetka nismo mogli verjeti, da bi bil naš dobri Ivan res mrtev. A prve dni decembra je došlo uradno peročilo: »Poručnik Ivan Krč je padel, hrabro in junnško se boreč, dne 9. novembra 1914 v boju na Orovički planini (Orovicka planina leži v Srbiji v gorovju ob Ljubo-viji). Zadet je bil v trebrh in je takoj izdihnil. Pokopan je istotam.« Gin-ljivo je brati pismo, ki ga je pisal pokojnikov sluga vdovi umri epa. Sluga pripeveduje: »Poročn;k Krč je bil ves čas zdrav, vse napore ie prena-šal kakor pravi vojak. Dne 8. novembra zvečer sem napravil svojemu gospodu prav udobno ležišče, ka* kršnega že dolgo nismo imeli; a kljnb temu se je nemirno premetaval sem in tja in ni mogel spati. Dne 9. novembra smo na vse zgodaj odri-nili naprej. Sovražnik nas je iznenada napade!. Poročnika Krča je zadel strel na desno stran od želodca, zfifrudil se je vznak na tla, v nezave-sti je §e zaklical: »Naprei, naprej, nazaj!« in v treh minutah izdihnil svojo junaško dušo. Pokopali smo sa na istem mestu v posebnem grobu. Tako rad sem imel svojega poročni* ka, kakor bi bila od mladosti skupa] živela. Solze mi sililo v o& ko to ri- šem. Vsak dan moJim za pokojnika.« — Ivan Krč je bil vri uradnik, zvest prijatelj in ljubeznjiv družabnik. Naj počiva v miru na južnem bojnem polju! — O celjskem zdravniku dr. Jaaku Sernecu se širijo vesti, da je umri v srbskem vojnem vjetništvu v Čačku. Brat njegov, gosp. dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru, je dobil dne 21. januarja od »Rdečega križa« na Dunaju vest, da je Janko umri v Čačku dne 7. januarja. V koliko je vest resnična, seveda ne mo-remo kontrolirati, to tem mani, ker so se že neštetokrat izkazale take vesti in naj so bile priobčene tuđi cd kompetentne strani v najpozitivnei-ši obli'ki — kot neresnične. Vest se nam zdi neverietna tuđi zategadelj, ker vemo, da je dr. Janko Sernec še dne 3. januarja pisal svojemu bratu v Maribor. Vojni kurat gosp. dr. J e-h a r t, čegar pismo smo tuđi mi objavili, je pisal iz Čačka, da stanuje skupaj z dr. Sernecem. S katerim dnem je datirano to pismo? Ako je datirano kasneje, kakor 7. januarja, potem je jasno, da vest o dr. Serne-čevi smrti ni resnična. Treba je torej dognati, od kdaj je datirano pismo, ki je je dr. Jehart posial svojim staršein. — Ranjen je bil, kakor je razvidno iz dopolnila k seznamu izgub št. 30, rezervni poročnik dr. Konrad V a s i č. — Vprašanja o pogrešanih. Po-greša se Josip Svagelj, vojak 17. pešpolka, 3. stotnije, vojna posta 32. Imenovani se ni že oglasil od 18. septembra. Kdor kaj ve o njem, nai spo-roči njegovi sestrici Angeli Šva-g e 1 j, Ljubljana, Korytkova ulicn št. 18. — Pogreša se črnovojnik Vinko G u 1 i č, vojak pešpolka št. 97, 1 ./II. pohodne stotnije. Pisal je zad-njič svoji ženi 30.* septembra iz Galicije. Ako kdo kaj ve o njem, se prosi, da to sporoči njegovi ženi Franji G u 1 i č v Aidovščino, Primorsko. — Pogreša se Ivan Ravni-k a r, nadomestni rezervist 17. pešpolka, 3. stotnije. Zadnjič je pisal s severnega bojišča 20. avgusta. V seznamu je naveden kot ranjen, toda do danes ni nobenega glasu o njem, kje da se nahaja. Kdor izmed njegovih tovarišev kaj o njem ve, naj sporoči proti povračilu stroškov Ivani B1 a s, Ljubljana, Rimska cesta 21. — Iz kopališča Kreuzen na Gornjem Avstrijskem so nam poročali o smrti nekega slovenskega vojaka. Ker ime ni navedeno, marveč samo rojstni kraj, obvestila ne navedemo, ker bi utegnilo sicer razburiti ćelo dotično občino. Prosimo natančnej-ših podatkov. — Seznamek izgub št, 108 z dne 20. t. m. izkazuje rez. prapor-ščaka 4. bos. herc. polka Antona B e n č i n o kot ranjenega. — Pogrešana Poljakinja. Pred meseci se je naselilo po naših pokra-jinah več poljskih rodbin. Ako se nahaja mogoče med njimi tuđi žena peka Antona B i s z a iz Lvova, se vsakogar, ki bi mu bilo o njej kaj znano, najvljudneje nsproša, da sporoči njen morebitni naslov iskajoče-mu soprogu: Anton B i s z u, korpo-ralu domobranskega polka št. 27, 3. nadomestna stotnija. — Preskrba naših vojnih invali-dov, Vojaki. ki so postali vsled ran, dobljenih v vojni ali vsled vojnih na-porov, za delo nezmožni, imajo pri nas pravrico do »penzije za invalide«. Ta penzija ie odmerjena v zastare-lem zakonu z dne 27. decembra 1375, reci se mora, da silno skromna. Dobi jo le oni vojak, ki je v svojem civilnem poslu za delo res popolnoma nezmožen, in penzija se ravna po faktični in ne titularni šarži vojaka. Prostak dobi 6 K, poddesetnik 8 K, desetnik 10 K, četovodja 12 K, narednik 14 K mesečeno. Poleg invali-ditetne rente dobivajo naši voiaki, ki so bili pred sovražnikom ranjeni, brez ozira na šaržo, posebno »do-klado za ranjence«. Ta doklada se ravna po obsegu pohabljenosti ter znaša 8 K, 16 K ali pa 23 K 33 v na mesec. Kdor ie izgubil roko ali nogo, dobi n. pr. 16 K, kdor je oslepel na obe očesi dobi 23 K 33 v. Popolnoma oslepeli vojaki in pa oni, ki so tako pohabljeni, da potrebujejo posebno nego in nadziranje, imajo tuđi pravico, da se jih sprejme v zavod za vojaške invalide. — Nekoliko boljše je preskrbljeno za invalidne častnike. Tako dobi n. pr. rezervni kadet ali poročnik, ki je invalid, 50 K meseč-no ter Se posebno doklado za ranjence, ki masa 33 K 33 v, 66 kron 67 v oziroma 150 K. — Pri sabiranfu daril in obda-rovtn}u raaiencev v najrazličnejših bolnicah se odlikujejo tuđi delavke iz tobačne tovarne. Kljub veliki dragi-nji in kljub razmeroma slabemu za-služku imajo vedno odprte roke za trpeče bojevnike. Tako so delavke enega samega oddelka nabrale enkrat 18 K in večkrat po manjše vso-te. Po dva in trikrat so nabrale in darovale tuđi ie preceHne množine rorice obieke in ocrib. X primora z i drugimi stanovi lahko trdimo, da spada jo delavke tobačne tovarne med one, ki največ žrtvujeio za ranjence in vojake. — Civilne osebe ne smejo k pri« hodu k vlakom z ranjenci. Ker so se med ranjenci, ki se vračaio z bojišča, pojavile koze, je vojno ministrstvo naročiio vsem vojaškim povelj-stvom in železniškim poveljstvom. da smejo biti pri prihodu ali prevozu vlakov z ranjenci samo one vojaške in civilne osebe na peronu, katerih navzočnost je iz službenih ozirov brezpogojno potrebno. Nadalje je vojno ministrstvo odredilo, da morajo one osebe, ki se vporabljajo za okrepčevanje in odvažanje ranjen-cev, dokazati, da imajo zanesliivo cepljene koze. Osebe, ki morajo direktno priti z bolniki in ranjenci v dotiko, morajo imeti ves čas svojega službenega delovania pralen površen plaŠč. ki pokriva vso obleko. — Prepoved razširjenia ruskih raanifestov na Štalerskem. Štajersko namestnistvo razglaša: Znano je, da skušajo Rusi avstriiske slovanske narode z razšir]anjem proklamacij omajati v njihovi zvestobi do države in iih pridobiti s praznimi obljubarrri za smotre ruskega vojskovanja in politike. Razširianje takih pozivov tvori hudodelstvo veleizdaje, za katero je določena smrtna kaže n. Kdorkoli dobi v roke tak letak — in naj si bo na ta ali oni način —, ali izve o njegovem razširjanju, se poziva, da ga takoj i^roči, oziroma to naznani pri najbližji varnostni oblasti, ali pa pri najbližji orožniški postaji. Izrecno pa se poudarja, da hodo y smislu kazenskih določb tuđi •^e oni kazensko zasledovani zaradi iokrivde na veleizdaji, ki imajo tak veleizdajniški poziv v svoji posesti ali kaj izvedo o njegovem razširjanju in vendar namenoma takoj ne napravijo ovadbe.« — Ciril - Metodova podružnica v Semiču je priredila veselico, kate-re čisti dobiček v znesku 63 K 63 v je poslal trgovski poslovodja gosp. Anton Sever Županji gospe dr. Tavčarjevi za vojake. Hvala! — Vodstvo ljudske sole na Breznlci je poslalo že drugič 49 ko-madov pletenih predmetov iz lepe domače volne. Ta šola ie dosedaj po svojem nadučitelju gospodu Josipu A ž m a n u poslala že 142 komadov za naše vojake. Hvala vodstvu yn pridnim malim delavkam! — Hotel »Triglav« v Bohinjski Bistrici za rekonvalescente. Posest-nik hotela »Triglav- v Bohinjski Bistrici sporoča: Ustrezajoč patrijo-tičnemu nasvetu, sem stavil svoj hotel za zimsko in pomladansko sezijo na razpolago rekonvalescentnim častnikom in enakostoiečim ter računam za ćelo penzijo s sobo in kur-javo na dan 5 K. Toliko stane mene samega ter nosim poleg tega še vso režijo. Gotovo bo mnogim rekonvalescentnim častnikom dobrodošlo, ozirati se na to ponudbo in to tem bolj, ker ima Bohinj izborno zimsko podnebje in ker bodo Čisti gorski zrak in solnčni dnevi mnogo pripomogli k ozdravljenju naših voi-ščakov. — Komisija za upravno reformo bo razpuščena. Kakor poroča »Neue Freie Presse«, bo v kratkem s ce-sarjevim lastnoročnim pismom razpuščena komisija za pospeševanje upravne reforme, ki je bila imenovana 1. 1911. — Popust odredbe glede za žganj'etoče. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je izpremenila svoj razgtas z dne 17. oktobra 1914, št. 13.970 na podlagi § 54 d. r., da smejo kavar-narji, v pravem pomenu besede oni imetniki gostilniških in krčmarskih obrtov, ki nimalo pravice ne za prodajo gorkih jedil, ne za prenočeva-nje tujcev ter ne za točenje piva in vina, točiti žganje v obsegu svojih koncesij tuđi ob nedeljah in prazni-kih dopoldne. Sicer pa ostane ome-njeni uradni razglas nespremenjen. Ta odredba je stopila v veljavo dne 20. t. m. — Novi prometni ravnatelj južne železnice. Dosedanji prometni ravnatelj južne železnice Julii Nessler je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji ravna-teljev namestnik centralni nadzornik Alojz Praschniker. — Božična razstava slovenskih umetnikov ostane odprta samo še ta teden, vštevši nedeljo 24. januarja. Obraćamo se ponovno na slovensko javnost, da sedaj te zadnje dni po-seti razstavo v večjem številu kakor doslej. Ti dnevi pa naj nudijo slovenskim mecenom tuđi priliko, da z nakupi pomagajo umetmkotn preko sedanje krize. — Javna knjižnica »Gospodar-skega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« (Pred igriščem št. 3) nas prosi za to-le objavo: Ker je bil v zadnjih nedeljah poset knjižnice tako izredao številen, da so se težav-no odpravile vse stranke t*ko naglo, kakor idi Imjitnična upriva, tek* Stran 4. .SLOVENSKI NAtfOf)- dne 23 iauuar|a 1915. 18. stev do odslej izpo5oia1c knjige tuđi ob so-botah od pol 7. do 8. zvcčer. Knjiž-nično vodstvo prosi torej, da se izpo-sojcvalci, ki iim dopu<ča čas, preskr-be s potrebnim čtivrm že ob sobotah zvečer. Knjižnica bode torej odslej odprta ob predah in petkIh od 6. da 8. rvečer, ob sototah od pol 7. do 8. zvečer In ob nedeHah In prazniklh od 10. do 12. dopotdne. — Nađomeščanje odvetnfkov po pisamiških uradnlcah. Justično mi-nistrstvo je pred kratkim interpreta-tivno odločilo, da v zmislu § 3 U, od-stavek 4. civ. pravd. rM ni treba, da bi bile osebe, ki nastopajo pred sodi-ŠČem s poverilnim pismom, moški ali samopravne osebe, marveč gre le za razumljivo izražanje o predmetu procesa, terej smejo nastopati tuđi nedoletne ženske, odvetniške na-stavljenke kot namestnice odvetni-nikov pred sodiščem in sicer pri prvih dnevih, pri prisilnih izvrsbah in pri zaslišanjih. — Umri Je v Ljubljani, fTolz-apflova ulica 11 gospod Avgust Ada-mič, nadučitelj v pokoju v starosti 72 let. Naše sožalje! Umrla je Škofii Lcki gospa Ivana L a v r i č , roj. fiafnar. V Zagrebu je umri dr, Ivan R u ž i ć , odvetnik in svoječasni p: a-vaški poslanec v hrvatskem saboru. Bil je veteran hrvatske stranke i>ra-va, navdušen rodoljub starega kova. kakršne sta vzgojila Ante in Havid Starčević, poštenjak skozi in sKozi. Blag mu spomin! Iz Idrije nam pi?ejo: Dne 18. ja-nuarja je umri v Idrlji gosp. JoMp Kos, posestnik, gostilm'čar in sodo-vičar, v 53. letu svoje dobe. Poilegel je dolgotraini in mučni bo'ezni. Njegov pogrebni sprevod je bil priča splešnih simpatij, ki jih je užival rajnki v mestu in okolici. Zlasti obila je bila udeležba i"Z občine Cekovnik, ki ji je bil pokojni Kos velik dobrnt-nik. Rajni Kos je bil član vseh narodnih drustev. ki so gn spremila k zadnjemu počitku polnoštevilno. Ci-slan je bil tuđi v lovskih krogih. ležko ga bodo pogrešali mnngoterl sirotniki, ki so uživali mnrgo dobrot njegovih radodarnih rck. V ia\ nosti ni sicer nikoli nastopal, a bil je vedno mož na svojem mestu. Svoj čas je deloval tuđi v citalniškem revskem zboru kot izvrsten psvec. Vso svojo skrb in Ijubezen pa je posvečal v prvi vrsti svoji redovini. ki jo je vzgajal po 7akonih drbrcte. porte-nesti in rodoljubja. S Kosom je padla v grob zopet izrazita in ljubeznjiva o«ebnost našega mesta. Bodi mu blag spomin in počitek sladak trm v dolgi vrsti dragih jrrobcv ob cerkvi Sv. Križa! Cenjeni roiovini naše iskreno sožalje! Štajerski deželni šolskl svet je imenoval definitivno učiteljico na dekliški soli v Trbovljah - Vode gdč. Ano VVessner za nadučireljico. Imenovanje. Poštna uradnica v Celju, Matilda K r i s p e r, je imenovana za poštarico l. plač. razreda v Vuzenici. Iz poštne s!užfce. Praktikantinja gdč. iMarija D e b e 1 a k je irrenova-na za poštno oficijantinjo v Šoštanju. Iz Celja. Rezervni poročnik dr. Josip Z d o I š e k, odvetrmki kandidat v Celju, je pisal dne 7. januara iz cbleganega Przemvsla rodbini dr. Kalanovi v Celju »letalnrpoštno« do-pisnico, na kateri perača, da je se vedno zdrav in da se mu dr bro godi. Mnogoštevilne dr. Zdolškove prijatelje in znance bo ta novica gotovo prav razveselila. Občin&ko gospodarstvo ▼ celf-ski okolici. Iz Celjske okolice nam pi-Šejo: Računski zaključek naše velike občine za leto 1914 nudi navzlic razburjenim časom v drugi polovici leta vendar prav razveseljivo sTko. Dohodkov je bilo 57.659 K 93 vin., kljub temu, da je prejela oblina na dokladah le 40.314 K 08 vin., za več ko 7000 kron manj, ko je bilo prrra-čunano. Plaćani so vsi računi in vse obresti cd dolgov; moglo se ie od-plaćati na dolžni glavnici 1900 kron in se je ostalo na koncu leta v blagajni 4315 K 84 vin. Pri dchodkih so vrgle več, ko je bilo proračunnno. pogrebne pristojbine za 1296 K 30 v, dalje odvoz fekalij in pa nastaniive vojaštva: med izdatki omenj^mo postavke: obranitev, vporaba in uprava občinskesa premeženja 4070 K 41 vin., splošna uprava (občinski urad, policija itd.) 10.959 K 16 vin.. zdravstvena oskrba 2301 K 31 vin., done-sek k občinskemu ubožnemu zakladu 4597 K 08 vin., ohranjevanje čest in razsvetljava 5479 K 95 vin., §cl-5tvo 18.187 K 96 vin., ob:inski dolgo-vi 4766 K 33 vin. Računski zakl.uček kaže lepo in skrbno gospodarstvo slovenske občmske uprave, ki zasTu-ži priznanje in pohvalo vseh ob-čanov. b PtMbrcde nam poročaio: Umrla le po dolgi in mučni boiczni Amalija 5 i k o $ % kt rojena Pulir, posestnica v Vojskem, v najlepši dobi. Zapušča pet otrok. Sopr^g An»-ton je v Galiciji na boj ne m polju. Bila je, dasiravno še mlada* pa dobra in skrbna gospodinja, N. v m. p.! Iz Kozjega pišejo: Na poioUu Je umrla Mimika M i r t na Veterniku, katere mož je vendar bil začasno doma na dopustu iz Pulja. Pokojnica je bila zelo pridna gospodin]a in do* bra mati. Zanušča 6 otročičev. Rodi ji lahka zemljica! Drobne novlce t štajerskega. Umri je v Gornji Radgoni odvetnik dr. Gorički. — Iz V e 1 e n j a. Ob-Činske volitve v Št Janžu na Vin ki gori so potrjene — V d e ž e 1 n i h drevesnicah so, kakor poroča »Gospodarski Glasnik*, fe vsa dre-vesca oddana in se nova naročila več ne sprejemajo Intronizaci'a novega krškega škofa drja. A. Hefterja se vrši dne 17. tebruarja v Celovcu. V Celovcu je dne 17. t m. umri na ranah srbski vo'ni vjetnik Čedo-mir Tomić, vojak 3. bataljona timo-Ške divizije, doma iz Slatine v Srbiji. Na smrt ie Hl ofcsolen v Gorici, kakor peroča »Gazzettino Popola-re*, Josip Rizzatti, doma iz Furani-je, ker je pomagal raznim voja^Vim obvezancem preko laske meje. M ž je bil korčno pomibščen: smrtno ka-zen so mu spremeniii v ćesetletno ječo. Zdrava župr.fja fe Strž'šča na Tolminfkem. Leta 1914. je v t^j žup-n;ji umrla samo 1 eseba. 2upnlja šteje 700 duš. Hrvatska pmmzVa v Pazinu je nastanjena v trančiškanskem samostanu v Pazinu, ker se je gimnazijsko poslopje moralo isprazniti za nasta-njenie ranjencev. Vojna doMada v Sarajevu. Sarajevski občinski svet je sklenil uvesti v pokritje izrednih izdatkov posebno mestno voino doklado. Fata iMorgana, prav krasna družabna drama v 2 dejanjlh pred-va'a se cd da^es naprej v kinematografu Ideal. Po'eg tega so še tri pr-vovrstne slike na snoredu, med ka-terimi je posebno omeniti sijajno ve-seloi^ro *Meh:kanske zrrešnjave*. V nedelio poroldne predstave po 1 uro in sicer ob 3.. 4. in 5. Predvajala se bode: r,Fata Mcrgana« in »Mehi-kanske 7n:e?njave* Večerne po 1 uro in pol s pepoinim sroredom. rla'o! Kdo žefi zadstl glavni do-btek? Ta naj nemudoma naroči izborno tursko srećko na ugodno me-sečno odplačevanje !n v srecnem slučaju zamore Dostati v kratkem bojratas s 400.000 franki! Turske sre-čke igralo Šestkrat v letu in mnra vsaka srečka zadeti. Izdana kupnina tedaj nikakor ni iwTbljena, ker se ćelo v najneueodne^em sluč^iu skoro dore^a povrne. Prihodnje vrebanje ?e vrši ze dne 1. fefruarja. Na;cenei-ša in najboea'ejša loferiia! Pojasnila daje in naročila spre;etm: Srečkov-no zaftonstvo 1. Li^bHana. Snreie-majo se tuđi naročila n^ naj^rečnejše števi1ke razredne loter^e. Semerf za kože in ko'lliovfno se bode vršil v ponedeljek. *^t 2^ t. m. in sicer kot navalno v s-Indiščih »Balkan«, tr;*. sned. in kom. Cei. družbe, Ljubijana, Dunajska .esta 33. Razne stvar!. * Ruski general, Bakunin, prđ^1. Milanski »Secolo«f porrča, c*a je pa-del ruski generrh grof Bakuninf v bojih pri Dorni Watri v B'kovini. * Bo'garska vlada je prepoveda-!a izvoz kuruze ter odredila pris'lne rekvizicije pri onih trgovch z živili, ki se ne držijo maksimalnih ceru * Začasno u stavljen dnevnik. Olasiio češke napredne stranke na Moravskem »Pozor* v Olomucu je ustavljen za dobo osmih dni. * Izgon Nemcev iz Feodoz!]e* Kakor javlja koresrjondenčni urad. }e novi guverner v Feodoz'ji izgnal iz mesta vse Nemce v starosti od 45 do 60 let * Turščina kot učni predmet Predsedstvo trgovske zbornice v Hildesheimu je sklenilo. uvesti od Velike neči nadalje turski jezik kot učni predmet. * Rodbinska tragedi;*. Dunaj so povsod navduieni za ta predlog. * Papet za Pof]ake. Kakor poroča »Czas«, je papež Đenedikt XV. % posredovanjem dunajskega nuncija v roke krakovskega knezoSkofa kneza Sapiehe daroval za poljsko prebi* vastvo, prizadeto po vojnih dogode kih, 10000 lir. Kardinalski kolegij je v isto svrho daroval 3000 lir. * Beg avstrilsklli In nemšklh \}etoIKov Iz Krasnojarska. Bazilejski listi priobčujejo vest, da je pobegnilo okoli 140 nemskih in avstrijskih vo-jakov, ki so bili kot vojni vjetniki internirani v sibirskem Krasnojar-sku. Naši vojaci imajo haje orcž.'e seboj ter so na begu ubili ruske straže. * ćastni doktor]! vseučUl'ča v Jurjevu. Kakor poročajo iz Kopen-hagna, je imenovalo vseučiirče v Jurjevu (l^erptu) na Ruskem ge^e- rafistma, velikega kneza Nik' !aja Nikolajeviča, srbskega krnlja Petra in srbskega prestolonas'ednika Al k-sandra za častne doktorje jurjevske univerze. * Sožalie dunafskesa mesta radi potresne katastrofe v Italiji. Dunaj-ski župan dr. VVeisskirjhner je y imenu dunajskega mesta posla! itali-janskrmu veleposlaniku vojvodi Avarna brzojavko, v kateri izraza italijanski vladi sožalje raJi potrebne katastrofe v Srednii Italiji. Veleposlanik se je v posebni brzoja ki za-hvali! za izrečeno sožalje in obljubil. da bo v kondolenčni brzojavki obve-stil svojo vlado. * Vojna literatura v Nemč!!? se množi vs^k dan. Kakor se razvid; iz lin?kega književnega izkaza, je izšlo doseda! že HCKl vojnih pubiikacij, med temi 221 map, pesmi in zabavnih spisov 275. O vojrih do^odkih in militarizmu je izšlo 251 spisov, o pomenu vojne s pelitičnega in gosro-darskecra staHšČa 214, o v^inem pravu in pravnih razmerah 97, cerkve-nih spisov, pridig in cerkvenih pesmi 335. * Međnarodna pomožia akciia za Poljsko. Iz Berna poruči jo: Zvez-ni predsednik je spreje! poljsko de'e-gacijo, ki onstoia iz pisatelja Sien-kievica, pijanista Paderewckega, iiniv. profesorja Knwalskega in od-vetnfka Osuchow^kega iz Kr^krva. Povedali so zveznemu predfedniku, da imajo namen, prirediti mednarod-no zbirko, da se ola'Ša velka beda na Poljskem. Centrala naj bi bila v Švici. Zvezni predsednik je i"javil delegaciji v imenu "zveznega sveta, da ta pozdravlja to človekcljt b o delo in da naj bo zasi^urana n^J-iskrenejsih s;mpatij oblasti in na-rodov v Svici. * Damska hazardna družba. Na Dunaju je hazard že dotga leta tuđi ženska moda, oziroma ženska strast. Zlasti gospe iz židovskih krogov so vdane prepovedan:m igram in žc opetovano Je policija presenetila po- poldanske damske »Čaie«. v katerih je igral »makao«, »buki« i. p. glavno vlogo. Damske hazardne družbe so se zb'rale zlasti v salonih finih du-najskih kavarn, kjer se je igralo za visoke svote. V četrtek popoldne je dunajska policija zopet presenetila v neki prvovrstni dumjski kavarni ba-zardni krožek »finih dam«. Ženske, kvartopirce, so zasaČili detektivi in flagranti in sodnik bo sedaj milostive podučil, da je hazard grda in kažnjiva stvar. * Skrb za Invalide v NemčljL Pred desetimi leti ie uredila NemČi-ja $ posebnim zakonom preskrbo v vojni pohaMienili voiakov. Po odpu-stu iz voiaške službe imajo prostaki in podČastniki v kolikor je trpela njihova pridobitna zmožnost vsled po-škodb, ki so jih dobili v izvrŠeva-nju svoje službe, posebno »vojaško rento«. Ako so pohabljeni vojaki za pridobivanje popolnoma nezmožni jim prlstoja ćela renta, sicer pa pro-centualen del. ki ga določijo vojaške oblasti. Ćela renta znaŠa za prostake 540 M. za podčastnike 600 do 720 M, za narednke 000 M Poieg rente se izplačujejo Še posebne »doklade za pohabljenost«. Kdor le izgubil roko ali nojro. govor ali sluh na obeh uše-sih, dobiva 27 M mes^Čno doklade, kdor je oslepel na obe oči. dobiva 54 M. Doklade se izplačuiejo tuđi tedaj, če so posamezni udi tako nerab-ni, kakor da bi bili izdubljeni. Doklade se tuđi adirajo. Za izgubljeno roko in nogo a pr. dobiva pohabljenec 27 + 27 M = 54 M Poleg rente pa imajo v vojni poškodovani vojaki tuđi 5e pravico do posebne »vo ne doklade«. ki znafa 15 M na mesec. Invalidi, ki dosežejo 55. leto. ne da bi renta ?n vojna doklada znašali f300 W. dobe še kot »starostno doklado« di-ferenco med odmerjeno preskrboval-nino in 600 M minimom. Vojaška uprava je konCno dolžna dati pohali* Ijencem vse potrebne kirurgiCne aparate in pripomočkf n. pr. ometne noge, zobovje, očeša, ćelo perike* Nemški vojak, ki je bil v vojni ranjen in je ostal invalid dobi torej v (materijalno) najboljsem slučaju: ćelo rento 540 sftark, dvojno doklado za pohabljence po 54 mark ^ 648 mark, vojno doklado a 15 mark =? 180 mark, torej skupaj 1368 mark letne preskrbovalnine. Podčastnik dobi v enakem slučaju 1408 mark do 1528 mark, narednik 1708 mark Poleg tega pa mu pristojajo še event zahtev-ki do civilne socijalne zavarova'nine ozir. invalidne rente. — Priznati se mora. da je v NemČiji res preskrblje-no, da »noheden izmed junakov velike vojne ne bo beračil.« Brzo auna poroših. Izjava načelnika nem$kega gene-rataegs štaba. Berofln. 23. januarja. (Kor. ur.) »Lokalanzeiger« priobčuje razgovor korespondenta ameriške »Associated Press« z načelnikom nemškega s:e-neralnega Štaba, generalom pl. Fal-kenbaynom, ki Je izjavi!: Vojna lah-ko traja. v kolikor se tiče Nemčije, nedločen čas. Ne vidim ničesar, kar bi nas moglo prisiliti, da se preneha-mo bojevati. Ako pog^inemo. se bo to zgodilo častno; borili se bedemo do zadnjega strelskcga jarka, do zadnjega moža. Olede angleških Čet je rekel general Falkenhavn: Angleži so dobri borilci, spoštujem jih; toda armada nima dovolj oficirjev, sko-raj ni armada. Mi smo močni dovolj, da jih porazimo in vržemo s krva-vimi glavami nazaj. Prpravljeni smo na to, da se bodo poskusili v Belgji izkrcatl Ciro preje to storijo, tem boljše.« Novi b4)Igarski poslanik na Dunaju. Duna], 23. januarja. Novi bolgar-ski poslanik Tošev se ie včeraj predstavi! v zunanjem min;strstvu, kjer pa je sprejel prvi seketjski sef grof Forgach. Italijanski vicekonzul v Liltticbu aretlran. Mllan, 22. janjiarja. Nemske oblasti v Belgiji so dale aretirati ita-Irjanskega vicekonzula v Liitti^hu, Filipa Greppi. ker se ie pregrešil proti odredbam vojaških oblasti, ftalijanska vlada je svojemu t-.erolin-skemu veleposlaniku naročila. da \z-posluje Oreppijevo osvoboditev. Romunski zunanji miaister obolel. Bukarešta, 22. januarja. Zunanji minister Porumbaru ie obr/lel, tako, da ne more izvrševati svojih poslov. lzpred Varšave. MHan, 22. januarja. (Kor. nrad.) Vojni poročevalec lista »Secolo«, ki je posetil rusko fronto pri VarŠavi, javlja: Na stotine poljskih kmetov beži v groznem stanju, na pol mrtvi od lakote skozi močvirnate kraje v Varšavo. Vsi pripoveduielo. da v-lada med niimi neizrečna beda, ker manjka živil in ker je vse razrušeno in razdejano. Med Varšavo in Rawko tabori več kakor 20.000 beguncev. Francozi so ponudili Abdulu Maliku kraljevsko krono. Carigrad, 22. ianuarja. »Taswir-i-Efkiar pripeveduje, da so ponudili Francozi voditelju plemen, ki so za-sedla Fez Abdulu Maliku — kraljevsko krono. Abdu! Malik pa je od-govoril, da srne prenehati s sveto vojno Ie tedaj, čc mu to do voli kalit Aiigleški letalci nad holandskim ozeraliem. Frankfurt, 22. ianuaria. (Kor. ur.) »Frankfurter Zeitune* javlja iz Amsterdama: V torek je vrgel zrakoplov tipa Farman bombo na tako-z,vano angleško luknio ob vzhodni Šeldi na holandsko ozemlje. Letalec Je bil nesporno Anglež, ker uporablja samo angleška armada aeroplane tipa Farman. Bomba ie sicer eksplodirala, ni pa povzročila nobene škode, O napadu nemŠkega zračnega trodovja. Lfpsko, 22. januarja (Kor. urad.) »Leipziger Tagblatt* javlja iz Žene-ve: Poračila Agence Ha vas iz Londona pravijo. da so nemške zračne ladje vrgle nad 80 bomb. Po privatnih vesteh je bilo v obstreljevanih krajih okrog 200 oseb ranjenih in nad 60 pa usmrćenih. »Leipziger Tage-blatt« pripomin;a: Pomenliivo je, da srne siriti take ra Angliin neprijetne vesti poluradna franeoska brzojavna agencija. TURSKO URADNO POROĆILO O BOJIII V KAVKAZU IN V MEZOPOTAMIJI. Carigrad, 22. januarja. (Kor. ur.) Glavni stan sporoča: Ruske slavne sile, ki so — kakor smo poročili — brezuspešno poskuSale obiti naše lo- vo krila se umikajo pred našo proti* ofenzivo. Naše čete zasledujcjo ne-prijatelja. Dne 21. t m. so poskusHc an^rle-Skef iz treh razradov sestojsče boj* ne sile, udariti pod zaščito treh top* ničark na naše pri Kornas stoječe Čete. Bile pa so popolnoma porafene in prisiljene, da se s težkimi izgubar mi umaknejo. Naše izgube so nei-znatne. Ruski begunci Iz Aserbejdžama. Kopenhagen, 22. fanuarja. (Kor, urad.) iz pisma, ki ga ie pisal armenski katolikos poslancem ruske gosu^ darstvene dume, je razvidno, da Je Džulfa prenapoinjena ruskih be^un-cev iz Aserbejdžana. Mnrgo begrun-cev }t umrlo vsled glađu in mraza. Beda je nepoptsna. Japonskl poslanik pri Vatikanu. Curiti, 23* januarja. Listi poro-čaio iz Petrograda: Japonska vlada je sklem'ia ustaniviti pri papeški sto* lici posebno poslaništvo. Monarhistična revolta na Portu^ galskem. Llzbona, 22. januaria. (Kor. ur.) Poluradno se poroča: Včerai zvečer je revoltiralo nekaj rnonnrhistič-nih častnikov 21. konjeniškega poika in 5. pešpolka ter so skušali tovarise pregovoriti k vstaii. Vlada je kmaln zadušila vstajo, 61 krivcev je bilo aretiranih. Več starih rebelov, ki so prekoračili meio. so tuđi zaprli. Umrli so v Ljubrani: Dne 19. januar ja: Alojzij Slak, trgovski vaienec, 18 let Dne 20. januarja * Stanko Blaz-nik, računski podčastnik, domo branskega pešpolka št 27.m 20 let, Stari trg 12. V deželnl bolnici. Dne 17. januarja: Franc Dolinar, kovaški mojster. 50 let j Dne 18. januarja: Fvan Milavec, ! izdelovalec orgel \u hišni posestnik, 40 let. Dne 20. fanuana: Franc Som-; merbauer, pešec pešpolka št. 47* Danili ijs* oh?;eaa 3 stran*. Izdajate!) In odgovoru! urednik: Valentin Kopitar. Lastfiina in tisk »Narodne tlskarne^. Ravno sedaj je kot mnojjo iskana zdravilna sred^ stva potrebne preparate »Elsa« tež-ko pogrešati in iih torej vselej poši-ljajo vsi poštni uradi, ako so tuđi druge pošiljatve izključene od pošt-nega prometa. Posebno Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z zn. »Elsa kroglice« in Fellerjev zdravni-ško pripornčeni. bolečine tolažeči, antiseptični. celeči in čisteCU mnogo-katero trpljenje, nastalo vsled pre-hlajenja, prepiha, vlažnosti in napo-rov odvračajoči rastlinski fluid z zn. »Elsafluid«, se mnogo zahtevajo. Vkljub temu. da se ie vse na svetu podražilo in med tem ko je cena »iz-delkov rZIsa« že desetletja ostala enaka. znaša sedaj prisiljeno majhno zvi^anje cenf* samo 1 krono za tucat »Elsafluida« in 40 vinarjev za zavitek »Elsakroglic«. Naroči se torej vsak čas lahko 12 steklenic »fZlsafluida« franko za 6 kron, 6 Škatlic »Elsa-kroglic« franko za 4 K 40 v od fekar-nar'a E. V. Feller v Stubic;, Elsatrg št 23S (Hrvatsko). Heteorolotfčno ooročllo. TUKi at* «r|ika, gospodu > a V-p.->T«:čmku Ravane!" u in druj m ča^tn^^om, kol-'^o"! in mi^uu t*r sploh vstin, ki so spremili nepozabne^a nam poicojnega k večnrrnu poćilku, našo presrćao zahvalo. V LJUBLJANI, dne 23. januara 1915. 24^ Clcboio ži!n>žl ostalL Preseilfweno naznanilo! Siavnemu občinstvu se vljudno naznan a, da se je presclil z današnjim dnem stalno v P?e5no ulica ste?, 23 II, nađstrs^fe; teielon št@7. 97. Podriižnica: Prešernova ulica šl. 44. Obenem st dovoljuiemo ??avnemu občinstvu raz"a *iti, da je nrevzel podpisani za\rod gensrsH* zan***ntwn i^e^'n« C989r]a Frapea J3si?"i L JuFiileao Eav^rovaHlce za rente in pogrebe n.* Đnna]u« M:st'.f P33T m z^^teva p!a£* pod naslov „it 512/24D'1 na upr. »Sov. Naroda«. *(t«d vdovtc, br*i otrok /to* f*» nanosi* '" ^^^ VDtlian trgoitc u v*ć>*m krafu na Jfranistcm, si UU hm orer* mogoč* ztinaniti v svrho UntiiM 9 goipoailno v starosti 23-30 /#r ali vdovo br*i otrob katera bi im*ta nmkoitko jmojnosti tn vesetfa do trgovine, tcr Dnmojcnja alt dote naimani X fOOO Lm re>nt ponudbt na/ re oošitjajo 5 pri 03eno piko do 3O januari a i. { pod Šifro ,.I>J[A/J-CJ[ 333 24?' na upra^mStuo ^Sl°u lenikega /faroda*. 7ainost strogo laiamcena* 247 ■a'ica »mmfca ]^# DRENIK ^cd>w- Volna za naše vojake v cbrambo proti mrazu: snežne kapice, svitenji, zapesike, koleniki, životni pasovi, noga« viče i-1. d. s Gritzner šivalni stroj DsfbolS trpsžen in prakt!čen9 Icpa crire^ia, -55@Wr lahek tek. Ne Kaiu't« pr©I nlkferv dokler ne ogledate in posknslte Grltuierjevlta strofev. Primerna darlla za rodbino in obrt. JOS, ^ETEIjiIBiTC Liublfana, Sv. Petra nasip £t. 7 blizu fpanfiiihanskega mosta, fevo za vodo. 10 lete a gararci'al kdnr io ina na proda?, naj jo ponudi takoj B OLRflSFBSSIBCU Mestni trg 22 Mm »rilJEglE.L.raill.UP naspr. lokalno Trnkocxy. Knn'm vgako vrsto, tuđi crni in neočiščeno po brezbookn-renčni česi. Posebno pa se plača lepo belo oprana po oa^lšjl cenJy ki se zanjo lahko nadi. 44 e a Zahtevajtc cenikT % o ggBSŠl 2 § Zahtevajte cenfkl ej a 9 g Moji patentiran! t a 93 fa^^^fc it'z&r^Sk 9^h l^r *T^?^^^^fci^^aW^ i33b1 ^^LaV^^BP ^uj^aJ^ 3k^£^^K^ Ta^i ^BaaU^Ha^aS ^Caai SaB ^^^k_^H ^^^^p ™^^^J^B ■■^■■1 ^Laaaal to izdefani i* železa ter wsfelani w zlato ali srebro v najeleq«ntne{ši obliki. Poleg vojnega spomina so kar najbolj primerni za razna darila. DsItg Se vdeSavam železne prstane („zlato za zelezo14) v zlato ali srebro« Mafta'i's ce-e! 5% za Bđeči križ. LUD. ČEIŠUE, (uvellr ln trgovec, L"ub!|anaf Wo!fova ulica. Skvarfen fe želotlec Hol eri odprt, S^nl ne mara smrti VariTte se pouaredb! ric:cma zavaiovania ĆioveSkepa ?tv-'ienia ro n9nazr.t»vrstnci§ib komNna-iiab rod tako u«c»dnim' roroii, ko ncjert3 dtuea za varova Inica. Jastt |e aptMJT.o ^avarc*r~.Ti»e na doživetie in smri z mani£aj:^Jii se ' 1 vr>iač\\>. i •"• - •"• fziiemno zatarovalna banka w Pra^l. ••- - -•• Reiemil lajtiđl £ §O,78D'72»-1S — isviaćaa« o^*iso4aiia« ta fca?it«uis 3 123.9S5.304-25 Po velikosti dm^i fzajcmni uvarofalnica naic drzm i tseskozi slofansko-narodno upravo. Zavamie ooslooja in orenriičnine proti oo2«minr> ^kodam do najmžiih cenah. Škode ceniuje taKoi tn naikulantneie. Užva naiboliši slovea. kodei posluje« Pozor! Sprelema tuđi zavarovanja proti vlomski tat vi ni pod zelo ugod-nimi nogoii. — Zahtevajte prospekte! 3809 Rerbabnyier podfosforokfsli a;ieio železnati sirup lt 45 let zđravniško preizkoien fn priporočan prsiti sirae. Rar-lcra|a slez, blaži kašelj, po5pc*uie tek. Povzdisufe slast in r«»ditev trupla »n i« izboren za rvoHtev knrt in kosti, posebno pri stabotnih otrocih. — Steklenica 2 K 50 h, po poiti 40 h več za zavoj. vmrslveao aaaamaio* tuš t«aare4aajri te mri. sromatiškaesenca U 4T \mt •?edea« ii Trk pretrtišeM. btledae totaleCe !■ iifllct Irepeće sredstvo u fdrgieaje. Laisa tn odstranja bolečine v sklepih tn mišicah ter iivćne bolečine Tuđi kot p o Ž i v • Ijajoče injaCeCe sredstvo ob hudih naponb izborno preiskuSi no. Stekltnlca stane 2 K, po poJti 40 h ?oC za zaroK Ha IH. vedaaraAil larma«, ramstavl •«WtovaaW i vtllho xlat# kalala^« S^SU- Dr. Hellmanna lekarnlca „Zur Barmherzigkeii" Razpošiljanje po pošti ?sak dajL m Dunajta Vll/19 Kalserstrassa 71— TS. __^--—-^^^^————- |Ht«»ABaY.JaT¥ •••••ai.iHiV — *— SS Zaioge pri gg irkavnarjih w LJtjMjaMai ia lovem aaaatau ■ ■ Stran 6._____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 23. junufja 1915. 18. štev. Mlad U umoli tftll Slmifc* ▼ kaki specerijski trgovini. Nastupi lahko tako). Cenjene ponudbe oa upratoištvo »Slov. Naroda«. 246 Stanovanjg s 3 sobami in pritikiinatni v I. na ds trop ju, ge tako| ođda. Naslov pove upravoištvo >Slov. Naroda«. 244 Deček poštenih starčev, zdrav in krepak, star 15 let, želi meata kot vajenec v Vaki večji trgovini v meMu ah na deieli DovrŠil je 2 srednji soli. Cenjene poaudbc na upravoiŠtvo »Slov. Naroda«. 248 G. Flux ■■*- Gosposka ulica 4, -» I nadstropie, levo -38 Drađno do vol jeo a, te 20 let obato-jeća najstarel&a liobljanaka Iiosredovalnita staiiovaoi in slažeh Usno dsmo (non biti dobra kuharica) k Easio enemo gospodo, g spodin'o k otro U om brei matera, fino a barlco ta O?aUjp, napadno moćno prodaUlka. kaharico sa vse v grofovska hiso pri irorici itd. — Priporoća se već ?:ne;sih In navadnih ćeklic xa vsako delj ia ćele ia poldneve ta tuka} in sonai. Pn faanjih tpra&anjih se prosi ia odgovor zaamica. TscSor JCorn (papre! Henrik Kora) poimvalsc strsli io khp, vneiialec strelovodof, ter instalater vodovođov Plana, Paiiaoika osli i i Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanje vsakršnih klesarskih del ter pokrivanje 2 angleškim, trancoskim in tuzemskim Škril'em z asbest-temsntiiira škriljem (Etarciftpateai Haisdiek z izbočno in ptoSčnato opeko, tesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in gatanterijska kle-rarska dela v prizr.ano solidni izvršitvi. Hi!aa 'O kairiojska Garava. Paslekljena poscda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. Srećke izredne 4310 c. kr. državne iof crije za voJnooskrbovalFO namene 21.146 ćoblttov glavni dobitek 200.000 kron razpošilja franko proti vpošiljatvi zneska po poštni nakaznici ali v reko- mandiranem pismu. Albln FbVstl poslovainica & kr. razredne loterije Dunaj I., Bellaria 4. Srećka stane 4 hrooe. trebanje ie v četrtek, 28. t b. Brzojavna naročita z istoćasno vpo- liljatvijo zneska, se izvršujcjo do te- trtka, 4. ure popoldne. /9\** •**•*• 4 K.I m^f m{ pile takoj. ' I ^^^^ Btfmvm (f »!■■¥■ a> f. [ Dobro naložen! ^= denar! == V tlovenskem trgu ni juznetn SUjcrskcoi je naprodaj krasna vila z vrtom. Stavha najsolidaejSa. 4 sobe, kuhinja, kopataica. velike, svttle kleti, vodovod, elektr. razsvetljava, Cena rmenu. VpraS^nja pod rM*\ team tf 1Sc na upravniStvo „Slovenskega Naroda**. 116 2em1na ponudba. Jrgovec. 35 fot star cosestnik krasnega tmttja. v iepem fra ju dsjeie, 5« je/z v svrho ienitve se'snaniti y go:Podično ah vaovo Jfta mora imett vc$e//e do trgovine in najmani h SOVO v go tovini 2i5 tPri/ayne oonudbs &Gd Sim-Patičen2i5' na upravn .Sov. /faroda". j Franc Furlan { § bs!iM FuUiipii i#ft * - kl]ačavnlćarstvo * i " I i zaloga stedllnlkov i f Maafcaiau io | ! ^mbrožev trg štev. 9. | I Si«JS^TORIUM • EMONaI j/L JJBLUANA KOMEN6KEGA ULICA 4 \| / 9Er-7x*x** prtinu DP FR DERGANC || M. ROSNER & Gt}. ^= v Ljubljani ^= uelcžgonjarna jod a in totema lil(erjtt> priporoća w svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. ■.: slivovko brlnievsc hruševec tropinovec pristnost zajamčena. Vermut-vino najboljie kako osti. Ugodae cea« 2 ====== === Vzorcl na rmxpolago. I '- dvema sohama, kuhinjo io drvarnico, || ^ prvem oadstropju, «• oiđa za UTtbraar. 155 I K e, pove upratn, »Slov. Naroda«. Za fraaeoaka mrm te Uče nčna moč (možka alt ženska) Prednost imajo rojem Francozi Želi se posebno noi k w konverzaciji. Ponudbe pod l9lrail« MSko" na upr »Stoven. Naioua« 235 mit in^Sielaliiiiie fino, sočno svako (gnjat), krsnfsk« klo- baaaa prekafeno meso, slanino s papriko, iidjboijši pristni emendolski alr ter sladko : 6a n» snro?o maslo priporoča tvrdka :: J. Buzzolini telikatesaa trgovina Ljubljana, Lingarjeva ulica. Vsakđanje pošiljatve od najmanjše do nai-rvečje množine po najnižji ceni. 130 trhofelnki premog bokova ilma io brikete proda po aa*ati]Ui ceaah aa don poitavljeso 2:5 St.&C Tauzher Dunajska cesta 47. VABILO na rsdni olicni zbor Kmetske posojilnice na Vrhniki reg>ftrovane zadruge z 0916,68181 poroitvom ki bo v pcnsčet;ck, fine 1 svečana 11 ob 2. uri pop. v zadružni pisarni na Vrhniki. Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva. 2 Poroćilo nadeorstva o računskem sklcpu. 3 Sklepanje o razde tvi djbička. K obilni udtiežbi vabi 4 Vohtev ravnateljstva in nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega porodila in ukrepi vsled i stega. 6 Slučajnosti. načelstvo. iirct6'f. Bilanca Kmetske poso;ilnice na VrhnikL ftPigO¥i. i i i kron jv i 1 Račun posojU.......I651404J92 j i 2 RaCun obresti 4...... 3958r19f3 3 RaĆuo denarnih zavodov • • • • 622383 45! 4 Račun poštno-hran. urada • • • 86t 00 5 Račun vrednostnih listin • • • • 1535< —' 6 Račua prehođnih zneskov • • • 1669021 7 Račun inventarja •••••• 300 — | 8 Račun zadružnega doma 9 . * • 51102 76 9 Račun posestva •••••. 38934152 10' Račun blagajne . . • • . . 41168 79 2463055.02J _ kron iv , . |—- 1 Ričuo deleže? .••*... 1630C — 2 Račun h.anilnih vlog . • . . • 2187327 18 3 Račun obresti : Pr^dplačane zSL 1 1915 . K 258 80 Zadružoikom doline . • „ 648— 906 80 4 Račun rezervnih zakladov • • • . 250622 17 5 Račun izgube in dobička: Cisti dobiček za leto 1914 • ♦ • 7898 87 2463055J02 ■V Proda se 'M EDonadstropna diša z vrtom. 177 Poizve se TraoTSki pristan it. 16- soba, kuhinja in malo vrta, 80 fakof VILA P0D00BNIK, Večna pol 7. Jabolčnik čisto m snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, natboliSe vrste, prešan iz dobrih siadkih jabolk tmošanci) razpošiha po povzetju liter po 2) vinarjev od 100 litrov naprej 4096 Jari Jos. Sielzer, trgovina z mostom Wetzelsdorf pri Gradca. Naproda) Je do 4 vagonov pveje krme in sicer prve vrste. Bila je vsa v lepem vremenu spravljena. 87 Več pove Val. Gregorc v Mengšo, W*" Proda se "VQ 232 enonadsfropna liša z dobro uDcljano ^ostilno s 5 gostil. »obami in s pritiklinami in vsem gostil. inventarjem, s 4 stanovanji, kleti, hlevi in drugi prostori pnpravn! in v dobrem stavbenem stanju, s prostornim dvoriščem, vrt jm in s prostorom za balinanje. — Ponudbe na upravništvo »Slov. Naioda« pod „redkt prilika 232". fozor! pozor! Za iako praktično Iznajdbo se iftče iiiici v&isiii ki bi z nakupom osnove pomagal dvema nađarjenima izvršiti to iznajdbo. Ponudbe pod „Pozor" na upr. »Slov. Naroda « 206 Vama In ugodna nalcžba dsnarja! Vsled povišanja obresti, namerava se vrniti delno vsoto na prvo mesto že več let obstoječe hipoteke, ter se v to svrbo IŠČ6 223 K M do li ii polr (oU proti vknjižbi na veliko, novo bišo s trgovinami v najlepŠi legi Ljubljane, ki donaša K 20.C00 letne stanarine. Ponudbe pod „Hipoteka 40.000/ 223" na upravn. »Slov. Naroda«, Predivo iO 826 oučlo uolno kupuje ponajvisjlhcenah H. Podpečan, Llabllana, Oradiiče 8. Stanje dcnarnili vlog na kaj. in tek- ratu 31.d«c 1914: _^ w Ć*Pfa w . SteaJe dei. vlog at »faji. tajitice 41. ou. 1914: s: K 72,109.515--, u O. 1xlt>. Ipr prlv. » K 82,017.997---- s: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje i. C Mayer Centrala na tataj«. - Kstaiorljen «64. - 29 Min**. M Ml titf. KtR tBtt (10 JttliM fMRll M^ bpitil ii rescrn 65.000.000 krši. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, a. pr.: Prevzemanje 4avaMBi •••• na ritan i Ine knjižice bre2 rentnega davka, kontovne knjige ter na konta-korent z vsakodnernim vedno ugodnim obre-štovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedL — Km uvanje in prodajaajc inŠmMlKfk papirfeT strogo v okviru u radnih kurzntb poroČiL — Sbranjevanje io upravljanje (depoti) vrednostnih raptriev in posojila nanje. 15 MAiimuntiieišc izvrievanie IiimI mMitT aa vteH tuzemjldh ia inozemskih mestih. — liplačevanjc kn- Utin*a« Ib alaimAaA Ma|aBMM- ^m -.^-^m A attAfc m aiiW &^^ i^aa^iA^ ^^^^^^^^aj«> ^_^^^^^^^j*^^u aM^aa^i^p kffSa^ala^Mttte ' VL^r ■ •MttVBVl IvOHIMBav OTVHB ^f^^^^^^m " a^^v^t^-------^^ 18 Stcv._______________________** »SLOVENSKI NAROD*, **• 7B jmuaija |9I& Stran 7. Franoovo io;on|e numka ,J**« |* prteaaM fc* Mitom* UmIi .*•***• pi*tl rttvatUam«, pi»tt«a flava- tt* aatotota fcria. artlttlal, ifcaiaai«. lail U iirtaitMa toltrala Li*. rtipotiljt po eovzttiu stekl. 4 5^ vin, 10 stekl K 4*70 OSVALD DOBEIC » LJUBUANA, Martinova caafta 15. Vs«ki steklenici |C priložen recept Mnogo zahvalnih pišem! Franc Kos £££; PiMnfh twt9 iriKtrftil Specialna mehanična pletilna Industnta In trgovina za po* vrSne In soodme joDice, moier^ke. telovnike, nogavice, ro-kavict, poseone obleke lope? tr^ante, pletilni materijal sa stroje itd na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »VViedermann« te edina in naiuflednejša prilika za dober *as(užek. pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam bret agontot, to cene veliko ni 2je. 242 SoucSioag, Moulag, Orango Po^oe, prcr? Isplh kake vost i zrattita ceno Peksrek & Leđei*es% Dana?) XIX, 1 Doblinger Saaptstrass« »• } Ža^ni polno lariremk ia j stro; i za cbdelovsn e lesa I rseh vrst rlasti patentn brzofetnl fanrenfV, jarmeniki j cepilnikf. (samice), benećaa- /. .*. sfci 'anuenHi .". •"• enclistni tn dvolistra. i Vs: stroii za m^za-e, ! kolar; c, s'-m«far'a, so-đari*. tesare itd. Ud. j \i vpO£Treneš3 !e;2 i Stro i sa iu-»lien;e iesa 2 I Stro"! sa leseo volno. TURBINE za Tse vedne ra sir ere z najvećjc izrabliivostjo. PrccJzi'ski regulatori!. 1 Patent prtiavljcn.----- MOĐCRin o>0 TBANSMiSUE. FreTsem kespL 'Tor cUkili ora? «1 t»« :: tesao tađisstrl'o :: Na'finejse reference moogo-vrstmh obrntov tn in v inozemstvu Sedai se itdeluje fnr^f7ts\a naprava x» ?. kryn s*?o e!e%ty. ceu-k ralo 2 tvr'alnl 001600 *----- Kon'2kl!i sil. ----- T¥©i5iitGa stro'ev G3 T^NNIES! Lfalslfana P. m Ltvi 5 I II 1 iuiuiku pUiildilO j. L lluijlflj Ljubljana, Kongresni trg št 12. M2 za spalno la feđlh&9 sobe, salone ta nosnos^s EObe« Prspro^e, tasteri, modrosl qs vitd: iimnatl moirocJ, otroSkl vozli^l U i. Hajaiiia cene. Ilaisolitoojže blago. Ustan^vlja-aa 1327. m a o > o •I ometu! in trgcvs!2l vrlnar Ljubljana, Kolezijska ulica §t. 16 priperoča rlavnerru obćmftvu svoje bogato eprerr Ijeno vrtnarstvo, kakor tuđi okupilo :: izddane vence, šonke >n trakoTe, :: Dalje ima na razpo'ago ■; za izposou'vame :: ob snrtvaikih o^rib drevesoe cveUce, i kakor tndl naifi- i nefde dekoracisko ! cveUice sa dvorane ss In balkoae. s Imam todi ^akovTstnr tad ke do naiilahtnej ših cvetitc in zelcnjad'. Sprejemam tuđi naro* čila za na deieto, V^a naročita «e »»vrMifeiu :: t^čmi in »olHn« :: an^e) ■»■•• i. a^^vvi^sr. g y Ili^ak "*h vr** *• livade, ^HHBfL^^^ društva, trgovce itd ^^**# ff«»ei *■ Izdetotatelj ^^■*^^ kavčakovib itaneldj Lt«fclf asa. Stleabmrgeva «11 ta 1. Ceniki franko. Ceniki franko. Im A—* o •a s < a =» S 2 • • ^* ffafGeneja* dcžniK© in solnčnike domaćega izdelka pnpuroča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidm&f Ljubljana Pred Skofiio 19 — PreSernora nlla i. Pekarija9 sla^čičarna in kavama Jak. Umi Stari trg štev. 21. Glavni trg št. 0, Kolodvorska ulica št. 6. za pletenfe tsch kakovosli n izDelovanj: životnih pasov, nogav c, snd-nih kapte, rok i vic, zin>kU zapestk ia nakokn'kov C^9' Icnogrc^ccv). TONIJAGEE LJUBLJANA Židovska ulica 5. m Jos. Roji v modni otelile : za gospode : Franca Jožefa cesta 3» Vojaške In uradnlške i uniforme: f sa}kra|ieiii ča«/ Semenska trgovina in vrtnarstvo AL KORSIKA, v LI« Jljani, BIelwtIsoTa caaU aU Vrtaia itav. 3« | 0raf* •lr*iB«tv» la ■▼oflm apoitov^nla noroenUont «a-avaala^i M 10 »#1 aovl Malk u Uto 1819 tsiel ia »o dobiva trezpUftno. 2a eb\\n* narobe «♦ pri poro ^am 2 odličnim spoStovanjem i 186 AL. FORSIRA. ■ • drbe deklice in žene vsake starosti, aka I OlfO Riv! f?blio ^0^ nainovc^Se mai'ln xa Luilij iilJI ^r*^» r3^j sr samo na zunai, edino rev-■ttffi |f nično učinkujočc sredstvo, zaiamfeno ne- škodljivo Cena K 3. -S m >^. Zraven spadaioče nulo 6 vtn. H • • dob« l*pe. nolne te'esne oht^ke z moto redilno moko ifljll »Kathe«. zaiamčfno neškodljivo, mno^o zahvalnih pUiil P|¥*nr» C^na kanonu K 2 20 po povzetiu. Oi 4 kar-torov naprej rošt- orosto. — PoSiijatve pos^e re-stante samo će se posije dertar naprej. — RazpoŠilja ga > Katne M, M Kl. Slai^aii 4§ i l ML z naiboljSim in najcenejšim plzenskega tipa ceskim bnBajsvilkim čslmikim pivom, Zaht^vajte ^a v gostilrah Ijubliansinh, v prand hotelu BalVan, Trst, hotelu Lacroma, Gradei, palači prve hrvatslce ^terlione Zagreb, Napredak, Sara tfvo B^ranek, BimaJuka i. t. d. Informacije poda ja e>£^a denifi'« pIvoTart!^ w Čsifelli Bnde^iicah, Boza Bo&rmu L\n*)l\ na, Scguniil Pouka Trst. 2638 BPTHniPiarWTMBillJjJ.JL-.LL3F!nT^«Tia^^ ■ iiwi ITTIHimri'iiliHiiil llila^aTffaTTFHTaBBliaTaiMaTr C. kr. priv. tovarna za cement TrbsTsHske pre£io?fokopiie dražile v Trto vijah pHnorcča kvot pnznano irv-.^ten Portlard-cement v vedno enakomerni, vse od avstriiske^a društva inientriev in arhitektov doloćene nredpise tjlede tlakovne in podorne trdote Czlet sadlirll'ufcčl dobroti ka kor rudi svoje nriznano Izvrstno apno« Priparočila in izpričsvaia 3910 raznih orado* in nai si ovi t ei ših tvrd< so na raZpoUgo. Centralni urad: Duna;f L, AlaximiHanstrasse 9. ■^™ IIiBnilti) I! Im fin! Ifi.li 0 HM Hin ^^ bbV ija HTuA A^BBBaEaH P^H a^aBaJP^am DbML!Ha.đinha Prosfafalnica i Miklošičeva ulica št. 6. nasnroti hotela nUnlonM. liailia ^Ep*^^R ^^a^^^HaV Ha^^^^^a r^^^^^a^. ^a^T ia poifvčiia Mm:. 41 Delavnicas Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 ! pripor-ča svojo bogato zalogo voznih ke!e5. Šivsliii siroil xa rodbino la obrt. Ersri] stni Inrzl za ¥212312 1 bi!]. Pisatni stroji ffADLER"f plclilai stroji vseh veli kosti 4r Brez konkurence! ^ F. L. Popper čevlji | li fospeđe ta gospe w logia | liiMj prilCilU iiCli 18 oajboljše I Itkoftfti. Niprodi] samo prt i JULIJI STOR, Ljubljana fc PrtSeraovi Mn ft &. ^Sk e«ysscrslU Ccvlji a tarisle. blcQeareal ^ eevlji a »treke ia Uva-teiais-CcvUL \^ K 12 50—16 50. Stran 8.____________________________________________________ .SLOVENSKI NAROD*, dne 23. jaimarja 1915.__________________________ 18. štev Znanje. Jnfeligentna gospodična 34 let, 3 rednimi dohodci, samostoina dobra gospodmja, 5* 5*1* » svrho fcnttv* jnanfa j tjobrajenim, dobro fttu varam gospodom v starosti cd 4Q—46 ,mt. — Ccnrmne ponudbe pod $ifro ifPomlad /SS 200** na upravntŠtvo rSiQV* Aaroda". 200 STICI " coGnnc i MEBIZlilAL parne destiUrife I ttlS S STOCK I Barko vije ¥ uradno ulomlilra* nlA stekiemcah. Dobiva se povsoi' b. gOtzl LJUBLJANA, A£e»t*&i tt-ft IO I krasne botmU zimskih oblek, zimskih sukenj in kožuhov domačega lzdelka ■V po izredno niskih cenah. ^H I Brti konkursnoeI Solidna postreiba! Najnižje cene! | Zaloga pohistva in tapetniškegz blaga, Jrfizarsfoo. Povolna soabia oorava: 2 postelji. 2 cmari, 2 noćni omarici in / umivalnk 3 marm. ološčo tn ogledalom Jf 350'—. Jamči se "5a solidno delo. Cene konkurenčne. Zahtevajte najnovejfi Katalog, koferi obsega nad 300 modernih s*ik> 800 J. Pcgačmk. JLiubtjana. )/{anje Jersjiie cesta št ?3—18. Službe liČ6 s 15. februarjem ali tuđi pozneje ženska srednjih let, vajena vsega gospodin jstva tn dobro izvežbana v fini kuhi. Vstopila bi kot gospodinja k sam-ski osebi oz. maniši družini, gre tuđi da deželo v kako fino rtt^o ali gradino kot samostojna kuharica. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 217 Losne kite najfineie kakov os ti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podla ge in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 S — toaletne potrebšfcine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiran!e, vse po zelo zmemih cenah priporoČa Stefan Strmoli brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo si. 1, (vogal SSestnega In Siarega trga). :: Postrežba točna m ves!na, :» Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u Delniška glavnica 8,000.000 kron. u 253° StpitaPJCV3 tlliCS Žtdfa 2a Regenrni ffondl okroglo 1,000.000 kron. .i Poslovalnica I. c. kr. avstnjske državne razredne loterije. I Podružnice w Spljetu. Celovcu. Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju* | Sp?e|ema vloge na knjižice in na tekoći ratno, ki nišo porivi 2ene moratoriju ter jih obrest od dnevloge po čistih Vioge proti dvomesečBi odpovedi so obrestajejo po 5°j0. 41 O, 2 0 Kapu e in prodaja srećke, ivalute n vređnostne \ :: papirje vseh vrst po dnevnesi kiarzo. :: £|-50 Velika zaloga 15*50 ^ najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih čevljev za dame, gospode in otroke. Viktorija Sterniša Jnrčicev trg 3. Gg učiteljem, ućiteljicam in dr2 urađmkom 15° o ropusta Ilovi voini spoininsRi »oik s kolodarjom idi po pošti zaslon]. Naročite ga takoj ali se oglasite oseboo. F. ČUDEN v Ljubljani rraačttkaaslM ctrtit. Deček star 15 let. se ieU izučiti za kiju» te¥Bičarla ali mehan ka. 224 Ponudbe pod „Brez stariev 224^ na upravo. »Slov. Naroda*. L HIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 pnporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravila se izvrSujejo točno in solidno Fotografična povečanfa se dobavljajo po vsaki vposlani sliki brezhibno po nizkih cenah, počenši že s 5 K. Cenovnik zastonj. NajvtSja zahvalna pisma in priznanja. 4266 SEGALL & Comp, zavod za povečanje, TRST. I^rlporočaaao-O ^peciia.laa.0 domslio In otrosUo konf ekcilo zelo solidne tvrdke IM. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Najnovelie BV^ KOSTUBIE ^Ml Nafnovei&a fm« !!■■ i PlaSče, jope i f||||| M Dl 11 ^ C Zalne — domačeobleke ■[ D I I fl Hl II M I Perllo, čepiće, modree lm lm I ■ u mšm%0mm i Kozuhovina i 11111 Mn on Bblekke u oiiie za mladenke. Bgimdtae p«rilo to Arag« potrebifiin« za novoroJenJk©. W*~ Po&ilja na izbiro tuđi na deželo. ~*m Mestna hranilnica llnbllanska Ljubljana, Prešcrnova ulica št. 3. ItTsijTreojsi sloTroaaisnsia. Da-rsLao-iliilcsLl Denarncga prometa koncem leta 1914 •••••• K 740,000.000«— Vlog koncem junija 1914 m.d......... M 44,500.000*— Rczcrvnega zaklada.............» l,33o.ooo-— 41/ 0/ I I brez odbitka. Hranilnilnica je pvpUarno Taraa in /2/0 stoji pod kotrolo c- kn. dalelne vlade. • Hranilnica posoja na zemljiKa in poftopja proti 5'/«*/, obrotim in najmaoj */«'/, amortis«cij«. Za vareevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.