UČITELJSKI
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU".
tf	—	?
l( Slovenske zasebne osemrazre«
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvaujd na naslona^Vcjgkp, ^epit' Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdnjat8jjce^rezp|ačen, naročnica.
nadučitelj u Buzetu.
za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
E
Štev. 3.
V Trstu, dne 1. februarja 1921.
Leto II.
SEVERUS:
Zopet Italijanščina v naših šolah.
Že pred letom se ]e pisalo o tem v našem listu. Kmalu bi bila nastala celo polemika, dasi-ravno sta bila pisca blizu skupaj. Padle so celo besede kot šovinizem. Naš človek, pa šdvinist! Jaz si tega pri najboljši volji ne morem misliti, a vendar si upam domišljevati, da poznam v tem oziru kolikortoliko samega sebe in iz različnih služb najraznovrstnejše plasti našega naroda in razumništva. Zato si upam trditi, da nam v borbi za naš obstanek — ne samo narodni — tega ravno najbolj manjka. In to ne samo Slovencem, ampak vsem „mehkim“ Slovanom. Izjema je le pri Čehih in Srbih.
Toda k stvari. Pred kratkim so dobila šolska voostva najzakotnejših vasi po naši deželi nalog, da vpeljejo po šolah tudi drugi jezik, italijanščino. Pa ne mislte, da so to šole v večjih industrijskih in trgovskih središčih. Taki ukazi so došli tudi eno- in dvorazrednicam po onih oddaljenih krajih, kjer se ni nikdar poučeval, še manj pa rabil kak tuj jezik in se tudi ne bo, pa če se ves svet postavi na glavo.
Presodimo nesmisel tega ukaza s popolnoma nepristranskega stališča.
Ljudska šola ima namen, vcepiti otrokom najpotrebnejših znanosti za življenje in jim utrditi značaj. Tako nekako se glasi osnovni šolski zakon vseh modernih držav.
Ogledati si moramo tedaj to potrebo in korist * ki bi jo imeli naši ljudje od tega jedka. Prebivalstvo našega ozemlja je v veliki večini kmetskega stanu. Živeče v ozkem krogu dveh, tre*1 občin, ne bo tak človek prišel skoro nikdar y položaj, da bi neobhodno rabil tuj jezik. Kot prej ni rabil nemščine — tako ne bo zdaj italijanščine.
„Pa če pride k vojakom?" vpraša kdo, ki to želi.
Kot se je navadil prej par najpotrebnejših nemških izrazov, tako se bo zdaj italijanskih. Saj tako dovzetnih ljudi ne najdeš izlepa kot so naši. Sicer pa pravijo diplomatje, (recte: konservativni lažniki), da tako ne bo več vojen. — In po našem mnenju je tudi boljše za vojaka, če zna imen tno molčaii v vseh jezikih: to so namreč najboljši vojaki.
Tako pri najboljši volji ne najdem argumenta, da bi moral človek iz najširših vrst našega ljudstva govoriti državni jezik.
Premisliti pa je treba tudi to, da je šolstvo po nekaterih krajih vsled vojne toliko trpelo, da še nekaj let ne bo skoro nikakih vspehov. In vendar tidijo vsi pedagogi po vrsti, da'mora učenec prej dobro obvladati svoj materinski jezik, preden se prične učiti tujega. Omenjam samo Komenskega, ki je bil neizprosen zagovornik tega načela in za njim mnogi drugi. Začnimo danes po naših nižje organiziranih šolah z italijanščino, pa bomo imeli v par letih „beneško slovenščino," ki bo nekako taka kot pomadjarjena ,,prekmurščina“.
So kraji v naši odrešeni domovini, odkoder so ljudje v mirnih časih zelo zahajali v nemške dežele za zaslužkom. To so bili delavci v industrijskih in raznih stavbnih podjetjih. Tudi ti so v tujini rabili nemščino, ki so se ji pa privadili tam, in sicer veliko boljše, kot bi se je bili kot otroci po naših šolah. In poznam može, ki so tolkli le za največjo silo svojo nemščino, pa so bili imenitno plačani kot nadzorniki delavcev, tudi tujih narodnosti. Bili so pač plačani za svoje delo in spretnosti, ne pa za znanje jezika. Tudi Italijani iz kraljestva, ki so odhajali v stotisočih v nemške dežele za delom, se niso učili v domačih šolah druzega kot svoj jezik.
Da bi pa kdo po vojni hodil iskat zaslužka v Italijo, zlasti naših ljudi, o tem ni govora. Na naše ljudi, če bodo pametni — morda tudi na Italijane, dalje na češke inženirje ter na francoski kapital čaka sedaj edinole — Balkan.
Druguče je seveda z mesti in drugimi trgovskimi trgovskimi središči. Kot bližnji sosedje in sedaj tudi sodržavljani, bodo mogoče naši in trgovci iz kraljestva imeli medsebojne kupčijske zveze. Rečem — mogoče, kajti konkurenca od severa bo gotovo v nekaj letih tako močna kot je bila pred vojno. Že danes dobivamo razno blago iz Čehoslovaške. Pozneje pridejo še drugi.
Tako bo govoril vsak, ki nima pri tem zlobnih in zahrbtnih namenov — ali preveč one nacijo-nalne prenapetosti, ki je karakterističen pojav vseh privilegiranih narodov.
Mi gledamo to edinole s pedagoškega in praktičnega vidika in resumiramo, kot je bilo sklenjeno že neštetokrat: Ital janščina naj se poučuje v slovenskih šolah le po mestih in onih trgovskih središčih, kjer se zdi to upravičeno, To bi bilo tam, kjer se je prej poučevala nemščina.
Sicer pa saj smo v demokratični državi — naj se vpraša ljudstvo za mnenje. To bi bilo vendar najpravičnejše.
Menda je izdan ta ukaz na podlagi onega famoznega proviz. učnega načrta iz meseca maja preteklega leta, ki se ni prav nikjer resno jemal v pretres. To je tedaj nekaka limanica za vse one, ki se bodo kar priklonili in uvedli nemudoma v svojih polrazrednicah še drugi jezik, da dobimo ra ta način kmalu potrebno število analfabetov.
Nazadnje bodo pa gospodje rekli: „Saj ste sami priznali, ker ste pričeli s poukom, da hočete učiti tudi italijansko" — prav kot takrat, ko smo na njih uradni poziv izjavili, da hočemo ostati še nadalje na svojih mestih in s to izjavo izgubili — definitivnost
Z uvedbo italijanščine bi nastal po naših oddaljenih vaseh tudi hrup in pojavila bi se opravičena nevolja, ker naši ljudje nimajo uradne pameti.	___________
Školstvo
u češkoslovaško! republid.
Priopčio Veljko Sokolič.
(Svršetak)
U Slovačkoj su do prevrata bili na snazi madjarizacijoni zakoni Apponvjevi; svuda se učilo isključivo madjarski, samo na 737 kon* fesionalnih škola slovački. Posle 30. oktobra 1919 (dan Sveto*Martinske deklaracije) na* stala je promcna, koja u jednoj nepunoj go« dini znači revoluciju. Republika Češkoslo* vačka preuzela je slovačke škole, od kojih je j večina biki od Madjara napuštena, ceo niz! školskih zgrada, bio je uništen, i izvršene su velike stvari. Značajno je, da se u doba, re* lativno tako kratko, postiglo to, da se u Slo* vačkoj danas uči isključivo slovački na 2686 narodnih škola. Ali pri torne je značajno za nove prilike, da se ni jednoj narodnosti ne čini nepravda; ostajc i dalje na Slovačkom teritoriju i pored toga 688 škola madjarskih, 98 škola nemačkih, 150 škola rusinskih, 18 s lov acko s mad j a-r ski h, 6 slovačko*nemačkih, 6 madjarsko*nemaekih i 3 slovačko*rusinske.
U češkoslovačkoj republici prihvatilo sc učiteljstvo odmah posla, da se reforma na* obrazbe učiteljstva ostvari. Poticaj dalo je praško učiteljstvo i poverilo izradbu pred* loga školskom odelenju središnjeg učiteljskog saveta. Tako podnešene predloge skupio je profesor Kadner u svojoj konačnoj izradbi zahteva i ideja. Na temelju njegovog clabo* rata došlo se, dajmo se, do konačne formu* lacije.
Potrebno jest p rije svega, da se ustanovi temeljnu razliku izmedju sveopšte naobrazbe, koja mora da budg ravnopravna srednjoškol* skoj naobrazbi i naobrazbe stručne i peda* goske. Srednje bi škole podavale učiteljstvu sveopštu naobrazhu, pedagošku pak školski fakulteti t. j. visoke pedagoške škole i to te*
oretički, kako več samo ime pokazuje, viso* koškolskim načinom študija, to jest preda* vanjima popračenim vežbama u seminarima, te praktički slušanjem i poučnim pokusima na najboljim pristupačnim školama i uopšte odgojnim zavodima. bez posebnih, umetno pripravljenih škola za vežbanje.
Na sastancima dne 4. VII. 1919 i 20. IX. 1919 bilo je zaključeno, da bi pitanje defini* tivne reforme učiteljske naobrazbe, koja je usko spojena s uredjenjem celoga školstva, bilo rečeno na jedinstvenoj i zajedničkoj uredbi celog školstva, do koje če se skoro doči. Medjutim bi se imali za pokus uvesti na_ praškoj univerzi jednogodišnji tečajevi; osim toga izdalo je samo ministarstvo po* sebnu naredbu, prema kojoj se na sadašnjim učiteljskim zavodima provadjaju več tečajem ove školske godine neotklonjive promene u duhu savremenih reformskih težnja te se po* diže jedinstvenost vaspitanja učiteljskih za* voda, koji če prirodno nastati, čim se oživo* tvori visokoškolska reforma.
Veoma strogu brigu zamišlja republika po* svetiti organizacij! produžnih škola, opčih, obaveznih za mladež stariju. Teška pogreška socijalnog odgojnog sistema je. prestaje li utecai na mladež več u 14 god. Baš doba od 14—17 god. jeste za razvoj individna neiz* mjerno važno. Sa budjenjem spolnog osečaja otvaraju se novi vidici. Večina spoznaja iz domašaja nauka socijalnih, koje su za žiVot gradjana u demokraciji od načelne važnosti, postaju pristupačne tek zrelijem razumu po* sle 14. godine. Onda se tek' počinje buditi i interes društveni i mladež treba da bude uve* dena#u nauku drušrvenu i u shvatanje o or* ganizaeije države. Zato obavezno pohadjanje produžne škole trogodišnje treba da nastavi opče izobražavanje mladeži, treba da daje pouke iz higijene, etike, politike, narodnog gospodarstva, umetnosti i treba da daje pri* like za dalje obrazovanje u stranim jezicima.
Po karakteru krajeva i mesta, u kome se škola nalazi, treba da se u tim školama	pazi i na
stručno obrazovanje u zemljoradniji i zem* Ijoradničkoj industriji, ili u industriji1 po raz* nim zanatima, u trgovini, a davalo bi sc de* vojkama i obrazovanje potrebno domačicama i odgojiteljicama kao dadiljama, bonama, bol*
Organizirati takve škole jeste zadatak naj* važniji. Vreme obuke imalo bi se	ograničiti	.
na zimske mesece; polazak bi se	ograničio	’
na dva poludneva u nedelji; škola bi trebala da bude snabdevena odgovarajučim pomoč* nim sredstvima, a učiteljskom zboru mora da bude osigurano odgovarajuče pripravno ob* razovanje. Škole bi osnivali okružni odbori, a gde bude potrebno dopunjavače ih država subvencijama. Te škole ne mogu biti osniva* ne naglo, nego tokom godina i decenija, ali trebala bi da bude pokrenuta što pre anketa znalaca i interesenata i u dogovoru sa odele* njem za narodno obrazovanje treba da se po* čnc opsežna akcija. Biti če važno, da se na vreme orno g uče i priprave kurzevi za obra* ' zovanje učitelja produžnih škola.
Od ovoga zamišljenog opčeg produžnog školstva treba razlikovati industrij alne škole, koje več postoje i imaju zadatak, da se sta* raju za stručno obrazovanje mladeži, koja se posvečuje zanatu i industriji. Tužno je, ali karakteristično, da za dosadanje Austrije u Češkoslovačkoj zanatlijske produžne škole nisu imale zakonitog temelja (taj je postojav samo u Donjoj Austriji i Salzburgu.
U budučnosti sprema se ministarstvo, da u prvom redu sve ove škole postavi na zako* niti temelj. One su se dosada razvijale samo na osnovu naredjenja. Organizacija i uprava provodiče se po župama pod rukovodstvom, županijskih oblasti. Nastaone osnove biče preradjene i proširene naročito u pravcu dr* žavno*gradjanskom i stručnom. Zavešče se
etika i u p o više noj meri gradjanska nauka s poukama o socijalnom zakonodavstvu. i' n>* škove školske poneče država u povečanoj meri time sto če preuzeti trošak učiteljskih plata, stvarni troškovi prencče se na opštine i župe.
Školama produžnim dodat če se u večim središtima kurzevi za stari j e radnike, kako računarske tako i stručne. U mestima župa* nijskim bit če javne risarne i knjižnice za zanatlijski pomladak i zanatlije.
Škole industrijske i stručne u opšte dele se u Češkoslovačkoj na više grana: najstorske i stručne:
1.	Više škole spremaju tehničko činovni* štvo kako za kancelarije tako za radionice u odnosnim strukama. Ove škole imaju da se
prilagode modernim zahtevima tehnike, u glavnom povišenoj efektivnosti radionica.
2. Majstorske škole osnovane su u glavnom na prethodnoj industrijalnoj praksi. Djak po* sle dvo*, trogodišnje prakse dolazi na školu pravilno na dve godine i tamo se vsavršnje u naukama, koje su za budučeg delovodju i sa* mostalnog zanatliju potrebne.
3. Stručne škole bit če gradjene tako, da svaka struka zanatlijska i industrijalna ima barem jedan zavod, koji bi u tom pravcu da* vao potrebno obrazovanje.
Ženske industrij alne škole pretvoriče se u škole porodične, odredjene u glavnom za vi-spitanie srednjih vrsta, ali tako kombinirane, kako bi se apsolventke posle kratkog usavr* šavanja mogle upotrebiti u zanatima za kon* fekciju odela i rublja.
I tako se eto radi u českoslovačkoj na pre* ustrojstvu škole. Oni, kako je iz iznešenog^t razvidno, nisu zadovoljni sa školom onal<f< vom ju baštiniše od pokojne Austrije. U sv<j* joj državi oni hoče da urede takvu školp, koja če biti uistinu narodna t. j. tgkva (Ja
M. MIKUŽ:
Zgodovinski pouk.
(Nadaljevanje.)
II.	Važnost in cilj zgodovinskega pouka.
Kolikega pomena je znanje zgodovine, je spoznal že Franke, ki je trdil, da mora znati zgodovino vsakdo, ki hoče biti razumen in koristen celokupni človeški družbi. Kljub svoji veliki vrednosti za individualno in so« cijalno vzgojo in izobrazbo je prišla zgodo* vina vseeno med realijami zadnja v učne na* črte ljudske šole in še danes se ne upošteva v tolikem obsegu, kakor bi se moralo.
Umevno je, da ne more napraviti ljudska šola popolnih zgodovinarjev. To tudi ni nje* na naloga. Za ljudskošolske otroke je dovolj, da začnejo umevati zgodovino in dobe ve* selje do nie. Tega seveda ne dosežemo, ako smatramo kot cilj zgodovinskega pouka to, da obtežimo otroški duh samo z letnicami in imeni. Končni smoter zgodovinskega pouka je popolnoma drugačen. Učencem mora zgo* . dovinski pouk razjasniti, kako se je razvijalo
jčloveštvo do danes in jih seznaniti z močmi, fki so ta razvoj pospeševale in ovirale; vzbu* diti pa mora v njih tudi moč in voljo, da bo* do odrasli sami voljni kot dobri značaji de* lovati v popolnejši razvoj človeške družbe. (Reich.)
Tak smoter zgodovinskega pouka je n ar a.* ven in vzvišen. Izvira iz današnjega življenja, ki je vedno kompliciranejše in postavlja že vsakega priprostega človeka pred nove na* loge, nove dolžnosti in nove odgovornosti. Te pa izhajajo iz samoodločbe narodov, v kolikor smemo že danes o njej govoriti, iz konstitucijonalizma, iz principa avtonomne uprave in iz raznih družabnih in gospodar* škili zahtev. Danes bi moral dobro poznati bude čist odraz duše narodne, 'izvršiteljida | vsakdo narodne, državne in gospodarske uzgojnog pregniča, koje če usposobiti gojen*! ™f®ere tf notranjo m tudi
ce, buduče '"adjanine, u obrani svojih nji* rodnih prava i zajamčiti povesnički nastavak njegovog (narodnog) razvoja.
Zato hoče da gojence podi gnu i razvijui njegove duševne i telesne sposobnosti takp, da svaki pojedinac postane koristan član svb* je države, koji če u moralno*etičkom i prof* duktivnom pogledu biti aktivan član narodne zajednice i svojom aktivnošču delovati po* voljno na drugove svoje.	%
Uzgoj je delovanje pojedinog čoveka pre* ma svirna i sviju prema pojedincu.
Svesni si svoga položaja, cene rad duševni i telesni, jer su ubedjeni, da samo sistemst* skim razboritim radom može pojedinac i na* rod održati, razvijati i sačuvati svoj poveš* nički kontinuitet .
Hoče da sc u vlastitom domu, nakon toli* kih pregnuča i žrtava, urede, pa zato i sve nanovo preuredjuju. Pronose iz sveta, ali pre* nošeno udešavaju prema svojim prilikama. Kreču duhom vremena svisni si svoje fizičke i psihičke snage da tekovine sveta prilagode za podignuče svoje u ckonomskom i intelek* tualnom pogledu.
Svesni su, da narod nije slobodan jednom zauvek, nego da biva slobodan s dana u dan, da pregnučem svojim stiče svoju slobodu i onda kad oružje miruje. Narod biva slobo* dan uzgajajuči se. —
» »
Novi rod“ in Sola.
Vpogled v poslednjo bi pokazal priprostemu človeku, kako nemoralno in nevarno se po* gosto igrajo diplomati z interesi narodov, in bi ga prepričal, da ne sme slepo verjeti pla* čanemu časopisju. V to pa je potrebno znanje zgodovine.
Ako se zahteva od zgodovinskega pouka, da prispeva k vzgoji dobrih in trdnih znača* jev, je tudi to velika potreba današnjih dni, v katerih je:
Ponos, značaj in čast — ponarejen denar!
Kdo pristni kov moža razbere od potvar?
Veš, komu si zaupno segel v dlan?
Nocoj to noč s poljubom boš izdan.
(0. Župančič.)
Tako vidi in čuti pesnik in z njim člove* ška družba. Rabili bi pa prav v današnjih dneh dobrih, značajnih mož in žena v druži* .nah, v občinah, v narodu in državi, ker le taki možje bi mogli izvršiti vse naloge v smislu zdravega kulturnega napredka, ki jih jim nalaga sedanjost.
.Navedenega vzvišenega cilja, katerega sta* vijo moderni pedagogi zgodovinskemu po* uku, ni mogoče dosezati učiteljstvu po naših šolah, ker se njemu samemu ni nudila za* dostna prava zgodovinska izobrazba na uči* teljiščih, ker so največkrat prenapoljnjeni razredi, ker se mora ozirati učitelj pri izbiri zgodovinske snovi na razne predpise, ki mno* gokrat ne odgovarjajo modernim načelom vzgoje, in na šolskega nadzornika, ki ni vse* lej napreden pedagog. (Dalje prihodnjič.)
Kdo bi nas. sodil v onih nestalnih dneh, brez orientacije; takrat, ko nismo vedeli, kam bi okrenili svoje begajoče frfotanje? Danes se čutimo zopet vrtnarje s težko jekleno lopato v železnih rokah, katera bodo zagnojila zemljo in jo prekvasila, da vzklije zrno in rodi mlado žitje. S skrbno roko in s čtiječimi očmi bomo bdeli nad razori naše setve, ker vemo, da zraste na njih mogočna setev v bodočnosti.
Pred časom sem priobčil v našem glasilu članek o mladinskemu listu. Res, da nimamo še šolskih knjig, a to me sedaj nič več ne razburja. »Novi rod« mi nadomesti knjige. »Novi rod« mi bo vedno živ studenec; komaj bomo predelali v najprijetnejših urah v šoli enega, se o njem pogovorili, že pride drugi.
Hlastno bomo segali po vsaki novi številki z veliko radovednostjo, katera je lastna po izpremembi in novosti koprneči mladi duši. Vsaka šola imej »Novi rod«! Sleherni učitelj naj obravnava v šoli posamezne številke mladinskega lista! Pripravljajmo deco z ognjem v srcu in toplo besedo v ustih, da vzljubi čitanje! »Novi rod« naj nam bo most v bogati zaklad slovenske književnosti. Otrokom bodi list v zabavo in učilo, nam bodi sredstvo, s katerim uvedemo našo mladino brez težav in obupavanja k razumevanju leposlovnih proizvodov. — Apelirajmo na vse okrajne šolske svet«, da naroče mladinski list vsaki šoli.	(Ciril Drekonja).
Šolska prireditev, ki se vrši dne 2. februarja pri Lovcu v Gerdolovi dvorani ob 14 in pol in 13. februarja pri Sv. M. M. spod. v dvorani Miklavec-Čač ob 15 in pol obsega sledeči spored:	1.	Žirovnik: »Prišla bo pomlad
zelena«, troglasni dekliški zbor. 2. Zupančič: »Pripovedka o nosku«, prizorček. 3. Adamič: »Ločitev«, troglasni mešan zlbor. 4. Zupančič: »Dve basni«, dvogovor. 5. Žirovnik: »Venček nar. pesmi«, dvoglasni dekliški zbor. 6. Gregorčič: »Rabeljsko jezero«, deklamacija. 7. a) Zupančič: »Ciciban, Cicifuj«, b) Utva: »Prvi krajec«, deklamaciji. 8.*»Kofč«, kuplet. 9. Komel: »Mak«, enoglasni dekliški zbor s sprcmljevanjem glasovirja. 10. Ribičič: »Škrati veseloigra s petjem v dveh dejanjih; pevski del priredil Ivan Grbec. 11. Volarič:	»Domovina«,	enoglasni zbor s
ppremljevanjcm glasovirja. — Nastopajo otroci katinar-ske šole. — Čisti dobiček je namenjen domači šolarski knjižnici. Glede na dobrodelen namen prireditve vabi^ k obilni udeležbi — katinarsko učiteljstvo.
IVAN KOSMINA :
r Anton Macarol.
Že zopet je segla neizprosna smrt s svojo koščeno roko med naše vrste. —( Dne 29. grudna m. i smo pokopali zelo priljubljenega tovariša Antona Macarola, nadučitelja* voditelja v Gorjanskem.
Pokojni Anton Macarol se je rodil 1. 1872. v Sv. Križu pri Tomaju. Tam, v »kraškem raju«, tam ga je pestovala njegova dobra mamica. Njegova dobra mamica je bila prva, ki ga je učila, prva je bila, ki ga je naučila lepih in prelepih naukov. Kot deček je obi* skoval ljudsko šolo v Tomaju. Bil je priden, rad se je učil in vedno stikal za knjigami. Kar je bito napisanega v knjigi, je iskal na polju, po lokah, v gozdu in vse je odmevalo, vse odsevalo v njegovi mladi duši. A pošlo* viti se je moral od kraške idile, stariši so ga poslali na učiteljišče v Kopru. Na koprškem učiteljišču je bil priden, marljiv in vzoren dijak. Leta 1892. je dovršil učiteljišče in je bil takoj imenovan potovalnim učiteljem v Srednjem in Karubrcškem. Res lepa Brda onkraj prijazne Gorice, ali njegova ljubezen do kameni tega Krasa in do zlatih uric, ki jih je prebil v zelenem tomajskem naročju, je bila večja in večja. Par let pozneje je dobil službo učitelja v Avberju, kjer je ostsd do svojega odhoda in riameščenja v Gorjansko, V Gorjanskem je služboval do zadnjega. Tam ga je nepričakovano in nenadoma dohi* tela — ljubica vsem ljudem, bela smrt.
Pokojni tovariš Anton Macarol je bil uči* telj, mož na svojem mestu, učitelj z dušo in telesom. Od one velike lepote in ljubezni, ki jo je užival še v otroških letih in mu je bila prva in najboljša kal, od vsega tistega je delil svojim učencem in jim bil kakor oče. Vse je ljubil, vsem je bil priljubljen, zakaj njegovo vestno poučevanje v ljubezni do mladih, ne* pokvarjenih duš mu je bilo edini cilj. Šola mu je bila najsvetejši ideal.
Kot mož pa je bil pokojnik spoštovan in priljubljen v obče. Poznali so ga Avberčanje, še bolj pa Gorjančanje. V njihovi družbi je bil doma. — Bodril jih je k delu, , podpira! kulturno delo in jim bil dober svetovalec. Tudi tu bi ga našli kot očeta, ki ljubi svoj tlom, svoje ljudi, svojo rast. Njegovo delo* vanje je bilo povsod neumorno in povsod je obrodilo. Njegova ljubezen je bila neizerplji* va! Deloval je, dajal je za šolo, dajal za narod in blagor ljudstva vse, in dal bi nam še mar* sikaj, če bi ga ne bila dohitela smrt. Za nje* gova dela mu bodi hvaležen spomin, krasen pogreb pa je pokazal, kako smo ga radi imeli. Njegovi stanovski sotovariši so pred pok. hišo zapeli »Jamica tiha«. Nato se je uvrstil sprevod. Pred krsto sd stopali pokojnikovi učenci, ki so poklonili svojemu dobremu uči* telju krasen venec. Za krsto, za sorodniki so sc uvrstili tov. učitelji sežanskega okraja in zastopnik okr. šol. sveta. Za učitelji so stopali občinski zastopniki, a za slednjimi velika množica občinstva. Sprevod se je pomaknil do cerkve in v cerkev, kjer je vaški zbor od* pel sv. mašo. Na pokopališču, je ob »tihi ja* miti« govoril njegov stanovski tovariš J. Štrekelj, ki se je poslovil od ranjkega v krat* kih in jedrnatih besedah.. Pokojnikovi soto* variši pa so Zapeli »Nad zvezdami«, zadnji
pozdrav v slovo.----------Občinstvo	je	vse	po*
trto zrlo na odprti grob; jokali so kakor dete po svoji največji dobroti.
O dragi, dobri naš Tone! Poznali smo Tebe, poznali, Tvoja duša je bila plemenita in bo* gata! Dal si nam dosti in še bi dal, a vsevečni
Bog te je poklical.   Šel si od nas, ko
smo bili še najmanj pripravljeni, izginil si iz naše srede, a naš spomin nate Ti bodi naj* večja hvaležnost!
DAROVI ZA »NOVI ROD
Za. »Novi rod« se je nabralo n» svatbi g. Ernesta Bevka v Lokavcu 100 L. Denar je izročen tamk. šolskemu vodstvu z namenom, da se naroči na več iztisov mladinskega lista »Novi rod«, ki naj se podarijo revnejšim učencem Hvala! Posnemajte!
»Novi rod«. Izšla je 1. številka s sledečo bogato vsebino: 1. V svet. — 2. C. Golar: Burja (Pesem). — 3. F. Bevk: Snežec (Pesem). — 4. C Golar: Kako so trije bratje skuhali kašo (Po ruski nar. pravljici). — 5. Slika.
6.	Fr. Bevk: Opica in sake. — 7. S. Rutar-Simomov: Lon-gobardi .in Slovenci v naši deželi1. —	8. K. Širok:	Na
semnju. (Pesem). — 9. Slika. — 10. VI. Levstik: Miškina kamrica. (Ruska nar. pripovedka). — 11. C. Golar: Lepa Vida. (Pesem). — 12. Fr. Ločniškar: Povodenj. — 13. J. Ribičič: Mati. — 14. Pouk in zabava. — 15. Kotiček malih. — »Novi rod« izhaja 1. vsakega meseca ter stane za vse leto 12 L, za pol leta 6 L, za četrt leta 3 L; posamezna številka po 1 L. Urednik:	J. Samec. Ilustrator: A. A.
Bucik. — Uredništvo in upravništvo:	Trst,	ul.	Ruggero
Manna 20, I. nadstr.
ŠOLSKE VESTI.
„ZvPza“ namerava prirediti z državno podporo počitniški tečaj za meščanske šole, in sicer najbrž v Idriji, Zato vabi vodstvo „Zveze“ vse tovariše (ice), ki bi se želeli udeležiti tega tečaja, da se priglasijo do 15. svečana pri predsedniku „Zvezeu Antonu Germeku, Sv. Ivan Trst. V priglasu naj navede vsak skupino, ki si jo je izbral. Želeti je, da so priglasijo posebno mlajši, a po resnosti iti volji odločni tovariši (ce), ki se bodo res trudili, da dosežejo svoj namen — V doglednem času se bodo izpopolnile na našem ozemlju meščanske šole in bilo bi pač zelo žalostno, če bi nas dobil tisti čas brez sposobnega učiteljstva.
Izpolnujmo do skrajnosti svoje dolžnosti in izpopolnujmo se, da bomo lahko brezobzirno zahtevali svojih pravic!
V TRSTU, 1. svečana 1921.	Vodstvo.
Klic nalili vrtnaric.
Ne bom govoril o potrebi otroških vrtcev; bilo bi novo dolivanje vode v morje. Mnogi so že razpravljali o tem. Kdor pozna naše otroške vrtce tudi ve, da so nujno potrebni preosnove. — Pa tudi o tem ne bom še govo* ril. Dotaknem se najprej tega, kar najbolj kri* či v nebo, in to so — plače vrtnaric.
Služba vrtnaric ni prijetna. Učitelj, ki ima nižje razrede, si to lahko predstavlja. Šoilo imajo začasno samo do ene popoldne. Kadar se pa uredi zadeva kosil, se razširi umik tudi popoldne.
Smo v času, ko vse draža; smo v času, ko se od dne do dne višajo plače; smo v času, ko zasluži delavec od 30—50 lir dnevno, — a vrtnaricam se plače niso zvišale ne za las. One so prosile, — zastonj, trkale so, — ni se jim odprlo. Njih prošnje se ne prerijejo do src, njih klic je klic zapuščenih v puščavi. —
Naj višja mesečna plača vrtnaric je 328’20 L. Najrevnejše med revnimi so! To je plača, ki ni plača, to je služba, ki ni služba! Naj bo* do vrtci zasebni ali nezasebni: vsak trud za* hteva plačila! Kjer dobijo vrtnarice za ta denar stanovanje in hrano, s čim naj si ku* pijo obleko, obutev?! Proč z ironijo in cini* zrnom, gospoda.! Ali plačajte vrtnarice ali zaprite otroške vrtce! Tako si dobijo reve vsaj službo in plačo, s katero bodo lahko ži* vele!
Ne govorim samo kot človek, ki se mu vrt* narice smilijo, ampak tudi kot učitelj. Čim slabša je plača — tem slabši otroški vrtec — in nam učiteljem, ki dobimo v roke otroke iz otroških vrtcev, ne more biti to vseeno. Rajši nič, kot slaba šola. Zato pa plačajte vrtnarice ali zaprite otroške vrtce!
»Naša nada«, taj naš naumljeni zabavno-poučni omla-dSaieki list če samo tada izači, kada mu bude zajamčena moralna i materijalna egzistencija, a to če biti jedva onda, akc se na nju naruči barem 1500—2000 naručiteija te toliko, stalnih pretplatnika, inače list uz nižu raspro daju morali bismo n e časno obustaviti nakon kratka mu života. Drugi životni uvet mu je gradivo, koje ans mora odvažitina i/.da vanj e. Mi se več utekoamo na .sve naše vid] en je omlad. pisce, pošto ni sam Zmaj ne bi mogao o-samljen izdavati bud.iko.ju novinu zamišljamo. Pa to n', bi bilo ni časno, pošto takav list bio bi izraz jedne ličnosti, a ne staleža naroda neke zemlje. Naša je želja pako, da bude naš list pisan prema duhu a i potrebama naše is-tarske rnladeii, pa i momaka i devojka. Želimo tome dosledne, da probudimo na rad perom sve sada uspavane domače »pisateljske talente, koji bi bili danas — suita stalnim stupom i j edinim pouzdanim jamstvom opstanka omlad. lista, koji domači pisci uz pripomoč več priznatih megli bi list držati visoko, na radost čitalačke javnosti. Ako neka zemlja ne može pretplatom i perom uzdržavati taikva lista, nije ga zavredila; a ako več izlazi izvanjom zaslugam, ne če obroditi željenim plodom. Zato, bračo, na posao dvostruki: agitacijam i »pisateljski za »Našu nadu«. Ali vas podsečam glede rukopisa, da list valja' da bude zabavno-poučan, te da pišete nesamo zabavne, nego i poučne članke (crtice) iz sviju grana znanosti; a ne zaboravimo i na pevanje, telovežbu, sigranje, kučan-stvo i ručni rad. Sve što je prikladno za školsko dete, imade mesta i u njegovu listu. Prelistajmo u tu svrhu našu nove učevne osnove i predmetne članke u našem »Uč L.«. — Ne možemo odložiti pero, dok ne spomenemo i pohvalimo učiteljstvo ka&tavščine, koji važnost našeg po-duzeča dobro shvatiše, što dokazuju njihove razveseljive narudžbe, dapače i pretplate, što su uostalom podranile, pošto bit če dovoljno šiljati th na upravu v Trst, kada izadje list.	Uredništva.
IZ ORGANIZACIJE.
Odbor za spisovanje novih šolskih knjig je prejel od znanstv. založniškega zavoda v Trstu, Portici di Chiozza 1, I. nadstr. sledeče obvestilo: Po dolgem pričakovanju so predelana šolska berila končno potrjena. Od teh je prvo in drugo berilo že dotiskano in pripravljeno za razpeši-ljatev, med tem ko bo tretje in četrto berilo pripravljeno do 15. februarja. Zato so naprošena vsa šolska vodstva slovenskih ljudskih šol Julijske Benečije, da takoj naroče potrebno število iztiscv na naslov: »Znanstv. zoložniškl zavod v Trstu, Portici di Chiozza št. 1, I. nadstr..«
Cena knjigam je sledeča: Prvo berilo za I. razred: L
2.50. Drugo berilo za II. razred: L 3.—. Tretje berilo za
III.	razred: L 4.25. Četrto berilo za IV. in V. razred: L
4.50.
Tudi knjiga »Katoliški katekizem« za vse razrede ljudskih in meščanskih šol je pripravljeno in stane L 6.—.
Istotako »Male zgodbe sv. pisma« za II. in III. razred, cena L 1.80 kakor tudi »Velike zgodbe sv. pisma« za vse ostale razrede, cena L 6.—.
Nadalje poroča omenjeno založništvo, da se je znižala cena knjigi: V. Bandelj »Zgodovina Italije« od L 4.25 na L 3.80.
Šole, ki so že uposjale naročila, naj istih ne obnove, ker jih ima zavod že zabeležene. — Iv. Daneu, t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za goriški okraj bode zborovalo v četrtek 3. februarja cab 10. uri v Gorici, ul. Municipio št. 4 I. nadstr. — Pri zborovanju se razdelijo nakaznice za cenejšo nabavo obleke in obuvala. •
Naročnikom »Novega roda«. Vsem naročnikom mladinskega lista naznanjamo, da je sklenilo vodstvo ustaviti list brezpogojno vsem onim, ki ga ne plačajo vnaprej. Bridke izkušnje bivše »Zaveze« kjer se je pri vsakoletnem zborovanju izkazovalo vedno več tisočakov zastan-ka, je napotile »Zvezo« do tega odločilnega sklepa. Oni, ki plačujejo list mesečno, morajo doposlati denar za bodočo štev. vnaprej, in sicer vsaj do 20. vsakega meseca. Upamo, da odobrijo ta naš korak vsi člani »Zveze«, — Vodstvo.
Raspisana učiteljska mesta u Voloskom kotaru. Ko-
tarako školsko veče u Voloskom-Opatiji raspisuje sledeča učiteljska mesta: a) s hrvatskim nastavnim jezikom: 1. nadučitelja II. kategorije u Valle S. Marina (t. j. Moš-čenička Draga), Lovranu, Matuljima, Munama;
2. upravitelja III. kategorije .u Poljanama, Zvonečoj;
3. učiteljice II. kategorije u Opatiji, Rukavcu;
4. učitelja III. kategorije u Opatiji, Rukavcu;
5. učiteljice IIII. kategorije u Valle S. Marina (t. j. Moš-čenička Draga), Veprincu, Moščenicama, Brešca, Brgudu, Jurdanima, Klani, Munama;
6. podučitelja u Voloskom, Klani, Munama;
7. podučiteljice u Ruikavcu.
b) s slovenskim nastavnim jezikom:
1. nadučitelja II. kategorije u Podgradu i Podgrajama;
2. upravitelja III. kategorije u Obrovu, Sobonjama, Pregari, Materiji;
3. učiteljice III. kategorije u Jelšanama, Hrušici, Her-peljama, Slivju, Podgrajama.
Molbe sa krsnim listom, svedodžbam pripadnosti, ne-porečnog pol. moralnoga ponašanja, uredovnoga leenika, ispita zrelosti i osposobljenja, zatim sa dekretima dodajanje službe i tabelom kvalifikacije (in duplo) imadu se predložiti kotarskome škol. veču u Voloskom-Opatiji do 15. febrara 1921. uredovnim putem.
Kotarsko školsko veče pridržaje si pravo, da može 1 .Imenovane i premestiti i na druge škole, kada bude to zahtevala potreba.
Kotarsko školsko- veče pridržaje si pravo, da može imenovane i premestiti n a druge ško'e, kada bude to zahtevala potreba.
■ Ako li tko nioli za više mesta, mora za svako mesto predložiti posebnu molbu.
Udate provizome učiteljice ne mogu se za sada natje-cati za raspisana učiteljska mesta.
Imenovani imadu prave na beriva u smislu zakona od' 5. 6. 1908. br. 32 i okružnica centralnog ureda za nove pokrajine od dne 8. 1. 1920. br. 118-05010 b i generalnog civilnog komesarijata dneva 12. 10. 1920. br. 3220-10345.
UČNE KNJIGE ZA MEŠČANSKO-IZPITNE KANDIDATE.
(Nikjer ni zapisano, da morajo biti ravno te knjige; izbere si kandidat lahko druge in tudi več strokovnih knjig. V prošnji mera itak navesti knjige in vire, po katerih se je izobraževal.)
I.	Skupina, a) Pedagogika: 1. Psihologija: Dr. K. Ozvald »Psihologija za srednje šole«. 2. Logika: Dr. K. Ozvakl »Logika za srednje šole«. Pri 1. in 2. je treta temel; to predelati zlasti tiste odstavke, ki so v zvezi z vzgojo in poukom. 3. Vzgoja in pouk: Viktor Bežek »Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom« (1913, Šolska Matica.) — Viktor Bežek »Občno ukoslovje z umoslov-nim uvodom« (1919, Šolska Matica.) 4. Zgodovina pedagogike: Barth: Erziehungs- u. Unterrichtslehre, Dr. Lukas: Gescichte der Erziehung u. des, Unterrichts. 5. Kandidat mora poznati iz lastne lektire nekatera dela pedagoških klasikov. — b) Slo. venski jezik: 1. Sket-Janežič: »Slovenska slovnica za srednje šole« (z znanstveno glasovno in deblos,lovno poglobitvijo.) Za lektiro priporočamo: P. St. Škrabec:	»Cvetje z vertov sv. Frančiška«
(platnice), ki so za glasoslovno in debloslovno poglobitev velike važnosti. Nadalje razne L. Pintarjeve jezikoslovne razprave 3. Fr. Levec: »Slovenski pravopis«. 5. Za poetiko si mora kandidat sam poiskati zglede iz slovenske literature, n. pr. po Sketovem »Slovenskem berilu«. Priporočamo: Fr. Levec »Pravda o slovenskem šestomeru*.
7.	Dr. I. Grafenauer, »Zgodovina nov. slovenskega slovstva« (I.—III. del) Kandidat si mora izpolniti literarno obzorje z branjem raznih razprav in priznanih literarnih del, n, pr.: Dr. Prijatelj »Janko Kersnik, njega dela in doba«. Iz lastne lektire mora poznati Vodnika, Prešerna, Jenka, Stritarja, Levstika, Gregorčiča, Aškerca, Ketteja, Murna, Cankarja in Župančiča; znana mu morajo biti dela Jurčičeva, Erjavčeva, Trdinova, Kersnikova, Tavčarjeva in Finžgarjeva. Kandidat mora imeti splošni pregled srbohrvaške književnosti in nekatera dela; prav dobro pa mora poznati sorodno književnost ondi, kjer ima zvezo s slovenskim slovstvom. — c) Zemljepis in zgodovina: Za novo nastale razmere nimamo še pripravnih učnih knjig. Za silo naj si pomaga vsak z učnimi knjigami iz višje gimnazije in realke. Za lektiro svetovne zgodovine pa naj vzame priznana nem. oz. it. dela. — II. Skupina, a) Pedagogika: (kakor za prvo skupino.) b) Prirodopis,: 1. Iv. Macher »Prirodopis za meščanske š-le : (I , II., III. stopnja.) 2. Iv. Macher »Botanika za višje gimnazije«. 3. Dr. Poljanec »Prirodopis živalstva«. — c) Fizika: 1. J. Reisner »Fizika za višje razreda srednjih šol«. 2. Rosenberg »Lehrbuch der Pysik fiir Obergymnasien«. 3. Pfandler »Pys.ik des taglichen Le-bens«. —- d) Matematika in geometrija:	1.
»Učna knjiga za višje razrede gimnazije ali realke«. Isto-tako geometrija. 2. Rustin »Unterrichstbriefe aus der Mathematik«. 3. Konrath »Methodik des Rechenunter-richtaes«. — III. Skupina, a) Pedagogika: (kakor za prvo skupino.) b) Matematike:	(kakor za drugo
skupino.) c) Prostoročno risanje:	Kandidat	si
mora pridobiti izurjenost v stiliziranju rastlinskih oblik in njih uporaba v ornamentu. Neobhodno potreba je tudi izurjenost v skiciranju po naravi. Priporočljiva dela:	1.
Sucher »Das Zeichnen nach den neuen Lehrplanen in der Volksschule« (I. in II. del). 2. Miholitsch »Der moderne Zeichenunterricht (I. in II. del.) 3. Roth »Zeichen-unterrichtsbriefe«. — Za opisno geometrijo priporočamo:
4.	Jeran »Opisna geometrija«, 5. Mazi »Opisna geometrija«. — d) L e p o p i s j e: Jos. Ambros »Methodik des Schreibunterrichtes«. — (Iz »Učiteljskega koledarja«, IX.)
Dodatek: Med tem časom odkar je bilo to objavljeno, so izšle nekatere knjige, ki jih moramo uvrstiti med te, in sicer: Za I. skupino: 1. Dr. J. Bezjak: »Občna zgodovina vzgoje in pouka« (1920, Šolska zaloga), 2. Dr. A. Breznik: »Slovenska slovnica za srednje šole«. 3. P. St. Škrabec: »Jezikoslovni spisi« (Leonova družba). 4. Dr. A. Breznik: »Slovenski pravopis« (1920, Jugoslov. knjigarna), 5. Dr. I. Grafenauer: »Kratka zgodovina slov. slovstva«, (1920, Jug. knjig. II. izdaja.)
Nekaj nalog za izpit za meščanske šole na Češkem ▼ maju 1920. — I. Pedagogika: 1. Pomen Jana Herbarta za pedagogiko. 2. Začetek, sedanji razvoj in pomen meščanske šole. — II. Zemljepis: 1. Pomen sredozemskega morja za razvoj Evrope. 2. Popis kraljevine Danske (škica.) 3. Vpliv podnebja na značaj kraja. — III. Zgodovina: 1. Razvoj družabnih v Rimu po punskih vojnah preosnove bratov Graha. 2. Kulturni pomen in posledica križarskih vojn. 3. Razdclba zgodovine po obsegu in dobah. —
IV.	Prirodopis: 1. Gobe (poriferija) od anatomične in sistematične strani. 2. O potresu. — V. Prirodoslovje:	1.
Kepljerjevi zakoni. 2. Merjenje galvanskega toka. 3. Grozdni, sadni, mlečni in sladki sladkor. — VI. Matematika: 1. x1/.i-t-v3/3=20, x3/*+1l*:=6. 2. Obseg dveh trikotnikov z enakimi koti je 62 in 58 cm; ploščina obeh trikotnikov znaša 420 cm2. Poiščite njihovo razsežnost. 3. Trije bratje, stari ravno 18, 16 in 13 let, so dobili vsak ob svojem desetem rojstnem dnevu 1500 K pod pogojem, da začne trgovino, ko bo njihovo skupno premoženje znašalo 10.000 K. Kdaj bo to, če so polletne 4 odstotne obresti? (Kandidati) Opazovalec, stoječ 25 m nad rečno gladino, vidi špico zvonika pod clev. kotom 32° 13' 28”, na drugi strani reke pa se zrcali špica zvonika v vodi pod depres. kotom 47° 25' 36”. Kako visok je zvonik?
Zrelostni izpiti na kr. drž. slov. gimnaziji v Idriji. Po
nalogu generalnega civilnega komisariata v Trstu, se določujejo za ta mesec redni termin, za položitev zrelostnih izpitov na slovenski gimnaziji v Idriji. Pismene naloge 'se Ipričnejo pisati 3. t. m. Ustmeni izpiti se bodo vršili približno teden dni kasneje po dokončanih pismenih nalogah.
Priznanje vojnih let mlademu učiteljstvu. Svetovna vojna ije 'povzročila različnim slcjem razne škode. Nekateri oškodovanci so se bolj brigali, drugi manj, da bi prikazali svoje vojne rane merodajnim oblastim, predno so te-le izdale odškodninski dekret. Zato je mnogo po vojni prizadetih ljudi. Evo teh slučajev tudi med učiteljstvom!
Dokončal sem štiri redne tečaje in sem maturiral v marcu 1915. na gor. učiteljišču. Istega meseca sem bil vpoklican k vojakom. Zašel sem v ujetništvo. Po pr evra tu sem prišel domov. S 1. febr. 1919. me milostno umestijo kot provizoričnega učitelja, od tedaj mi poteka službena doba. Kmalu nato sem poslal na politično oblast prošnjo, da bi mi prišteli radi vojne izgubljena 4 leta k službeni dobi v zmislu prejšnje zakonodaje. Ustmeno so mi oblasti priznavale upravičenost zahteve in so zagotavljali, da izi:de kmalu odškodninska odredba, ki poravna tudi mejo krivico. Takoj ko je izšel odškodninski dekret, sem odposlal prošnjo, katere pa mi niso' oblasti niti sprejele.
Dejstvo je, da sem zgubil proti svoji volji, t. j. vsled vojne štirii službena leta; zatorej sem štiri leta pozneje začel in moram tudi štiri leta pozneje končati učiteljevanje, kakor bi ne drugače, če hočem uživati popolno pokojnino. Vprašanje je le tedaj, kdo naj vojno škodo poravna. V ta namen ozrimo se na odškodovane sopri-zadete tovariše, posebne na svoje starejše in ne bc nam težko izslediti, cd. koga naj terjamo zadoščenja.
Kot vojno odškodnino pri mlajših bi prišle v poštev vse študijske olajšave podeljene po raznih ministr. odlokih med vojno za vse bivše vejake-študente.
' Tudi starejši tovariši s,o prekinili svojo službo vsled vcjne, vendar se jim štejejo vsa leta, ki so jih prebili pri vojakih v njih službeno dcbo. In to ne samo pri državnih učiteljih, ampak tudi pri učiteljih, ki so plačani od dežele, magistrata itd,
Tc naj nam pojasni cd koga naj zahtevamo odškodnino. — Saj je vendar jasno; Mladi učitelji — bivši vojaki, kateri niso utegnili dobiti službe vsled« hitrega vpoklica, imajo legitimne pravico zahtevati, da se jim vštejejo vojna leta v službeno dcbo, t. j. da se jih vpostavi v položaj onih kolegov bivših sošolcev, ki se zaradi milejše usode niso udeležili krvavega vojnega klanja, temveč 'so učite-ljevali dema,
To moramo doseči! Interesirani tovariši zanimajte se za to pri svojih društvenih zborovanjih! — Mlad učitelj.
Na naslov poštnega ravnateljstva v Trstu! Osem mesecev izhaja naš list in doslej nismo imeli posebnih pritožb zoper delovanje tega urada, kajti razpošiljanje našega lista se je z ozirom na honfuzne razmere, v katerih .-živimo, vršilo vendar le precej redno. Učiteljstvo je prejemalo list; le redkokedaj se je zgodilo, da nam je dospel kak iztis, nazaj. Razmerje med pošto in nami ni bilo sicer idealno, vendar lahko- rečemo, da je bilo vsaj dobro. Zdi se pa, da ni to to všeč nekaterim podrejencem tega urada. Zdi se, pravimo, (mi tega še nočemo prav verjeti!) da je začela pc zaslugi, (ne vemo čegavi) tudi za nas doba malenkostnih šikan, katerim so politiški časopisi izpostavljeni že od časa italijanske okupacije.
V teh dneh nam je pošta vrnila iztis našega lista, naslovljenega na tovariša Josipa Žiganteja v Scvinjaku. Na cvcjni strani je bila beseda »Sovinjak« debelo prečrtana in duhoviti poštni uradnik je zabeležil modro: non esistef Hotel je menda reči, da Scvinjaka ne pozna. Namreč hr-vatskega imena tega hrvat&kega kraja noče poznati la mož. Mi pa pravimo to le: Če je romal naš list dobrih o-sem mesecev v hrvatski Sovinjak, če je nameščenec poštnega urada ves ta čas znal najti na zemljevidu Istre ta hrvatski kraj, mislimo, da s,e bo- zgodilo tako i za naprej. Z aneksijo ne izgine naš jugoslovenski jezik iz kraljeve pošte, ker je cd pamtiveka živel v teh krajih. Ne protestiramo, ampak samo rečemo; Poštno ravnateljstvo naj poišče svojega srboritega nameščenca in naj ga pouči, kakor treba. Šikan nismo trpeli od Avstrije, ne bomo jih trpeli niti, cd Italije. Tclikc za danes!
Trgovska visoka šola »Revoltella« v Trstu. Višji šolski svet v Rimu je odobril na -seji 19. januarja imenovanja profesorjev predlaganih pc- tukajšnji komisiji v decembru
1.	1. :— Redna predavanja prično 13. t. m.
V Umbriji zapirajo šole. Deželni šolski svet v Umbriji je sklenil z ozirom na številne pritožbe socialističnih občin, naj se zaprejo vse šole, ki niso preskrbljene z zadostnimi higijenič-nimi sobami in to tudi tam kjer učitelj ne more dobiti primernega stanovanja zase, Zaraditega so zaprli veliko število šol.
Čudni »profesorji« slovenščine. It. vlada je imenovala Ijudskcšolskega učitelja Bandelja za. profesorja slovenščine na italijanski gimnaziji v Gorici!
Šolski .zvezki. Po naših šolah se vidijo semtertja zvezki, ki prav nič ne odgovarjajo potrebi in duhu časa. Videl sem, celo take, ki so imeli na dvojnih straneh prizore iz divjega vojnega klanja. Na drugih so bile tiskane bedarije, ki jih prinaša le kak zakoten humorističen list. To je pač primerno za pouk vojaških analfabetov, a za šolsko mladino ni. Razume se, da sem kot voditelj šole vsej taki nevzgojeslovni špekulaciji napovedal boj. — Ali res, ni pri nas toliko podjetnosti, da bi se našel kon-scrcij, ki bi zalagal v zadostni množini šolske zvezke? V Gorici je pač »Tiskovno društvo« prišlo na to idejo. Teh,zvezkov se tukaj tudi poslužujemo. Ne vem, kako je drugod. Vsiljevano nam tuje blago, ki ima mogoče tudi postranske in umazane namene, pa vedno odločno odklanjajmo.
Šolskih zvezkov re speča ogremne množine in zato ni čuda, da poplavljajo naše kraje neštevilne ponudbe šolskih zvezkov iz kraljevine. Tako podjetje je getovo zelo debičkanosno. To bi bilo po- mojem mnenju tudi polje za našo »Zvezo«.
Državna glasbena šola v Satajevem. Umetniški oddelek ministrstva za prosveto v Jugoslaviji je prejel od bosenske deželne vlade predlog, naj se osnuje državna glasbena šola v Jugoslaviji,
Književnost in umetnost
t Luka Svetec. Dne 21. januarja t. 1. je umrl v Litiji notar Luka Svetec v visoki 'Starosti 95 let. — Luka Svetec se je rodil 8. oskt. 1826. v Podgorju pri Kamniku. Po končanih pravnih študijah je služboval do 1.	1866. pri
sodniji, kasneje pri ljubljanskem mestnem magistratu, kolnčiio pa je bil za notarja v Idriji in nato v Litiji, kjer je tudi umrl. Luka Svetec je znan kot politik in književnik. Bil je prijatelj Bleivveisa, Tomana, Vcšnjaka in drugih 'slovenskih odličnih mož. Na kulturnem polju je podpiral ilirsko gibanje in je mnogo pripomogel k temu, da smo dobili enoten pismeni jezik. Bil je tudi deželni in državni .poslanec in je deloval za ujedinjenje vseh Slovencev in Jugoslovenov. In Luka Svetec je doživel resni-čenje svojah sanj, umrl je v svobodni Jugoslaviji sredi svojega naroda.
»Mladika«. Izšla je 1. številka leposlovnega lista s sledečo vsebino: 1. Dr. Fr. Detela; »Vampir«. (Povest). —
2. R. Peterlin-Petruška; »Pod snežno burjo«. (Pesem). —
3. Dr. I. Šorli: »Pismo«. — 4. Fr. Ločniškar; »Naše gore«. (Pesem). — 5. Dr. J. Lovrenčič: »Soča voda je šumela...« (Odlomek iz povesti gor. polpreteklosti.) — 6. M. Jarc: »Skozi odprto okno...« (Pesem). — 7. P. Butkovič: »Pri nas«. (Pesem). — 8. Dr L Pregelj: »Tolminska balada«. —
9. Jovanovič-Gradnik:	»Kodri	plavi...«	(Pesem).	—	10.
M. Pugelj: »Lov na moža«. — 11. V. Bele: »Detinsko bla-govestje«. (Legenda). — 12. V. Bele: »Dr. Anton Mahnič«. — 13. Za naše malčke. — 14. Iz naše književnosti — 15. To in ono. (Književnost in umetnost. Vesti. Drobiž. Narodno blago). — »Mladika« izhaja dne 15. in 30. vsakega meseca. Izdaja jo »Kat. Tisk. Društvo« v Gorici. Stane na leto 16 .L, pol leta 8 L, četrtletno 4 L,
* * *
Kot kaže 1. številka bo »Mladika« zares resen beletri-s.tičen list, ki bo vreden naše vsestranske podpore. Za naše ozemlje, ki je odrezano od kulturnih središč, je tak list velepotreben. Naročujte in širite ga!
»Pravni vestnik«. Izšla je 1. številka »Pravnega vestnika«, lista za pravoslovje in pravosodje z naslednjo vsebino: 1. Naš program- —2. Raba slovenskega in hrvaškega jezika na scdlnijah Julijske Benečije. — 3. Dr. H. Tuma: Prispevki k slovenski sodni terminologiji. — 4. D. M. Dolenc: Sokrivda pri samomoru in sličnih činih. — 5. D. M, Pretner: Pravni pregled leta 1920 v zasedenem ozemlju. — 6. Male vesti. — List izdaja podružnica društva »Pravnik« v Trstu. Izhaja enkrat na mesec in stanc letno za člane 24 L, za nečlane 36 L. Uprava: Trst, ul.
S.	Gicvanni št. 14/11.
»Smilje«. List za mladež. Izlazi u Zagrebu, pod uredništvom Lj. Krajačiča. Sveska prva. Godina 50.
Sa evom svojcem najnovijom sveskom, Smilje je ušlo u svoju pedesetu godinu. To je zaista velika retkost i u velikih naroda. List se tiska i cirilicom i latinicom. Izlazi četiri puta gedišnje u sveskama od po dva i po ta-baka sa slikama. Donosi poučne priče i opise pojedinih krajeva. Stoga je vrlo pegodan za starije dja-ke narodnih škola radi preširenja njihovoga školskog znanja. Staje samo 10 kruna ili 2 i po dinara.
»Plamen«. Pod tem naslovom je izšel v Ljubljani nov ilustrovani list pod uredništvom J. Prunka.
Članariua »Šol. Matice« — povišana. Vsled cdborovega sklepa »Slov. Šol. Matice« znaša članarina na leto 8 dinarjev (32 K); za dijake znaša članarina 5 din. (20 K). Ustanovnina znaša v bodoče 200 dinarjev.
Mohorjeve knjige. »Mohorjeva družba« je razposlala svojim članom za leto 1920 tri knjige: 1. Koledar za leto
1921.   2. Dr. Jeglič: »V boj za krščanske resnice in
čednosti«. — 3. Dr. Vedenik; »Kako si ohranimo ljubo zdravje.« (3. snopič.) — V svojem »Glasniku« toži družba, da so ji odpadli 46.904 člani in to tekom zadnjih dveh let. Krivdo zavrača na Italijane, ki so ugrabili tretjino Slovenije. Dalje pravi: »Le še nekaj takšnih let, pa Mohorjeve družbe ni več!«
»Dom in Svet«. Vsebina 9,—10. štev. je sledeča: 1. J. Lovrenčič: »Motiv iz Srema«, »Slepec z otrokom«, »Sanje iz 1. 1914.,« »Roža Marija« (Pesmi.) — 2. A. Vodnik: »Kako me gane vij ol in e plač...«, »Večerni romarji«, »Da me ne ljubi nihče, vem gotovo...«, »Revna deklica moli« (Pesmi.) — 3. A. Pcdbevšek: »Črna lilija« (Pesem.) — 4.
V.	Mele: »Peter Sič« (Roman v oktavah.) 5. St. Majcen: »Dediči nebeškega kraljestva« (Drama.) — 6. Iv. Pregelj: »Plebanus Joannes« (Roman.) — 7. Fr. Jaklič: »Nevesta s Kerin ja« (Povest.) — 8. N. Velikonja: »Tri gracije« (Novela.) — 9. Dr. I. Cankar: »Giulio Quaglia« (Razprava.) —
10. Iv. Vrhovnik: »Ozadje Prešernove »Šmarne gore«. —
11. Slovstvo. — 12. Umetnost.
Umetniška razstava v Mariboru. Dne 8. decembra 1. 1. se je dvorila v Mariboru razstava del slovenskih umet-nikcv-slikarjev. Izmed kiparjev je zastopan samo Napof-naik. Razstavo je dvoril general Maister.
Čeboslovenski kandidati za Noblove nagrade. Zbornična kulturna komisija v Pragi je sklenila predlagali za če-hcslovenske kandidate za Noblove nagrade: predsednika Masaryka za nagrado za mir in ljudskega pisatelja Jira-seka, avtorja mnogo zgodovinskih romanov, za nagrado iz literature.
»Slovenska Malica«, ki je bila ustanovljena I, 1864. in je vršila skozi dolgo vrsto let svoje veliko kulturno delo, si je ustvarila letos nov program. Izpremeni se v narodno založništvo, ki bo izdajalo čim več potrebnih knjig. Sedaj je v tisku zemljevid slov. ozemlja, ki bo stal 80 kron. L'etna članarina je zvišana na 40 kron, Za prihodnje leto izide: »Spomenica«, ki bo obsegala zanimive podatke C ustanovitvi in življenju »Matice«, 2 izvirni leposlovni knjigi in knjiga z znanstvenimi .spisi. Poleg rednih publikacij bo izdajala »Matica« tudi izredne. V pripravi so že Dostojevskega: »Idiot«, pesmi Pavla Golije, otroške pesmi Vide Jerajeve i. dr.
RAZNE VESTI.
t Armin Gradišnik. Dne 2. januarja t. 1. je umrl v Lassnitzhohe pri Gradcu (kamor je bil šel iskat zdravja radi živčne bolezni) prezaslužni tovariš Armin Gradišnik, nadučitelj celjske okoliške šole. Pokojnik je bil rojen 1. 1858. kot sin zdravnika na Vranskem. Gimnazijo je obiskoval v Celju, učiteljišče v Ljubljani ter je služboval kot učitelj v Senožečah, potem v Hrastniku. L. 1897, je bil imenovan nadučiteljem na deški okoliški šeli v Celju. — Gradišnik je bil kremenit značaj, navdušeno delaven za napredek narodnega šolstva in neustrašen zagovornik stanovskih pravic. V zgodovini učiteljske organizacije bode Gradišnikovo ime zapisano z zlatimi črkami: bil je med ustanovitelji bivše »Zaveze« v Jugoslaviji.
f Univ, prof. Ernest Denis, Dne 5. januarja t. 1. je umrl v Parizu franc&ski učenjak vseučiliški profesor na pariški Serbonni Ernest Denis. Rajni profesor ni bil samo znamenit zastopnik znanstvene vede, temveč tudi odkritosrčen prijatelj vsega slovanstva. V svojih zgodovinskih spisih pred in med vojno je odločno branil pravice podjarmljenih slovanskih narodov, ki so bili izleženi nevarnosti vsenemške poplave.
Imenovanje. Poverjenikom za prosveto v Ljubljani je imenovan dr. Fr. Skaberne, dvornim svetnikom v V. plačilnem razredu pa tov. E. Gangl, višji šolski nadzornik v Ljubljani.
Znanje srbohrvaščine za tujerodne učiteljstvo v Jugoslaviji. Ministrstvo prosvete, v Jugoslaviji je izdalo na-redbo, pa kateri se morajo tujerodni Ijudskošolski učitelji, ki ne znajo srbohrvaški, naučiti tega jezika v najkrajšem času ustno in pismeno toliko, da ga morejo ustno predavati na ljudskih šolah.
»Tehnična srednja šola« v Ljubljani. S pričetkom II. semestra tek. šol. leta 1920-21 'se ime »Državne obrtne šele« v Ljubljani izpremeni v ime:	»Tehnična srednja
šola«.
Za ustanovitev stolice za srbohrvaški jezik v Padovi.
Odpravnik italijanskega poslaništva, v Beogradu je poselil ministra za prosveto Pribičeviča in ga naprosil za navodila za ustanovitev stolice za srbohrvaški jezik na italijanskem vseučilišču v Padovi.
»Narodni muzej«. V »Zborniku svečenikov sv. Pavla« (I. letnik) čitamo naslednji poziv: Škoda vsake besede v zagovor tako važne ustanove. Ni ga kulturnega naroda brez muzeja. Slovenci imamo narodna muzeja v Ljubljani in v Mariboru, v Gorici se je ustanovilo muzejsko društvo malo- pred vojno. Trst ga ni imel. Slovenci na zasedenem ozemlju moramo priti do narodnega muzeja. Sedež mu bedi v našem naravnem središču, v Trstu.
Vojska nam je mnogo starinskega blaga pobrala, avstrijski častniki, ki so bivali v naših pokrajinah, so nam odnesli mnogo dragocenosti. Pred vojno pa so judovski trgovci iz Trsta hodili po Istri, po Krasu, kupovali starinsko blago in delali velike dobičke. Naše ženice so rade zamenjavale stare pisane majelike za moderno »lepo« majoliko, krasne minke za novodobne petrolejke. Koliko 'simo zagrešili! Vzdramimo se zdaj! Naše izmbra-ženstvo bo našlo še mnogo vrednega blaga po kmetiških domovih, marsikaj hranijo še naše cerkve in zakristije. Vse, vse se bo sčasoma porazgubilo, ako nepridemo do narodnega muzeja. Ustanovimo si najprej društvo v Trstu, ki naj nabira starine po naših pokrajinah. Kako bi prišli do starin? Deloma bi se dobile v dar, nekaj bi si jih pridobili z nakupom, deloma bi prejemalo društvo starine le v hrambe (lastniki bi ostali" še nadalje zasebniki ali korporacije). Dobrodošli bi predvsem vzorci starih narodnih noš, skrinje, stare listine, kmetsko orodje itd. Kako so starine izginile, pove dejstvo, da je v Sv. Ivanu pri Trstu, ki šteje 12 tisoč duš, najti le še eno min-ko (leščerba v rabi iz 16. do prve polovice 19. stoletja), da sem našel le še dva »frkindiša« (klobuk v rabi cd polovice 19. stoletja). — Vzdramite se! — Ščck.
Odkritje spomenika don Boscu. Lani se je v mestu Turinu slovesno odkril spomenik italijanaskenu' vzgojitelju deo Boscu.
Nova obrtna-nadaljevalna šola v Sloveniji. Nova obrtna. nadaljevalna šela se je ustanovila v zvezi z ljudsko šolo, pri D. M. v Polju pri Ljubljani,
Novi poglavar srpske crkve. Ujedinjenje srpske crkve dobilo je svoj simbcličkt izraz uspo sta vij ari jem Srpske Patrjjaršije i izborom mitrcpolita Srbije arhijeipiskopa becgradsk.og g. Dimitrija za patrijarha — pc,glaviču- pravoslavne crkve u Jugoslaviji.
U duhu tradicije slavne sipske prošlosti izvršen je 'Svečano c vaj izber 12. novembra prošle 'god in c u sabornoj crkvi u Beogradu. Izbcrnom saboru prisustvovalo je 94 člana, cd kejih je 83 glasovalo za mitropolita Srbije g. Dimitrija.
Iža svršenog cerimonijala, kojim je proglašena odluka sabora, ne,vi Patrijarh se zahvalio saboru na izboru i vla-dalačkom domu, koji je to potvrdio, izjavljujuči, da če se truditi, da pes,luži do vršenju dela započetog od Svetog Save.
Stolica Patrijarha biče u Beogradu, a privremeno se-dište u Sremskim Karlovcima.
Za srpske učitelje cvaj čin ima jedan osobiti značaj, a to je, da je novi poglavar srpsike crkve, po isvršetku bcgoslovije, žapcčeo službu svome narodu — kao seoski učitelj u selu Btzanu, u okr. kragujevaekom, blizu Lapova.
Iz uredništva: 1. Da bude naš »Učit. List« što više rno-guče zanimijivi, ted a postane neko- vrelo za sve škotske poslove, umoljavo sodrugove da nam šalju vesli i crtice o domačem školstvu.
2.	Pošto u hrvatski deo lista ulaze neretke tiskarske pogreške .(np. morala, mesite: moral itd.), molimo naše čitaoce, da nam to izvele izvinuti, tim pripravnije, štb ti-skara nema hrvatskog korektora.