m 102.
V IMA V nenello doe 4. шт 1924. Posamezna Številka stane 2 Din. LGlO Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec...... Din 20
ta pol leta ..... .120 ia celo leto .... . 240
za inozemstvo:
mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
« Jugoslaviji .... Din 40 V inozemstvu . a , , . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna muli oglasi po Dtn 2'—, večji oglasi nad
petitna vrsta Din 1-50 in
45 mm viSine po Din 2-50, veliki po Din 5 - in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnino plačana v oolovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/П1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravni&tva 328.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 ln 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Naše slovanstvo.
Dočim je bila slovanska krščanska jiiselnost vseskozi duša slovenske ljudske stranke, je slovenski liberalizem ostal pemški, centralističen in protisocialen tudi, ko se je začela v njegovem naročju jako pozno razvijati mladinska struja, ki je oznanjala najradikalnejše jugoslovanstvo.
Jugoslovanstvo slovenske ljudske stranke je bilo pristno slovansko, zajeto iz našega slovenskega narodnega bita in negovano po idejah duhovnih voditeljev slo-vanstva 19. stoletja. Bilo je vseskozi zasidrano v krščanski veri kakor pri vseh velikih Slovanih. Ni bilo nič umetnega, nič kričavega in samoumišljenega, ampak naravno, samoposebi umevno, res ljudsko. Ravno nasprotno pri našem liberalizmu.
Pri njem je prevladoval nemški »frei-sinn«, ideja premoči maloštevilne tako-zvane inteligenčne plasti, goli racionalizem, kar se je samo odelo v slovansko pre-vlako. Svojih sil ni črpal iz ljudstva, marveč vedno odzgoraj, iz ljudstvu tujega duha in vsakokratnega režima; menil je biti slovanski, pa je bil v resnici protislovenski, ker protislovenski; protislovenski, ker protidemokratičen.
Na tem mladinska struja ni ničesar lzpremenila, kajti tudi njeno >jugosloven-stvo< ni bilo iz slovanskega duha spočeto. Bilo je ozko, takoj se je orientiralo izključno po srbstvu, in sicer ne po onem, ki ga izraža Meštrović v svojih delih, po srbstvu, trpečem za vse slovanstvo in po slovan-stvu za celokupno človeštvo, za njegovo odrešenje po veri, socialni pravici in bratski vzajemnosti — marveč po neki od germanskega gospodstva posneti p o t v a r i ju-goslovanstva, ki je enaka velesrbstvu, to je gospodstvu ene kaste, enega plemena, enega naroda nad drugimi, osvajanju, nad-vladanju, tlačenju. To ni slovanstvo, ki osvobujuje, marveč zasužnjuje in razdvaja slovanska plemena sama med seboj; slovanstvo, ki se ne ohranja po sili duha in etike, marveč po nasilju, hegemoniji in za-padnjaško-liberalnem pojmovanju države. In kaj značilno za to liberalno mlado strujo je, da se je takoj od prvega početka orientiralo naravnost sovražno nasproti Hrvatom, ki poleg Rusov predstavljajo gotovo najčistejši slovanski tip po svoji miselnosti.
Slovenska ljudska stranka je kot res-tiično krščanska in slovanska to idejo od samega početka odklanjala. Odklanjala je carizem, žigosala nasilje nad Poljaki in Ukrajinci, pobijala imperializem ruske centralistične državnosti, obsojala srbsko-bol-garski spor, odklanjala tudi velesrbsko misel kot protislovensko. Če kdo citira pro-tivelesrbske izjave >Slovenca< pred vojno in med njo, naj ne pozabi, da je eden največjih Jugoslovanov, dr. Krek, ko je povzdigoval srbski narod in terjal njegovo zedinjenje z ostalimi Jugoslovani, obenem z vso odločnostjo obsodil velesrbstvo, ki je v osvobojenju in večanju srbske državnosti videlo samo sredstvo za podjarmlje-nje, posrbljenje in popravoslavljenje Hrvatov in Slovencev. Kar je hotela SLS s Krekom na čelu, je bilo vedno — pred vojsko, med vojsko in ob osvobojenju — federacija samosvojih slovanskih narodov v medsebojnem svobodnem sporazumu, enota duha, ideje, morale, ne pa sile in gospodstva enega nad vsemi drugimi. Nadvlado-vati ima vsem ena, krščanska slovanska misel, ne pa bajonet, policija in birokracija po vzoru germanstva.
Miselnost SLS je tudi med vojno ostala ista. Celo pristaši zedinjenja Jugoslovanov pod Avstrijo so bili popolnoma^ slovansko orientirani, motili so se zgolj v dejanskem razvoju stvari, ki je Avstrijo po njeni dinastiji mesto napram federalizmu, posredovalni vlogi med zapadom in vzhodom in kulturni nalogi izmirjenje srednjeevropskih narodov gnal vednobolj v smer proti osvajalnemu vsenemštvu. Celo na koncu ekstremni guvernamentnlizem dr. šuster-šiea je bil izpočetka orientiran slovansko in jugoslovansko; guvernamenlalizem sam, ki se je razvil iz čisto osebnih motivov, je bila hudo zmota, ki ji boljši in ogromni del SLS ni sledi) in ki jo le stranka sama premagala. Miselnost peščice guver-namentalistov tudi ni bila po tej plali več usmerjena po katoliški ideologiji, ampak bizantinska, centralistična in absolutistič-
na. Ta miselnost se je kot tuje telo hitro izločilo iz razvoja SLS po njenih lastnih zdravih silah in stranka se je postavila na čelo pogumne, neustrašene borbe v centru države samem za uresničenje jugoslovanskega ideala: svobodne Slovenije, svobodne Hrvatske, svobodne Srbije v sporazumni zvezi.
Kaj pa liberalizem, ki se je zdaj prekrstil v demokratizem? Ostal je, kar je bil. Starinstvo, ki je še leta 1914. preklelo radikalno mladinstvo zaradi njegovega >prekucuštva« in nevarnih velesrbskih marnj, je ob prevratu dalo krmilo popolnoma v roke mladim, ki so se izpočetka potuhnili, da se ob žarkih ljudskega navdušenja ogrejejo in postanejo godni za polet. Potem pa so po! azali, kaj so: druga, samo ix>slabšana izdaia etarega, neslovenskega, centralističnega liberalizma. Takoj
Belgrad, 3. maja. (Izv.) Danes so v Belgradu zopet zbrani poslanci in vsi klubi razen radikalnega so imeli seje. Srbijanski opozicionalni poslanci so poročali o razpoloženju v Srbiji, ki je izborno. Ljudstvo je za sporazum. Načelniki klubov so poučili poslance o poteku krize. — Belgrajski »Od-jek« piše o krizi: Kriza se bliža koncu. Da-siravno se z radikalne strani vsak dan poroča v notranjost države, da ima Pašič volivni mandat, se to ne more trditi. Sploh ез je kaj reda in logike v dogodkih, se lahko z vso gotovostjo izključi ena kombinacija, namreč Pašičeva oligarhija, ki odkrito razvija zastavo nasilja, korupcijo, nereda, nemirov in razdorov. Eno je tudi gotovo, da krona niti najmanj ne želi volitev v današnjih razmerah in v sedanjem razpoloženju.
Belgrad, 3. maja. (Izv.) Danes dopoldne ob pol 10 je predsednik Ljuba J o v a-n o v i ć otvoril sejo narodne skupščine. Ko so bile opravljene razne formalnosti in je bil odobren zapisnik zadnje seje, je predsednik Jovanović prebral Pašičevo pismo, s katerim ta sporoča, da je vlada v demisiji in da ne more prisostvovati sejam narodne skupščine, dokler se kriza ne reši. Nato je Jovanović naznanil, da so seje parlamenta odgodene, dokler se ne sestavi nova vlada. Prihodnja seja se bo sklicala pismenim potom. Ko je Jovanović sejo zaključil, je nastal v skuščini vihar. K
so se obrnili proti slovenstvu in hrvatstvu in poklicali velesrbstvo na pomoč, da zavlada liberalizem s pomočjo Belgrada nad pretani, da si pribori s tujo pomočjo moč, katere si sam v štiridesetletni borbi ni mogel priboriti. Danes se njihova miselnost kaže v vsej svoji pravi podobi: velesrbski neslovenski kasti pomagajo zatirati, gospodarsko izrabljati in nasilovati Slovane v Sloveniji, na Hrvatskem, v Bosni, v Črni gori, v Macedoniji. Pod jugoslovansko firmo maršira danes velekapital neslovan-ske in nekrščenske balkanske porodice, da zasužnjuje slovansko kmetsko rajo od Drave do Vardarja.
SLS pa slejkoprej ve, kje je njeno mesto. Borila se bo, kakor so se katoliški Slovenci že pod Einopielerjem in Klunom, za krščansko slovansko misel in ve, da bo zmagala 1
besedi se je prijavil zemljoradnik Lazič, da stavi na predsednika narodne skupščine nekatera vprašanja. Ker pa Ljubomir Jovanović ni dal Laziću besede, so zemljo-radniki burno protestirali.
Belgrad, 3. maja. (Izv.) Od 5. do 7. ure zvečer je bil v ponovni avdienci pri kralju Ljubomir Davidovič. Po avdienci je bil dobro razpoložen. Vendar ni dal časnikarjem nobenih izjav, ker bi jih sicer režimski listi po svoji navadi potvarjali. Pač pa se je Ljubomir Davidovič takoj zvečer po avdienci sestal z dr. Antonom Korošcem ter ostal dalje časa z njim v razgovoru.
Belgrad, 3. maja. (Izv.) Režimski agenti so danes vrgli v javnost novo in to prav nerodno intrigo glede avdience Ra-dičcvcev, češ, da zahteva dvor, da se morajo Radičevci prijaviti. Vest se naslanja na dejstvo, da še niso bili sprejeti. Pov-darjamo, da Pašić kljub ponovnim prošnjam na dvoru, odkar je 12. prejšnjega meseca moral podati ostavko, ni bil sprejet. Tudi Pribičevič je ponovno prosil, pa ni bil sprejet, ravnotako tudi ne dr. Žerjav. — Kar se tiče sprejema Radičevcev, je pripomniti, da dvor od predsedništva narodne skupščine ni obveščen o konstituiranju kluba Radičeve stranke in tako formalno ne more poslati poziva. Sicer se Radičevci nahajajo stalno v Belgradu,
>Slovenca« nedopustno in tendencijoznd. Razvoj dogodkov jo pa dokezel nasprotno in potrdil, kar smo mi trdili.
VRNITEV DR. NINČIČA.
Belgrad, 3. maja. (Izvir.) Danes se jo vrnil iz Pariza dr. Ninčič.
Seja ministrskega sveta.
Belgrad, 3. maja. (Izv.) Kakor poročajo >Beograjske Novosti«, se je danes dopoldne vršila seja ministrskega sveta. Zunanji minister dr. N i n č i č je poročal o zunanjepolitičnem položaju. Nato so določili podrobnosti potovanje kraljeve dvojice v Pariz, ki se bo vršilo 25. t. m. Kralja spremljala ministrski predsednik in zunanji minister. Na predlog notranjega ministra se je sklenilo, da se mažarske politične organizacije prepovejo, ker se je konstatira! o, da so šle daleč preko svojega dovoljenega delokroga in da gojijo iredentizem. Prepovedan je nadalje tudi kongres mažersko" stranice, ki bi se moral vršiti julri v Velikem Bečkereku.
Izročitev zavoda sv. Jeronima.
Belgrad, 3. maja. (Izv.) Današnji bel-, grajski listi prinašajo sledečo vest iz Rima: Italijanske oblasti so izročile poslaniku kraljevine SHS cerkev in zavod sv. Hieronima. V prisotnosti poslanika so sneli stare avstrijske grbe in znak in postavili jugoslovanske državne. Istočasno je bila izobešena zastava kraljevine SHS. Na ta način so definitivno regulirani odnošaj* med SHS in italijansko državo po poseb-i nem dodatku rimskega pakta, ki govori o izročitvi cerkve in zavoda sv. Hieronima.
BOLGARSKO ODPLAČILO ZA REKVIZICIJE.
Sofija, 3. maja. (Izv.) Bolgarska vlada je deponirala v Sofijski banki vsoto: 1,470.000 franc. frankov za finančno ministrstvo kraljevine SHS. Ta svota je prvi del plačila, ki ga ima Bolgarija glasom sporazuma plačati za rekvizacije, izvršen ne v Srbij za časa okupacije.
BOLGARSKO-ROMUNSKA POGAJANJA RAZBITA.
Belgrad, 2. maja. (Izv.) Poročila iz Sofije pravijo, da so se pogajanja, ki so se vršila med Romunijo in Bolgarijo za za-ključitev nekaterih konvencij, radi pre-: velikih zahtev Romunov razbila.
Izprememtoa režima na Reki.
Reka, 3. maja. (Izv.) Dne 2. t. m. je na Reki prevzel posle novoimenovanf prefekt comm. Sorge. Sprejel jc zastopnike državne in občinske uprave in izdal na prebivalstvo proglas, v katerem pravi, da stopa s tem dnem Reka v okvir normalne italijanske državne uprave. Prefekt sporazuma plačati za rekvizacije, izvrše-. val z neupogljivo voljo in če treba s trdo neizprosnostjo.
MINISTER DUCA V LONDONU.
Pariz, 3. maja, (Izv.) Romunski mini-, ster zunanjih zadev Duca je nenadoma odpotoval v London. Temu potovanju pripisujejo tukajšnji politični krogi velik po^ men, ker sumijo, da se bo Mala antanta v reparacijskcm vprašanju pridružila angleškemu stališču.
BOJI MED TURKI IN FRANCOZI V SIRIJI.
Carigrad, 3. maja. (Izv.) Položaj v Si* riji je vedno bolj napet. Francozi so začeli obstreljevati turr-ke vasi s topovi, kar ja vzbudilo v turških krogih silno ogorčenje. Turški časopisi groze Francozom z naj-oslrejšim odporom in pišejo, da v Siriji nc bo prej miru, dokler nc izgine iz Sirije zadnji Francoz.
REORGANIZACIJA POLJSKE ARMADE.
Varšava, 3. maja. (Izv.) Načelnik poljskega generalnega štaba general Hal-ler jc odpotoval v Pariz, kjer sc bo poga-. jal s francoskimi vojaškimi krogi gledo reorganizacije poljske armade v smislu navodil maršala Foch-a.
ODKLONJEN PROPORC NA ANGLE« SKEM.
London, 3. maja. (Izv.) Spodnja zbornica je odklonila predlog iibcralcev za
RAZOČARANI REŽIMSKI LAEKOVERN EŽI. - RADIKALI PRIPRAVLJAJO PRI-RIČEVIČU DILCO. — VOLIVNE SANSE BLOKA KORUPCIJE SO V SRBIJI ZELO SLABE. - NAŠA POROČILA SE POTRJUJEJO.
Belgrad, 3. maja. (Izv.) Agitacija radikalov in Pribičevičevcev, da ima Pašič od kralja zagotovljen mandat in da bodo sestavili vlado ter 3. maja razpustili parlament, je v enem delu belgrajske javnosti vzbudila precejšnjo napetost, ker so nekateri tem vestem verjeli in zato pričakovali, da bo z današnjim dnem parlament res razpuščen. To trditev so verjeli nekateri tem prej, ker so tako trditev razširjali ne kaki plačani agitatorji, marveč voditelji bloka korupcije in nasilja. To se pa ni zgodilo, temveč je današnji dan do-kezel, da je vprašanje novih volitev poslednja od vseli kombinacij, ki resno pridejo v poštev. Kot prva kombinacija pride v poštev vlada opozicionalnega bloka. Dosedaj se je položaj za opozicijo razvijal pravilno in vse izgleda, da bo kriza rešena pravilno in parlamentarno, ker bi v nesprotnem slučeju bile posledico daleko-sežne, da ne rečemo nevarne. Zr.lo pa niso uspele dosedanje Pašičeve in Pribičevićeve intrige, ne intrige, ne grožnje. Najnovejši poskusi režimovcev s proglasom Radičeve stranke so ostale brezuspešne, ker jih dejstva niso potrdila. Popolnoma gotovo je, ta proglas ne igra nobene vloge, in zdi se, da je Pašičev govor v Bjelini dosegel ravno nasproten učinek, kakor pa je Pašič nameraval. Je to tudi povsem razumljivo. Zato smo dejali, da so položaj razvija pravilno. Prvi koraki k razčiščen ju bodo storjeni v prvin dneh predr.lojenega tedna. Ni pa verjetno, da bi se to /godilo že v pondeljek,	j
Belgrad, 3. maja. (Izv.) Odkar je Pašič sestavil vlado s Pribičevičem, se šo :ii vršila niti ena seja radikalnega kluba in večina poslancev režimskega bloka je nepoučena o resničnem položaju. Tako je verjela večina poslancev, da bo parlament razpuščen; zato je med njimi sedaj tem večje nerezpoloženje. Glede Pribičeviča so si radikali edini v tem, da se ga je treba čimprej otresti, da tako na žalosten način konča svojo politično kariero. Sploh je med ra-dilcali zelo slabo razpoloženje, ker s svojih agitacijslcih jx>tovanj niso prinesli povolj-nili uspehov. Razen plačanili agentov in ob-skurnih elementov nihče no odobrava režimske politike. Šanse bloka korupcije in nasilja so tudi v Srbiji danes slabše kot sploh kdaj dosedaj, zato radikali niti malo niso navdušeni za volitve. Ravnotako je jasno, da so demokratske izdajice izgubile vso poštene pristaše.
Belgrad, 3. maja. (Izv.) Ko je bil pred enim tednom v avdienci dr. L u k i n i č, smo na podlagi točnih informacij iz krogov radikalnih ministrov prročali o skrajno kla-vernem nastopu dr. Edo Lukiniča. Poročali smo samo to, kar je izjavil radikalnim ministrom, kalere jo o tem obvestil sam dr. Lukinič, a zato je jasno, da so bile naše informacije bolj točne, kakor one režimskih listov, ki so ravno po tej avdienci pričeli trditi, da bosta Pašič in Pribičevič danes sestavila novo vlado. Zalo pa teh naših informacij niso mogli takoj deniantirali. Šele danes po osmih dnoh je v Pribičevičevi >ilečk izšla v<*it. ki "neuuje tako uisanje
Razoiščenje krize sa pilcakuje ta teden.
FORMALNA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. - DAVIDOVIČ NA DVORU. - ONEMOGLO INTRIGIRANJE REŽIMOVCEV.
skega cesarstva močno učinkoval na sosedne narode. Ta vpliv je bil po večini negativen: dobro strani staro bizantinske kulture so se bile že davno izgubile, ostale so po večini samo slabe, ki so jih v prvi vrsti podedovali Srbi. V novi in najnovejši dobi pa se vpliv vzhoda kaže v vplivu Rusije, ki se ne pojavlja samo pri južnih Slovanih ampak po celi Evropi in še dalje na zapad.
Hrvati v Bosni in Hercegovini so bili dalje časa pod orientalskim vplivom ko ostali; deloma so pod njim se danes, vendar pa gre njih razvoj paralelno z razvojem ostalega hrvatstva. Po svojem geografskem položaju bi bili Hrvati sicer lahko v enaki meri pod vplivom vzhoda kakor zapada, katoliška vera pa jih je spravila pod pretežno zapadni, pozneje izključno zapadni vpliv, kakor je n. pr. tudi pri Srbih pravoslavjc pomagalo Srbe formirali kot svojevrsten vzhodnobalkanski narod.
Narodnosti same in njenih pojavov na polju duševne in materijelne kulturo pa se po pisateljevem mnenju ta zapadni vpliv ni doteknil, ker je bil v prvi vrsti omejen na zastopnike višjih stanov, ki jih je hrvatslvu naravnost odtujeval. Pravo jedro hrvaškega naroda, njegov tretji stan, ljudstvo samo, je sicer tudi prišlo poo vpliv zapada, pa je v svojem bistvu ostalo hrvaško nacijonalno, ker teh zapadnih vplivov ni kratkomalo prejemalo, ampak jih je zdaj z večjim, zdaj z manjšim uspehom predelovalo. Takih neprebavljenih zapadnih sestavin je v hrvaški kulturi ostalo razmeroma malo, tako da imamo danes hrvaški narionalnokulturni tip, ki se jo razvijal sam iz sebe in kaže zapadne vplive bolj po formalni strani kakor po svoji vsebini. Glaven razlog za ta pojav je pač dejstvo, da se ta zapadni vpliv ni mogel uveljavljati na široke mase naroda.
Mecl slovanskimi narodi kažejo Hrvati slovanski tip v izredno čisti obliki in v mnogo večji meri ko Srbi. Rasni in kulturni tip, ki ga predstavljajo Hrvati, je čist in specifičen, ki se je vkljub tujim vplivom skozi stoletja ohranil, ne da bi se utopil v tuji kulturi ali pa odtujil prvotni nacionalni obliki. Danes je položaj tak, da Hrvati ne odklanjajo zdravih elementov, ki se nahajajo v kulturah tujih narodov; zato je problem vedno v tem, da se tuje kulture po svoji vrednosti ocenijo, njih zdravi elementi pa od Hrvatov tako popolnoma resorbirajo, da postanejo naravnost hrvaški.
Kulturna in nacionalna orientacija Hrvatov je bila vedno zapadna, glede politične orientacije pa so voditelji hrvaškega naroda neprestano kolebali med vzhodno in zapadno orientacijo. Hrvaški duševnosti je vzhodna orientacija mnogo bližja ko zapadna, ker so Hrvati v svojem bistvu slovanski narod. Ta problem notranjega razpora je akuten posebno v današnji politični borbi, pri kateri se udeležujejo najširše mase hrvaškega naroda in ki je v svojem bistvu ravno trko politična, kakor tudi kulturna. Slepo se udati in zapisati eni izmed teh dveh oricnfacij za Hrvate ni dobro. Z zapadom jim ne kaže iti, pravi pisatelj s ponovljeno slavjanofilsko frazo o »gnilem zapadu«, ker je zapad na izumiranju in ni d za svoje lastne narode nima več dovolj svežih in životvornih sil. Tudi vzhodnje orientacije se Hrvati ne morejo okleniti, ker je danes še premalo izrazito izklesana. Njena idejna predhodnica, današnja Rusija, jo skuša šele oživo-tvoriti. Iz dosedanjega razvoja pa še ni razvidno niti ali jo za življenje sposobna,
niti ali je dobra, koristna, trajna in odgovarjajoča duševnemu ustroju in nagnjenjem hrvaškega naroda. Deloma je vzhodna orientacija za Hrvate naravnost nevarna. Odlikuje jo namreč vztrajnost in žila-vost posebne vrste, ki se je prav očitno pokazala n. pr. v srbskem nacionalizmu. Tako bi lahko s to lastnostjo postala če že ne naravnost usodna, pa vendar v nelri meri nevarna za mirni in nemoteni notranji razvoj hrvatstva, če bi se ji z dušo in telesom udala.
Balkanska orientacija pa po svojem bistvu tudi ni nikaka orientacija, ker ni gravitacija v določeno smer, ampak samo neke vrste stanje, ki se ne menja in ne daje nobenih novih idej niti na polju politike, niti na polju kulture. Zunanjih vplivov ne sprejema, ampak drži vse skupaj v nekem latentnem položaju in stanju. Vsled vsega tega hrvatslvu ne preostane nič drugega, ko da se po svojih močeh brez ozira na svet trudi za svojo orientacijo, ki mora izhajati iz Hrvatov samih. Glavni problem je: postaviti se na lastne noge in svojo bodočnost graditi iz lastnih narodnih elementov; zahteva pametne, realne politike pa je, da se konstruktivni, pozitivni elementi jemljejo, kjer so, najsi potem že na zapadu ali na vzhodu. Tako bodo Hrvati ohranili svoje bistvo, ne bodo utonili niti v zapadu niti v orientu, ampak bodo med obema tvorili prepotrebni most, kar je naravnost njih naloga in bistvo njih geografskega položaja in zgodovinske misije.
ЕШВОСрШО fašizma.
Trst, 2. maja 1924.
Zdi sc, da fašizem kar ne more najti prave formule, po kateri bi dal svoji stranki primerno organizacijo. Kadarkoli se zbere najvišji fašistovski organ Visoki svet — in to se zgodi večkrat na leto — se mora zmeraj baviti z reorganizacijo stranke. Na vse mogoče načine se je poskušalo se organizirati, a kakor rečsno, dosedaj šc niso našli načina, ki bi jih zadovoljil. Tudi najnovejše zborovanje tega sveta se je pečalo s tem vprašanjem in »Slovenec« jc že o tem tudi kratko poročal. Sedaj stoji stranki na čelu, poleg Mussolinija, zbor štirih mož (kvadrium-virat), ki pa niso nič drugega kakor izvrševalci Mussolinijevih ukazov. Dosedaj je igral v stranki važno vlogo generalni politični tajnik poslanec Giunta. Njegova j odslovite v je povzročila precej pozornosti. Izmed vrst fašistovskih časopisov, posebno pa iz opozicionalnih, se da sklepati, da se je ta znani možakar, ki si je stekel največjo slavo v fašistovski stranki z za-žigom Narodnega doma v Trstu, mnogim fašistovskim prvakom zameril s svojo pre-potenco in ošabnostjo. Zato so pri zadnjem zborovanju Visokega sveta pritisnili na Musolinija, da ga je odslovil. Da je Giunta postal pri mnogih vodilnih in uglednih fašistih nepriljubljen, smo zvedeli tudi iz vira, ki zelo dobro pozna razmere v vodilnih krogih stranke. Neki fašistovski prvak se je javno izrazil: »Mussolinija radi ubogamo, ukazom drugih se pa ne bomo pokorili.« — Fašizem pa išče razen primerne organizacije tudi svojo filozofijo. Toda tudi tu opazujemo iskanje in tipanje. Njihovi življenski nazor je zmes najraznovrstnejših, tudi nasprotnih sistemov. Idealizem in materializeru, religija in ateizem, to se vsevprek meša. Oni, ki pravijo, da hočejo, da bodi katolicizem : podlaga vsemu moralnemu življenju itali-
uvedbo proporca pri volitvah z 238 proti I 144 glasovom. Mac Donald sam je velik I nasprotnik proporca.
PRELOM MF.D LIBERALNO IN DELAVSKO STRANKO NA ANGLEŠKEM.
Pariz, 3. maja. (Izv.) «Petit Parisien« oroča iz Londona, da je prelom med li-eralno in delavsko s,iranko gotova stvar.
PRIZNANJE DAWESU.
Wasbing\on, 3. maja. (Izv.) Včeraj je predsednik Coolidge sprejel Dawesa in njegove tovariše in jim izrekel priznanje $n zahvalo za njihov trud pri reševanju reparacijskega vprašanja.
COOLIDGE IN PRISELJEVANJE JAPONCEV.
Newyork, 3. maja. (Izv.) «Associoted Press« poroča, da predsednik Coolidge ne bo protestiral proti prepovedi priseljevanja Japoncev, pač pa bo poskušal omiliti izvedbo dotičnega zakona.
CARPENTIER — TOWNLEY.
Dunaj, 3. maja. (Izv.) Na podlagi filmskega posnetka je športna komisija ugotovila, da je Carpentier pravilno premagal Bvojega nasprotnika Townley-a.
.	OBSOJEN VOHUN.
Vratislava, 3. maja. (Izv.) Tukajšnje Heželno sodišče je obsodilo na 10 let težke ječe 27letnega nadporočnika Adolfa Bacherja, rodom Poljaka, ker jc izdajal (vojaške tajnosti francoskemu kapitanu Roux-u, ki je vodil špijonažno pisarno v Katovicah.
NAPAD NA FAŠISTE.
Rim, 3. maja. (Izv.) V Creraoni je napadla gruča komunistov tajnika fašistov-ske organizacije Dovdonija in ga obdelovala s palicami. Vsled težkih telesnih po-Žkodb je Mordoni umrl v bolnišnici Policija je prijela šest napadalcev._ ^
Dr. Joža Glonar:
Na prelomu 3ve!i svetov.
»Nova Hrvatska^, mesečnik, ki skuša teoretično fundirati ideologijo gibanja, ki ga izraža v svojem imenu, je v svoji zadnji številki iz peresa dr. M. V u k e 1 i 6 a prinesla članek pod naslovom: »Hrvati na raskršču. istoka i zapada«. S tem člankom ekuša pisec rešiti eden najtežavnejših problemov, predno poda načrt teorije hrvaške narodnosti in hrvaške narodnostne ideologije.
Za definicijo bistva hrvaške narodnosti se mu konstatacija eama, da so Hrvati bili pod vplivom vzhoda ali zahoda, ne zdi potrebna, ker ta vpliv za posebnost hrvaške narodnosti ni odločilen. Nobenega dvoma ni, da so se Hrvati razvijali pretežno pod vplivom zapadnega nacionalizma in zapadne kulture, kakor je na drugi strani zopet jasno, da so precejšnji deli Hrvatov, posebno v zgodnji dobi hrvaške zgodovine, bili tudi pfod vplivom vzhoda. Ta vpliv vzhoda pa je na Hrvate bil precej neznaten in je v poznejši dobi popolnoma prenehal. Zapadni vpliv se je kazal v prvi vrsti v kulturnih (verskih) vplivih, ki so prihajali iz Italije, v nacijonainopoiitičnih vplivih iz Francije in vplivih iz Avstro-Ogrske in Nemčije, ki pa so po svojem bistvu in po svojih tendencah bili kulturno in politično Hrvatom očitno sovražni. [Vzhodni vpliv se je kazal v prvi vrsti v vplivu stare bizantinske kulture, ki je še po padu Bizanca in starega vzhodno rim-
Velikonočne slavnosti v SevaSji
Velikonočne slavnosti v Sevilji v go-lovih točkah nič ne zaostajajo za onimi v Rimu in se odlikujejo vsled svojega izrednega značaja, ki jim ga je vtisnil duh španskega naroda in navade duhovništva. Občevanje med duhovniki in ljudstvom je v Španiji mnogo bolj tesno kot v katerikoli drugi državi. V Španiji kadijo duhovniki na cestah in pijejo po kavarnah svojo kavo, kot vsi drugi ljudje.
V cerkvah ni klopi, niti stolov, vsi ljudje stojijo. Cerkev je za vsa živa bitja in če se slučajno kak pes izgubi vanjo, ga nihče ne izganja. In neka lepa navada kaže naivno, a obenem prisrčno in veselo vero Špancev: na veliki četrtek, petek in soboto nosijo osebe, ki majo tiče v kletkah, slednje v cerkve, da žvrgolijo in na ta način častijo Boga.
Od cvetne nedelje do velikonočne sobote se dan na dan vršijo procesijc, ki jih prirejajo bratovščine, katerih večina je zelo stara, kajti prva, bratovščina de San-to Enticrro (sv, pogreba), je bila ustanovljena v 14. stoletju. Te bratovščine so včasih korporativnega značaja, tako n. prim. obstoja bratovščina smoikarjev (cigare-ros), ali pa pekov (panaderos).
Te bratovščine nosijo v procesijah neke vrste odre, imenovane «paso«, na katerih se nahajajo kipi Matere Božje ali svetnikov. Ti kipi so oblečeni v krasne obleke in nosijo dragocene plašče. Vse to tvori občudovanje ljudstva.
Obredi velikonočnega tedna privlaču-
- ' •	______________"_____■ —ГГ-ГГГТГГ1М--.	, . ГД
jejo tudi mnogo tujcev. Lahko si predstavljate velikost in težo teh «pasos«, če pomislite, da je za nekatere treba trideset mož, da jih nosijo. Ena bratovščina ima lahko več «pasos«, in v Sevilji je okoli 70 bratovščin.
Seviljske dame okrasijo s svojimi lastnimi dragulji roke in vrat svelih kipov. Zato tudi korakajo orožniki ob strani. Sicer so pa vojaške čete postavljene po cestah in ne delajo samo reda, ampak tudi izkazujejo kipom čast, ki jim gre.
Nekatere procesije se vrše ponoči pri luči ogromnih sveč in te delajo največji vtis. Vse se vrše v prisotnosti lokalnih oblasti, ki so zbrane na nalašč za to po-stavljenm odru, in generala, ki zastopa kralja in v katerega družbi je več oficirjev vseh vrst.
Včasih se zgodijo čudni slučaji. Navdušen gledalec začne na glas prepevati o svoji trdni veri. Te manifestacije se imenujejo «sactas« in navzoči jim ploskajo ali pa se jim rogajo, če niso dobre.
Cerkveni obredi so enaki onim v vseh drugih deželah. Vendar spominjajo nekateri na obrede pred skrinjo zaveze v starem zakonu. Tako na primer izvaja mladina pred glavnim oltarjem stolnice strogo odmerjen plese na Veliko soboto. Ti plesi se imenujejo «seises«.
Obenem se blagoslovi velikonočna sveča, ki tehta 350 do 400 kilogramov. S tem so cerkveni obredi končani in velikonočno jagnje pričakuje goste v hiši. Vsakdo si ga je lahko kupil zadnje tri dni
velikega tedna pri Ptierta de la carne (vrata mesa) v «matadoro« (klavnici), kjer je posebno tržišče zanje.
Včasih pade na veliki teden tudi druga velika španska slavnost, imenovana «feria« (semenj). Ta se vrši od 18. do 20. aprila.
Seviljski semenj je poljedelski in živinski semenj, obenem pa narodni semenj z vsemi vrstami atrakcij: komedije, cirkusi, strelne barake itd. Človek se pa moti, če misli, da je seviljski semenj isto kot semenj v kakem drugem evropskem mestu. Pod sinjim španskim nebom pestro vrviio žive barve narodnih noš, tu sreča-vamo tipe krasnega andaluškega naroda, cigane in meščane. To sicer še ni Orijent, tod Evropa to gotovo ni.
Elegantni del slavnosti se vrši poleg Prado de San Sebastian, na katerem je nastanjen semenj. Na obeh straneh dolge avenije so postavljene lesen kolibe, imenovane «casetas«. Te najamejo za ves čas slavnosti družbe ali rodbine. V teh kolibah, ki so razkošno opremljene, se ljudje shajajo, plešejo in gledajo mimoidoče sprehajalce. Tu lahko občudujemo slikovite vprege mul ali konjev, elegantne jahače in lepe Španjolke v narodnih nošah.
Lc ob takih slavnostih se še vidijo te noše, ki na žalost vedno bolj izginjajo. Španjolke nosijo peče in avbe iz belih ali črnih čipk, aH pa iz črnega baršuna.
Nepozabljiv jc pogled na tako pestro množico, ki se z južno živahnostjo preriva in vrvi oo široki aveniji.
janskega naroda, so pristaši najbolj pogansko zamišljenega nacionalizma, ki dovo-ljuje vsako nasilstvo, tudi uboj političnih nasprotnikov in požig katoliških zavodov, ker da eo jim premalo nacionalni. Oni isti, ki pravijo, da je fašizem religija, ki mora navezati na stare krščanske tradicije izza časa pred reformacijo in francosko revo-lucijo, se dan za dnevom med seboj dvo-bojujejo, kakor kažejo skoraj dnevno poročila o dvoboju rned fašistovskimi vodi. telji; kot dokaz za to našo trditev naj služi neki dogodek, ki je zbudil te dni v Italiji veliko razburjenost med vsemi dobro-mislečimi Pred letom je izšla naredba, ki jo je ministrski svet soglasno odobril, ki prepoveduje hazardne igre, češ, da so nemoralne in da pospešujejo ljudske strasti. Stroge kazni so bile zažugane onim, ki bi to prepoved prekoračili. Te dni je pa isti ministrski svet, tudi soglasno izdal novo naredbo, ki dovoljuje in urejuje hazardne igre. Cel vihar gre po Italiji proti tej na-redbi, posbno popolarski časopisi in tudi »Osservatore Romano« pišejo ostro proti tej novi naredbi in vprašujejo: ali je po. stalo to, kar je bilo še pred letom nemoralno in ljudstvu škodljivo, sedaj naenkrat moralno in dobro? Na Mussolinija dežuje protestov zaradi tega od strani verskih in drugih organizacij, ki imajo svrho obrambo morale med Italijani. Že iz oficioznega odgovora pa, ki ga daje Mussolini po svoji agenciji Volta, je razvidno, da te svoje naredbe nc bo umaknil, ker se v tem odgovoru iz njihovih argumentov norčuje in jih zafrkava, kakor je to pač njegova navada. Kakor v tem slučaju, tako je postopal fašizem že sto- in stokrat, Ta naredba kaže torej jasno, da fašizem nima nobenih trdnih načel in da se ravna vedno le po znanem principu: Cilj posvečuje sredstva. Kakor bolje kaže. V tem slučaju gre za to, da se napolni državna blagajna. In taka stranka hoče dvigniti moralo ljudstva?! Da pa je med Italijani še smisla za ljudsko nravnost, kaže to, da so nastopili proti tej novi naredbi ne le popolarski listi in katoliške organizacije, ampak tudi vsi drugi opozicionalni listi in — tudi taki, ki simpatizirajo s fašisti Mnogi zamerjajo Mussoliniju, da je izdal tako zakonsko naredbo, češ, saj ima sedaj zagotovljeno večino v parlamentu in je ta naredba nekonstitucionalna. Toda upanje пз parlament je prazno, saj je znano, da je Najvišji Svet prepovedal ustanovitev fašistovskega kluba v parlamentu. Mussolini noče dovoliti niti svojim prista-šom svobodnega izražanja svojih tnisli, ker se boji, da bi iz tega lahko nastalf med njimi take diference, ki bi stranko uničile. Ta njegov strah jc seveda opravičen, če se pomisli, iz kako različnih elementov jc sestavljena vladna večina. Med njimi je mnogo liberalcev, demokratov, pa tudi prepričanih katoličanov. Zato večina zaenkrat ne bo i-nela druge naloge, kakor glasovati za vladne, to se pravi Mussoli-nijeve predloge. — Iz vsega tega je razvidno, da je fašizem konglomerat tako raznovrstnih in nasprotnih idej in ljudi, da je treba res Herkuiovega napora, da se to poslopje ne podre. Ta Herkul je Mussolini. Ko bo on padel, bo v Italiji ena velika ' podrtija.
11 zunanje politike.
Popolari. Dne 2. t, m. je zborovalo v Rimu vodstvo Italijan, ljudske stranke. Sklenili so vložiti ugovor proti volitvam v Markah, kjer bi moral dobiti mandat popolarski kandidat Bertini, in proti volitvam v Kalabriji, kjer bi moral biti izvoljen popolarski kandidat Siles. Strankin kongres se skliče po vsej priliki me-scca oktobra v Rim ali Milan. Glavna točka bo volitev novega političnega tajnika. Po splošnem mnenju se bo kongres izjavit za to, da se tajnik ne voli in da ostane vodstvo stranke še dalje v rokah sedanjega triumvirata.
Beležke.
Demokratski nazori o demokraciji. »Ju« tro« od 3. maja, št. 105, piše, da gre v sedanji krizi za to, »ali naj gre bodoči razvoj naše države v smeri notranje utrditve na temelju unitaristične ideje, ali pa naj se prične dekonstruiranje Jugoslavije na podlagi separatistične misli s sicer neizrečenim, pa vendar le pripuščenim zadržkom dejanskega razjedinjenja«. Ta dilema je od samostojnih demokratov prosto podtaknjena, kajti dejansko je dilema čisto drugačna. Na eni strani gre res za unitari-stično idejo, ki pa, kakor kaže dejanski razvoj, ni utrdila države, marveč jo resnično dekonstruira in katera se da vzdržati zgolj s kruto silo— na drugi strani pa gre za res notranjo utrditev države na podlagi samovlade vsakega jugoslovanskega naroda brez »neizrečenega, pa vendar le pripuščenega« zadržka »dejanskega raz jed in jen ja«, kajti ta zadržek obstoji samo v »Jutrovi« glavi. O razjedinjo-nju sploh ne more biti govora, ker se hoče ravno notranjo edinstvo zagaran-tirati potom samoupravnega narodnega načela« ki dajo dobrim siiam svobodneea гат-
maha za dograditev države v demokratičnem duhu. Naši »demokrati« sploh vsa vprašanja preje postavljajo na glavo, preden jih rešujejo — zelo enostavna metoda. — Nadaljenravi »Jutro«, da je »edino narod kot nosilec državne idejo in moči poklican reči v tem sporu odločilno besedo«. To se pravi, »Jutro« zahteva volitve. Dobro. To pa ni glavno. Glavno je, da morata te volitve po »Jutru« voditi Pašič in Pribičevič in sicer »kot čuvarja dosedanjih temeljev naše države!« To je po »Jutru« — »po principih demokratizma k Zopet problem na glavo postavljen! Po principih demokratizma je, da morata Pašič in Pribičevič definitivno demisijonirati, ker predstavljata po vstopu HRSS v parlament manjšino. Prav zato, ker sta manjšina in to tudi sama dobro vesta in čutita, hočeta volivni mandat, da si eventualno ustvarita večino z nasiljem in s krvjo, če treba, kakor je Pašič sam izjavil. Prav zato, ker ta dva moža čuvata dosedanje temelje ustave, morata po demokratskih principih odstopiti, ker večina tega temelja — centralizma namreč — ne priznava in noče. Po demokratskih principih je torej ravno narobe, kakor piše »Jutro«.
Novo kost je dobilo demokratsko ča-eopisje, ki jo z veliko slastjo gloda. Na shodu S.LS v Kostanjevici so namreč zaupniki predlagali, naj se iz naših šol odpravi cirilica. V tem vidita «Slovenski narod« in pa »Jutro« seveda «mržnjo proti Srbom«, proti »slovanski svetinji« in se ogorčujeta, češ SLS «ni imela svojčas niti besedice protesta proti nemščini v šolah«, cirilico pa preganja. To vpitje demokratskega tiska je pa goli humbug. Boj za slovensko šolstvo je vodila pod Avstrijo res uspešno edino-le SLS. Škof Jeglič je z ogromnimi osebnimi žrtvami ustanovil prvo edinoslovensko gimnazijo, ki jo tudi danes vzdržuje sam, ne da bi jo država podpirala z enim samim fickom. Nemške gimnazije so se polagoma poslovenjale zgolj po prizadevanju SLS. V borbi za narodno šolstvo je stala SLS v dunajskem parlamentu v prvi vrsti in ga je v kranjski deželi, ko je prišla tu do oblasti, izvedla zmagovito do konca. Kar pa se tiče cirilice, ne vodi SLS do nje prav nobena mržnja, zahteva pa striktno enakopravnost, tako da se imajo tudi Srbi učiti v ljudskih šolah slovenščine in latinice, in sicer toliko, kolikor Slovenci srbohrvaščine, ker srbohrvaščine ne priznavamo pod nobenim pogojem za edini drž. jezik, niti cirilice za državni alfabet, ampak za jezik in alfabet poleg slovenskega! Pri tem pa pristoja slovenščini v Sloveniji v uradih in šolah prvo mesto in naša deca se ima preje dobro in temeljito naučiti materinega jezika, ne pa ga zanemarjati in izkvar-jati, kakor se to zdaj od učne uprave namenoma dela v svrho posrbljevanja slovenske mladine s tem, da se odreja cirilici in srbohrvaščini neprimerno veliko mesto v učnem obratu na škodo slovenščini- Kakor smo prijatelji srbskega naroda, tako smo prijatelji tudi njegovega jezika in pismen, bomo pa slejkoprej odločno zahtevali, da naša šola ostani slovenska in da pouk v drugem slovanskem jeziku, naj bo že katerikoli, ne sme prikrajševati prvenstvene vloge, ki gre materinščini. Isto zahtevamo v uradih v Sloveniji in bomo tudi zahtevali, da se pravice slovenščine v Sloveniji zasigurajo v ustavi, določnejše in jasneje nego danes! Pri tem nas natolcevanje demokratskega velesrbskega tiska ne bo čisto nič motilo.
Naši velesrbi iu HRSS. Radičeva stranka, kakor znano, še ni izdala napovedanega manifesta, ki ima precizirati njeno stališče do sedanjega položaja v državi SHS. Režimski listi so pa vedeli že davno povedati, da bo ta manifest zopet »negiral državo«, da je torej izključeno, da bi se mogla krona nanj ozirati in priti opozicionalnemu bloku, kojega član je Radič, nasproti. Zdaj naenkrat pa so reži-movci izvedeli ravno nasprotno — dasi manifest tudi zdaj še ni objavljen — da namreč izraža »udanost, patriotizem, lojalnost, ustavnost, povratek k državi, k parlamentu, pristanek na vlado in kralja.« (»Slovenski narod«, 4. maja, št. 102.) In glej — »Slovenskemu narodu« to ni prav! Preje je zabavljal dan na dan, zakaj Radič noče »priznati države«, zdaj, ko »Narod« ve poročati, da je vse priznano, pa se huduje! Tu se jasno vidi, da režimov-cem ni čisto nič za državo, ampak samo zato, da sedanje razmere, ki povzročajo samo nezadovoljstvo, trajajo dalje, da bi imela Pašič in Pribičevič povod izrabljati to v svoje temne svrhe. Po njihovem za-mislu ne smo nihče biti v Jugoslaviji »državotvoren«, »patriotičen« in »nacionalen«:, kakor samo Pašič in njegovi radikalni ter samostojno-demokratski pandurji! Kajti od te špekulacije ta režim živi in brez nje bi se pogreznil v nič. Pa se tudi bo!
Tempora mutantur, Nekdanje glavno
glasilo avstrijskega in srednjeevropskega svobodomiselstva sploh — «Neue Freie Presse« — iz katere je zajemalo vse svoje inspiracije tudi clovensko naprednjakar-atvo, je 1. maja 1924 posvetilo lep članek posvetitvi nove katedrale v Lincu,
»božjega hrama«, ki tudi nazunaj predstavlja moč, ugled in pomen rimskokatoliške cerkve«. Zgodovina, ki jako ljubi duhovite šale, je hotela, da je začel to veličastno stavbo, najmodernejši spomenik gotike v našem času, pred 62 leti škof Franc Jože! Rudigier, veliki bojevnik zoper avstrijski liberalizem, katerega glasnik je bila «N, Fr, Presse«, Danes pravi ta list, da je kulturni boj položen ad aeta in i slav? ogromni kulturni pomen katolištva. — Samo na Slovenskem so se še ohranili liberalni ichtyosaurusi, ki pa bodo menda tudi kmalu prišli v kakšen muzej.
Svobodomiselne kvante zopet priob-čuje »Jutro«, ki prevaja nek češki svobodomiselni pamflet zoper katoliško cerkev, ker samo ni vstanu iz sebe niti kaj tako neumnega producirati. Vrednost tega pam-fleta se razvidi n. pr. iz trditve: »Duhovnike je papež Inocencij III. proglašal naravnost za bogove.« Kje in kdaj je to Inocencij III. izrekel, pamflet ne pove kakor tudi nedokazuje ostalih svojih trditev. Seveda je stvar popolnoma izmišljena. Kljub takemu načinu boja zoper katoliško cerkev pa se »Jutro« ne bo ob kakšni prihodnji priliki obotavljala izjaviti, da jo JDS »edina prava zaščitnica katoliške vere v Jugoslavi ji« ...
Fašist Obljubek m slovenski liberalci. Včerajšnji «S1. narod« javlja, da je župan v Kojskem Obljubek postal fašistovski tajnik. Pri tej priliki dostavlja, da je bil v začetku Obljubek pristaš narodne napredne stranke, potem Mrmoljev agrarec in nato — »klerikalni novostrujar«. «Slov. narod« priporoča «Slovencu«, naj ne pozabi dostaviti, ako bo pisal o njem, da je pred vojno konventiral iz liberalca v našega pristaša. To je edino veselje in tolažba za naše liberalce, da je Obljubek bil «novostrujar« in še to je po dolgem času tik pred vojno konvertiral. Ni bil torej vzgojen v naših vrstah kakor noben odpadnik na Primorskem. Koliko je pa tako spreobrnenje vredno, vidimo danes, ko je zašel med fašiste. Zakaj pa liberalci molče o drugih fašistovskih prvoboriteljih? Kaj pa bivši zastavonoša «Sokola«, Obljubkov sorodnik, sedaj fašistovski pretepač Juša, kaj pa nekdanji Sokol rihemberški fašist Čigoj, kaj Sfiligoj, Bendeli, Peterencli itd. Vsi so stali v naredno-naprednih vrstah. Danes so pa izdajice.
Škof Jeglič:
¥
ICU.
Udeležil sem se posvetitve nove velikanske v gotičnem slogu sezidane cerkve v Lincu, ki jo je zasnoval veliki linški škof Franc Rudigier v spomin na poglobitev verskega nauka o brezmadežnem spočetju Device Marije.
Že v aprilu 1. 1855, je škcf Rudigier objavil svoj trdni sklep, da namesto tedanje neznatne stolnice sezida novo veličastno v proslavo in na čast Brezmadežne, Dne 1, majnika 1862 je škof blagoslovil temeljni kamen za cerkev, ki naj ima glavno ladjo dolgo 130 metrov, počezno dolgo 60 metrov, ki naj ima postranski ladji visoki po Hi/o m, glavno ladjo pa visoko 31, do vrh strehe 44 m, in zvonik visok 134,8 m.
Proračuna ni napravil, rekoč: »to cerkev naj zida ljubezen do Brezmadežne; zidali bomo, dokler cerkve ne dovršimo.« Za zidanje so -uporabili jako lep domač kamen, mogočni stebri so iz granita, za oltarje pa so uporabljene razne najlepše vrste marmorja. Do konca 1. 1923. so znašali stroški 1,367.439 K. Vse je žrtvovala ljubezen gornjeavstrijskega ljudstva. Prispevki so bili tako po srcu ljudskem, da so že šolski otroci svoje prihranke za lo cerkev drage volje darovali.
Pa saj je šlo za čast Brezmadežne! In to v našem veku, ki se posebno po mestih nagloma pogreza v zmote brezbožno-sli. Obstoja načrt prostozidarskega judov-stva, da mora krščansko ljudstvo ubožati in potegniti se v najgrše spolne zablode. Odtod nesramnosti v glediščih, nesramnosti v kino, nesramnosti pri plesih skoraj popolnoma nagih oseb. In katoliški kristjani, celo iz dobrih, vernih družin hite na te nesramne kraje, puščajo vanje svoje deklice in fantiče, da se čim prej spolno pokvarijo, se jim omadežuje domišljija in vsa podla strast vzbuja. Prostozidarsko judovstvo to gleda in triuinfira.
Kolikega pomena je v teh časih Brezmadežna! Deklica in fantič hiti k njej, pri-beži pod njeno okrilje, navzemi se njene globoke vere in vžgi si srce njene svete, čiste ljubezni! Ostala ti bo domišljija nepokvarjena, telo neomadeževano, duša čista kot kristal in srce nedolžno veselo. Zato so pa ravno Marijine družbe s svojimi vzvišenimi nameni prevažne za vse življenje, posebno za brzdanje in pravo omejitev prenevarnega spolnega nagona.
Ni čuda, da so se te dni, posebno dne 1, majnika tolike množice katoličanov zbrale v Lincu, da proslave Brezmadežno; ni čuda, da so od vseh strani prihitele Marijine družbe dekliške in mladeniške, ki so se šc na posebnih sestankih vncmaie sa ' vztrajnost v čisti ljubezni,
In pravo je zadel linški škof, ki je priredil veličastno slavje v cerkvi in zunaj nje. Papež sam je poslal kot svojega zastopnika kardinala Friihvvirta, pripeljala sta se kardinala iz Dunaja in iz Monako-va, prišlo je še nekako 25 škofov, do 30 opatov in več sto duhovnikov, svetnih in redovniških.
V cerkvi se je opravila daritev svete maše v armenskem, grško-katoliškem in v našem rimskem obredu z največjim sijajem. Zunaj cerkve je bila v sredo zve-j čer bolj pozno krasna procesija z lučica-mi, v četrtek pa velikanski obhod vernega ljudstva, ki je vkljub dežju vztrajalo do konca navdušeno, vedro in zadovoljno.
Dragi moji Slovenci, častimo Brezmadežno, da rešimo sebe in rod pogina in pogube!
.Tožica pri Ljubljani. V nedeljo, dne 18. maja proslavi tukajšnji orlovski odsok 15 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se bo vršila v Stožicah javna telovadba z zelo zanimivimi točkami. Pri prireditvi sodeluje pol-noštevilna godba Mladinskega doma v Ljubljani. Bratske odseke opozarjamo na to prireditev in jih žo danes prijazno vabimo, da nas nmogobrojno poselijo. Bog živi!
Šmartno pri Litiji. V nedeljo, 11. maja ob 3. pop. bo v Društvenem domu lepa zgodovinska igra »Quo vadiš«, iz prvih časov
krščanstva, ko je vladal v Rimu grozoviti* razuzdani cesar Nero in je še živel apostol Peter. Igra je narejena po romanu >Quo va< dis«, ki ga je spisal največji poljski pisatelj Sienkievvicz. Ime igre je povzeto iz ustnega izročila, ki nam pripoveduje, da je hotel ob| Neronovem preganjanju kristjanov sv. Peter ubežati iz Rima, so mu jo na begu prikazal Jezus. Peter ga vpraša: »Domine, quo vadiš?« »Gospod, kam greš?« Jezus mu odvrnet »Grem v Rim, da bom zopet križan!« Ta odgovor osramoti Petra, gre nazaj v Rim, tam osrčuje Kristjane ob preganjanju, dokler tudi sam ni križan z glavo navzdol. Ta dogodek se v igri omenja le mimogrede. Glavno de^ janje se suče okrog plemenite, mlade Ligije^ hčere premaganega kralja, ki so jo pripeljali kot taluico v Rim, kjer je bila v oskrbi v ple-i menitaški, tudi krščanski družini Plavcija itt Pomponije. — Ne zamudite te izredno lepe predstave!
Begunje. Kar se že dolgo ni zgodilo v tu« kajšnji ženski kaznilnici, se je dogodilo v noči na 1. maj. V gospodarskem poslopju je bilo ukradenih kakih 400 jajc in že nekatere stvari. Na potu proti Lescam so našli več razbitih jajc tje do generalove vile. Isto noč je bilo it Učnikovega poda, ki je ondi blizu, ukradeno nokaj mrve. Orožniki pridno zasledujejo nepo-štenjakoviče.
Šmarje!a na Dolenjskem. Danes, 1. maj« ob tričetrt na 1 popoldne je čez Trebelno doli prihrumela toča v Šmarjeto. Stari ljudje je ne pomnijo v tem času. Škoda še ni znana. Bog daj, da bi bila za letos opravila!
Junija tega leta preteče 30 let, odkar je dr. Krek pri »Žibertu« poleg vižmar-skega mostu ustanovil »Slovensko katoliško delavsko društvo«.
Dan, velepomemben ne' samo za slovensko krščansko - socialno delavstvo, marveč za celokupni krščanski politični in kulturni pokret med Slovenci!
Kajti iz skromnega »Slovenskega katoliškega delavskega društva« niso samo zrastle delavske krščansko-socialne strokovne organizacije tja do »Jugoslovanske strokovns zveze«, marveč tudi mogočna »Slovenska krščansko-socialna zveza«, naša prosvetna matica; pobude in ideje, ki so se sprožile in predebatirale v »Slovenskem katoliškem delavskem društvu«, pa so tudi preoblikovale takratno katoli-škonarodno gibanje v Sloveniji, mu dale času primerno smer ter dovedle do ustanovitve Slovenske ljudske stranke, te najmogočnejše politične organizacije slovenskega naroda.
Krščansko-socialna delavska organizacija je potem vedno korakala prva v boju za politične, kulturne in socialne pravice slovenskega ljudstva; bila je zenica v očesu pokojnemu našemu Kreku. Kako sijajno vlogo je igrala v borbi za splošno in enako volivno pravico, ki je pravi začetek osvobojenja vseh narodov bivše monarhije, tudi slovenskega!
Naša krščansko-socialna delavska organizacija ni bila nikoli ozkosrčna; zbirala je v duhu Krekovem okoli sebe vse: obrtnika, kmeta, inteligenta, oziroma jim dajala pobude za politično in socialno osvoboditev izpod jerobstva liberalnega kapitalizma, nemške in domače birokracije in reakcionarstva.
Zato bo letošnja 30-letnica naše delavske organizacije praznik vseh stanov, vseh posameznikov, ki se zbirajo okrog prapora Slovenske ljudske stranke! Vsi j moramo po vseh svojih močeh prispevati, da bo ta proslava čim svečanejša in mogočnejša!
Spored je za enkrat določen sledeče:
Soboto, 31. maja; Pozdravni vefier v Rokodelskem domu.
Nedeljo, 1. junija: Ob pol 8. uri položi deputacija venec na grob umrlega Janeza Evangelista Kreka.
Ob 8. uri sv. maša z nagovorom v cerkvi sv. Jožefa.
Ob 9. uri slavnostno zborovanje v veliki dvorani Ljudskega doma. Govorita dr. Andrej G o s a r in poslanec Franc K r e m ž a r.
Ob 3. uri pop, občni zbor Delavske zveze v Rokodelskem domu.
Ob 7. uri zvečer priredi Krekova mladina slavnostno predstavo »Divji lovec« v dvorani Ljudskega doma.
1. junija bo praznik krščanskega in socialnega dela med slovenskim ljudstvom, spomin na borbe in zmage, vzpodbuda k novemu delu in novim zmagam!
Bolečine v želodcu, motene prebave, zdravijo zelo uspešno Markove kapliicc iz ; Mestne lekarne v Zagrebu, ki se dobe za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek,
Za gasilce
, jo došlo krasno, prvovrstno sukno. Svetujemo, da si ga čimpreje nabavite, ker je cena jako nizka. Zcnanja drtiSlva InUco naroče vzorec. Na željo
tvrđka krof Izgotovl po meri.
Naslovi
Drago 3ciiwau - Ljubljana.
—	Prvi majnik v Medvodah. Zjutraj ob je bila sv. maša 111 litanijo za žive in mrtve člano katoliške delavske organizacije. Po sv, maši se je vršilo v Društvenem domu zboro* vanje. Najprej je bila deklamacija krščansko* socialne delavske himne, za tem pa govor poslanca Jožefa G o s t i n č a r j a. Po govoru pa je bil razgovor o domačih razmerah. Udele-žencev je bilo lepo število in delavstvo kaže! veliko zanimanjo za bodoče delo.
—	Shod Obrtne zvezo v Metliki. Preteklo sredo, dne 30. aprila se je vršil shod obrtnikov za sodni okraj Metlika v društvenem domu. Na' shodu sta poročala poslanca Ivan Stanov-n i k in Josip N e m a n i č o političnem položaju in o delu Jugoslovanskega kluba ter pojasnjevala zborovalcem razplet sedanje vladna krize. Zborovalci so poročila obeh poslancev; odobravali in izrekli zaupnico načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu in celemu Jugoslovanskemu klubu ter sprejeli resolucijo, naj Jug. klub v sedanjem boju za avtonomijo vzeraja do končne zmage.
—	Šolsko leto 1924-25 v Sloveniji. Mini« strstvo prosvete jo odredilo: Na vseh šolah v Sloveniji se prične z vpisovanjem učencev dne 1. septembra. Služba božja in otvoritvena konferenca so vrši 2. septembra. Rodni šolski pouk se prične 3. septembra. Prvo polletje se zf. Id j uči z zadnjo soboto pred 27. januarjem.-Redni pouk v drugem polletju se prične nato naslednjo sredo ob 8. uri zjutraj. Redni šolski pouk se konča 27. junija. Šolsko leto se zaključi 28. junija s cerkveno in šolsko slovesnostjo; in z razdelitvijo spričeval. Sprejemni izpiti za prvi razred srednjih šol, meščanskih šol in I. letnika učiteljišča se vrše v poletnem roku 30. junija ali 1. julija, v jesenskem roku po 30. ali 31. avgusta. Ponavljalni, dopolnilni in sprejemni izpiti se vrše v času od 25. do 31. avgusta
—	Nostrifikacija zdravniških doktorskih diplom. Slovenske mcdicince, ki so bili, posebno pa še one, ki bodo v prihodnje promovirali doktorjem vsega zdravilstva na inozemskih1 vseučiliščih, moramo še enkrat opozarjati na zadnjič priobčeno notico: Za medicince. Ondi stoji, da morajo takoj po promociji dati svojo diplomo nostrificirati, kakor odreja minister za narodno zdravje z odlokom z dne il5. aprila 1924 Z št. 13.117. — Vzrok, da opozarjamo prizadete medicince na ta odlok, je sledeči: Znan nam je resnični dogodek, da je prosil Slovenec-medicinec, doktor vsega zdravilstva, ki je promoviral na Dunaju pred dvema letoma in ostal potem še na ondotni kliniki eno leto, da se specializira za posebno zdravniško stroko, — da je torej prosil za nostrifi-kacfjo diplomo v Zagrebu. In kaj so zahtevali od njega? Nič več in nič manj, nego da je moral pridno polagati še enkrat izpile drugega za drugim na zagrebški univerzi, tam še enkrat promovirati po vseh formalnostih, in — seveda — plačati tudi visoke takso po predpisih. Torej pozor, gg. medicinci!
—	1. maj v Zagrebu. Zagrebško delavstvo je praznovalo 1. maj z raznimi prireditvami, ki so vse potekle čisto mirno. Svoja zborovanja so priredili socialni demokrati, komunisti in radičevci. Trgovino so bile zjutraj nekaj časa odprte, a so jih ua posredovanje zastopnikov, Saveza zasebnih uslužbencev zaprli. Zvečer so bile nekatere trgovine zopet odprte; stregli so gospodarji sami.
—	Izjava ZJŽ. V »Jutru« štev. 104 pravi! »Kategorijsko organiziran železničar«, da je vse, kar jo napisal v »Jutru« št. 99, čista resnica in da naj toživa midva, čeravno sva midva, ki njega javno dolživa, da ja obrekovalcc. Dotičnj članek v »Jtilru« šL 99 jo čista laž. Pri tem ponovno ugotavljamo, dn jo stilizirmia tako, da rodi vtis, kakor Ha »e ZJ2 dala kedaj NSS kako podporo. Do-

pienik pa toga ne pove direktno, temveč le zavito namiguje, da so »somišljeniki« (kdo je to?) določili (zakaj ne: dali ?) iz strokovnih prispevkov (mar je to članarina?) za NSS podporo. Dopisnik, oziroma Informator »Jutrac naj jasno in nedvoumno pove svoj očitek — in takoj bo dobil temeljit obračun. Dotlej pa naj sliši tole: Ako vedoma trdite neresnico, da je ZJ2 kedajkoli dala ali določila ie en sam vinar ali vobče kakršnokoli podporo za NSS ali za kak drug stičen namen, ste obrekovalec in lažnivec. — Za osrednji odbor ZJŽ: Finžgar s. r., predsednik, Sovrć s. r. tajnik.
—	Zgodnja nevihta. Pri Sv. Gregorju je 0ne i. maja med neurjem udarila strela v strelovod zvonika župne cerkve. Pa je že morala šiniti električna iskra na podstrešje zvo-nikovo, ker so kake 4 ure po nevihti zapazili, da se iz vrha zvonika kadi. Po takojšnji preiskavi so je dognalo, da je v piramidi nad malimi linami polno dima. Gasilci z ročno brizgalno so bili takoj na mestu in so zabranili nevarnost, da pogori vso podstrešje in se Ogenj razširi tudi na trarnovje zvonov. V hipu pa je bila na mestu velika brizgalna in pod Vodstvom načelnika g. Fr. Perovšeka je bila nevarnost takoj odstranjena.
—	Slovenski javnosti. Slovenski klub v Sarajevu, ki že nad 25 let goji družabnost in ,vez med bosenskimi Slovenci in svojimi rojaki v ožji domovini, se obrača do svojih rojakov z veliko prošnjo. Kakor je marsikomu znano, prireja Slov. klub v SarajeT-u r-abave, predavanja, deklamacije itd., vzdrž"je čitalnico s skoro vsemi slovenskimi časopisi in revijami. — Pri prireditvah pojemo naše lepe slovenske pesmi — a za vežbanje petja potrebujemo glasovir, oziroma vsled male društvene sobe pianino. Hoteli smo si ga kupiti Sami, ali naše društveno stanje je bilo vedno tako mizerno, da si tega nismo mogli privo-Sčiti. Obračamo se tera potem do naših rojakov s prošnjo, če bi imel kdo kakšen pianino, ki bi ga nam hotel po nizki ceni odstopiti ali celo pokloniti? — Sarajevski Slovenci bi bili temu dobrotniku iz srca hvaležni,
—	Državni podtajnik kot zasebni agent. V Ihinistrstvu za trgovino v Belgradu stoluje kot mogočen gospod dr. Lazarevič, državni podtajnik. Tega gospoda je poslala vlada v Zagreb kot svojega zastopnika, da prisostvuje svečani otvoritvi velesejma v Zagrebu. Visoke drža\ne funkcionarje je vodstvo velesejma sijajno sprejelo in jih vodilo od izložbe do izložbe. Tako so prišli gospodje tudi do paviljona Moslerjeve tvornice laka. Tu pa se je gospod državni podtajnik naenkrat spremenil v privatnega agenta. Vprašal je namreč zastopnika tvrdke, če ne dobiva on raznih surovin od tvrdke Jovanovič iz Arandjelovca. Ko pa mu je zastopnik tvrdke na vprašanje odgovoril z »da«, ga je g. državni podtajuik prav surovo nahrulil, zakaj ne poravna tvrdka Moster svojih obveznosti pri svojem dobavitelju surovin. Ko mu je zastopnik tvrdke čisto umestno odgovoril, da ta zadeva pač ne spada v okvir 6večane otvoritve razstave, ampak da je to etvar zasebnih tožb in pritožb, je gospod državni podtajnik nejevoljno odšeL »Jutranji list«, po katerem posnethaino to vest, pripominja čisto pravilno, da ee gospod državni podtajnik ni pripeljal v Zagreb na državne stroške z bogato dnevnico kot zastopnik privatnih jmteresentov, ampak kot državni pedtajnik, ki pač ne sme delali sramote svojemu uradnemu 'dostojanstvu.
—	Denarja kot toče bomo dobili iz Anglije ali pa iz Italije, mogoče tudi od obeh strani, kar bi bilo še najbolje. Kazni listi, predvsem Režimski, razširjajo namreč v najnovejšem času vesti., da nam ponuja Italija kar pol milijarde lir posojila, za.mesto Belgrad pa še 100 milijonov lir розојПа posebej. Za kaj naj bi se Uporabil italijanski denar, režimovci še sami prav ne vedo. Eni pravijo, da bi se s tem denarjem gradila jadranska železnica, seveda yeč ali manj z upoštevanjem italijanskih želja, drugi pa trde. da bodo ta denar porabili za zgradbo nove železniške zveza Belgrad— Skopljo preko Kosovega polja. Kakcr Italijani, nam »ponujajoč denar tudi Angleži. Ti nam 'dajejo 2 milijardi dinarjev, in sicer tudi za zgradbo jadranske železnice. Če se bodo vse le vesti uresničile, bomo v Jugoslaviji kar plavali v denarju, dokler nc bo treba plačevati obresti. Mi bi takim vestem prav radi verjeli, J)i jih tudi pozdravljali, ker dobro vnanje posodilo jo včasih prav lepa pomoč, toda po bridkih izkušnjah z Blerovim posojilom moramo že ^eči, da mi tem vestem no verjamemo prav, ampak vidimo v njih le poskus Pašič—Pribl-čovićeve vlade nepoučenim ljudem dokazati evojo avtoriteto v inozemstvu.
—	Kongres slovanskih geografov in etno-grafov v Pragi. Dne 4. junija se otvori na svečan način kongres slovanskih geografov v Pragi, kateremu je prevzel protektorat prezi-dent Masaryk. Za častnega predsednika kongresa je določen dr. Jovan Cvijič. Kongres bo zaključen dne 8. junija.
—	Izpiti za rezervne častnike. V šoli za rezervne pehotne in artilerijske častnike v Sarajevu so položili izpite za rezervne podporočnike: Andrej Zvan, Anton Kopušar, Oton Fe-ttich, Anton Juteršnik, Vekoslav Malnarič, Gu-»tav Luznsr, Branko Bezenšek, Vladimir Go-gala, Alojz Kane, Zdravko Omerza, Rafko Vra-njek, Ciril Legat, Miroslav Čeme, Dragotln Zupančič, Dr.igotin Malovrh, Vladislav Bel-tram, Bogomil Skaberne, Mirko Stubelj, Bo-aomir Gerlam, Leopold Bončar, Venčeslav.
Svolšak, Franc Bizjan, Ivan Resmnn, Franjo Dolničar, Ivo Milač, Gojko Aparnlk, Anton Hočevar, Franc Zupan, Joža Prester, Josip Križ-nič, Stane Oblak, Stane šešek, Maks Sajko, Lovro Budihna, Oton Brelih, Janko Andolšek, Josip Tančic, Stane Medvod, Rudolf I/uger, Ivan Stopar, Viktor Rom, Barte ChiodL Janko Zupane, Drago Puhr, Mirko Poč- Stane Janči-gaj, Miran Rybsf, Slavko Bregant, Ivan Adamič, Josip Gorup. Alojz Pečenko, Franc Zelez-nik, Anton Urek, Edvard Inglič, Ivan Pavlic, Franc Frangeš (vsi za pehoto): Mvjan Novak, Stane Macarol, Josip Žiberna, Josip Vehovee, Leopold Kerman (za topnico).
—	Žrtev policije. Zagrebška policija je iskala neko mlado sleparko — artislinjo Le-posavo Petrovič. Po zmoti je pa aretirala 24-letno farmacevtinjo Leposavo Petrovič, jo dala zdravniško preiskati in jo obdržala 3 ure v zaporu. To je na dekleta tako delovalo, da se je i morfijem zastrupila in umrla.
—	Dražba lova. Lov krajevne občine Zmi-nec se bo oddal v zakup na javni dražbi na uradnem dnevu v Škofji Loki dne 26. junija ob 9 dopoldne za dobo od 1. avgusta 1924 do 31. maja 1929. Zakupne in družbeno pogoje lahko vpogleda vsakdo pri okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami.
Primon
p Vsi slovenski učitelji v Gorici odpuščeni. Na mestnih šolah v Gorici je doslej službovalo še osem slovenskih učiteljskih moči, in sicer štiri definitivne in štiri začasne. Vsi ti so nedavno dobili odloke, s katerimi se odpuščajo iz službe. Odlok pripominja, da se odpust prekliče, ako napravijo izpit za poučevanje na italijanskih ljudskih šolali.
p Poturica hujši od Turka. Kako demora-lizujoče vpliva fašizem med Slovani, priča naslednje: Na Velikonoč zvečer je sedela v gostilni v Lokovcu nad Kalom (Goriško) večja družba domačinov. Pogovor je nanesel na volitve. 45 letni posestnik Jakob Suligoj je zagovarjal lipovo vejico. Vsled tega so ga mladi domači fašisti počakali, ko je šel zvečer iz gostilne domov in ga do smrti pobili.
—	»Edinost« poroča z goriškega: Odkar so prišle na dan razne nepravilnosti z denarjem vojnih oškodovancev, po naših vaseh ni več na spregled gospodov, ki so prej v avtomobilih divjali okolu in terorizirali ljudstvo. Pojavili pa so se drugi razgrajači in pretepači. TI so po večini izvržki naših ljudi, ki si niso nikdar s poštenim delom služili svoj vsakdanji kruh; a sedaj so se zatekli v fašistovske vrste in pod to krinko si dovoljujejo marsikaj, češ da delajo vso v blagor domovine in v čast fašizmu. Pretepajo naše može in fante po gostilnah in na prostem, — kjer se jim pač najbolj ugodno zdi —, brez najmanjšega vzroka. V Temnici in Lipi imamo zabeležiti v teku zadnjih 8 dni več takih slučajev. Divjajo ln rjovejo po naših vaseh okrog, češ da sedaj oni ukažejo ter uganjajo slično druge stvari.
—	List poziva oblasti Ln trezne fašiste same, naj napravijo konec tej sramoti. — Iz Krkave, občine pomjanske na Kopršcini, poročajo: Naša fara škje 1700 duš. Med temi je le sedem oseb, ki lo malo poznajo naš slovenski jezik. Zgodilo pa so je, kar ne bi bili pričakovali po vesteh iz Rima, da bomo mogli odslej mirno živeti svoje življenje. Tistih par naših snoparjev, ki sami dobro ne znajo italijanski, je zadevalo od našega župnika, da mora prepovedovati v cerkvi v italijanskem jeziku, ki ga župljanl ne razumejo. In res se je gospod župnik vdali Res je začel na veliki petek svojo propoved v italijanskem jeziku. Posledica pa je bila, da je ljudstvo takoj začelo zapuščati cerkev. V bolje razumevanje bodi povedano, da je gospod župnik italijanske narodnosti.
novice.
Zbor organistov la glasbenikov v Celju.
V torek, 29, aprila, se je vršil občni zbor organistov in glasbenikov za Štajersko in Prekmurje. Obenem je bila proslava 25letnega obstoja orglarske šole v Celju, Ob 9, uri je otvoril predsednik občni zbor, s pozdravom in zahvalo za tako lepo udeležbo. Nadalje )e poročal o delovanju društva. Za tem jc sledilo poročilo tajnika ln blagajnika. Po živahni debati je dal predsednik besedo g. Brečttu, ©r-ganistu in članu opere, kateri je zastopal iz Ljubljane Podzvezo jugoslovanskih godbenikov, Govoril je razvoju tega društva in na-glašal potrebo po skupni organizaciji, ker lc močna or&mizaciia more nuditi socialno in
moralno pomoč; Istotako je velikega kulturnega pomena — za pospešitev naše cerkvene in svetne pesmi. Posebno je povdarjal potrebo za skupno delovanje štajerskih in kranjskih organistov, tudi je nadvse potrebno, da bode naročnik vsak naročnik »Cerkvenega glasbenika«, saj jc to edini list, kateri daje potrebna navodila, in je dovolj žalostno, da ga še nima vsak organist. »Jugoslovanski rnuzi-čar« bi naj bil njih stanovsko glasilo, katerega п>лга tudi vsak organist imeti. Za njim je govoril kanonik g. dr. Kimovec, ki je v lepih besedah pozdravil navzoče v imenu ljubljanske orglarske šole, v imenu Cecilijenegs društva in v imenu Pevske zveze. Najprej je govoril o 25letnem delovanju in pomenu orglarske šole v Celju; dejal je, da se to tudi pozna pri skupnih nastopih pevskih zborov. Kar se tiče pa glede stanja organistov, je na Kranjskem mnogo bolje kot na Štajerskem, Obljubil je, da bode šlo ljubljansko društvo štajerskemu povsod na roko in ga podpiralo. Predlog, da se naj vsaka ccrkev naroči na »Cerkveni glasbenik«, organisti pa na »Jugoslovanskega muzičarja«, je bil sprejet. Za lepe in podučne nasvete se mu je zahvalil prav prisrčno g. Kal Busar, vodja orglarske šole. Popoldne ob pol 2. uri se je začela proslava 25letndce orglar-sek šole, V mestni cerkvi so orglali trije ab-solventje orglarske šole prav dovršeno. Po drugi uri se je nadaljevala proslava v dvorani hotela »Beli vol«, pri kateri so govorili gg. Kari Mlaga, absolvent Križman, Josip Brečko in N. Klančnik. Nato so sledile še dve pesmi: »Slovo (Kari Bervar), »Mi vstajamo* (A. Tevž), Sledila je prijetna prosta zabava, na kar so se udeleženci prav zadovoljni razšli.
š Fcriahii savez, podružnica mi gimnaziji v Celju priredi danes ob pol 4 javno akademijo. Na sporedu so pevsko in glasbene točke in Meškova drama »Mati«. Vse prijatelje dija-štva prosimo obilne udeležbe. (Za sobotno številko prepozno došlo. — Op. uredn.)
š Žolonziška nesreča. Dne 23. aprila ob 7 zvečer je v Dravogradu vlak, ki je privozil iz Slovenjgradca, povozil nadsprevodnika Valentina Menčaka. Odrezal mu je za pestjo desnico in dva prsta na levi roki. Tudi na obrazu je bil poškodovan. Menčak se zdravi v slovenj-graški bolnici iu je upanje, da bo ozdravil. Vesti, da jo M en rak umrl, niso resnične.
Chinoferrin kina železnato vino, najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodcu in najboljše okrepčevalno sredstvo pri re-konvalescenci. — Dobiva so v vsaki lekarni.
lj Ljubljanska bolnica pred poloaiosn Kakor slišimo, bo morala ljubljanska bolnica vsled pomanjkanja denarnih sredstev svoj obrat tako omejiti, da niti oddaleč ne bo kos svoji nalogi. Bolnikov ne bo mogla sprejemati v toliki meri, kakor dosedaj, ali pa ne bo mogla niti izplačati svojih uslužbencev. Tako odmerja centralizem sredstva za najpotrebnejše humanitarne stvari v prečanskih pokrajinah. Vsaka beseda je pri centrallstih zaman in nobena obljuba ne drži. Koliko so se trudili slovenski poslanci, da to stvar uredijo, S stvarnimi argumenti so ugnali reži-movce v kozji, rog, da so ti morali priznati njihova izvajanja kot pravilna in bo obljubili reraeduro. Dejstva pa povedo, da se ia reme-dura ni izvršila.
lj Koliko davkov plačuje Ljubljana. Za leto 1923 je bilo samo Ljubljančanom predpisanega davka krog 81,500.000 Din. Od tega ni danes še plačanih nad 25 milijonov dinarjev. To pomeni, da je davčni vijak tako silen, da je moralo veliko Ljubljančanov, predvsem malih obrtnikov in trgovcev prosili, da smejo plačati svoje davke v mesečnih obrokih., ker ne zmorejo silnih davčnih bremen- Zato tak zastan ek.
lj Govorilne ure kluba občinskih svetnikov SLS za stranke so vsak pondeljek od 5 do 6 popoldne v tajništvu, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje.
li Elektrifikacija Savo. Udmženje jugo-slovenskih inženjerjev in arhitektov sekcija Ljubljana nadaljuje razpravo o preskrbi mesta Ljubljane z električnim tokom v pondeljek, dne
5. maja ob 18 popoldne v dvorani Mestnega magistrata. Predava g. generalni inšpektor voda ing. Ivan Sbrizaj o temi: Hidroelektrični projekti na Savi in njih pomen za Ljubljano. Po predavanju se vrši razgovor o istem predmetu. K predavanju se vabijo člani sekcije in drugI interesenti,
lj Umrli so v Ljubljani: Antonija Podgoršek, delavka, 48 let. — Ema Bogel, hči vodovodnega instalaterja, 14 let. — Melliior Pire, posestnik, 72 let. — Katarina Čaks, zusebnicn, 62 let.
lj Sleparica. Ana Rotova iz Toplic pri Grosupljem je stala pred Izložbenim oknom trgovine Miklavc v.Langarjevi ulici in si ogledovala blago. Kmalu se jI je pridružila neka blizu 40 let siara ženska, ki je bila boljše oblečena, in se je spustila ž njo v pogovor. Pravilu ji jo, da jc njen bratranec v službi pri Miklaucu in da ji da blago ceneje. Ce hoče, lahko tudi zanjo kupi blago, ki bo mnogo coneje. Rotova ji jo verjela ter ji izročilu 200 dinarjev, nakar jo neznanka šla v trgovino. Rotova jo čnknla in čakala, a zamnn. Stojnla je v tn;ovtno in tam so ji jmvedali, da jo do-tična ženska, ne da bi kaj kupila odšla skozi
drugi izhod v Medenovi ulici na prosto in odnesla Rotovi denar.
lj Pobijalci Šip. Delavec Franc Novak je v petek zjutraj okoli 2 vrgel kamen v okno kavarne Prešeren in zdrobil šipo, vredno okoli 11.000 krou. Novaka, ki je bil pijan, so aretirali. — V Novi vasi pri Viču je vrgel neznan zlikovec posestniku Francu Cuglju kamen v steklena vežua vrata in razbil šipo. Cugelj inia škode 200 krou.
lj Tatvine. Trgovskemu slugi Ivanu Miku. šu na Tržaški cesli je bila iz stanovanja ukradena moška obleka, vredna 4000 kron. — Dne 1. maja je bilo iz veže Kajfeževe gostilne v Florijanski ulici trgovskemu pomočniku Ivanu Puciharju ukradeno 10.000 kron vredno kolo. — Delavcu Petni šparovcu iz Gline je bilo ukradeno kolo znamke »Torpedo«. Kolo so našli v gozdu pod Rožnikom in vrnili last-niku.
lj Policijske ovadbe. Na policijo so pri. spele naslednje ovadbo: 4 kaljenje nočnega mini, 8 prestopkov ccsinega policijskega reda, 1 prekoračenje policijske ure, 1 prestopek predpisov pasjega kontumaca, 1 lahka telesna poškodba, 1 ovadba radi prestopka proti zgla-ševalnim predpisom.
|Ш
Rudolf Badjura.
II.
Zakaj nova koča na Veliki planini?
Analizirajmo mirno in stvarno Krvavec 1и Veliko planino ter premotrimo povsem nepri-stransko stvari, kakor stoje po posameznih vidikih.
I.	Obisk, rentabilnost. Postavljam to kol prvo točko, ker O. o. SPD rad poudarja ta moment pri svojih gradnjah, kar tudi v polnem obsegu priznavam, da je prav.
Znano je, da ima koča na Veliki planini^ kljub totr.u da je njeno stanje, kakor smo že omenili »pod vsako kritiko«, radi svojega div-nega položaja i. dr., o čemur bomo še čuli, že lep renome in mnego obiska. O tem nepobit-no pričajo številke lanskega obiska koč v naslednjem izkazu, ki ga tu navajam. (Pripominjam, da ni bilo mogoče navesti številk vseh koč s točnostjo po redu, ker O. o. SPD kljub ponovnim uradnim pozivom ni dal tukajšnjemu referatu za tujski promet potrebnih podatkov o lanskem obisku koč. Vendar so navedene tudi one koče, ki nimajo izkaza, vsaj pri-bližuo tako, kamor spadajo. Bistriška koča ?, Aljažev dom 3033, Zlatorog ?, Sv. Janez ?, Mariborska koča (2 poslopja) 2797, Ruška ko-ča (3 poslopja) 2771, Spodnja koča na Golici 2104, Triglavski dom ?, Kadilnikova koča 1740, Kamniška koča 1695, Aleksandrova koča 1574, Koča na Veliki planini J 377, Koča pri Triglavskih jezerih 1350, Stauičeva koča ?, Frišaufova koča 1202, Valvazorjeva koča 1151, Koča na Uršlji gori 1096, Piskeraikov dom 1010, Cojzova koča 956, Vodnikova koča 940, Prešernova koča S08, Vilfanova koča ?, Koča na Gozdu 735, Jurkova koča 638, Češka koča 548, Korošiea 532, Celjska koča 526, Koča na Klopnem vrhu 390, Orožnova koča 328, Malnarjeva koča ?< Hauzenbihlerjeva koča ?, Kocbekova koča 1, Mozirska koča 315, Koča na Rogaški gori 1, Koča na Raduhi ?, Lučka koča ?. .
Izmed 36 tu navedenih planinskih postu« jarJc SPD zavzema torej Koča na Veliki planini 15 mesto (oziroma celo 14., ker Hotela pri Sv. Janezu turisti v pravem pomenu besedo no posečajo). Ako pa so ozremo po čistem dobičku, vidimo, da je vrgla ta koča glasom poročila na zadnjem zboru celo več nego Kadilnikova koča, ki je na 12. mestu.
Se večji obisk in Cisti dobiček bi brez dvoma izkazovala koča, ako bi bila toka, kakor bi bilo potrebno. Znano je namreč, da so se je jeli turisti celo izogibati. Ako torej prekaša ta koča, kljub temu da je tako slaba, še vseeno ceh 2 tretjini vseh ostalih koč SPD po dobičku in obisku, ali zasluži potem, da jo O. O. SPD tako zanemarja ter obsodi razpadu?
O obisku nameravane koče na Krvavcu moremo šelo samo ugibati. Zelo pa dvomim, da bi bila tako rentabilna iu obiskovana, o čemur se bomo prepričali lahko iz naslednjega
II.	Duhod. Nisem principielen sovražnik koče v bližini Krvavcu navsezadnje, ampak mesto, kjer naj stoji, naj bo prav izbrano, da bo koča res lahko v prid tako letnim kakor zimskim turistom. Toda mesto, ki se je sedaj določilo, namreč »četrt ure tik pod vrhom Krvavca* (da rabim lastne besede g. predsednika SPD na zadnjem občnem zboru), se mi ne zdi srečno izbrano in premalo premišljeno. Saj ne gradimo koč zgolj samo radi lepega razgleda, ki je poleg tega še zelo odvisen od okusa slehernega poedinca! Trdim, da je to mesto previsoko in izdsleka ne bo tu koča prišla v prid zimskim turistom, kakor bl bilo želeti. Svinčnik in ko rio v roke! Iz Kamnika do Sv. Ambroža je poleti dobre 3 ure (iz Kranja pa 5 ur), odtod na Krvavec še 2 uri, torej skupaj v oni sapi 5 ur dobro hoje iz Kamnika, iz Kranja pa 7 ur. Pot lahko skrajšaš samo iz Kranja z vozom, iz Kamnika pa ne in te ugodnosti ne bo izlepa.
Glavni kontingent t. j. maso turistov, d&
jota, kakor znano, uradnik in dijak. Obema je prosti čas zelo štet. Nihče iz Ljubljane in Za-groba ne bo delal ovinka čez Kranj. Iz Ljubljane pa bodo hodili — kdor si bo dopust pre-skrbel s popoldanskim vlakom ob 14.10, pretežna večina pa kot sodnj ob 18.32 iu bodo dospeli v Kamnik oh 15.24, odnosno 19.49, čo
kamniški lukamatija ne bo nič zavlekel I — Ob 16. pozimi se že mrači. Kdor bo hitel, bo dospel torej k Sv. Ambrožu ob 19. uri, če bo dobra gaz; koliko pa bo rabil pozimi v temi ali s svotilko do četrt ure pod vrhom Krvavca ob raznih ugodnostih ali neugodnostih zime, se ne v6. — Recimo, da bo v koči dober smučar okrog 21.30 ali 22. ure. Dobro.
Kako pa bo z onimi, ki bodo prihajali z večernim vlakom in vseskozi do vrb Krvavca v temi? Ali bodo že prijurili ob 23. uri komaj do Sv. Ambroža in na vrh Krvavca ob 2. uri ponoči? Ali se ne bodo mnogi sploh premislili spotoma in ostali raje po 23. uri kar pri Na-cetu pri Sv. Ambrožu? In Hrvatje iz Zagreba, izmučeni že od dolge vožnje, ali bodo Sli ti kar mimo Načeta, ne da bi se odpočili in ali bodo potem tavali še do 3 ali 4 zjutraj naprej po snegu in potem od 4 do 5 ali do 6 zjutraj kurili, kuhali in si greli zmrzle ude ter končno, to se bo danilo — legli spat? —
O, da, morda bodo to storili enkrat, dvakrat, toda potem se bodo naveličali i prvi i drugi. Ali bodo vsi ti hodili tja gor samo, da ubijejo noč in da potem po dnevi spe? To si privoščijo Hrvatje lahko bolj blizu doma tudi na Slemenu iu ni treba hoditi na Krvavec. Pri prejšnjem računanju seveda nisem vpošteval niti megle, niti hudega vetra, ne neugodnega snega po zimi. Toda upam, da podaja že to precej jasno perspektivo glede vabljivosti: kar v eni sapi pozimi po noči na vrh Krvavca I Teorija in praksa pozimi je povsem nekaj drugega!
Pojdimo sedaj na Veliko planino. Tudi tu ni glede pristopa vse rožnato po zimi, ampak precej boljše in bližje in ugodneje pa vendarle — in to izda mnogo. Do Stahovice je cesta dolga 45 minut Dela se na to, da se upo-stavi redna vozna zveza od vlakov. Torej si bodo marsikateri turisti to pot že lahko skrajšali, kar se za Krvavec ne more. Od Stahovice bodo torej lahko prišli v Kočo na Veliki planini približno ob 20.15, odnosno od večernega vlaka ob 0.45, ako računam celo 4 ure in vso pot peš.
Ta pot na Veliko planino je krajša (tudi ako računam vso pot peš) za najmanj eno dobro uro in kar je velikega pomena, pot je boljša, zadnja četrtina ravna, dočim je na Krvavec ravno zadnji konec strm. Pot na Veliko planino pa bi bila lahko še več kot pol ure krajša, ako se zgradi nova boljša koča blizu Male planine, tako da bi turisti tudi od večernega vlaka dospeli lahko vanjo najkasneje^ ob polnoči. Torej v celem dobro poldrugo uro prihranka 1
Torej govori tudi ta razlog za Veliko planino. Oglejmo si še druge I
III. Svet (teren). Vzemimo specialno karto (1 : 75.000) Železna kapla—Kokra, ter primerjajmo Krvavec in Veliko planino. V območju Krvavca prihaja v poštev Križki dol krog pastirske kočo 1494 m na južnem vznožju Krvavca .1853 m p« tja gor južnoistočno do vrh Kržiša 1647 m in tja dol jugozapadno do planine Na Jezerci 1435 m. Tudi ta kompleks ai ves izvrsten (zameti, zastrugi), najboljši je v Kriškem dolu. Na Krvavcu samem odpade vsa iztočna in južna stran, porabna je le za-padna in jugozapadna proti kotama 1696 m in 1496 m. Okoliš vrha, ki je izposiavljen vetrovom, je razpihan in preprežen z zameti in zastrugi. — Mogoča je tura le do Vel. Zvoha 1973 m, dalje po rezćh proti Korenu pa je v zimi tura zelo opasna in riskantna, na smučeh nemogoča. Zveza iz Križkega dola čez Huda vrata po istočuih rebreh Krvavca in Vel. Zvoha je zelo neugodna vsled grde strmine, na srenu včasih celo opasna, pada kamenje in plazovi niso izključeni. Ta prehod mimo pastirske bajte 1675 m v Korenu pride torej v poštev le za dobro izvežbane krmarje, pozneje šele naletimo zopet na bolj ugoden svet na Korenu na jz. strani Kompotele in nad Dolgo njivo. Sestopi v Kokro in Kamniško Bistrico tako čez Kalce, kakor skozi Roblekov kot kakor tudi sestop na Kokrsko 1 sedlo so nemogoči na smučeh, in tudi drugače skrajno ri-skantne ture po zimi, le za poedince.
Na drugi (desni) strani vis-a-vis imamo širno Veliko planino. Zasledujte sedaj na karti: Južno od kote 1257 m med Podkrajnikom in Pirčevim vrhom severno čez Poljanski rob 1569 m — Kočo na Vel. planini 1558 m — Njivico 1666 m — Konjiščico — Dol 1312 m — Rsenik 1833 m tja gor do Konja in zopet na desno nazaj proti jugovzhodu čez Dolgo gričo 1491 m in še nekoliko bolj na desno do roba Dolge ravni ter nato ravno nizdol proti Štajerskemu Raku 1359 m in navzdol do Podvolov-ljeka 1029 m (Kranjski Rak). Vse to je ena skupina z nobenimi hudimi zaprekami pretrgana valovita planjava, le poredko sempatje z redkim lesom posejana mehka goljava. Navzgor se razlega v eni nepretrgani črti do malega krog 7 km, počez pa nad 3 km! Ako upoštevam, da po Veliki planini na zapadni strani, po robeh nad Bistrico veter sneg zelo zbije n razpiha ter napravi zastruge, istotako pa da veter tudi Krvavcu, Vel. Zvohu, Korenu in Po-kovcu ne prizanaša na ljubo O. o. SPD radi tu nameravane kče, je razmerje prostornosti ugodnega smuškega terena Krvavca napram Veliki planini, kakor 1 : 5 ali da ne bo prav nobenega pričkanja, najmanj vsaj 1 : 4.
Tu eem pa seveda močno protežiral Krvavec, ker sem vzel вкирај v eno celoto vse sem-tertja razmetane komplekse v tuintam pretr-ganem območju Krvavca. Ako pa upoštevamo samo to, kar nudi Krvavec v nepretrgani zvezi tako kakor n. Dr. Velika plauina, potem bi
moral postaviti v prid Velike planine še mnogo bolj ugodno razmerje, ki ga pa raje izpu-ščam, da ne bodo pristaši Krvavca preveč užaljeni!
Pa utegne kdo omeniti, ne gre samo za prostornost, ampak za kvaliteto smuškega terena. Poudaril sem že, da je na levi strani Bistrice le Križki dol v celoti lep in ugoden ter en del jugozapadnih rebri Krvavca. Nasproti temu pa imamo na Veliki planini idealnega terena v neprimerno večji meri. Kličem smučarjem v spomin samo: obe kopi Vršičev in Poljane, oba obla hriba Mali in Vel. Bukovec 1553 m, vso prostrano valovito in raznoliko Dolgo raven, Dolgo gričo, oni divni dolec med Pečicami (poleg sedanje koče) in Dolgo gričo, ki so ga krstili sami smučarji za »Raj« in »Tiho dolinico«, ves okoliš Konjščice in Dola ter Malo in Gojško planino! To je svet prostran in tako bogat na lepih motivih, same gladke planje in kope mehkih oblik s stalnim debelim, od vetra nepokvarjenim snegom, da mu ga ni para in ki ga 5 Krvavcev skupaj ne od-vaga. Le priznajte, še danes vara zaigra srce vsem od srečnih spominov tod na smučkah prežitih veselih uric!
Zato pravim: ako bi Velika planina ne imela prav nobene druge ugodnosti in prednosti pred Krvavcem, kakor zgolj ta idealni, prostrani, raznoliki smuški svet, že samo to bi moralo razpršiti vse druge pomisleke, da se postavi tu lepa koča, ki ne bo samo poleti obiskovana od mnogih turistov, temveč bo res tudi prvi pravi smučarski dom! Idimo še daljo!
IV. Lovski interesi. Turisti in lovci so si — čeprav po srcu sicer najbližji — včasih v lasčh. Pa prav po nepotrebnem. Prišel bo čas,
ko si bomo uredili svoje rajone iu ko bodo turisti znali bolj spoštovati naravo in tudi živali. Na Volila planini gotovo ne bo konflikta z lovci. Pač pa bi se utegnila žival, menim divje koze in drugo, vznemirjati na Kakih in okolišu, ako bo nova koča stala na Krvavcu. Nisem lovcc, privoščim pa mir gamzom in prav tako tudi lovcem njih veselje iu sem za to, da se čuva ta prirodui dom divjih koz na Kalcih.
V. Cesta na МгЛо planino. Prišel bo tudi čas, ko se bodo izpolnile dolgoletno želje Lu-čanom in morda kmalu na to tudi Mežancem. Izgradila se bo četrta transverzalna ccsta preko Savinskih alp in Karavank, — tako v strateškem, kakor narodno gospodarskem oziru ve-lepomembna zveza, ki bo spajala Kamnik—Lu-če— Solčavo—Črno—Prevalje. Ta cesla pojdo čez Podvolovljek 1029 m (Kranjski Rak). Od Podvolovljeka pa na Malo planino 1430 m bi se dala takrat izpeljali cesta, ki bi bila morda dolga komaj 3 do 3.5 km. Toliko le na kratko za bodočnost Velike planine tudi v tem pogledu.
Navedel bi lahko še marsikaj v prilog Veliki planini. Upam pa, da je za trezuega, objektivnega opazovalca že to clovelj, da zna pre-udariti, na katero stran bi se bilo bolje odločiti. Kot turist, ki že dolgo potujem križem Slovenije ne toliko v zabavo in radi vživanja, temveč da vedno bolj spoznavam svojo domovino, sem čutil potrebo, da to objavim. Zborovalci na prihodnjem občuom zboru SPD naj zato dobro prevdarijo, kaj bi bilo koristneje in bolj v prid naši turistiki in tujskemu prometu vobče. Napak v tem oziru je bilo storjenih že dovolj vsled ne dobro in vsestransko premišljenih sklepov.
Sedemsfolsti«
Gimnazijo mučenega Neapola* omejajo že Strabo, Seneca in sv. ^.vguštin. Normani 60 ji dali veliko pravic. Bolj natančna so poročila iz časa vlade Staufovca Friderika II. Leta 1224. je izdal v Palermo razglas, ki ga smatramo za ustanovitev univerze. Visoka šola, »studio generale«, je bila državna, kar je bilo za tiste čase nekaj izjemnega. Zato je bila pa univerza tudi zmeraj pod vplivom političnih dogodkov in v vednem nasprotju s tradicijo Guelfov, ki so jo gojili na vseučilišču v Bo-lognL
Pod prvimi tremi vladarji iz rodovine Anjou je visoka šola brž vzcvetela. Dali so ji še več pravic kakor Friderik II., ustanovili so nove stolice in so poklicali v Neapol najslavnejše učenjake, tako tudi Tomaža Akvin-s k e g a. Posebno veliko zaslug ima kralj Robert (1309—1343), zaščitnik znanosti in učenjakov, Boccaccio je bil v Neapolu in Petrarca tudi. Predon je bil na rimskem kapitolu ovenčan, je napravil Petrarca v Neapolu doktorski izpit. Tudi kralji iz rodovine Aragon so univerzo gojili in so klicali v Neapol zlasti humaniste. Ob času renesanse je podpirala univerza zlasti asimilacijo klasične kulture iu pozneje eksperimentalna raziskovanja. Beremo imena Giordano Bruno, Bernardino T e 1 e s i o in Tommaso C a m p a -nella. Pod španskimi kralji-namestniki je univerza nazadovala. Tudi reforma grofa Le-mos leta 1616. ni dosti koristila; napravil je zgradbo za vseučilišče, tam je sedaj Museo nazionale. Bourbon Karel III. (1759 do 1788) je ustanovil nove stolice, zvišal dotacijo in pridejal univerzi biblioteko. Itd. Pozneje so prišle zraven klinike, observatorij, botanični vrt L dr.
V	novem italijanskem kraljestvu so univerzo čnsu primerno preuredili, poklicali 6o znamenite profesorje, ustanovili so laboratorije, inštitute, muzeje, klinike. 28. oktobra leta 1877. so položili temeljni kamen za novo univerzitetno poslopje. Po številu slušateljev je univerza največja v Italiji in ena največjih v Evropi.
V	lanskem decembru so poslali na vse univerze Italije in inozemstva v obliki latinske poslanice, kopije Friderikovega ustanovnega pisma, povabilo k udeležbi pri svečanostih Mussolini je predsednik pripravljalnega odbora. Svečanosti so se začele predvčerajšnjem, 2. maja, s sprejemom delegacij v rektorski dvorani, 3. je svečanost v gledališču S. Carlo, z nagovori itd-, 4. izlet po Nea-polskem zalivu iu banket, 5. tekmovalno športno plavanje, 6. klasične igre v Pompejih.
S svečanostmi je spojenih več znanstvenih kongresov. Predavanj je bilo priglašenih okoli 200. Praznujejo dve obletnici: 650 letnico smrti Tomaža Akvinskega in 200 letnico rojstva Imanuela Kanta. Slavnostna govornika sta pater Agostino Gemelli, rektor katoliške univerze v Milanu, in profesor Artur Liebert, predsednik Kantovega društva. Predava tudi profesor Einstein, o zadnjih zaključkih svoje relativitetne teorije. Izdali so dve veliki znanstveni deli: zgodovino neapol-ske univerze (profesorji Torraca, Scbipa, Fi-langieri, Cortese, Monti, Zago, Russo) in pa zbrana dela Domenica Cotugno, enega največjih anatomov preteklega stoletja.
• • •
pr Koncert Glasbene matice ljubljanske.
V petek, dne 9. maja se vrši v Unionski dvorani koncert Glasbene matice v Ljubljani, či-oar spored izvajata orkester orkestralnega dru-
štva Glasbene matice pomnožen z nekaterimi člani opernega orkestra pod vodstvom prof. Michla in pa pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom zborovodje Kumarja. Na tem koncertu izvaja orkestralno društvo tri orkestralne komade, pevski zbor pa celo vrsto izvirnih skladb, ki se po veliki večini prvič javno izvajajo. Vstopnice so že v prodprodaji v Matični knjigarni.
pr Nove himne га procesijo sv. U. Telesa, za mešan zbor zložila P. Hugolin S a 11 u e r in Emil Hochreiter. — Jugoslovanska knjigarna, cona 20 dinarjev. — Odkar je vpeljana za to procesijo slovenska liturgija, smo zelo pogrešali slovenskih himen. Temu nedo-statku sta sedaj odpomogla znana dva skladatelja. Prve himne so nekoliko daljše, druge krajše; in česar nihče ne bi pričakoval, so Hochreiterjeve lažje, dasi tudi Scttnerjeve ne bodo nobenemu količkaj izvežbanemu zboru delale težave. — Partitura obsega 12 strani in ovitek, oboje jako okusno. Glasovi niso izdani, ker bi silno podražil! izdajo. Himne so izšle še tako zgodaj, da si gg. pevovodje lahko po-množe glasove in naštudirajo speve, zategadelj uljudno vabimo na naročbo.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer.
Nedelja, 4. maja: Kamela skozi uho živanke. — Izven.
Poaedeljek, 5, raaja: «Dom«. Red A. Torek, 6. maja: Zaprto. Sreda, 7. maja; »Ana Karenina«. Red B. Četrtek, 8. maja; »Сегаг in Kleopatra«, Rsd D. Petek, 9. raaja: Zaprto (generalna vaja). Sobota, 10. maja; «Izgubljenc duše«. (Premijera.) — Izven,
Nedelja, 11. maja: ^Izgubljene duše«. Izven, Ponedeljek, 12. maja; «Dom«. Red C.
OPERA.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Nedelja, 4. maja: Carjeva nevesta. — Izven.
Pondeljek, 6. maja: zaprto.
Torek, 6. maja: «Poljub«. Red C.
Sreda, 7. maja: »Carjeva nevesta«. Red E.
Četrtek, 8. maja: «Faust«. Gostuje gosp. Rornsn
Lubineckt. Red F. Petek, 9. majai Zaprto.
Sobota, 10. maja: «Madarae Butterfly«. Gostuje
gospod Roman Lubinecki. Red D. Nedelja, 11. maja: »Tosca«, ljudska predstava. Izv. Ponedeljek, 12. maja: «Carjeva nevesta«. Red B.
Nedelja v Narodnem gledališču v Ljubljani. V operi se poje nocoj »Carjeva nevesta« v isti zasedbi kakor pri premijeri. Z ozirom na velik uspeh, ki ga jc brez dvoma dosegla ta opera pri nas, pričakujemo tudi danes zvečer velike udeležbe. Drama pa vprizori velezabavno češko burko «Kamela skozi uho Sivanke«.
Abonentc reda C opozarjnmo na spremembo dramskega repertoarja, Po prej objavljenem repertoarju bi morali imeti abonenti reda C v ponedeljek dramsko predstavo, to pa je treba iz re-pertoarnih ozirov »prcmeniti ln ima v ponedeljek dramsko predstavo »Dom« red A, dočim imajo v torek abonenti reda C opero 'Poljub«.
Hudožeslveruki v Ljubljuci. Za gostovanje Hudožesivenikov v našem Narodnem gledališču vlada splošno zanimanje. Že včeraj takoj prvi dan predprodaje je bilo veliko povpraševanje po vstopnicah. Kjerkoli so sedaj šc Hudožestvcniki gostovali v naši državi, povsod so bile vse pred- j stave ratprodane in se je moralo gostovanje po- j daljšati. VaJcd tučno začrtanega potovalnega re- j da je vsako podaljšanje gostovanj v Ljubljani iz- 1 ključeno. Zato pozarjamo vse ljubitelje dramsko
umetnosti, posebno pa še vse občudovalce Hudo-« žestvenikov, da se vrše samo tri gostovanja iri siccr 13., 1-1. in 15. maja.
Preselitev drame v opero?
Prejeli smo to-le nad vso presenetljivo
vest:
»Režiserski kolegij je zvedel za zahtevo ministrstva prosvete, da se mora v prihodnji sezoni izvršiti fuzija opero z dramo, to jo i preseliti drama iz lastne hiše v operno.
Proti temu nameravanemu koraku mora* mo že danes najodločneje protestirati in na-vajamo sledeča i akta, ki protest opravičujejo.
1.	Slovenska drama je dobila možnost razvoja šele s tistim dnem, ko se je preselila v, lastno poslopje. V tem poslopju je drama pričela svoj razvoj, ki ji je bil onemogočen deseta letja, in to baš iz vzroka, ker je bila prisiljena deliti čas in kraj z opero, in je vedno in' vselej ostala, sicer ne opravičeno in nenaturno na drugem mestu.
Umetniški nivo drame in s tem celokupna slovenska dramska umetnost raste in pade e svobodnim gibanjem v lastnem domu.
2.	Vzroki, ki vodijo merodajne faktorje K temu početju nikakor ne odgovarjajo dejan* skemu položaju denarnega vprašanja. Drama, oziroma njen poset raste od sezone do sezone, dokaz, da institut ni samo pro forma, termveC da je danes potreba in sicer nujna in dragocena.. Amputacija to umetniške ustanove bi bila torej kulturen greh.
Dramsko gledališče dokazuje v svoji pet* letni zgodovini, odkar deluje v lastni hiši, svoj umetniški in pa tudi svoj gospodarski razvoja Drama krije potom svojega dela svoje denarne potrebe in rabi v dosego ravnovesja le псм znaten del državne subvencije.
Ker torej drama kot zavod in podjetje ne tira Narodnega gledališča (opera in drama) v denarne neprilike, ne vidimo prav nobenega vzroka, ki naj bi opravičil njeno umetniško upropaščenje.
Povdarjamo še enkrat, da je stalo ogronn no truda bodisi članstva, bodisi uprave in bodisi publike, da je zavod začel pravilno dihati in dosegel to dostojno in vsega razvoja sposobno višino. Slovenski ansambel opravlja' svoje delo z vesoljem in ne želi drugega, da mu ostane v nadalje ista možnost razvoja iri da so njegove naloge odgovarjajočo razvoju vedno večje in lepše.
Prosim«*: drama naj ostane tam, kjer ji j€i dana možnost nadaljnega razvoja, ne pa jo pregnati iz lastne hiše. Merodajnim činiteljem naj bo jasna zavest, da bi ta akcija res izvršena zasekala v telo kulture slovenskega naroda globoko rano — in opozarjamo že daues, da je odgovornost takega početja velika in — da jo je po nagem prepričanju zagovarjati ne« mogoče.«
Vprašamo gledališko upravo v Ljubljani! Ali je res, da se bode morala preseliti naša drama iz dosedanjega svojega poslopja v operno poslopjo in tam prirejati svoje predstave? Pričakujemo pojasnila na našo vprašanje.
e ves,
da jo dobila angleška tvrdka Dorman, Long i. dr. naročilo za zgradbo enega uajvečjih mostov na svetu; da bo zgrajen ta most čez pristanišče avstralskega mesta Sydiiey, da bo stal 5,750.000 angleških funtov, da bodo porabili za zgradbo 40,000 ton jekla in da bodo šli po mostu štirje železniški tiri, vozna cesta, cesta za pešce in posebna cesia za avtomobile: da znaša razdalja od zemlje do meseca desetkratni zemeljski obseg; da polomijo prebivalci Nove Gvinejo ujetnikom, lu jih hočejo drugi dan pojesti, roke in uoge, zato da jim ponoči ne morejo uiti; da je Carpentier v par minutah premagal Townleya in da je zaslužil v tistih par mi?* nutah nad poldrugi milijon dinarjev; da ima nojevo jajce vsebine za 24 kokošjih, da jo pa imelo 30 centimetrov dolgo in 20 centimetrov široko jajce ptice moa na Madagaskarju vsebine za 6 nojevih jajc, torej za 1-14 kokošjih, in da je ta ptica moa izumrla sredi preteklega stoletja; da se jc dvignil Amerikanec Maughan februarja letos z aeroplanom 12.494 metrov visoko ;
da so odkopali v Jeruzalemu dele mesta, ki so 1000 let starejši, kakor je pa Davidova doba;
da je bil umrli nemški veleindustrijec Ilugou Stinnes lastnik 300 tovarn v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; da so vpeljali po nekdaj tako razkričani pu* gčavi Gobi v Aziji redno poštno zvezo z avtomobili in da bodo vpeljali tako zvezo sedaj v še bolj znani puščavi Saliara v, Afriki;
da je prišla brzojavka, odposlana iz Londona ob priliki otvoritve britanske razstave, v. 80 sekundah okoli sveta; da je bil 25. aprila sloviti Italijan Marconl star 50 let in da je leta 1897. prvič brezžično brzojavil; d«, so holandsko ladje nalovile velikanske zaloge kosti grških vojakov, padlih v Mali Aziji, in da so bile to kosti namenjene za gnojenje vrtov; da šo bile v Moskvi kljub mrazu in snegu na Veliko noč vse cerkve prenapolnjene, prvič do revoluciji«
Gospodarski položaj Rusije.
Ni še trden. Poročila z dežele so govorila o pomanjkanju semen in pa da je pomoč vlade nezadostna. Samo Sibirija potrebuje štiri milijone pudov semen. Pud = Д6 kg. Karelija od Petrograda gor — je prosila za posojilo pol milijona zlatih rubljev za nakup semen, pa jih je dobila samo 140.000. Tatarska republika potrebuje dva milijona pudov, severoza-padne pokrajine imajo pa semen samo za petino površine. Dosedaj se sovjetski vladi še ni posrečilo, da bi vpeljala gospodarstvo strogo po načrtu. Da bi imela težka industrija dosti dela, zahteva najvišji gospodarski svet, naj izvršujejo železnice svoja naročila in popravila pri industrijskih podjetjih in ne v svojih delavnicah. Tako pa pridejo železnice same v zelo kritičen položaj, ker so primorane odpuščati lastne delavce.
Denarna reforma je velik up sovjetske vlade. Sovjetsko časopisje poroča toliko o tem, da se težko spoznaš. Res je, da je pomanjkanje izmenjalnih sredstev veliko, da prebivalstvo kopiči srebrne novce itd. Cene niso toliko padle, da bi so delavske plače stabilizirale; padle so pa toliko, da so sovjetski voditelji nacionaliziranih podejtij nezadovoljni. Pravijo, da se vsled znižanih cen industrija ue bo rentirala in da bo treba nekaj podjetij zapreti.
Nekaj čudnega se pojavlja pri zamenjava-nju denarja. Kljub pričakovanju sovjetskega rublja kar nič ne ponujajo, temveč ga cenijo tako visoko, da pri izmenjavi na červonce celo 20 od 30 odstot. za sovjetski rubelj doplačajo. Ni mogoče še govoriti, ali se je denarna reforma obnesla ali ne. Gotovo je le, da je obtok červonca danes še tako majhen, da ga drugim državam ne moremo primerjati. Obtok bankovcev bo znašal Д_. maja 400 milijonov rubljev, na koji vsoti je udeležen červonec z 250 milijoni, s 150 milijoni pa zakladne nakaznice, srebrni denar, boni in železniški certifikati. Kredit je zelo drag. Kurz červonca se le v zadnjem času dvigniti.
Produkcija najvažnejših industrijskih panog se je v februarju malo poslabšala. Premoga so nakopali 61.4 mil. pudov, v januarju pa 61.6. Petroleja so dobili 22 milijonov pudov, v januarju 25. Tekstilna industrija je šla pa kvišku Znatno je napredovala trgovina. Borzno poslovanje je v februarju naraslo za 20 odstot Blagovni promet se je dvignil za 9.5 odstot.; najbolj žito, za 12.7 odstot.. in les, za 22 odstot.
Ruski glavni carinski urad poroča številke o ruski zunanji trgovini leta 1923. Izvoz je znašal 229 milijonov pudov, vrednost 206 milijonov zlatih rubljev. Po množini je bil štirikrat "večji kakor leta 1922, po vrednosti pa trikrat. Največ so eksportirali živil, za 87 milijonov rubljev. Največji je bil eksport v Nemčijo, za 61 milijonov, potem v Anglijo, za 37 milijonov, nato v Latvijo. Estonsko, Kobandsko, Turčijo, Finsko, Francosko, Italijo, Belgijo, Dansko, Poljsko, Perzijo, Avstrijo itd. Uvoz je znašal 67 miljonov pudov, vrednost 179 milijonov rubljev. Napram 1922 je padel v množini za tretjino, v vrednosti skoraj za tretjino. Glavni uvozni predmeti so bili surovine in napol izdelano blago, vrednost 70 milijonov. Uvoz živil — lakota — je padel za 90 odstot., uvoz fa-brikatov za 50 odstot. Največ so importirali Nemci, za 54 milijonov rubljev, nato Poljska, Švedska, Finska in Estonska, Latvija, Norveška, Perzija, Holandska, Avstrija itd.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 315—320 Din, ječmen 330—340 Din, oves 250—255 Din, koruza 227.50—247.50 Din, pšonična moka »0« 500-510 Din, »2< 450 Din, >5< 380—390 Din, >6« 320—330 Din.
g Stanje posevkov. Kakor poročajo ifc Belgrada, je stanje posevkov v ozemljih, kjer ni bilo poplave, dobro in veliko boljše kakor lani.
g Paketni promet i Albanijo. Д5. maja se
otvori paketni promet z Albanijo.
g Žito. Mednarodni žitni trg je kazal minuli mesec dobro razpoloženje, cene so polagoma šle navzgor. Izvoz iz dežel, ki imajo žita čez svojo porabo, je bil živahen. Evropski kontinent, zlasti Francoska in Laška sta nakupili velike množine. Tudi Nemci kažejo znatno potrebo, le njihovo nakupovanje ovirajo težkoče pri nabavi deviz. Mednarodna trgovina je misli, da ni pričakovati občutnih lzprememb žitnih cen, dokler rast novega pridelka na severni polkrogli ne pokaže, kakšno letino jo pričakovati. Na eni strani leže velike zaloge lansko letine. Ilanadska pristanišča se odpirajo in po rekah plovejo spet parniki in je pričakovati, da bo privoz močno narasel. Veščaki trdijo, da so v Zedinjenih državah še obile prikrite zaloge, ki pridejo na trg, ko se pokaže, da bo bodoča letina zadovoljiva. Nasprotno pa konsumne dežele žive ob samem uvozu, zaka domači pridelek je vsekako že pri koncu. Evropska trgovina se je poslednja leta navadila kupovati samo za neposredno potrebo in zato ni v evropskih skladiščih večjih zalog ameriškega žita. — Končno je pa treba počakati, kakšen vpliv bo imela na celokupni letni pridelek občutno zmanjšana obsejana površina v glavnih poljedelskih deželah. — Trgovina z moko je pojemala zaradi praznikov, a cene so ostale na isti višini. Izvoz iz Severne Amerike je znašal pretekli tedn 190.000 vreč proti 317.0000 pred tednom, a lani 219.000. Pojemanje izvoza tega tedna gre skoraj vse na račun Nemčije, ki zaradi deviznih ovir ne more kupovati. — Koruza je kazala nestalno razpoloženje. Dovozi so slabi. Koruzni pridelek v Ar-gentiniji bo letos jako lep, saj bo najmanj dvakrat večji od lanskega.
g Obtok bankovcev v Avstriji. 23. aprila je bilo v Avstriji v obtoku za 6.669 milijard kron papirnatega denarja.
g Obtok bankovcev v Mažarski. Po izkazu mažarskega notnega sindikata je znašal obtok bankovcev koncem preteklega meseca 1821 milijard mažarskih kron.
g Ogromni dobički v ameriški industriji. Po poročilih iz Newyorka je imel Ford, znani tvorničar avtomobilov v preteklem poslovnem letu dobička 125 milijonov dolarjev. — U. S. Steel Corporation (ameriški jeklarski trust) je razdelil dividende za preteklo leto 750 milijonov dolarjev, rezervnemu fondu pa se je nakazalo 210 milijonov dolarjev.
BORZA.
Curih, 3. maja. (Izv.) Holandija 210.35, New York 561.50, London 24.62, Pariz 36.30, Milan 25.20, Praga 16.50, Pešta 0.0067, Bukarešt 2.87, Belgrad 7.02И, Sofija 4.12, Dunaj 0.0079*4.
Zagreb, 3. maja (Izv.) V prostem prometu so notirale sledeče cene: Italija Зв1.ЗД, Pariz 5.24, London 354, Praga 237.50, Newyork 80.50 ček, dolar 79.50, Dunaj 0.1137. Tendenca slaba. Po navedenih tečajh se je blago ponujalo.
SlZ
Prvi ženski ministri v Evropi.
Voditeljica gibanja za enakopravnost ženske z moškim, Chapman-Catt, je rekla kmalu po končani svetovni vojni v nekem govoru: »Največja zmaga svetovne vojne je osvobo-jenje ženske.« Pa tudi ta najboljša in najuspešnejša zagovornica ženskih pravic ni mislila, da se bodo praktične posledice osvobo-jenja tako kmalu pokazale. Prihajajoči čas se je naznanil z izvolitvijo gospice Margarete Bondfield za tajnico angleškega delavskega ministrstva. Govorili so celo, da bo prevzela delavsko ministrstvo sama. Cesar ona zaenkrat še ni mogla doseči, to je dosegla gospa Nina B a n g na Danskem. Od leta 1819. je članica danskega senata in je bila v novem danskem socialističnem kabinetu Stauning imenovana za ministra nauka. Dosedaj je poznala ženske ministre samo ameriška Kanada. Tako na primer gospo Ireno Parlby, ld nima nobenega pravega oddelka in je bila imenovana za ministra samo zato, da je bilo upoštevano v ministrskem svetu tudi stališče žensk. Drugi kanadski ženski minister je gospa Ralph S m i t h, ki je prišla v ministrstvo po ustavi kot predsednica nekega pokrajinskega zastopništva. Kanada ima več provinc in vsaka ima svojega ministra v osrednji vladi.
Imenovana Nina Bang je med najbolj Sposobnimi ženskami na Danskem. Stara je nad petdeset let in je vdova po uredniku lista »Socialdemokraten«, pri katerem listu tudi že 6ama deluje okoli deset let. Njeno delo je posvečeno v prvi vrsti narodnemu gospodarstvu ln vzgoji. Zato so mislili tudi, če bi ji dali trgovsko ministrstvo. Predsednik Stauning je prepričan, da ii lahko izročijo tudi najtežje
dneh v Bagdad (1. dan Pariz—Bukarešta, 2. dan Bukarešta— Alepo, 3. dan Alepo—Bagdad; najdaljša je bila pot 2. dneva, 2000 km). Z isto hitrostjo, 170 km na uro, je napravil pot v Bender Abbas in daljo v mesto Karači; to mesto je že v Indiji. Odtod ga pelje pot v Agro, Kalkuto (Prednja Indija), Akjab, Bang-kok, Hauoi (Zadnja Indija), Kanton, Šanghaj, Peking (Kitajska), Tokio (Japonska). Iz Tokia nazaj v Hanoi in z ladjo domov. Najbolj bi bilo zanimivo, če bi došel Angleže. Načrt so napravili že v zadnjih lanskih mesecih. Letalo je čisto iz kovine, med potovanjem ga ne smejo popravljati, samo nadomestne dele smejo uporabiti. V razdalji 1200 km, poprečni dnevni vožnji, so pripravljene zaloge bencina. V Evropi seveda to ni bilo treba in je zato lahko napravil več kilometrov. Peltiera spremlja samo še mehanik Vezin.
delo in da mu bo kos. Ne samo, da Je njeno znanje globoko in temeljito, ona ima tudi izreden organizatoričen talent in je zelo energična. Poleg narodnogospodarskih in vzgojnih problemov se zanima tudi za socialna vprašanja in posebno za napredek žensk. Zahtevala je na primer povečanje ženske pobolj-ševalnice, pripustitev žensk k vsem državnim službam, nov šolski zakon, zakon za preureditev zavarovalnih družb, ustanovitev posebnega zaklada za umetnostne svrhe, v kojega upravi ima sedaj kot članica ravnateljskega sveta veliko vlogo itd. Delovala je v proračunskem saboru, v odboru za skrbstvo otrok in vdov, v odboru za proučevanje nove zakonske postave, v odboru za pregledovanje živil, v odboru za reformo vprašanj varuštva. Pozvali so jo k posvetovanju finančnih, upravnih in cerkvenih vprašanj, vprašali so jo za svet celo v vprašanjih zunanje politike. Posebno pozornost je zbudila njena razprava o trgovskih ozirih Danske in Anglije.
Nina Bang nastopa že več let na posvetovanjih in zborovanjih delavk. Njena hči je študirala nacionalno ekonomijo. Vse ženstvo na Danskem pričakuje od svoje voditeljice in sedanjega ministra kar najuspešnejše delovanje. Dobro organizirano ženstvo v socialnih vprašanjih in na polju vzgoje lahko največ naredi.
• • •
— Sam a aeroplanom v Vzhodno Azijo. Iz Amerike v Azijo, Evropo in nazaj v Ameriko leti sedaj ameriško brodovje; iz Evrope v Azijo, Ameriko in v Evropo pa angleško zračno brodovje, torej ravno v nasprotni smeri. Za tem brodojem je odšel sam na svojo roko francoski zračni letalec Peltier d'Oisy. S poprečno hitrostjo 170 km je priletel v treh
Obmurski Slovenci (štajerski in prekmurski) gradijo most čez Muro za železnico Ormož—Ljutomer—Murska Sobota —Hodoš.
—	Carpenlier-Townley. 1. maja popoldne se je vršil na Hohe-Warte na Dunaju boj na pesti med Francozom Carpentierom in Angležem Townleyem. Zmagal je Francoz po par-minutnem zelo ljutem boju. Vsaj nam Evropejcem se zdi, da je bil boj hud. Kdor pa pozna ameriški način boja — tudi v vsaki drugi panogi —, шз bo govoril o nobeni lju-tosti, nobeni nepravilnosti. Boj na pesti ni božanje po licih, boks je boks. Kogar to v oči bode, naj pa zraven ne gre. Propadamo, ker se preveč zanimamo za kulturo telesa! Tako kričijo nekateri. To so slabiči, telesni in v največ slučajih tudi duiievni. Samo eno: če je spričo idealnega Carpenlierovega telesa in njegovih uspehov začela polovica Francije gojiti šport in se je zdravje, naroda dvignilo na prej nedoseženo višino, koja višina usposobi Francoze tudi za uspešnejše telesno in duševno tekmovanje povsod drugod, je to menda dosti. Več, kakor vse filozofiranje in jadiko-vanje o posurovelosti in preveliki brigi za kulturo telesa.
—	Tretja ekspedioija na Mount Everesf. Piva ekspedioija na najvišjo goro sveta, leta 1921, je hotela dognati, kje bi se lahko prišlo na vrh. Druga ekspedicija, 1922, vrha sicer ni dosegla, prišli so pa Da višine, kamor dosedaj še ni prišel nihče drugi. Brez kisika so dosegli 8168 metrov, z uporabo kisika pa 8321 metre v. Vrh je visok 8882 metrov. Letos gredo spet gor; ekspedicijo je vodil — kakor tudi prvi dve — general Bruce. General je pa obolel in je moral nazaj v indijski Dardžiling, da okreva. Ima malarijo. Že so mislili, da bodo morali poskus opustiti, »ker manjka navdu-ševalna navzočnost generalova«, a so se premislili in gredo vendar naprej; vodja je podpolkovnik Norton. Upajo, da bo Bruce (brus) kmalu dober in da bo še pravočasno prišel v dolino Rongbuk, izhodišče za mipad na goro. Danes teden bomo priobčili večji odstavek s karto južnega Tibeta ш sliko Mount Everesta.
—	Samomorilna epidemija v Ameriki. L. 1923 je bilo v Združenih državah Severne Amerike okroglo 16.000 samomorov, med temi izredno veliko število žensk in mladoletnih. Razlogi za samomor so silno različni; nesrečna ljubezen (zanimivo je. da se mnogo mlajših ljudi usmrčuje po dolgotrajnih plesih in drugih zabavah) in gmotno gorje zavzemata prvo mesto, toda med samomorilci je tudi sto milijonarjev obojega spola. Neka ženska se je usmrtila, ker ji je poginil — kanarček, neko dekle, ker ji niso dovolili ostrici las in neki moški, ker ши je presedala ne\vyorška podzemska železnica! Takih samomorilskih čudakov nikoli ni manjkalo, saj se še Gothe spominja (v zagovoru zaradi *Wert.herja« v »Dich-tung imd Wahrheit< ) Angleža, ki je izvršil samomor zato, ker mu je presedalo vsako jutro znova se oblačiti.
—	Nova pomoč za defravdante je letalo. Te dni je v Budimpešit poneveril neki bankir Weiss okoli 11 milijard mažarskih kron in ko ga je začela zasledovati policija, je enostavno — odleteli
Iz katoliškega sveta,
Stoletnica Grogorijanske univerze in Rimskega kolegija. Dne 17. maja t. 1. poteče Д00 let, odkar je Leon XII. vrnil jezuitskemu redu vodstvo Rimskega kolegija, ki ga je leta ,1551. ustanovil Ignacij Lojolski. Stoletnico bodo zelo slovesno praznovali ter se začno prireditve že 13. t. m. Vabljeni so prav posebno vsi bivši gojenci zavoda. Dne 17. t. m. bo slovesna a%'dieuca pri sv. očetu in nato * navzočnosti papeževi diplomatski izpit iz teologije, pri katerem bodo izpraševalno komisijo tvorili sami gojeuri Atonea kardinali Bil-lot Laurenti in Sincero. Isti dan se vrši
ustanovni občni zbor društva bivjih gojencev, Atenea, nad katerim prevzame pokroviteljstvo papež Pij XI. — Program končno naznanja, da se za novo palačo Gregorijanske univerze položi temeljni kamen še tekom letošnjega leta.
Velikonočni izgredi v cerkvi Božjega groba v Jeruzalemu. Kakor običajno so ae tudi letošnji veliki teden vršile v cerkvi Božjem ga groba v Jeruzalemu veličastne liturgične prireditve. Navzoče so bile romarske množice od vseh strani sveta. Posebno številni so bili letos romarji koptske cerkve, ki ima v baziliki sv. groba tudi svojo kapelo. Ta okolnoet je menda opogumila koptske duhovnike, da so vprizorili proti katoličanom obžalovanja vredne izgrede. Do manjših spopadov je došlo že v petek in soboto, pravi boj pa se je v baziliki razvil veliko nedeljo po slovesni božji službi, ko se je imela razviti katoliška procesija. Nastopilo je do 50 policajev, ki so pa svoj posel zelo slabo vršili, tako da je msgr. Barlassina takoj v cerkvi svečano protestiral proti zanemarjanju dolžnosti varnostne oblasti. Izgredi so trajali nad četrt ure ter je med verniki zavladala panika. Ko je bil s pomočjo katoliških mladinskih organizacij red upostavljen, je mogla latinska procesija brez nadaljnih ovir dovršiti svojo trikratno pot okrog sv. groba.
Grob Benedikta XV. »Osservatore Borna-no« poroča, da se kiparska dela na grobu Benedikta XV., ki jih izvršuje bolognski kipar prof. Barberi, bližajo zvršetku. Grob se odkrije po vsej priliki 21. t. ra. Tem povodom pri-rede Bolognčani veliko romanje v Rim, ki mu bo načeloval sam kardinal nadškof.
GROF BOBNANJA.
Leta 1743 je postal princ Ludovik Hesen-ski polkovnik v Prenclavi. Stanoval je v lastnem gradu. Sicer je bil zelo hraber, a obenem tudi zelo praznoveren. Strahov se je grozno bal. V vseh sobah gradu je bilo vse polno bobnov. Vsi njegovi dvorjani, stražniki in služabniki so morali znati bobnati. To pa zaradi dveh duhov, s katerima je bil princ v zvezi. Dobri duh se je imenoval Ordofiks, slabi pa Minke-pinke. Če je prišel Ordofiks m ga je hotel mučiti, kar se je večkrat zgodilo, je zagrabil princ prvi bližnji boben in je začel bobnatL Kdor je slišal, je moral pribiteti in tudi bobnati. Nazadnje je bobnalo kakšnih sto bobnov. Ordofiks tega vrišča ni mogel prenesti in je zbežaL Namesto njega je prišel Minkepinke in grof se je menil z njim več dni, čeprav ga ni videL
ČUDEŽI LEDENIH GORA.
Vse polno zanimivosti o ledenih gorah je povedal v nekem predavanju angleški profesor Poames. Ledene gore nastanejo v celini iz snežnih mas, ki jih stoletja stisnejo in spremenijo v led. Led se začne pomikati; ko pride do morja, se kosi odtrgajo in to so ledene gore. Visoke so nekatere do 80 metrov, a to je samo šestina, sedmina ali osmina, vse drugo je pod vodo. Dolžina je različna; nekoč so merili neko goro doli na jugu in je bila tako dolga, kakor je od Ljubljane do Zagreba. Ta je bila pa tudi največja, kar so jih dosedaj videli. Na nekaterih krajih Grenlandije je led do 3000 metrov debel, starost njegova se ne da določiti. Barva ledenih gora je silno raznovrstna, se neprestano menja in je na solncu bajno učinkovita. V teku stoletij se je nabralo v teh ogromnih kladah polno zraka, in ko pridejo plavajoče ledene gore v toplejše pokrajine, se segreje tudi zrak v njih, se razširi in raznese goro s silovitim pokom v drobnih kosih na vse strani. To je oni strašanski pok, o katerem nam potovalci toliko pišejo in ki si ga tako dolgo niso znali razložiti.
ŽELEZNICA NEWY0RK—BTJENOS AIRES.
Stari načrt železnice med Newyorkom in. Buenos Aires se bo uresničil. Proga je dolga 10.116 milj, to je 16.086 km, v prometu je 6569 milj, dve tretjini. Seveda ni vsa proga nova, temveč uporabljajo tudi že obstoječe proge. Iz Unije do meje srednjeameriške republike Guatemale si se lahko peljal lani; nedavno so napravili črto skoz Guatemalo in ta bo Sla naprej v republiko San Salvador. V Nicaragui bodo napravili dve priključni progi. Costa Ri-ca in Panama bosta tudi gradili. Colombia se pogaja v Uniji za železniško posojilo, Ecudor bo pa napravil zvezo do colombijske meje. Ker so izdelani tudi že načrti v Peru in Boliviji, bo zveza kmalu končana.
KAKŠEN JE BIL HUflON STINNES?
Zmeraj je bil tak, kakor je bil kot nad-zornik v rudniku Wieth. Velik, a ne preveč, pokončen, a ne kot sveča, ne slok in tudi ne obilen. Obraz navaden, lasje črni in kratko ostriženi. Šiljasta brada, kakor jo imajo nad-učitelji. Obrast rumenkast, oči malo postranL Prekanjen, zvit, spreminjajoč se; ne globoko čuteč; ne govornik, bolj opazovalec. Če je pa govoril, nobena beseda odveč, vse stvarno. Računslri stroj. S svojo mirno in hladno stvarnostjo zmeraj trenutni zmagovalec. Njegovo govorjenje bolj utrujeno šepetanje in mrmranje. Tudi v javnosti. Njegovo velikansko delo pozna samo matematično formulo: x = 4, 5, 20, 100, 500 milijonov. Moja korist je korist domovine. Če je šel po svojih podjetjih okoli, je ravnatelje spreletaval leden mraz. Pcgled, vprašanje, in gorje, če ni dobil takoj odgovora. Skreni žil je obraz in ravuuielj je oaaei skupaj kakor mrtvi jezdec s konja.
Cerkveni vestnik.
c Podeljena je župnija Brezovica pri LJubljani Andreju L a v r i č u, bivšemu župniku in dekanu v Vipavi. —■ Nameščena 3ta kot župni upravitelj v Sinjem vrhu Jožef Koželj, ekspozit v St. Vidu pri Brdu, kot ekspozit v Š t. V i d u pri Brdu pa Filip Mar-j e š i č, bivši župnik v Ledinah nad Idrijo.
o Kongregacija gospa pri sv. Jožefu ima prihodnji torek, 6. t. m. ob 5 popoldne kratek shod v pripravo ua glavni praznik. — O pol 6 kratka odborov« seja.
~ Naznanila
TOMOBOLA
nižjih poštnih uslužbencev je danea na Kongresnem trgu. Poleg 7 tombol je še 100 krasnih kvatern in 100 čiukvinov. Se je čas, da kupite srečke po 3 Din. Začetek točno ob 3., konec ob S. — Odbor.
Ljudski oder v Ljubljani vabi vse člane in članice ter gospode in gospodične, ki so sodelovali pri letošnijh parijonskih igrah na sestanek, ki ee vrSi v četrtek dno 8. tra. ob 8 zvečer v prostorih Ljudskega odra. Pred sestankom fob 7. uri) odborova seja.
Družabni klub namerava prirediti v tekočem letu več skupnih izletov v bližnjo okolico Ljubljane in na nekatere lepe razgledne točke. Namen izletov je, da ostanejo družabni stiki klubovih članov tudi v poletnem časti nepreti-gani. Zato vabimo vse člane in prijatelje našega kluba, da se teh izletov v čim lepšem številu udeleže. Čim vee nas bo, tem prijetnejše bo razpoloženje. Kraj izleta in čas odhoda bomo vsakikrat pravočasno objavili v »Slovencu«, da bodo tudi člani izven Ljubljane Imeli priliko udeležiti se teh izletov. Na željo nekaterih članov objavimo danes nameravane izlete za maj in prvo polovico- junija, dne 11./V. Št. Jošt — Škofjaloka, dne 18./V. Orl—Grosuplje, dne 25./V. Št. Vid— Gameljne—Črnuče, dne 29./V. Podutik — Dobrova, dne l./VI. Borovnica — Pekel, dno 9./VT. Fužine—Kašelj—Zalog In dne 14. in 15. junija Golica. — Nadaljni načrt bomo sesta-
SUž bTcER^^	^
ORGANISTA, združena н službo OBČ. TAJNIKA, jc razpisana v Ka'obfu, p. Sv. Jurij ob juž. želez. - Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Rokodelci imajo prednost. Nastop kmalu. - Župnijski urad na Kolobio.. dne 29. aprila 1924.	2548

Ing. FERDO KLOPČAR ANČI KLOPČAR DOUGAN
roj.
POROČENA
LJUBLJANA 3. maja 1924.

ABSOLVENTINJA
2 razr. nem. trgovske šole, t znanjem slovenSčine, išče primerne službe. - Ponudbe na upr. pod »Abtolventinje«
Pridna, poštena in zanesljiva
KMEČKA DEKLE
U krSčanske hiše, vajena hišnih in drugih del, SE SPREJME kol služkinja v boljšo hišo na deželi. - Ponudbe z navedbo plače in nastopa pod Sliro »Zanesljive it. 2571« na upravo Usta.
DEKLE s dežele
14—16 let, sprejmem k petletnemu otroku ter za domača hišna dela. - Naslov; Jakob ROMIH, Moste pri Ljubljani — Sclo 44. 2568
vili uvažujoč želje klubovih članov. Za izlet na Št. Jošt vab-imo že danes k obilni udeležbi. Odhod v nedeljo 11./V. z jutranjim vlakom ob 6.47 uri r glavnega kolodvora. — Odbor.
Danes popoldne ob 5. uri val v Moste v Ljudski dom I Za prvovrstno zabavo ob petju, koncertu in šaljivih nastopih Vam jamči ženski pododbor za zgradbo novega Mladinskega doma.
F.-ančifkanska prosveta v Ljubljani ima prihodnjo sredo, dno 7. maja, redno odborovo sejo.
Na Strelii&t pod Rožnikom т nedeljo 4. maja popoldne vrtni koncert.
Socialni vestnik.
KONVENCIJE MEDNARODNE KONFERENCE ZA DELO.
Mednarodna konferenca za delo je sklenila na svojih dosedanjih petih zasedanjih — v Washingtonu, Genovi in Ženevi — 35 konvencij in priporočil glede ureditve delovnih razmer. Glasom zadnjih podatkov Mednarodnega urada za delo je iz raznih držav prijavljenih doslej 1?>3 ratifikacij.
Zelo važno mesto zavzema konvencija, ki določa 8 urno dnevno in 48 urno tedensko delo kot splošno pravilo v industrijskih podjetjih. Izjeme so mogoče, toda le pod točno določenimi pogoji. V posameznih narodnih državah je položaj glede te konvencije uasled-nji:
V Veliki Britaniij je minister za delo koncem februarja 11. izjavil, da bo v kratkem predložil parlamentu zakon za uzakonjenje te konvencije. Avstrijski parlament je konvencijo ratificiral z omejitvijo, da se uveljavi selo tedaj, kadar bo deset industrijskih najvažnejših držav — med temi vse sosedne države — sprejelo določbe konvencije. Britanska Kolumbija (Kauada) je uzakonila konvencijo brez vsake omejitve. Švica je potom referenduma odklonila zakonski predlog za podaljšanje delovnega časa preko 8 ur, isto je storila Belgija potom parlamentarne večine.
O ostalih konvencijah bi bilo poročati: Zastopnik italijansko vlade je obvestil upravni odbor Mednarodnega urada za delo, da namerava italijanska vlada v kratkem ratifiei-
rati vse konvencije, ki jih jo sklenila Mednarodna konferenca za delo, izvzemši konvencijo o 8 urnem delavniku, o katerem sklepa italijauski parlament. Zas»opnik Poljske je izjavil, da je njegova država ratificirolu doslej 13 konvencij. Avstrijski parlament jo ratificiral 8 komencij. Angleški notranji min-ster je izjavil, da predloži načrt za uveljavljanje konvencije o prepovedi svinčenega boliva pri slikanju.
Turistika in šport.
Slovan:Ilirija 4:3. — Včerajšnja mednarodna nogometna tekma med dunajskim Slovanom in Ilirijo je končala z rezultatom 4:3 za Duuajčane. Tekma je stala športno na odlični višini, Dunajčani so predvedli tehnično dovršeno, nad vse efektno igro, katero je mnogoštevilna publika večkrat navdušeno aklami-rala. Ilirija se je po nervozni igri v prvi ?etrt uro izvrstno prilagodila dunajskemu načinu igre, vzdržala je cel čas otvorjeno igro ter krepko napadala. Boljši del moštva je bil včeraj fonvurd, katerega je prav dobro dirigiral Pammer. Halfi in obramba niso podali svoje najboljše igre, vendar зо v splošnem v polni meri storili svojo dolžnost. Za Ilirijo so dosegli golo Lado, Pammor in Milan, za Slovana Ptaček 2, Hanel in Listopad po 1. V polčasu je stala igra 1Л za Ilirijo. — Tekmo je izvrstno vodil dunajski sodnik \Vaguer. — Obširnejšo poročilo si prid rži mo po revanšni tekmi, ki se vrši danes ob 15.30. Po včeraj-šnem globokem utisu sode, je pričakovati da- » no? idoalnega športa.
Predprcdaja vstopnic za danšnjo tekmo Slovan (Dunaj) : Ilirija se vrši od 9. do 12. ure v trgovini Goreč. Znižane karte za redne člane, vojake in dijake se dobi samo « predprodaji. Odbor Ilirijo vnovič opozarja, da je uporaba sedežev brez kart za sedeže nedopustna. —■ Ob 14. "i'l se vrši predtekma med rezervnima moštvoma Primorja iu Ilirije.
Slabost? Slabo spnnjo? Nervoznosi? Nevcse-Ije do dela? ЛН se večk"at pojavljajo različno boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Feller-jev Elzafluidl Dobro služi za umivr.njn in obloge,
ravno tako kol kosinetikum za v.sta, glavo, kožol
Močnejši, Izdatnejši ia bolj delujoči kakor frauco-sko igaiijo. 'L zavojniuo in poštnino 3 dvojnate ali 1 Sporijalna steklenica 2-1 Die; 36 dvojnttih ali 12 špecijaluih steklenic 214 dinarjev in 10 odstotkov doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLEfc SIUHICA, DONJA, Eizntrg št. 184, Hrvatska.
17 IA V Л Podpirani izjavljam, da nisem ILUKIIH. plačnik za dolgove, katere bf morebiti naredila moja žena Marijana Martiačič, ki jo s hčerjo pobegnila od doma 28. aprila t. I JANEZ MAKTINČIČ, posestnik, Cerknica.
Kaučuk pete in kaučuk podplate
nosijo otroci in odrasli, ker so trpežni, ceni in udobni za nošnjo.
1-1
Meteorologično poročilo.
Ljtibljnuii i OB m n. m. vis. Normalna bsromelorakn višina 736 mm.
Ua. opuao- TiiUjn	lluru-m«ti>r v mm	Turmo-metor v ti	1'aiUrom. UilaretKMi v 0	JNobu, »etrov*	1'n.UaTiua v mm
2./B. 21 h	VSI 5	12 6	1-1	jasno vzhod	
3./5. 7 h	734-9	10-4	08	mogla	0«
3./5, 14 b	733-8	17-3	2-8	v. obL jug	
VAJENCA za kovaško obrt sprejme takoj Fr. Vrhovec« kovač, Bohoričeva ul. 6, Lj.
žemtna ponudba,
Mladenič, čedne zunanjosti, 33 let star, izobražen, zelo treznega značaja, dobrosrčen, napreden, pri-len in soliden, z nekoliko gotovine, želi znanja z gospodično ali vdovo, četudi z enim otrokom, ki ima posestvo, gostilno ali pa kako trgovino. ■— Samo resne ponudbe s kratkim dejanskim opisom na upravo pod šifro «Sгебо v napredku« itev. 2471.
~Dobr~DELAVKo7~
ki se razume na šivanje, sprejme TRIBUNA F. B. L„ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov, ska cesta it, 4.	2543
SI
boljšo, išče graščina Valpovo zu takojšen nastop. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo plačilnih zahtev je vposlati na Dvorski urad Rudolfa grofa Normenna v VALPOVU (Slavonija).
Oženjenegn HLAPCA
Cegar žena bi prevzela pre-šičjerejo, on pa delal in sa-mosiojno vodil kmetijstvo in gojil živino, takoj spreiraem. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava pod Stev. 2480.
UGODNA PRILIKA
se nudi v idealnem kroju ob železnici samcu ali samici, ki bi se hotola udeležiti na dobrem podjetju v znesku 200.000 Din ter bi postala soudeloženka. - Event. ponudbe v teku 8 dni pod Šifro 2J.486'2525 na upravo
IŠČEM boljše
ki ma tudi kuhati, za malo rodbino. Nastop takoj. — J. ŠEMPER, KOPRIVNICA, Hrvatska,	2386
K boljši družini želi priti intel. gospodična, ki ima veselja do kuhinje in gospodinjstva. Gro tudi na deželo. - Ponudbe na upravo lista pod »MARLJIVA«.
Pozor, vele trgovci!
Prodam čez 2000 sirkovih in 150 hrezovih METEL in KRTAČ po nizki ceni, zaradi opustitve trgovine. ~ Ponudbe na upr. lista pod: «Vcletrgovcl itev. 2347«.
ŠIVILJO dobro moč, tprejmein takoj v Ljubljani. - Naslov pove uprava lista pod itev. 2476.
"KrojaZkeši" POMOČNIKA^ za malo delo sprej-re takoj ANTON PLANINC, Trbovlje B, itev. 37,	24-11
Sprejmem dobro irvcžbanetfa
PRJREZOVALCA
za naročena dela. - IVAN JAMA.R, čevljarski mojster, BLED.	2463
Paznik
vpokojence, srednje starosti, zanesljiv, pošten, se oprejme. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod Sfer. 2501.
STANOVANJE
solatno in suho, na periferiji! 2 sobi, kuhinja s pritikl. in greda za zelenjavo, ZAMENJAM za stanovanje v sredi mesta 2 do 4 sob. -Ponudbe na upravo lista pod: .UGODNO«. 2540
Wirth - B6sendorfcr, jako trpežen, z lepim tonom in prvovrstne konstrukcije, ec-no naprodaj. - čnpnišče sv. Jakoba v Ljubljani. ?r>37
rabljen, kupim takoj. Ponudbe na upravo pod »Planino 100«
KDO POSODI
75.000 Cin na prvo mesto na večjo posestvo, proti visokim obrestim; ali stopi kot kompanjon v trgovino? - Ponudbe na upravo lista pod šifro «75.000 Dic/2554«.
~ V NAJE^ODDAM " gostilno ta trgovino
na prometnem kraju na deželi. Prevzame se lahko s 15. majem, odda se ves inventar. Za prevzem blaga potrebno 100.000 Din. - Ponudbe na upravo »Slovenca«; ped štev. 2553.
Iđ
ejjonidsiropca hiša s staro gostilno, pripravna tudi za vsa'io dnigo obrt, ob de«, costi, v bližini železp. postaje v Kočevju, NAPRODAJ. K hiši spada: gospodarska poslopja, lep sadni vrt, njive, travniki {n gozd. . Pojasnila daje TISKARNA PAVLIČEK ' V KOČEVJU.
Dva zapravljivčka in VOZ-SAMFC, prodam. Naslov v upravi pod St. 2561
ИеШп5 "stroj"itev. 5/36
r.«prcdn|. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 2570.
NA HRANO
se sprejme več abonentov. - Ulica r.a Grad St. 3, priti.
Na hrano in stanovanje
sprejmem 1 ali 2 gospodični. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 2563.
PRODAM dobro ohranjen pletilni STROJ štev. 9.
- Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 2518.
Najboljša kota
ŠIVALNE STROJE, vsakovrstne stenske in žep. URE ter budilke, kakor tudi kolesne plašče in zračnice ter vse dele koles, kupite najcenejše v trgovini PLEVEL v Preski pri Medvodah.
Moško KOLO
CENO NAPRODAJ. Rožna dolina itev. 147.	2569
Hrastove železn. prage
normalnotirne, kupimo v vsaki množini. PROMETNA, Liubljana, Krekov trg. 2551
KUPIM vsako množino
HRASTOVIH PRAGOV
15 X 15/25 2-40 m dolgih. -Ponudbo obvezne na naslov JOS. OSOLIN, lesna trgovina, LAŠKO.	2507
POZIV!
Potnik JOSIP LEŠNIK n!
do nadaljnega upravičen za| nas sprejemati naročila. Po^ živijo se imenovani, da sd javi tekom 14 dni, sicer bi ga morali zasledovati« Graverski zavod SITAR H SVETEK, Ljubljana. 2449
Na dobro DOMAČO HRANO sprejmem več oseb vi sredini mesta. Cena zmerna. Naslov v upravi lista" pod številko 2536.
PRODAM^
9 elckir. svetilk, 3 za no?4 no omaro, en luster, starina sko Skrinjo z uložki. Naslov] pri upravi pod šiev. 2562.
2 ŠIVALNA STROJA'
dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Poizve sc v upra-< vi lista pod številko 2505,
PRODAM skoraj pop. novo*
motorno kolo
2Ј-ШР in popolnoma nov) lahek VOZIČEK (brek) s
streho po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista številko 2522.
po.
3
NAPRODAJ poceni ve5
starih Štedilnikov za vzida-nju in Šolske vijolice tet] flavte. - Poizve se: Vod (»t
vodna cesta 231, Sp. Ši&kaj
ffames Oliver Curvvcud:	9
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Tam pod njim je bil nov svet, brez ljudi In' sužnosti. Za njim pa je plavalo nekaj po ozračju, kar ga je privlačevalo skozi prostor, ki je bil poln mesečnega sveta in ki ga je molril. Žena, ki je bila zanj dobra in mila, in katere glas je menil še slišati in čutiti gladečo roko, ga je klicala skozi go-Edove. Menil je, da sliši njen zvonki smeh, ki ga je delal tako srečnega, in vidi njen mladi obraz.
Kateremu obeh klicev naj bi odgovoril? Onemu, ki ga je vabil od spodaj, iz bližine? 'Ali drugemu, ki ga je klical nazaj proti hudobnim ljudem, njih batinam in bičem? Dolgo časa jo ostal tu in se ni mogel odločiti. Ni se premaknil, le glavo je obračal enkrat na ono stran, drugič na drugo. Nato pa je šel doi v nižino.
Vso noč je ostal v bližini volčje trope, n se ji ni ujmi preveč približati. To pa jo storil prav. Ohranil je bil namreč v svoji dlaki posebni duh komata, ki ga je bil nosil, in ljudi, s katerimi je bil živel skupaj. Volkovi bi ga bili takoj raztrgali. Nagon ohraniti si življenje, ki je prirojen vsem wildskim bitjem, se je vzbudil v njem; prišel je od daleč, kakor pritajeno mrmranje skozi zaporedne rodove njegovih prednikov volkov in mu velel, da mora tako storiti, da se slednjič napoji z drugim duhom, da ee povalja v snegu tam. kior j« bil najbolj poteptan od ntecovih divjih bratov.
J_- Jll> Ј1ЈД1 .
Tropa je bila ob bregu jezera ubila ka-ribuja in se gostila skoraj do zore. Kazan je duhal veter, ki mu je vel nasproti. Prinašal mu je vonj krvi in toplega mesa, ki mu je prijetno drezal v nosnice. Njegov tenki posluh je cul lomljenje kosti v čeljustih. Toda nagon ohranitve je bil mnogo močnejši kot skušnjava.
Ko se je bilo popolnoma zdanilo in se je bila tropa razpršila na desno in na levo po planjavi, je šel Kazan do mesta pojedino. Našel je samo okrvavljen sneg, pokrit s Srevesi in raztrganimi kosi trde kože. Nasičena tropa jo pustila na velikih kosteh kose mesa in Kazan je zaril svoj gobec v te ostanke in se znova povaljal po tleh, da ee navzame tega duha.
Zvečer ja bil še vedno ua istem mestu in ko eo se prikazale zvezde in luna, je ponovil svoj klic, a to pot se ni tresel.
Z juga je pridivjala druga tropa in lovila drugega karibuja. Podila ga je proti zamrzlemu jezeru. Noč je bila skoraj ravnotako svetla kot dan in Kazan je videl be-žečo žival, samico, ki je prihitela h smrečja in ki so jI bili volkovi za petami. Bilo jih je kakih dvanajst, razdeljeni so bili v dve skupini, ki eta napredovali v obliki konjske podkve. Vsako skupino jo vodil poveljnik in vedno bolj zoževal polkrog.
Kazan jo ostro zabevskal, ko je karibu divjal čisto blizu njega, ee zagnal kot strela za njim in mu bil tik za petami. Po 200 yar-dih° jo je karibu zavil na desno in se vrgel proti enemu poveljniku trope, ki mu je zastavil pot s svojim odprtim žrelom. Karibu
91 yard Je 0.914 metra.	x
se je ustavil za odlomek trenutka in Kazan je porabit to priliko in mu skočil za grlo.
Med tam ko so ostali volkovi tuleč pridrveli, se je premagana žival zgrudila na tja in podrla na pol s svojim telesom Kazana, katerega zobje so se is še bolj globoko zagrizli v vratno žilo. Vkljub teži, kija je pritiskala In zaduševala, ni odnehal. Bil je tO njegov prvi veliki plen. Njegova kri jo gorela kot ogonj in mrmral jo med stisnjenimi zobmi.
Kazan ni prej izpustil težkega plena, prodno ni zadnji krč smrtnega 1к>ја prenehal v karibuju. Tisti dan je ubil in požrl zajca in ni bil lačen. Umaknil se je torej, sedol v sneg in mirno gledal, kako je tropa trgala trup.
Ko se je pojedina bližala koncu, si je upal med svoje nove brate, vtaknil svoj gobec med dva izmed njih in dobil kot dobrodošel pozdrav udarec z zobmi.
Mod tem ko se je malo umaknil in se vprašal, ali naj odneha, se jo velika volkulja ločila od trope naravnost proti njemu, na njegovo grlo. Komaj je imel časa, da odbije udarec s tem, da nastavi svojo ramo, in obe živali sta so začeli valjati po snogu.
Ko sta so Kazan in volkulja postavila na noge, je razburjenje tega nenadnega boja vzbudilo zanimanje ostalih volkov. Pustili so oetanke karibuja in se postavili okoli v krogu, kožoč svoje bele zobe, in ježili svoje sivo rumenkasto hrbte kot krtače. Eden obeh poveljnikov se je vrgel proti Kazanu, Izzivajoč ga na boj. Ko sttf se napadla, sc jo usodni krog popolnoma zapri okoli boril-cev,
Ta način dvoboja v zaprtem krosu za
Kazana ni bil nov. Enako so se borili psi upreg, kadar so poravnavali svoje prepire. Če človek ni posegel vmes s palico ali bi-< čem, se je tale boj končal na vsak način a smrtjo enega borilcev. Včasih sta pa poginila obadva.
Tu pa ni mogel računati na človeške« pomoč. Okoli je stal krog vragov z belimi zobmi, ki so čakali nestrpno na izid boja in bili pripravljeni, skočiti na prvega obeh nasprotnikov, ki bi padel na hrbet ali na bok, in ga raztrgali. Kazan je bil tujec v tropi. Vendar se ni imel ničesar bati s stra< ni gledalcev. Zakon boja je bila enakopravnost za oba nasprotnika.
Kazan je imel torej opraviti samo z ve« likim sivim poveljnikom, ki ga je bil napa-« del. Ramo ob rami sta se vrtela v krogu in pazila eden kot drugi na ugoden trenutek/ da zagrabi nasprotnika. Kjer so par trenutkov poprej hlastale čeljusti in so drobile kosti, je zavladala tišina.
Degenerirani psi Južno zemlje s slabil mi nogami in mehkim grlom bi v takem slučaju pret6 renčali in si kazali zobe. Kazart in veliki volk sta pa ostala mirna vsaj n«, videz. Njiju ušesa, pridvignjena naprej, niso klonila v strahu,in vihrajoča gosta repa, ki sta plapolala v vetru, so nista poveeila meti noge.
Nenadoma je volk poslcusil svoj prvi napad in Kazan so je ravno šo umaknil. Čeljusti volka sto se zaprle druga ob drugo z jeklenim tleskom in Kazan je to porabil zn svoj napad. Rob njegovih zob so je dotaknif boka njegovega nasprotnika. Nato sta se pa obe živali vstali v krogu, dru0Metafcdawc.
(Duiin si MU
Provizijski POTNIK
*e išče. - Ponudbe pod šifro •Dobra provizija ЈЦт. 2523« na upravo »Slovenca«.
L^BORA~NT
dobro izvežban, ilčem mesta. Nastopim lahko takoj. -Ponudbe pod: »Zanesljiv laborant« na upravo. 2520
Kupim FOTO- povečevalni APARAT za negativ 9 X 12 za positiv 13 X 18 do 18—24. — Ponudbe na VAL. NOČ, Škoija Loka. _2493
HIŠA s sadnim vrtom: njiva, 3 gozdi, v Žapužah št. 5, naprodaj. - Natančnejši podatki pri AL. PEčNIK, Ža-puže 24, p. Št. Vid n. Ljublj.
Prostov. javna DRAŽBA OBLEKE, pohištva in kuhinjske oprave se bo vršila dne 6. maja t. I. ob 9 uri dopoldne na Resljevi cesti 31ДП._2479
Prodam ca. 300 kilogramov
vodotopnega STEKLA
(\Vasserglas) po ugodni ceni. Josip MOLEK, Metlika, trgovina z |ojci.	2481
NAPRODAJ ]e HI S A
z malim posestvom in že vpeljano trgovino z mešanim blagom r bližini Ljubljane. Naslov v upravi .Slovenca« pod številko 2411.
LEPOTO doseiete lamo, ako uporabljate kozract. Eta-preparatc in aparate. - Rai-pošiljalnica F. Očko, Ljublj.
ML - Cenik 1 Din.
KOSTANJEVE
brzojavne DROGE
lanske sečnje, KUPIM. —-
LUDOVIK ILERŠIČ,
LJUBLJANA - FRIŠKOVC.
Tvornica čopičev
Hinko šimene,
Zgornja Šiška štev. 92,
izdeluje SLIKARSKE in ZIDARSKE ČOPIČE vseh vrst, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela za tovarne in zavode. Cene konkurenčne. Zahtevajte ceniki
iz kolonialne stroko in z znanjem več jezikov, SE IŠČE ZA VEČJE PODJETJE ZA PISARNO; potovanje ni izključeno. — Ponudbe pod šifro: »BODOČNOST 101 П - G - 82«. Interreklam d. d. Zagreb, Palmotičnva ul. 18.
_HITRA POSTREŽBA, _
PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE
RAČUN .Pftl Z A DRUŽNI-GOSPO MARIBOR.
OKUSNO IZDELANI BRONASTI ZVONOVI —
HARMONIČNO A KORDICNI TRAJNI GLASOV/
t večletno prakso za visoke stavbe, TAKOJ SPREJMEMO. — Ponudbe do 10. t. m. na upravo »Slovenca« pod šifro: «POLIR St. 2555«.
ТтНУЛ!?! vsem< ki so spremili na zadnji LUalVislU p0t; našega preljubega očeta, g.
JOŽEFA ZUPANA
Iskreno se zahvaljujemo sodclavccm za darovani krasni venec, preč. duhovščini, kov. godbi, s. Smoleju za govor ob grobu. — Vsem Bog
Plača''	RODBINA ZUPAN.
Jesenice - Sava, dne 2. maja 1924.
MESARIJO
na pron-.etnem kraju VZAMEM V NAJEM; grem ludi za družabnika v večje podjetje. - Dopise prosim pod «Samskl mesar« na oglasni zavod Sušr.ik, Maribor.
Ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo, Gosposvetska c. H2.
Za apomlad in polotic knpifo
najcen-ie StLOiiUKE
fFPITF slamnike, srnico1 V ti i	ovratnike. krava-
te, dežnike. ptiiioe. potreboćino ва tolovad'-e in turiste pri tvrdki
IVAN KUNuVAa, liujbljana, 3t«irl trg 10
Za trgovce in vo5|e odjemalce znni-cn popust.
Vsem BOTodr.ikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena mama, stara mama
mariia BtomSIanec
včeraj 1. maja ob 5 popoldne v 75. letu starosti udano v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice bo v soboto 3. maja ob 7 zjutraj iz hiše žalosti, Sv. Križ št. 5, na farno pokopališče.
Sv. Križ pri Kostanjevici, dne 2. maja 1924.
Žalujoči ostali:
ANTON, mestni kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, MARTIN, ANDREJ (v Ameriki), ANČKA, MARIJA in NEŽKA, sinovi in hčere. — TONČE, MICL REZKA, ANICA, FANI, ANDREJČE, vnuki. — TEREZIJA, snaha.

S tužnlm srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je moj edinec
previden s tolažili svete vere nenadoma preminul
Truplo rajnkega se prepelje iz celjske bolnice v Kamnik. — Pogreb se vrši v ponedeljek ob 4. uri pop. na pokopališče na Žale. KAMNIK, dne 3. maja 1924.
Žalujoča mati FRANČIŠKA EXLER.

Tužncga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem h> znanccm, da je naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod
Josip Smole
posestnik in gostilničar
po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, dane« 3. maja, v 74 letu starosti preminuL
Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek 5. maja ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo darovala 10. maja v župni cerkvi sv. Nikolaja. — Priporoča se v molitev in blag spomin. Dolenji Logatec, dne 3. maja 1924.
SLAVKO, sta. — MIMI, hčerka. — Rodbine: SMOLE, LANG,
GALA, MILAVEC, POŽENEL.	25651
i •	, .O,'	•. <		
t*' 'V >	i 1 .v '	,<S,;!Vv,	t" i	'dfaifi
ГЛ v.				
Radio sprejemni aparefi
nzJboljSi »sdeJek sc predvajajo samo reflektantom ob vsakem vremenu. Jamči se za dobro prevzemanje. Za amaterja! V zalogi vsi posamezni doli za radio.
oddelek radio LJUBLJANA,
Sv. Patrn cesta 45.
L
ZLATAR - LJUBLJANA Wol!ova ulica Stev. 6.
Izdeluje vsake vrste zlate in srebrne VERIŽICE, poročne PRSTANE, UHANE, OBESKE in druge predmete. Izvršuje vsa popravila hitro in po nizki ceni. Staro zlato in srebro sc po najvišji cen: vzame v račun.	2227

Ss-govir.e, vele, tovarne, stanovanja ter lokaSe
na vseh krajih države
proeteja Sn ©«5с!а|а
Centralna agontura: \
P. П.
) šivilje gospodinje \
: opozarjamo, da so zopet do- I [ speli najboljši šivalni stroji j
j v vseli opremah j
! za rodbinsko in obrtno: j rabo. Istotam vseh vrst 5 I čevljarski stroji „M!er" | I kakor: cil nder, levoročni s
in krojaški. I Pouk v vezenin ter š
i KrDeiijii perila in
: ElO&lVlC Ištofanje) brez-: plačno edlnO te pri:
Ljubljana,
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Popravila sprejemamo 1
Zagreb, Gjorgjifava
Vel kanska izbira, ki jo vsa-: emu na razpoingo. Zahtevajte brezplačne ponudbo!
presfcrfta s Kurivom.
DRVA iz trdega lesa (od-rezki od žage in parket) in ŽAGANJE oddaja po znatno znižani ceni. dokler traja zaloga — IVAN ŠIŠKA, tovar. parket in parna žaga Ljubljana, Metelkova ul. 4.
Gradbeno
Otroški vozički
DVOKOLESA, ŠIV. STROJI, MOTORJI (novi in rabljenij ceno naprodaj. Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L.,
Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Dalmatinski
ing.
ii
Ljubljana
Bohoričeva ul. 24.
CEMENTNI ZAREZNI
STREŠNIK
ODDAM po ugodni ceni radi izpraznitve prostora za stavbo. Velika zaloga cevi vseh dimenzij, PLOŠČE za
tlak itd.--TVORNICA
CEMENTNIH IZDELKOV:
JOS. CIHLAft
Lfubiiana. Vodovodna c. 1.
svetovne znamke
l§4
99
(TOUR)
nudi po najnižji
dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT« delniška družba za cement Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova cesta 12
111 rrDovellsftl premog ln drva 11
3 J S dobavlja DRUŽBA ILIRIJA, Kralja Petra trg 8 I f I ■ Д Plačilo tudi na obroke — Telefon St. 220 J ■
B KI B B
H
IŠČEMO SAMOSTOJNO
K0RESP0NDENTMJ0
za SLOVENSKO in NEMŠKO korespondenco.
Reflektiramo samo na boljšo moč z večletno skušnjo v kakšnem večjem trgovskem podjetju; prednost imajo take reflektantinje, ki so zmožne slovenske in nemške stenografije in ako mogoče vešče dopisovanja v srbohrvaškem jeziku. — Obširne ponudbe z navedbo začetne plače je nasloviti na tvrdko: SCHNEIDER in VEROVŠEK, trgovina z železnino, LJUBLJANA.	2498
a
NAZNANILO.
Plemenite KOSE so došle. Kdor želi iste, naj mi takoj sporoči množino in velikost. Plemenite kose, za katero vsako se jamči, razpošiljam v komisijo do konca julija. Polovica kos sc plača v 30 dneh po prejemu, druga polovica ob končani seziji, cv, se neprodane in nerabne kose sprejmejo nazaj. Vsak trgovec lahko svoji stranki
Iamči za dobro kvaliteto te [ose. - Obenem priporočam nakup raznih brusnih kamnov, klepal, kosirjev itd. vse po najnižjih, brezkonkuren-
čnih cenah.--MIHAEL
OMAHEN. ViSrfa iore.
STARO RENOMIRANO
trgovsko podjetje
na najboljšem mestu večjega trga na slov. Štajerskem, železniška postaja, srezko poglavarstvo, okrajna sodnija, šola itd., s tremi skladišči, stanovanje obstoječe iz petih sob, sobe za služkinje in druge nastavljence, z vsemi postranskimi prostori ter z GOSPODARSKIM POSLOPJEM s šestimi skladišči, hlevi za konje, govedo in svinje, perilnica itd. Ј0Г" NAPRODAJ POD UGODNIMI POGOJI ALI SE PA DA V NAJEM. <V*L — Obširni prostori se lahko uporabijo tudi za druga podjetja ali industrijo. — Ponudbe na POŠTNI PREDAL 14, CELJE,
ki je skrbela v najtežjih časih, da so dobili uradniki dobro in poceni manulakturno blago, opozarja uradništvo, da si ogleda njen zaloge v Stritarjevi ulici, na Miklošičevi cesti in v hiši Gospodarske zveze. OBLA-ĆILNICA ima na zalogi le prvovrstno češko blago. -Kdor kupi DOBRO blago, kupi DVAKRAT. — Prodaja se tudi na OBROKE.
družba za elektrotehnične Industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — = — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1. Telefon 88. MARIBOR, Veferinjska uiicc 11. Teiefon 239,
rasirai
Rjs se najbolje liiipi, js brez dvoma zneno
„Pri Nizki ceni"
ip. Мц\ - Ljubljano
5«. Petra cesta 3
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje, velika izbira nogavic in raznih površnih ženskih voln. jopic ter razno moško, damsko in otroško perilo in svil. samoveznic itd.
Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka
КЦЦј) družba PUrm z o. z.
imm slamnikov in klobukov
v Domžalah, Stob 50.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
M-ZAPOHn.
sa soseda kar ti povem ako rabil
VOLNENO DIAGO
za žensko ali sukno za moSka obleko, tlskanino (druk) ceflr, belo, rujavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino R. STERMECKI v Celja kjer ml val kupujemo In kjer Ja največja zaloga innajnlžja oana. Trgovci engroa cene. Ceniki zastonj.
iražSii.
Podpisani odsek bo razprodajal dne 6. maja L 1. ob 10. uri dopoldne
približno 500 stoječih smrek
na treh parcelah, od katerih je prva 5, druga 20 in tretja 60 minut oddaljena od postaje Ja-vornik. Reflektanti naj se zglase ob določeni uri pri Jerneju JENKO, Javornik št. 19. - Kdor želi ogledati les že prej, naj se zglasi istotam,
Gospodarski odsek Javornik.
Rajim Шцџ računov, homisljshe knjižice, Шв maps9 notese iti
Knjigoveznica R. T. D.
Ljubljana, Ropitapjeua ulica 6/1!
kakor beletristične, znanstvene, šolske in otroške, velika zaloga not, lastnih izdaj. Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. — Kataloge pošiljamo brezplačno.
Plačljivo tudi ▼ mesečnih obrokih.
Cene znatno znižane.
Na podlagi rešenja gospoda ministra pravde z dno 24. junija 1922, S. br. 5873 in z dne 29. junija 1923, A. S. br. 6337 prodala se bo potom javne ustne licitacijr celokupna premična in nepremična imovina nemških podanikov »Bratje W i n k 1 e« v Sevnici v Sloveniji.
Licitacija se bo vršila dne 15. julija 1924 v občinski piearni v Sevnici fn sicer se bo pričela ob 9. uri, končala pa ob 15. uri.
Imovina, ki ee bo prodala, obsega:
<	A.
Imovina protokolirane firme cBratje Winkle« (Brfider Wink!e);
•L zemljišča v kat. občini Sevnica pod
a)	vložno številko 354;
b)	vložno številko 534;
2.	zemljišča v katastrski občini Metenvrh pod vložno št. 3;
3.	vse stavbe na pod 1. in 2. navedenih zemljiščih;
4.	ves živi in mrtvi inventar, ki je last firme »Bratje Winkle« in pripada k tej imovini, kakor tudi sploh vsi stroji iabrike, vse premičnine ter zaloge te firma
B.
Privatna imovina Julija Winkle:
a)	zemljišče v katastralni občini Sevnica pod vi. št 517;
b)	zemljišča v katastralni občini Staravas - Videm pod vi. št. 117;
c)	vse stavbe na teh zemljiščih.
C.
Privatna imoviua Andreja Wi;ikio:
a)	zemljišča v katastrski občini Sevnica poti vi. št. 493.
b)	zemljišča v katastrski občini Ledina pod vi. št. 303 in 811;
e) vse stavbe na teh zemljiščih.
v	Pogoji za licitacijo so:
1.	Pravico licitacije imajo le naši državljani, ki po smislu člena 40 Uredbe o imovini neprijateljskih podanikov niso izključeni od licitacije. Zato je vsak licitant dolžan pred pričetkom licitacijo doprinesti dokaz o sposobnosti, da more licitirati.
2.	Od licitacije so izvzete terjatve firmo pri denarnih zavodih, pri čekov? "m uradu in denarne zaloge v blagajni, ki spadajo v sekveetra-cijskc
gre za Imovino pod A se prodaja razteza na celokupno ima	*;e Winklec, t. j. na fabriko z vsemi njenimi pripad-
nostmi,	"Hišča in pa celokupna aktiva in pasiva.
4.	Gleu u .	1ri se prodajajo na javni dražbi, je merodajno stanje v zemlja :> vr. licitacije.
5.	Imovino navc \ v ^ 'n C se prodajo odvojeno vsaka za-se. Vzklicna cena znaša:
Glede imovine pod A	v,
glede imovine pod B 36.40-. \ v' :. * glede imovine pod C 106.000 t!i..
6.	Vsak licitant mora pred licitacijo ." Ljubljani položiti kavcijo v znesku 10 % pt, tovini ali državnih vrednostnih efektih ter prt^ ditelju licitacije predložiti izvirno pobotnico o položil
7.	Izdražitelj mora po izvršeni licitaciji položiti še	<_ cene pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in tozadevno uiu tekom 3 dni predložiti sekciji za sekvestro v Ljubljani.
8.	Prodaja jo za državo obvezna šele, ko jo odobri gospod min). • pravde, a za izdražitelja takoj, ko je licitacija končana.
Obrat fabrike vodi do dneva odobrenja licitacije na račun kupca državni komisar.
Kupec mora nositi od dneva licitacije vse stroške za plače, mezde in zavarovanja na podjetju zaposlenega osobja, kakor tudi prevzeti v plačilo vse davke in javne davščine.
9.	Izlicitirana imovina se izroči kupen, čim gospod minister pravde odobri prodajo in kupec položi izlieitirano vsoto po določilu gospoda ministra pravde.
10.	Kupec je dolžan obrat fabrike v navedenem obsegu vzdržati najmanj eno leto po izročitvi fabrike.
11.	0 vseh spornih vprašanjih, ki bi po izvršeni licitaciji nastala vsled te licitacije bodisi glede objektov zlicitirane imovine, bodisi v kakršnem koli drugem pogledu, razsodi končnoveljavno gospod minister pravde in je vsaka pravdna pot izključena.
12.	Pojasnila v zadevi daje sekcija za sekvestre v Ljubljani, s čegar dovoljenjem se lahko ogledajo tudi predmetne imovine na licu mesta.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1924.
Šef sekcije za sekvestre: Zamida.
RUSSKAJA S»ECATJ
d. i o. Z. КШО
ima v zalogi vse vrste
'-"čelni blagajni v cene v go-'"cjje vo-
■И———■—■миимммиишиимиа
Cenj. občinstvu iu uglednim organizacijam vljudno javljam, da sem svojo dobroznano zalogo slavnostnih krojev telovadulh potrebščin in modno krojačnlco za gospode
preselil v Dalmatinovo ulico
(palača Vzajemne posojilnice)
Priporočam se vsem za nadaljno cenj. naklonjenost!
Peter

Dobro in poceni
kupijo gg. trgovci moško perilo vseh vrst pri tvornicl periia
A. Ražem Co„ Lfublfana
Žabjak ši. S
Samo na veliko!	Postrežba točna;
Kamnik, Slovenija
tvornlca vlasnif, rinile, kljukic za čelje, raznih sponk in kovlnaslih gumbov
so priporoča za cenjena naročila. Zahtevajte
ceulk in vzorcu. Trgovci popust. — Pisma na Ljubljana I, poštni prodal 126.
o ^f a

JUGOSLA VENSKO D. D.
za promet armatur, sesa&k in strojev
ZAGREB, Zrinjski trg 1, IV. nadstr.
j® Parno — vodno — plinske ARMATURE, hidrantl vseh vr»t segalk in brizgalk za vse svrhe ognje-gasne briz^aluc.
Dvigala
Џ ORODJE za čiščenje, NAPRAVE za razkuževanje, GENERATORJE na sesalni plin, materijal za poljske železnice, grelna telesa po lastnem sistema BOGATO ZALOŽENO tvoiniSko SKLADIŠČE.
- ZASTOPSTVA V VSEH VEČJIH MESTIH. —
V trenutku, ko stopite na kak parnik Ameriške Državne Linije, ee počutite, kakor doma. Nujudob-nejša uredba v tretjem razredu. Kabine z dvema, Štirimi in šestimi posteljami bre/.primcrno čtete in dobro prezračene. Odlična in najraznovrslncjša hrana. Veliki prostori na krovu za igre, šetanje in počitek. Godba Ladije Ameriške Državne Linije nudi najudobn<?j5e potovanje. — Zahtevajte — brezplačna — ilusirov. prospekt ic razpored ladij.
Roograd, PalatA FcosfrndsUo Zadrugo, Prako Hotel lirisiola; Saorab, Srf<liiinjeS»v<'3 Hrvatfkth Seljiiikiti Zadfne.i. Mihano-vlilev* nlic£x, Prckoputa kolodvoia; Ljubljana, Jirod»r.«tro ZJodinJenlb Ameriških Držav, Dunajtka Cesta »t ti); Rai-aJ-avo, S&V03 Hrvatskih Sjljačklh siađruna 7Л H<uun i Horzoiiov".!!,
a
za dobavo julij — oktober 1924.
Ponudbe za lepo, zdravo in ravno blago, ki mora biti 4 m dolgo in imeti premora v sredini od 25 cm navzgor z navedbo množine, roka dobave in cene za tn* Iranko vagon nakladalna postaja, prosimo na naslov:
MULEJ & COMF.,
lesna uid'istr. in trgovska dražba, BLED 2, Jugoslavija*
I

sil bi
tavDimo* И № «гл'
CentraSat £2sa<casito-
тП
№
Beograd Bled Cavtat Celje
Dubrovnik Ereegnovi Jelša Jesenice
Korčula Kotor Kranj Ljubljana
Maribor
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
Msislov Eo 33]r2J©javl*.e: JABJKSAKfSKA
m m
is
Inozemska. ssasiopstva:
IT A EilJ A: Вапса AdrSatSca Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: AdiieitiscJie Bank, S>«it®j.
AMEBIMA: Eanco Yugos5avo «Se CfriISe, VaHjjiarsaSffio, AuSologasta, SPimfia Arenas. Porvenir, Puerto Natales.
m
>
j
Firank Sakser Siate Bank 32, Corfland St. New York Clty.
Banltea ima prvovrstne zvez® v vseh mestih sveta In se peča z vsemi bamčmmi posli.
• bodete le tedaj, ako si nabavite toalete ali blago najmodernejših vzorcev pri znano solidnem domačem podjetju
Prvovrstno blago uvoženo iz Anglije in Čehoslovaške, Perilo aca gospode v ogromni Izberi, l/sa oblačila se izdelujejo v lastni režiji in se jamči za solidno delo.
Dvorni trg štev. 3
mm iNDiismiMiM m gospodarska banka, рошшса v mmmi мапцп m иет. s
Џ	Telefon «ev. 104. - Brzojavna naslov: l№»u$»anka.	$
J Delniška glavnica in rezerve cca itt 290.000.000-	ckritrala v pragi, na рпшоре .is	nranune viojje An teko« račun m 2..17g.000.000- |
i 67 podružnic v vseh ve<Jlli krajih CthoslovoSke republike. - Sprejema vloge na knjižice ln ratune ter provala vse bančne ln bmrzne transakcij« kar najftulanlnele g
ter na mojo že več let obstoječo pleskarsko in ličarsko delcvnico. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršim povsem točno in solidno ter z najboljšim materijalom, kakor pravimi angleškimi emajli, pristnim lanenim firnežem, finskim terpentinom itd. V naslednjem navajam povsem IcoailturezTlČFRe cene:
m pleskarska ln Morska rtcia Gt
dvakratni beli plesk.......Din 20'— z emajliranjem Din 35'—
dvakratni rjavi plesk.......Din 12'50
dvakratni sivi plesk...... . Din J7'50 z emajliranjem Dir. 3?/50
Pleskanje zidu, in sicer: firnežati in dvakrat pleskati . sto, toda sivo pleskati . . .
Din 17'50 z emajliranjem Din 30'— Din 15'— 2 c«ajliranjem Din 27'50
strop, bel, stene v svetli barvi z obrobno črto ali enobarvno borduro za kvadratni meter . . za vsak nadaljnji odtisk bordure stene, patronirane v eni barvi
vsaka nadalnja barva..........
škropljenje v barvah pri kvadratnem metru vlečenje sten pri kvadratnem metru . . . črtanje sten pri kvadratnem metru ....
Pisal
STB0J1 TOVARNE Ш ШЛ1Е i 6.»UflHI
: vsa v
Priporoča se slavnemu občinstvu za cenjena naročila NaročiSa se sprejemajo v pisarni: Ljubljana, Rimska. ces«a
n «П I
iS
9
11Н1ШП
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
Zanievoite ceii!
Stroški pri uporabi bencina.
Adaptira! svoj aulo-lraktor ali stabilni motor s patent.
HAG-generatoriem.
Kuri z Prospekte In referenco daje
ogljem! ^идо-ђад
I Ljubljana : Tele/on 560 Bohoričeva alica 24.
Stroški pri vporabi oglja.
Ш
registrovana zadruga j: neomejeno zavezo v liublšani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomenjenim jamstvom za vloge vsi čiani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost
vseh vlog.
Krsnilns vloge znašajo nad K 140,000.000—.
;i<
66
V večjem mestu Slovenije	sc ODDA V NAJEM
zelo dobro vpeljana TRGOVINA
in siccr s špecerijskim, kolonijalnim in mešanim blagom, alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter poljskimi, vrtnimi in gozdnimi pridelki. Vpoštevalo se bo le solidne in dobre trgovce. Stanovanje in skladišča v hiši. Prevzeti je vso zalogo po dnevni ceni za približno 150.000 dinarjev. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca' pod šifro: ..TRGOVINA V NAJEM štev. 1650.
Popolnoma vartfso rcaioiiža svoj doraar pri
жа pisarno
v sredini mesta s centralno kurjavo. Palača Pokojninskega zavoda, Aleksandrova c. 12 II
v Ljubljani, r, z. z o. z.
ki s« le PRESHIlfl iz hi?a Ursullnskege samostana na Kongcesnem tre« potag nunske ccrhve v lastno palato na MlkloSiieui testi poleg hotela „UNION". Hranilne vloge so obrestujejo
naj
i ozirom na viJIno zneska In odpovedni čas. Varnost zs hranilne vloge e zelo dobra, ker ooseduje Vzajemna posojilnica vetino delnic stavbne delnIJke družbe hotela „Union" v Ljubljani. — Vrhutega ie njena last nova lepa palata ob MlkloSKtvI testi, vet mestnih h«, stavbi« in zsmlilSt v tu In Inozemstvu. — Denar se naloll lahko tudi po poJtnlh položnicah.
ewuffewerft Linz A. G.
Komorcijelno ravnateljstvo: Wien I., Wollzelle No. 12.
Tolefon No. 74.306 in 76.484. Tovarne v Linz a. d. Donau.
L oddelek: Livarna zajedlo injelezo.
Motorji z nizkim prit.skom nn surovo olje
za industrijsko ia poljedelske svrhe od 5 do 170 IIP.
Motorji z nizkem pritiskom na sarovo olje
za ladje od 10 do 600 HP — počcnSi od 80 HP s patentiranim krmilom.
II. oddelek ^Gradba | ladij.
Motorne in dru{?e rečno ladje vsakega tipa kakor tudi manjše pomorske iadjo.
1П. oddelek: GradbajBo^orjev.
Izdelovanje vseh litih, jeklenih in železnih delov v vsaki velikosti.
Obisk inženirja in proračuni na željo brezplačno.
Izdate konzorcij »Slovenca«.
Odcovorni urednik: Franc Kremžar v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna v JJiihlianl