Posamezna številka 6 vinarjev.
M 66.	Izven Ljubljane 8 vin.	\f LjUD!|flOÍ, V
, 23. marca 1914.
LetO XL1I,
= Velja po pošti: —
Za oelo leto napro] . . K 26'— za en meseo „ . , „ 2'20 za Nemčijo celoletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leio naprej . . K 24-— za en meseo „ , . „ 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: ~
za celo leto........ T—
za Nemčijo celoletno . „ 9"~ za ostalo inozemstvo. „ 12-—
Inserati:
Enostolpna p eU t vrst a (72 mm): za enkrat . ... po 18 i za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popnit.
Porotna oznanila, zahvale, osmrtnice iti;
enostolpna potitvrsta po 20 vin.
Poslano: -
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemil ne. delje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna prllosa Vozni red
tur Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprojemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravnlštvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Hrvatsko ali mornarsko moriš?
Da jc vsaka stranka, ki jc v večini, več ali manj oportunistična, je razumljivo. Ako je dosegla večino, mora vladati, tega pa ne more, če se kako ne sporazume z onimi, ki imajo oblast. Tako je tudi s koalicijo na Hrvatskem. Nastala je kot opozicija v znamenju edinstva hrvatskega in srbskega naroda proti Khuenovemu tiranstvu. V zvezi z državnopravno opozicijo na Ogrskem je lega moža vrgla in sprejela od novih gospodarjev na Ogrskem vlado. Pa že to je bila njena nesreča. Košutovci so oni, ki stoje na stališču, da Hrvatska pravzaprav niti ne obstoja. Ko so Hrvati svoj posel opravili, to je, moralno Košutovcem pomagali na kon'a, so jih slednji po mad-jarski morali ogoljufali. Sklenili so železni-čarsko pragmatiko, ki železnice, katere so skupna, ogrsko - hrvatska zadeva, popolnoma pomadjarizuje.
Takrat je koalicija svojo na'ogo razumela in je zače^ proti temu boj, ki je trajal do sedaj. Ker se Madjarska, ki ;'e medtem Košu l ovce vrgla in dobila novega gospodarja, oportunistično »narodno delavno stranko«, ni hotela ukloniti, je koalicija stopila v zvezo z združenimi pra-vaši. Tisza je nato Hrvatski vzel ustavo in postavil nad njo komisarja. Na drugi strani pa so balkanski dogodki monarhijo poučili, da z golo silo Hrvatov ni mogoče vladati, da se ne ustvari iz zvestega naroda iredenta. Tisza je dobil nalog, da se s Hrvati sporazume. Ako bi bili slednji ostali edini, bi se dal brezdvomno doseči za obe strani zadovoljiv kompromis. Toda na eni strani so se razklali pravaši, od katerih je eno kri o začelo premiš'jevati, kako bi moglo koalicijo prehiteti, da dobi samo vlado v roke, na drugi pa je koalicija razdrla pakt s pravaši, ki niso bili več ena sama edinstvena stranka, in se je sama s Tiszo pobotala.
Da je bil kompromis v teh razmerah za Hrvatsko manj ugoden kakor za Ogrsko, se razume, Pravzaprav je ostalo vse pri starem in so se vse sporne zadeve med Hrvatsko in Ogrsko odložile ad calendas graecas. Ogri pa se kljub temu obotav'jajo dati koaliciji vlado, kakor bi bilo ob obstoječih prilikah edino prav in pošteno in vodijo koalicijo za nos. Pač so pa mrzlično teženje koalicije za vlado izrabili v to, da so izvršili nov atentat na državna prava Hrvatske. Ogrski državni zbor je sklenil postavo, glasom katere se priznava skupni pomorski vladi na Reki in trgovinskemu ministru pravica razlastitve na hrvatski morski obali v pomorske interese. Zdaj pa
LISTEK.
Poljaki spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold L č n a r d.
(Dalje.)
Zvelevičeva je molče potegnila iz denarnice petindvajset rubljev in jih položila na mizo:
»To je za kolke, gospod glavar.«
»Tako nekako stanejo,« se je nasmehnil ter shranil v miznico, pozvonil in zaklical: »Ivan Ivanovič, notranji potni list za madame Zvelcvič s hčerjo... šlahčanke in katoličanke.«
»Zahvalim gospod glavar.«
»Ni zakaj... še nisem dobil uradnega obvestila.«
Advokat v Lublinu je, ko je pregledal na konsisloriju matrike, dognal, da je Karolina Zvelevičeva bila v resnici radi smrtne bolezni krščena z vodo od unitskega duhovnika, toda ko je ozdravila, so se vršile krstne ceremonije v katoliški cerkvi, kakor izpričuje matrični izvleček.
Ženski s: ;i se za enkrat pomirili, toda advokat je opozoril, da bo pravda trajala jako dolgo, kajti stvar pojde
se je pokazalo, da gre oportunizem koalicije daleč čez vsako mejo, in da se Tisza v njej res ni motil. Koaliciji je več za to, da spravi svoje pristaše na sekci;ska mesta v Zagrebu, kakor pa za življenske interese hr-vatstva. Od koalicije ni nihče pričakoval, da bo pospeševala trializem, to pa se je smelo od ne terjati, da varuje vsaj obstoječa prava Hrvatske. Ne! Koa'icija ni samo molčala, koalicija je izpočetka razla-stivni zakon v saboru celo zagovarjala! Mi se borimo za Trst, koalicija pa izroča hrvatsko Primorje Ogrom!
Ne tako pravo hrvatsko javno mnenje. Dvigni'o se je Primorje, dvignil se je celo Zagreb. Ne samo pravaši, tudi obzoraši in supi'ovci, tudi liberalna »naciona'istična« mladina obso;a novi madjarski atentat in sramotno vlogo koalicije v tej zadevi.
Ni. čuda. Vsa juristična zavijanja nič ne pomagajo. Po zakonu, sklenjenem od ogrskega državnega zbora v nenavzočno-sti hrvatskih delegatov — že to je nepo-stavno, ker gre za skupno zadevo! — postane hrvaško Primorje faktično last ogrskega državnega erarja. Reška pomorska oblast se obali ne samo lahko polasti, ampak more n. pr. z zasipanjem morja ustvariti nov ogrski teritorij, svoja pristanišča, kopa'išča, tovarne in more dobiti v roke tudi ribištvo, ki je brez obali nemogoče. Če kdo pravi, da bi obal postala skupna ogrsko-hrvatska posest, je več kot naiven, ker vemo, da je Madjarom skupno istovetno z madjarskim. Pomorska oblast in trgovinski minister bosta vedno le v madjar-sko korist odločevala. Ta zakon ne pomena torej nič več in nič manj, kakor da se hoče Ogrska, kateri je Reka postala premajhna, polastiti vseh dostopov do jadranskega moria. Gre za to, ostane li severovzhodna Adrija hrvatska ali pa postane madjarska.
Koalicija se s'cer zdaj nič več ne izgovarja. Javno mnenje ji je zamašilo usta. Napovedu'e, da bo magnatska zbornica zakon v pri'og Hrvatski popravfa. Na te »popravke« smo presneto radovedni. Zdaj bi se ogrsko javno mnenje dvignilo, če bi magnatje ta zakon v škodo Ogrske spremenili. Igra ie izgub'jena.
Eno pa še ni izgubljeno. Možnost namreč, da se zdaj vsi onozicionalni e'ementi na Hrvatskem združijo, ali pa da se vsaj pravaši zope'; združiio. Ali niso uvideli, kako je njihov spor hrvatsko stvar brez-me'no oslabil in ojačil madjarsko? Ali je ujedinjene pravaštva res nemogoče? Vsaj kooperacija gotovo ni nemogoča! Koa ici-ia spor med »milinovci« in »frankovci« 'e izrablja, da ložje mešetari s pravicami Hrvatske. Kakor se je nekdaj ves hrvatski narod združil proti Khuenu, tako naj se zdaj zoper nove madjarone. Spričo ve'ike
pred peterburški sinod in treba bo predložiti matrične izvlečke prednikov Karoline Zvelevič v dokaz, cla so bili katoličani. Po advokatovem mnenju se pravda more dobiti, zlasti ker sedanji vladar ni več na katoličane tako srditi Aleksander III., ampak Nikolaj II.
Upanje in pogum se je vrnilo ženskama v srce in vrnili sta se na deželo.
Toda v soboto proti večeru je prišel djak s stražnikom opomnit Zvelevičo-vo, naj pride jutri v cerkev in cla dober zgled pokorščine in ubogljivosti upornim zedinjencem.
Pogostila je oba poslanca z žganjem, dala vsakemu dva rublja in se izgovorila, cla je bolna, toda prihodnjo nedeljo pride.
Kruglakov se je razveselil popovega odkritja in se pripeljal k Zvilovičc-vim, a dasiravno mu jc služkinja povedala, da je gospa bolana, jc udri skoraj s silo v sobo, trdeč, da je gospodična zdrava in ga mora sprejeti.
Prišla je Bronja jezna in mračna ter vprašala:
»Česa pa hočete?«
»Pripeljal sem se k vam z dobro novico, vi pa, barišna, se jezite . . . Ali sem jaz kriv, vaš suženj? . . . Svetujem, namreč madami in vam, barišna, da bi se pobotali z neobhodnostjo.«
domoljubnosti hrvatskega naroda, ki koalicije dozdaj ni dobro spoznal, to ne bo težko.
laKotilnsKi škandal na Francoskem.
Zločin Caillauxove.
Dno 21. t. m. je prvič zaslišal Cail-lauxovo preiskovalni sodnik. Caillau-xovka se je pripeljala z avtomobilom iz zapora Saint Lazare v justično palačo. Pri zaslišanju je bil navzoč tudi njen zagovornik Labori s svojim tajnikom Pachmannom. Caillauxovka je bila zelo razburjena. Izpovedala je, cla se jo lota 1894. poročila z Leonom Claretiem, z njim jo imela dve hčeri, ena je zdaj stara 19 let, druga je umrla. Ločila se jo od Claretieja aprila 1899. in se orno-žila decembra 1911 s Caillauxom. Vedno se je zanimala za javno delo svojega moža. Dve leti so je vodil proti njemu politični boj. Obdolžili so ga celo, da je prodal dol Kongo Nemčiji. Osobito ostro so ga napadali, odkar se je sestavilo Doumerguevo ministrstvo. Opazila je, da jo njena okolica gloda postrani. Ko jo »Figaro« objavil pismo, podpisano z »Doin Jo«, je bila ogorčena. Lastnik tega pisma je. imel še dvoje njenih zasebnih pisem v rokah, ki ju jc Caillauxu pisala, preden se je omožila. Sklenila je zato, cla bo Calmetteja zasledovala in se jo tozadevno posvetovala s sodnim predsednikom Monnierjem. Med zaslišanjem je Caillauxovka večkrat jokala.
Škandal v taboru francoskih Jakobin-cev.
Za ministre sedanje francoske jakobinske vlade jc preiskava .naravnost katastrofalna. Ministri, najhujši prega-njači katoličanov, voditelji kulturnega boja in zagovorniki brezverske morale v državi in šoli, so ščitili največjega novodobnega defravclanta in goljufa Rochetteja, ki jo izdajal papirje za rudnike, ki jih ni bilo, in tako ogoljufal malega moža za neštete milijone. Na ukaz ministrov so pa preiskavo proti njemu zavlačevali tako dolgo, cla je Rochette izginil in cla jc vsa zadeva zastarala. Parlamentarni komisiji, ki meša to blato, jo dne 21. t. m. izpovedal državni tajnik Lescouvc, cla je trdno prepričan, da jo generalni državni tajnik Fabre na povelje odgodil Rochette-jevo razpravo, kar mu je Fabre sam povedal. Socli, cla je Caillaux Rochette-jevega zagovornika prosil, naj zahteva, da se zadeva oclgodi. Ko so sodniki izvedeli, da so zadeva odgocli, jc glavni odvetink Laurence rekel: »Zdi se, cla
»Tako je vaše mnenje, naše pa drugačno,« je odvrnila hladno.
»Torej je treba, da bi si poiskali moža, ki vam bo dovolil ostati pri katoliški veri, dasiravno je to zoper postavo.
»Me sve in ostaneve katoličanke . .. česa hočete?«
»Poznam nekoga,« se jc nasmehnil zelo vljudno, »ki bi se oženil celo s katoličanko, ker jo zaljubljen.«
»Torej povejte dotičnemu neznancu, da Poljakinja nikdar no vzame Moskala.«
»Ej, barišna, pomislite,« je zaklical bled od joze.
»Še enkrat povem, da nikdar! . . . Zdi se mi, cla mi nimate ničesar več povedati . . . torej se poslovim,« in je odšla.
Odpeljal se jo, premišljujoč razne načine maščevanja, kajti v tem trenot-ku so je njegova nagla ljubezen izpro-menila v sovraštvo.
XXIII.
Razburjen vsled takega postopanja Zvelevičovo so jo trudil Kruglakov na vso načine, kako bi jima nagajal, pošiljal je nadnje stražnike in ju zasledoval na vsakem koraku.
Pravda, ki so je začela radi prepiranja Zvelevičevih na pravoslavje, se ic
je Roohetto tihi družabnik lista »Rap-« pol«, v katerega piše Caillaus«. Mini-» stor Monis jc Fabru najodločneje zagrozil, da bo, če nastopi proti oclgode-nju, zahteval od njega, da so osebno zagovarja. Državnega pravdnika namestnik Bloch-Larocque je tudi potrdil, da so jo razprava le zato odgodila, ker jo to Monis Fabru ukazal in mu skrito grozil. Gora jo izjavil, da Monisu osebno ni bilo na tem, da so razprava oclgodi, a da je to hotel in zahtevaj Caillaux.
Dosedanji uspeh preiskave glede vpil* vanja na sodišča od strani francoskih jakobinskih ministrov.
Pariz. »Malin« poroča, da je do zdaj parlamentarna komisija glodc na škandal Rochette dognala: 1. Minister Monis je marca 1911 pri generalnem državnem tajniku posredoval, da se sodna razprava Rochette iz političnih razlogov oclgodi. 2. Monis je posredoval, ker jc to Caillaux zahteval. 3. Predsednik vzklicnega sodnega dvora Bi-dault de 1' Isle jo odgoditev zato dovolil, dasi je prej trdil, da to ni ros. Komisija mora še dognati: 1. Ali je Monis. generalnemu tajniku odgoditev ukazal ali le izrazil svojo žoljo. 2. Zakaj je vlada posredovala, ali je to želel Cail-laux zato, cla ustrože, Rochetlevemu zagovorniku ali jo to želel zato, cla prepreči odkritja po Rochcttovem zagovorniku.
Državljanska vojska na Angleškem.
Samouprava Irske, ki jo je trikral sklenila angleška zbornica, grozi, da uniči notranji red v Angliji. Protestanti irske province Ulster, stoletni zatiralci katoliških Ircev, se pripravljajo, da z orožjem preprečijo samostojno Irsko. Trde, da razpolagajo s 100.000 možmi, ki so jih javno za vojsko izurili.
Ko so Irce najbolj zatirali, niso jjro« testanški veleposestniki in bogataši tako nastopali, kakor nastopajo zdaj. Sovraštvo proti katoliškim Ircem nete framasonske lože, ki imajo svoje središče v Belfastu, kjer podpihujejo sovraštvo proti katoličanom. Ob asistenci teh lož prepevajo Ul-sterci tiste krvave pesmi, ki so jih prepevali ob časih kraljice Elizabete, kadar so protestanške tolpe preganjale in morile katoličane. Položaj poostruje dejstvo, kei del angleških častnikov odpoveduje pokorščino. Častniki izjavljajo, da rajši odlože svoje šarže, kakor pa da nastopijo proti Ulste rčanom za uvedbo homerule.
Kaj stori vlada, ni znano, a sodi se, da vztraja. Častnikom, ki so izjavili, da ne
vlekla zanj veliko prepolževo. Po dolgih posvetovanjih in načrtih so je slednjič pop odločil iti naravnost v Varšavo, da bi tam podprl pravdo in izposlo-val poslednji odlok.
V pisarni metropolita, a celo sam arhirej , so ga zagotavljali, da je stvar na dobri poti in da peterburški sinod odloči to zadevo na korist pravoslavja.
Zagotovljen, da ni zaman zgubil časa in denarja, se jo vračal pred Božičem z železnico domov.
Ko se jo v Pulavih nagnil skozi okno, jo zagledal mladega Revskega, ki jo stekel z zavojem na peron, se srečal s pulavskim djakom in vrnil brez zavoja.
Ravno to so jo ponovilo v Lublinu in v Krasnostavu.
To obnašanje jo vzbudilo sum popa, ki jo sovražil Pevskega od časa, ko jo prišel z njim skupaj na Pogonji pri pobiranju darov za spomenik.
Sovraštvo ima. ravno tako kot ljubezen pronikljive oči.
Pop jc opazil, da mora zavojček po svoji obliki obsegati knjige in takoj se jo porodil v njem sum, da razdaja Pevski zarotnikom prepovedano knjižice, ki šuntajo zoper vlado in oblast.
Kolik or bolj jo premišljeval, toliko bolj so mu jo zdel ta sum opravičen in se jc izprctninjul v gotovo dejstvo , , ,
nastopijo proti upornim Ulsterčanom, je vlada naznanila, da naj ubogajo ali pa šaržo odlože. Nekaj častnikov je šarže odložilo. 21. t. m, je zboroval angleški ministrski svet. Kralj je pozval k sebi 21. feld-maršala brda Robertsa, ki se je nato posvetoval v vojnem ministrstvu s feldmarša-lom sirom Johnom Frenchom. Tudi vojnega • ministra je zaslišal kralj. Voditelja upornih Ulsterčanov, Carsona, stražijo oboroženi prostovoljci.
Zakladni kancler Lloyd George je 21. t. m. v Htiddersfieldu govoril o vstaji v Ul-stru. Rekel je, da je zadeva najresnejše vprašanje od Stuartovih časov sem in da gre za ustavo. Če bi liberalci zdaj odnehali, bi ne bili več sposobni, da veliko državo vladajo. •
Vojni minister Seely je nameraval 21. t. m. zvečer govoriti v Hednorju, a je radi resnega položaja moral ostati v Londonu. Mesto njega je govoril njegov tajnik, poslanec Godfrey Colline, ki je izjavil, da je vsak dolžan, da podpira državno oblast, ko izvaja svoje naloge. Kdor se bo ustavljal, bo strogo kaznovan. Poroča se, da so že železnice pripravljene, da se po njih odpelje 10.000 mož v Glasgov in v druga pristanišča, kjer jih vkrcajo in na Irsko odpeljejo,
Angleška vojska in vstaši na Irskem.
London. Angleži imajo na Irskem 24.282 vojakov, med njimi 14.409 pešcev, 2052 konjenikov, 4805 topničarjev, 1277 tehničnih vojakov itd. Poveljuje general sir Artur Paget. Ulsterčanski protestantje razpolagajo na papirju s 110.000 prostovoljci, ki so razdeljeni v 65 bataljonov, ki štejejo 400 do 2000 mož. Trdi se, da to silo lahko v dveh dneh mobilizirajo. Med njimi je veliko prejšnjih vojakov in bivših častnikov. Poveljuje Ulsterčanom generalni lajtnant sir George Richardson, šef generalnega štaba je polkovnik Hacket Pain. Glavna moč vstašev je v Belfastu, kjer je 30.000 prostovoljcev, ki pa imajo le 20.000 pušk. »Evening News« poroča, da bo operirala angleška armada proti Ulsterčanom iz Glasgowa in iz Ardrossana, odkoder prepeljejo vojake na Irsko. Tudi v Maryhillu, Hamiltonu, Ayru in Stirlingu so pripravljeni močni vojaški oddelki.
Sodba politikov o vstaji Ulsterčanov.
London. Konservativni krogi zagotavljajo, da bo, če vlada ne dopusti, da se po ljudskem štetju usoda homerula odloči, mogočen vpliv (kralj) povzročil, da se razpusti zbornica in da se izvedejo nove volitve v štirih ali šestih tednih. Liberalni krogi izjavljajo, da so poročila z Irske pretirana, in sicer zato, da bi na krono vplivala.
NOV POIZKUS KRŠENJA HRVATSKE AVTONOMIJE.
V madjarskem državnem zboru je predložen načrt zakona glede uredbe kompetence obrtnih in rednih okrajnih sodišč. Zakonski načrt krši v mnogo točkah popolnoma avtonomno kompe-tenco sodišč na Hrvatskem. Bomo vi-:leli, kaj bo koalicija na to rekla.
CESAR VILJEM NA DUNAJU.
Danes zvečer pride nemški cesar Viljem na Dunaj, da obišče našega cesarja. Od tu odpotuje v Benetke, kjer se sestane
A ko je na postaji v Zamostju opazil, da se Revski malo briga za ostalo prtljago, s posebno skrbjo pa obdaja majhen ročen kovček, bil je prepričan, da se v tem kovčeku nahaja zločin protidržavne agitacije in da so tam dokazi zarote.
Razveseljen in razžarjen od svojega odkritja, se jc namesto domov, peljal najprej k žandarmerijskemu častniku Frideriku Antonoviču Kornweitu.
»Česa želite, batjuška?«
»Že nekaj časa sc vrši agitacija zoper državo in nerazdeljivost monarhije v Tesni . . .«
»Imate dokaze?«
»Moralnih imam mnogo . . . križ opornikov . . . punt kmetov . . . zaničevanje pravoslavne cerkve . . . zanemarjanje verskih dolžnosti . . . vjetje preoblečenega katoliškega duhovnika . . . poboj stražnikov ... to so vendar dokazi.«
»Ilm, samo moralni, toda biti morajo dejanski.«
»Videl sem danes Revskcga iz Na-tnet . ..«
»Katerega?«
»Mladega . . . Na vsaki postaji jc zarotnikom razdajal knjižice . . . ima jih cel ročen kovček.
»To je nemogoče,« jc zaklical častnik, »Revski spada med mirne ljudi.«
»Morda stari... toda mladi... večkrat sem že obrnil pozornost okrajnega glavarja 1111 njegovo obnašanje, na ¡tgitacijo med kmeti, toda . . . nikclo me ni poslušal.«
»Torej trdite, batjuška. da jc razdajal knjižice?«
(Daljo.)
z italijanskim kraljem, iz Benetk se pa odpelje v Miramar, kjer obišče prestolonaslednika nadvojvoda Franca Ferdinanda. Iz Miramara se odpelje na otok Krf, kjer ga ob velikonočnih praznikih obišče nemški kancler Bethmann Hollweg.
MED ZAVEZNIKI.
Za začetek mesca aprila napovedani sestanek med grofom Berchtol-dom in Di San Giulianom se je zopet zakasnil.
NOVO ITALIJANSKO MINISTRSTVO.
Italijansko ministrstvo se jc končno takole sestavilo: predsedstvo in notranje zadeve Salandra, zunanje zadeve marchesi di San Giuliano, kolonije Martini, pravosodje Dari, mornarica Millo, pouk Daneo, delavsko ministrstvo Ciufelli, poljedelstvo Cavasola, pošta Riccio. Vojni minister se še imenuje. Ministri so 21. t. m, prisegli.
OBOROŽEVANJE ITALIJE.
Po proračunu za 1. 1914/15 se mirovno efektivno stanje kopne armade v Italiji zviša od 250.000 mož na 291.958, stan:e mornariškega moštva pa od 35.000 na 38 tisoč. Armada bo torej v miru štela okoli 1 % vsega prebivalstva.
RUSIJA SE JE PRITOŽILA ZOPER PISANJE NEMŠKIH IN MADJARSKIH LISTOV.
»Rusko Slovo« poroča, da se je ruski pos'anik Šebeko pri grofu Berchtoldu pritožil radi skrajno sovražnega in sramotilnega pisanja dunajskega in budimpeštan-skega časopisja zoper Rusijo. Grof Berch-told je odgovoril, da nima na časopisje nobenega vpliva.
POSLANCI RUSKE DUME V LVOVU.
V Lvov so se pripeljali 21. t. m. poslanci ruske dume Jakubovič, Lašjevič, Makohou, Mitrocki in Radič, ki so prisostvovali sodni razpravi proti Bendasniku in tovarišem. Ruski poslanci ostanejo nekaj dni v Lvovu.	a
RUMUNIJA SE PRIBLIŽUJE RUSIJI.
Berolin. Tu so zelo vznemirjeni, ker se Rumunija vedno bolj približuje Rusiji. V balkanski vojski sta Francija in Rusija, spretno izrabljajoč prijateljstvo Avstrije do Bulgarije, Rumunijo nalašč tako proteži-rali, da sta jo trozvezi odtujili. Če bi ne bil nemški cesar odločno nastopil proti reviziji bukareškega miru, katero je grof Berchtold zahteval, bi Rumunija bila za vedno za trozvezo izgubljena. Rusija zdaj Rumunijo vabi, ponujajoč ji Sedmograško, Francija pa ji denar posoja. Zaroka bodo^ čega prestolonaslednika s carjevo hčerko mnogo pomeni. Govori se celo, da bo car Rumuniji Besarabijo vrnil. Verjetno pa to ni, pač pa utegne Rusija besarabskim Ru-muncem dovoliti večje narodne pravice.
IREDENTA V RUMUNIJI.
Znani profesor Xenopol je te dni v Bu-kareštu predaval o potrebi agrarnih reform v Rumuniji. Dejal je, da je najvažnejša naloga Rumunije. združiti vse Rumune v eno državo. Ogri Rumune tlačijo. Ogri pa danes Avstrijo vladajo. (Žalibog!) Zato je prijateljstvo med Avstrijo in Rumunijo nemogoče. Rumunija mora osvoboditi svoje kmete, da se ojači, potem se bo mogla lotiti svoje največje naloge.
SRBIJA IN GRČIJA.
Pogajanja glede trgovinske pogodbe med Srbijo in Grčijo so baje perfektna, Gre predvsem za ugodnosti za Srbijo v Solunu, čemur se Avstrija z vsemi silami upira. — Kralj Peter odpotuje v kratkem v Atene, kralj Konstantin pa mu obisk vrne. Stvar ima politično važnost.
AVSTRALCI SE BOJE JAPONCEV.
Avstralski ministrski predsednik Mas-sey je izjavil, da ne veruje, da zagotovi mir Avstraliji angleško japonska zveza. Pride čas, ko bo Tihi ocean tvoril središče viharjev. Angleške vojne ladje bodo morale biti v Tihem oceanu kos vsakemu sovražniku. Avstralija mora sama graditi vojne ladje, če jih Anglija ne more.
NOV KONKURENT TRSTA
Te dni se je začela graditi železnica iz Larise v Solun, ki bo vezala Atene, oziroma Pirej z Evropo. Železnico gradi francosko društvo. Pot iz Evrope na vzhocl se bo s to zvezo skrajšal za 35 do 55 ur. Velik del prometa, ki je šel dozdaj skozi Brindisi in Neapel ter skozi Genovo in Trst, bo potem šel preko Larise na Pircj, zlasti blago, ki se hitro pokvari.
CESAR VILJEM SOVRAŽI KATOLl-ČANSTVO.
Berolin. V zapuščini kardinala Koppa se je našlo pismo, ki ga je pisal cesar Viljem leta 1901. neki nemški princesi, ki jc prestopila iz protestantovstva h katoli-čanstvu, in v katerem pravi: »Sovražim vero, h kateri si prešla.« Cesar se je bajd tudi privatno večkrat v podobnem smislu izjavil, čeprav ne tako hudo.	;
i
M k Miki: Itaki iHiiSloMi!
Primorske vesti.
p Shod Slovencev v Gorici. 700 do
800 Slovencev se je udeležilo v nedeljo, dhe 22. t. m. shoda v »Trgovskem Do-rtiu«. Shod je otvoril predsednik »Narodnega odbora« državni poslanec Jos. F o n, ki je v odločnih in navdušenih besedah poudaril veliko važnost teh volitev, pri katerih se bomo Slovenci borili na vse strani. Nato jc govoril prof. K o š ni k, ki je razvijal zgodovino mestnega municipija zadnjih let in boj Slovencev za enakopravnost. Dr. P u c je ostro kritiziral mestno gospodarstvo. Fr. Kremžar je govoril o narodnih krivicah, ki sc gode Slovencem ter izjavil zahtevo Slovencev po izpremembi volilnega reda. Nato je Fr. Kremžar predlagal kandidate, ki jih je v sporazumu z vsemi zaupniki določil »Narodni odbor«. Kandid&tje za vse 3 razrede so: Josip Mozetič, stavbeni podjetnik; dr. Ivo Novak, odvetnik; Svet. Premrov, ravnatelj »Gor. Zveze«; I. Tostan, revi-dent državne železnice; dr. Dinko Puc, odvetnik; dr. Peter Medvešček, odvet. koncipient; Josip Fon, državni poslanec; Sikst Hrovatin, poštni uradnik; Iv. Košnik, profesor; dr. Ernst Dereani, zdravnik; dr. Bogumil Vošnjak; Domin-co Viljem, ravnatelj v pok.; Ernst Er-nello, trgovec; dr. Kari Podgornik, odvetnik; dr. Ant. Brecelj, primarij; J. VValtritsch, gostilničar in posestnik; dr. Franc Pavletič, odvetnik; Matija Ru-tar, sodni nadsvetnik; Al. Schivitz, ključ, mojster; Ant. Šantel, šol. svetnik; Josip Hrovatin, nadučitelj v pokoju. — Kandidatna lista je bila soglasno z odobravanjem sprejeta. Sklenilo pa se je tudi, da se prepusti »Nar. odboru«, če se mu zdi potrebno, da to listo še iz-premeni in izpopolni. Nato je predsednik svetnik Fon še enkrat pozival vo-lilce, naj se krepko drže discipline" in uspeh ne bo izostal. Shod se je zaključil ob splošnem odobravanju in navdušenju.
p Volitev odposlancev za splošen pokojninski zavod. Dne 29. t. m. se vršijo v Trstu volitve odposlancev za glavni zbor splošnega pokojninskega zavoda, ki izvršuje zakonito pokojninsko zavarovanje že od 1. januarja 1909. Čeprav se razteza delokrog tega zavoda na Kranjsko, Dalmacijo in Primorsko, ni vendar izmed 11 odbornikov nobenega Slovana. Zato je tembolj potrebno, da se člani Slovenci in Hrvati pri prihodnji omenjeni volitvi odposlancev, ki bodo vodili upravo zavoda pet let, združijo in oddajo listke skupnemu odboru, ki se je v ta namen osnoval. Temu odboru načeljuje g. dr. Edvard Slavik, odvetnik in deželni poslanec v Trstu, zato naj se odpošljejo neizpolnjene glasovnice na omenjeno ime. Glasovnice bo izpolnil volivni odbor in jih odposlal volivni komisiji. Tudi Nemci bodo držali pri teh volitvah z Italijani, kakor po navadi, V tem zrnislu -Triester Wochenpost« že nastopa.
p Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri. To društvo je za našo Istro velikanskega pomena. Od njega previdne taktike smemo tudi pričakovati ugodnega izida volitev. Društvo je do lanskega leta spalo in le ob času volitev se je vzdramljalo. Že lansko jesen in letos se je pa zopet poživilo. Pred časom je imelo samo 70 članov, a danes jih je že čez 800 in jih kmalu naraste na tisoč. Člani se delijo po plačevanju članarine v tri razrede, toda imajo vsi enake pravice. Vsi člani ene občine tvorijo zase »krajni zaupni zastop«, ki vodi vse posle, ki se tičejo dotične občine. »Okrajni zaupni zastop« tvorijo predsedniki krajnih zaupnih zastopov in po en njihov odposlanec, nadalje slovenski župani ter državni in deželni poslanci. Poleg tega imamo še »društveni svet« kot najvišjo inštanco. Ta določuje smer delovanja društva in-odločuje v vseh kočljivih vprašanjih. Predsednik društva je odvetnik dr. Hinko Trinajstič. Občni zbor se je vršil dne 5. t. m.
p Osebne stvari. Cesarski namestnik v Trstu je imenoval c. kr. provizo-rične namestništvene koncipiste dr. Antona Kraljič v Krku, Frana Svetek v Sežani, dr. Antona Gelcich in dr. Adolfa Singer v Trstu definitivnim koncipistom ter c. kr. namestništvene konceptne praktikante Cirila Premrl v Tolminu, dr. Karola Lederer v Trstu in dr. Rudolfa Miiller v Kopru provizorič-nim koncipistom na dosedanjih službenih mestih.
p Obletnico bitke pri Novari j,e praznoval 47. pešpolk v Gorici z velikim sijajem. V nedeljo zvečer je bil mirozov po Gorici .Udeležili so sc ga častniki 47. pešpolka in okrog 400 mož vojaštva z lampijoni (od vsake kompanije po 10 mož). Spredaj so jezdili fanfaristi v historičnih kostumih. Popolna polkov-tia godba je igrala stare koračnice, fanfare so spremljale godbo. Ljudstva je bilo seveda na ulicah vse črno.
p Laški razgrajač ozdravljen. Znani italijanski pretepač Sandulin. katerega je
Hrvat Sisgoreo s strelom na Revoltelli ranil, je v soboto zapustil tržaško bolnišnico in sedaj je zopet popolnoma zdrav in sposoben za pretep.
p Kandidate za splošno kurijo v drugem volilnem okraju v Istri so Lahi že postavili. Ti so: Andrej Davanzo, župan v Novem gradu, dr. Pesante, župan v Oprt-lju, dr. Apollonio, predsednik deželnega kulturnega sveta, dr. Corazza, advokat v Motovunu in dr. Dapas, zdravnik v Orseri« p Tečaj za analfabete pa ne vseučilišče! Goriški Lahi se dan na dan pehajo za vseučilišče, v resnici pa so potrebni — tečaja za analfabete ! Kajti v Gorici je med Lahi 6000 analfabetov. To sta konštatirala pred par leti »Eco« in »Corriere«. Odprli so bili nato tečaj za analfabete, ki se pa ni obnesel, ker ni bilo dosti brige zanj od strani tistih, ki so se zgražali nad tolikimi analfabeti! Če je Lahov res 13.000 v Gorici, potem jih je skoro polovica med njimi analfabetov. Strašno!
p Smrtni padec v plavžih. V škedenj-skih plavžih pri Trstu je 57letni delavec Anton Santin tako nesrečno padel za kotle, da je na mestu obležal mrtev. Našli so ga šele 24 ur po nastali nesreči. Pokojni je oče 7 otrok.
p Izpred tržaške porote. V soboto sta sedela pred tržaškimi porotniki zakonska Jožef Prelc in Amalija Prelc, doma iz Krasa. Obtožena sta bila požiga hotela v Portorose in zraven tega še zaradi goljufije. Porotniki so pri stavljenih vprašanjih krivdo zanikali, vsled česar sta bila oba oproščena. — V ponedeljek pride na vrsto Matevž Gorenc, ki je obdolžen hudodelstva uboja.
p Promocija. — Gosp. Ivan Ples iz Devina, avskultant pri c. kr. okrajni sod-niji v Tržiču, je promoviral danes 23. t. m, na dunajskem vseučilišču za doktorja pra« va.
p Zastrupljena družina. Znaki zastrup« ljenja so se pokazali pri pet oseb broječi družini Nicoletich, ki stanuje v ulici Molin a vapore št. 4 v Trstu. Družina je jedla svinjsko meso. Policija je o dogodku že obveščena. Pričakovati je, da vse osebe ozdravijo.
p V Opatijo je došla soproga vojvod«
Gtintherja Šlezvik-holštajnskega.
p Umrl je v Boljuncu posestnik in trgo' vec Josip Kraljič, star 57 let.
p Tihotapstvo omotičnih sredstev in kaznovani kapitani. Na »Lloydovih« ladjah kaj radi vtihotapljajo opij, morfij in kokain. Najrajši ga vozijo iz Kitajske v Indijo. Angleška oblast pa tega seveda ne trpi, ker ta sredstva ubijajo poleg domačinov tudi Evropejce, ki se tej strasti udajajo. Zato imajo angleški uradniki »Lloydove« ladje zelo na piki. Zadnjič so v Bombayu nekega kurjača »Lloydove« ladje radi vtihotap-Ijenja hašiša zaprli na eno leto prisilne delavnice in v Colombu 3. kapitana ladje »Vorwärts« na pol leta ječe zaradi istega čina. Te dni so pa v Trstu samem avstrijski financarji na »Bohe-miji« zaplenili 12.600 kg kokaina v vrednosti 500 K. Tihotapci ga najbrž niso mogli v Indiji izkrcati. Zadnjič so naše oblasti tudi na ladji »Semiramis« našli hašiš. V obeh slučajih se kaznuje ladjino poveljstvo z občutno globo, ker tihotapca ni nikoli mogoče izslediti.
Štajerske novice.
š Važno zborovanje na jezikovni meji. V nedeljo, dne 22. t. m. popoldne se je vršilo v obmejni slovenski trdnjavi, v naši Jarenini gospodarsko zborovanje obmejnih slovenskih kmetov. Od Št. Jakoba, .Tarenine in drugih sosednih župnij se je zbralo čez 100 ko-rajžnih, odločnih slovenskih kmetov, Najprvo se je vršil občni zbor posojilnice za Jarenino in okolico. Po občnem zboru pa je bilo važno gospodarsko zborovanje, na katerem sta govorila nfidrevizor Vlado Pušenjak in urednik Fr. Žebot. Rezultat shoda je bil, da so kmetje po lastni iniciativi sklenili, ustanoviti za Jarenino, Št. Jakob in del Št. Ilja lastno podružnico Štajerske kmetijske družbe. Priglasilo se je že na shodu toliko udov, da je obstoj podružnice zasiguran. Razpravljale so se še druge važne zadeve.
š Občni zbor štajerske kmetijska družbe bo dne 27. in 28. marca v Gradcu v deželni hiši. Poleg drugega je na občnem zboru tudi volitev osrednjega odbora.
š Škandal v Zoisovi rodbini. »Grazef Volksblatt« poroča, da je baronica Zois priznala svojo goljufijo. Tudi babica Gaber je priznala. Ne more se več dvomiti, da je Zoisova dečka kuharice Elze Hirt izdala za svojega otroka. Dognano pa še ni, če je prava dečkova mati, Hirtova, znala, da ji je baronica za goljufive namene dečka izvabila in ga za svojega izdala. Baronica Zois, rojena Schmidt, je stara zdaj 37 let. Poročena je bila s Zoisom 5. iebruarja 1894. Imela je dve deklici, ena ji je umrla, druga je zdaj v 16. letu. Zoisova je veliko
občevala z ženo nekega stavbenika, ki ji je večkrat tožila, da bi bilo vse revščine konec, če bi dečka povila. £oisova sta namreč v slabih razmerah živela. Prijateljica ji je enkrat rekl^ida bi ne bilo pre-težavno kakega dečka izdati za svojega. Zoisova je večkrat prišla v neko parno pralnico. Tam je opazila, da je 20letna Hirtova mati in ji je prigovarjala, da naj njej odstopi otroka, če bo fant. Hirtova se ji je udala in temrajši, ker je bila zaročena z nekim zasebnim uradnikom, otroka je pa imela z nekim častnikom. Nato je Zoisova še Gabrovo pridobila in vso stvar tako izvedla, da njen mož o goljufiji ni ničesar vedel. Baron Hans Zois živi v revščini, a s svojimi kompozicijami je obrnil pozornost nase. Star je 52 let. Rojen je bil v Gradcu, več časa je živel tudi na Dunaju. Kot komponist pač ni imel prevelike sreče. Na dunajskem Karlovem gledališču so peli dve njegovi operi: »Die Venetianer« in »Die weiße Tasche«, Večkrat je že v časopisju prosil za podporo. Komponist baron Hans Zois pl. Edelstein je sin barona Žige Zoisa, nečaka enakoimenskega barona, ki je na Kranjskem še v zelo dobrem spominu. Nasledniki kranjskih Zoisov imajo v lasti leta 1773. ustanovljeni fidejkomis Brdo pri Kranju, ki bi mogoče pozneje tudi prešel na podtaknjenega sinčka služkinje Hirt. Z odkritjem cele zadeve pa je mali Egon, rojen 21. januarja t. 1., postal zopet nezakonski sin Elze Hirt.
+ Matija Kelemina, V Št. Ilju v Slov, goricah je v soboto ,dne 21. marca, popoldne umrl vpokojeni župnik šentiljski, duh. svetnik in velik obmejni rodoljub vlč. gospod Matija Kelemina, Rajni je bil rojen dne 4. januarja 1846 pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Deloval je kot kaplan v več odličnih spodnještajerskih župnijah, nazadnje je bil od leta 1887. naprej župnik v obmejnem Št. Ilju. Dne 3. avgusta 1907 je zadela župnika Kelemino nenadoma — kap. Skoro celih sedem let je bil č. g. Kelemina bolan. Kljub veliki skrbi zdravnikov se jim ni posrečilo vrlemu rodoljubu vrniti ljubo zdravje. Bolezen se mu je hujšala vedno bolj in bolj. Letošnjo zimo je sivolasi starček očividno pešal. Bali smo se, da ga zgubimo. Nismo se motili. Preteklo soboto, dne 21. marca, je prišla bela žena v naš Št. Ilj in nam s svojo koso ukončala vzornega rodoljuba, najboljšega narodnega delavca, ljubitelja obmejnih Slovencev veleč, g. Kelemino. Kdor pozna razmere v Št. Ilju, komur so znani hudi boji na tem vročem torišču naše lepe slovenske zemlje, ve, kaj je pomenilo ime Kelemina za obmejne Slovence. Ne pretiravamo, ako trdimo, da je bil Kelemina oče obmejnih Slovencev, naš prvi vojskovodja, naš prvi organizator, vzor-mož, rooljdub, ki jih ima slovenska domovina malo. Ves čas, kar je g. Kelemina živel in deloval na jezikovni meji v našem Št. Ilju, je doba vednega, dobro premišljenega delovanja. Ustanovil je n. pr. Bralno društvo, ki je dalo obmejnim našim bratom in sestram potrebno izobrazbo, ustanovil je že pred mnogimi leti Posojilnico, ki daje obmejnim Slovecem potrebno gmotno pomoč, ustanovil je še več drugih važnih in potrebnih organizacij za svoje obmejne Slovence. Da je Št. Ilj sedaj še v slovenskih rokah in da je pred kakimi sedmimi leti prišel iz nemških krempljev v našo last, in da še bo, če Bog da, tudi v bodoče naš, je zasluga rajnega šentiljskega župnika Kelemina. Rajni naš obmejni general je s svojo pametno, trezno politiko, s svojo četo krepko se zoperstavljal zoper odurne napade naših krutih narodnih nasprotnikov. Še pri zadnjih občinskih volitvah leta 1910. je starček oprt na roke naših agitatorjev in »Zarjanov« se dal nesti na volišče in nam je tako pomagal priboriti s svojim glasom zmago. Večni spomin obmejnemu junaku č. g. Keleminu! — Pogreb bo v torek, dne 24. t. m., ob 9. uri dopoldne v Št. Ilju.
š 40 let učitelj. Učitelj Henrik Hriber-nik v Zgornji Rečici pri Laškem je dobil častno svetinjo za 40letno službovanje.
š Umrl jc v Laškem ces, svetnik Avgust Herden, ravnatelj trboveljskega premogovnika, v 67. letu starosti.
š Umrl je pri Gradcu Blaž Ambro-schitsch, vpokojeni šolski ravnatelj, oče celjskega dr. Otona Ambroschitscha. — V Mariboru je umrl poštni kontrolor Hubert Lassnigg.
š Nepravi davčni adjunkt. Pred celjskim porotnim sodiščem se je moral te dni zagovarjati 25letni slikarski pomočnik Alojzij Polak iz Kapele, ki je bil že večkrat kaznovan in ki se je kmetom izdajal za sodnega in davčnega adjunkta ter iztirjaval od njih zaostale davke. Na ta način je več kmetov osleparil za znatne vsote. Polak zločine priznava.
š Smrt v tujini. Iz Sarajeva poročajo 20. t. m., da je ponesrečil pri žagi v Kru-šici neki Anton Sušnik, rojen v ptujskem okraju. Zadel ga je velik hlod v glavo ter ga tako poškodoval, da je kmalu nato umrl. Ponesrečenec je bil oženjen.
š Sv. Ema na štajerskem pri Pristavi, Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri Sv. Emi naznanja, da bode imelo svoj redni občni zbor za katol. izobraževalno
društvo in za dekliško in mladeniško zvezo dne 25. sušca, na god Mar. Povabili smp preč. g. F. S. Gomilšeka kot slavnostnega govornika. Šentemčani, dne 25. sušca popoldne k občnemu zboru vseh treh zvez, da se zopet poživimo za novo delo! — Odbor,
Dnevne novice.
+ Zedinjenje hrvatskih zemlja. Poslanec Zagorac je v seji hrvatskega sabora 21. t. m. z ozirom na to, da so ga madjar-ski listi označili za iredentarja, izjavil; Hrvatom ni treba, da bi bili iredenti. Oni lahko mirno čakajo. Monarhiji preti nevarnost od Italije, ki si želi Istre, od Srbije, ki ji hoče vzeti Bosno in Dalmacijo, in od Rusije; mogoče pa celo tudi od Ru-munije. Ako se monarhija hoče rešiti, mora Hrvate in Slovence sama združiti. Če noče, potem pa se bodo Hrvati vendarle združili, seveda z velikimi izgubami. Ali ni torej najbolj pametno, da monarhija uje-dini naš narod?
+ Političen shod se je vršil preteklo nedeljo na Blokah. Nastopil je dr-žavnozborski kandidat dr. Lovro Pogačnik. V zanimivem in poljudnem govoru je razložil načela, ki ločijo našo in liberalno stranko. Govoril je tudi deželni poslanec Fr. Drobnič. Shod se je zvr-šil lepo in mirno. Prepričani smo, da si je gospod kandidat s svojim simpatičnim nastopom osvojil vse zborovalce.
+ Sudmarka na Koroškem. »Siid-marka« ima na Koroškem 104 podružnice, ki so združene v treh okrožjih. V mnogih krajih so tudi državni uradniki načelniki podružnit. Vse podružnice pridno delajo. Slovenci, posnemajmo svoje nasprotnike in podpiraj mo naše obrambno društvo »Slov. Stražo«!
+ Slovanski učenjak L. Niederle o Jugoslovanih. V zadnji številki »Napredne Misli« je priobčeno pismo naro-dopisca vseuč. prof. L. Niederla, ki piše: Je popolnoma pravilno, da je razmerje med Čehi in Slovaki docela drugačno kakor med Slovenci in Srbi. Slovake smo z vso pravico prištevali vedno le kot del češkega naroda, ki se je pomalem odločil; skušali smo vzdržati staro zvezo in smo seveda morali iti proti dr. Czambelu, ki je nasproti temu postavil tezo, da Slovaki sploh niso in nikoli niso bili del češkega naroda, temveč jugoslovansko pleme, le površno počešeno (čehizirano). S Slovenci pa je ta stvar čisto drugačna. Te so vedno smatrali in tudi so samostojen narod južnoslovanske skupine, tako kakor so Čehi ali Poljaki narodi zapadno - slovanske skupine. Združitev Slovencev in Srbov v eno celoto je morda teoretičen program, toda nastopati proti temu, kdor hoče slovensko narodno individualnost braniti in jo ohraniti, kdor hoče da bi Slovenci, četudi majhen narod, ohranili svojo eksistenco v vrsti slovanskih narodov, je neupravičeno, ako pa se temu, ki to hoče, celo podtikajo brez vsakih dokazov nečastni motivi, tedaj je to zaničevanja vredno početje.« To j c zelo huda brca Ilircem in Veda-šem.
Jr Živahno gibanje za Jugoslovansko Strokovno Zvezo na Koroškem. Znano je, kako lepo napreduje prva koroška plačilna skupina v Črni. V kratkem pa se še ustanovijo nove plačilne skupine v Prc-valjah in v Možici. Na obeh krajih vlada med delavstvom veliko navdušenje za J, S. Z. Upamo, da se tudi po drugih krajih na Koroškem pridružijo z navdušenjem Jugoslovanski Strokovni Zvezi!
Vojaške oblasti spoštujejo zakon. Vojno ministrstvo je odredilo, da se odslej mesta na Hrvatsko-Slavonskem v smislu novega zakona imenujejo tudi v vojaškem področju službeno samo hrvatsko. Tako se bere zdaj v naredbenem listu c. in kr. skupne armade Zagreb in ne več Agram itd. Vsaj vojaštvo spoštuje zakon, če drugi ne.
+ Za »Slovensko Stražo«, »Žrelski Falotenverein« v Žrelcu pri Celovcu 10 K. — Nabralo stalno omizje gostilne Češno-varjeve v proslavo 500letnice vstoličenja kor. voj. 8 K.
I »Učiteljski Tovariš« se v zadnji številki jezi, ker gg. nadzornika Novak in Štrukelj nekih naznanil nista poslala njemu, ampak »Slov. Učitelju«. No, »Učiteljski Tovariš« naj bo potolažen, da bi bilo kaj takega nemogoče, ker »Tovariša« danes razen znanih kriča-čev sploh nihče ne upošteva. List vendar ne more biti resen, če tako »hudo vleče« svoje bralce, kakor jih je potegnil z novicama, da nadomešča na dopustu bivajočega dež. šolskega nadzornika Levca ravnatelj Črnivec, in da je volitev učiteljskih zastopnikov v ljubljanski mestni šolski svet ministr-strstvo odobrilo (št. 4 ex 1914), ko vendar niti prvo niti drugo ni resnično.
4- Grožnje italijanskih dijakov zaradi italijanske pravne iakultete. Visokošolski odsek dunajskih italijanskih dijakov je izdal na italijanske dijake oklic v katerem
pravi, da so nemške in poljske stranke kljub svoji obljubi izpremenile dnevni red poslanske zbornice v škodo italijanski fakultetni predlogi. Istočasno so tudi profesorji graške univerze in učitelji italijanskih dijakov izdali memorandum proti ustanovitvi italijanske fakultete. Vse to in pa odgoditev poslanske zbornice, ne glede na izzivanja (!) od strani slovenskih dijakov daje italijanskemu dijaštvu povod, da bo postopalo v bodoče neodvisno od vsake parlamentarne akcije proti italijanski fakulteti. Poživljajo italijanske poslance, naj zahtevajo od vlade, da odredbenim potom premesti italijansko pravno fakulteto, ki v Inomostu še vedno de jure obstoja, v Trst in prizna za druge fakultete izpite in diplome univerz v Italiji. Sklicujejo se na to, da je bila tudi poljska rudarska akademija v Krakovu ustanovljena odredbenim potonn Italijanski dijaki končno groze, da bodo preprečili v poletnem semestru pouk na vseh visokih šolah, ki jih obiskujejo, ako se ne ugodi njihovim zahtevam,
+ Slovenski liberalni učitelji na čudni poti. »Slovenski Gospodar« poroča: Ni še dolgo, kar smo obžalovali, da sta učitelja Robnik (soustanovitelj Narodne stranke) in Moder zapustila slovenske vrste, moramo že zopet javiti novo izgubo. Prej navdušen učitelj Maks Smole se je uvrstil med nemško misleče učitelje. V znak tega prestopa se je dal voliti za predsednika nemškega Šulferajna v Račah. Vedno večja postaja galerija bivših slovenskih učiteljev: Sadu v Št. Ilju, Spende na Ščav-nici, Šac. in Moge v Št. Lovrencu, Ahič v Šmarjeti, Breznik v Ceršaku itd. Imenovani so vzeti samo iz mariborskega glavarstva. Kmetje in delavci postajajo vedno bolj narodni, gospoda pa se izgublja.
+ IV. unionistiški shod se bo vršil letos na Velegradu v prvi polovici meseca avgusta. Že zdaj se marljivo vršijo priprave. Tudi škof barski je obljubil, da se bo udeležil shoda.
—	Iz sodne službe. Justično ministrstvo je prestavilo okr. sodnika in sodnega predstojnika dr. Roberta Tauber iz Fried-berga v Hartberg, sodnike dr. Jožefa Drobnica iz Slovenjgradca in dr. Štefana Sagadina iz Ptuja v Celje, dr. J. Meschitza iz Zg. Radgone v Althofen, Ernsta Chama iz Kočevja v Beljak in Bogomira Jakliča iz Šoštanja v Kočevje. Za sodnika v Juden-burgu je imenovan dr. Rudolf Ramsauer in v Šoštanju Ernest Merala. Za okrajne sodnike in sodne predstojnike so imenovani okr. sodnik dr. Herman Watzulik iz Celja v Zg. Radgono, sodnika Karel Gartler iz Lipnice v Friedbergu in Ivan Hutter iz Litije v Idriji. Za okr. sodnika je imenovan sodnik dr. Friderik Marinič v Celju, za sodnike avskultanti dr. Oskar Voitl v Zg. Radgoni, dr. Božidar Luckmann v Slovenj-gradcu, Viljem Lavrenčak v Litiji, dr. Avgust Leitgeb in dr. Pavel Pollan pri gra-škem nadsodišču, dr. Karel Freyberger v Celju in dr. Emil Gaber v Ptuju.
—	Smrtna kosa. V Krškem je umrl g, Viktor A u m a n n , trgovec in posestnik, v starosti 56 let. Zadela ga je srčna kap. Pred dobrim tednom je izgubil edino hčerko Almo, za katero je neprestano žaloval. Pravijo, da je bilo to žalovanje vzrok njegovi nenadni smrti. Bil je več let vesten blagajnik pri »Občinski hranilnici«. Blag mu spomin!
—	Umrl je v Domžalah Radeckijev veteran Anton B o t j e r v 89 letu starosti. Udeležil se je vojne na Laškem leta 1848. —1849. pa vstaje na Ogrskem. N. v m. p.!
—	Saški kralj se je pripeljal 20. t. m. v Trbiž in napravlja izlete v okoliške gore.
—	Iz finančne službe. Cesar je podelil računskemu revidentu Ivanu Koširju v Ljubljani naslov računskega svetnika.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem ima v torek, dne 24, marca 1914 ob pol 6. uri popoldne v učni sobi c. kr. babiške šole v deželni bolnici svoj II. izredni občni zbor skupno z redno mesečno sejo s sledečim dnevnim redom: Volitev predsednika in enega odbornika. Predavanje dr, Primšarja o »Abderhaldnovi biologični diagnozi nosečnostih. Slučajnosti.
—	Pozor slovenski zdravniki! Razpisana je služba zdravnika v Prevaljah na Spodnjem Koroškem. Ker sta ta okraj in okolica čisto slovenska, želi občinstvo, da bi se oglasili slovenski zdravniki. Pismene ponudbe sprejme v nemščini Bergdirektion Pravali.
—	Novo ljudskošolsko poslopje v Kranju. Občinski odbor mesta Kranja je v zadnji seji sprejel nujni predlog, da se zgradi novo šolsko poslopje za deško in dekliško ljudsko šolo, kadar bode odobren načrt in proračun ter ugotovljeno primerno stavbi-šče. Načrt za novo poslopje se naj osnuje tako, da bode v njem prostora za pet razredov deške ljudske šole, za osem razredov dekliške ljudske šole, za stanovanje dveh voditeljev, za stanovanje šolskega sluge, za skupno telovadnico, za risalnico obrtno-nadaljevalna šole in za druge običajne šolske sobe (kabineti za učila in knjižnice, posvetovalnici, šolski pisarni). Ob šolskem poslopju naj bo primerno velik prostor za na-
pravo šolskega vrta. Kakor se govori, je stavbni prt štor za novo šolo že določen in nekaj sveta (Schiffrerjeva pristava) ob dr* žavni cesti že kupljenega.
—	Zgradba vojašnice v Vipavi bo ve-i ljala milijon kron.
—	Na zastrupljenju krvi je umrl V Celovcu dekan Jožef Palle, star 50 let.
—	Misijon v Zagrebu po 55 letih! Vi nedeljo se je začel po vseh zagrebških cerkvah sveti misijon, ki ga že celih 55 let ni bilo. Misijon je sad zadnjega katoliškega shoda. Dal Bog, da obrodi obilo sadu.
—	Promociji. Frančiškan P. Hugo Bren, lektor bogoslovja v Kamniku, je prestal na friburškem vseučilišču v Švici vse rigoroze z odličnim uspehom in bil 21. t. m. promoviran doktorjem bogoslovja, Častitamo! — V ponedeljek je bil na Dunaju promoviran doktorjem prava g. Juri Štempihar, praktikant pri deželnem sodi« šču na Dunaju.
..— Velik mednarodni trgovski kongres z razstavo priredi od 27. junija do 5. julija letos »Državna organizacija avstrijskih trgovcev« na Dunaju o priliki svoje 25let-nice. Kongres se vrši v ljudski dvorani v novi mestni hiši, razstava pa v prostorih' c. kr. vrtnarske družbe, L okraj, Kaiser Wilheimring 12. Kongresa se udeleže zastopniki stanovskih organizacij iz vse sred« nje Evrope; na dnevnem redu bodo posvetovanja in sklepanja o uspešnem varstvu stanovskih koristi trgovstva.
—	Hrvaško gledališče v Zagrebu obeta za prihodnjo sezono med drugimi novostmi tudi delo hrvaškega skladatelja Berse z naslovom: »Delfiški črevljar«. Dalje so na sporedu: Wolf-Ferari, Massenet (»Manon« ali »Sapho«), Puccini (»Fanciulla del' West «). V proslavo Verdijeve stoletnice se bo pel »Othello«, za Wagnerjev jubilej pa »Tristan in Izolda«. Intendant Treščec se bavi tudi z mislijo, prirediti predstave v naravi. (Enak poizkus je pred kratkim v Pragi dobro uspel, kjer so predstavili »Prodano nevesto«.) V Zagrebu mislijo nekaj podobnega osnovati v Maksimiru. Opera se pripravlja tudi na turneje v Trst in Reko.
—	Dva hrvatska dijaka težko ranjena.
Pri veliki demonstraciji zoper razlastilni zakon v Zagrebu, ki se je vršila pretekli petek, so policaji dva dijaka, muslimana Ilusein Harambegoviča in Dalmatinca Sime Mulišiča, hudo ranili, ko so dijaki navalili na madjarsko prometno direkcijo. Stanje obeh, ki se nahajata v bolnici, je resno.
—	Samomorilni poizkus maturanta. Vi Zagrebu se je obstrelil maturant Mladen Čop, Ni veliko upanja, da bi okreval.
—	Ujeta tatova. Brata Dušan in Jefto. Tašovac, doma iz Mostara, nevarna tatova, ki sta bila že v Ljubljani na šest let zaradi kraje po vlakih obsojena, sta te dni na Reki neki gospej 320 K iz žepa ukradla in ju je policija zaprla.
—	Slabo stanje v Ameriki. Uradni
list hrvatske vlade piše, da je v Ameriki obupno. Industrije, ki so imele preje po 24.000 delavcev s 3 dolarji na dan, jih zaposlujejo danes samo po 3000 in jim plačajo za deseturno delo 2 dolarja. V sami Pensilvaniji je nad pol milijona ljudi brez dela. Razmere pa so vsak dan slabše.
—	Kranj. Urar Ivan Levičnik se je preselil na Glavni trg v hišo g. dr. Štem-piharja.
—	Nove cigarete. Z začetkom aprila pridejo v promet nove vrste cigarete z imenom »Mirjam«, in sicer v kartonih po 100 komadov za ceno 5 K, v kartonih po 10 komadov za ceno 50 vin. in posamezne po 5 vinarjev,
—	Smrt Slovenca v Ameriki. V Den-
veru, Colo,, je v tamošnji bolnišnici umrl Anton Gouže, star šele 23 let, doma iz Pri-gorice pri Ribnici. Dne 11. februarja je padel z voza poulične železnice in zadobil take poškodbe, da jim je moral podleči.
— Ciganka opeharila Slovenko. Gospodična F. G., Slovenka, na Reki se je dala te dni od neke ciganke, ki je rekla, da jo bo ozdravila, za 5 K opehariti. Pozneje je opozorila nanjo policijo, ki je ciganko zaprla.
—	Nesreča v Bosni. Dne 20. t. m. so se
v premogokopu Zjenici vneli plini. Pet delavcev je zasutih. Eden izmed njih se je nevarno poškodovan rešil. Plini so se baje vneli, ker je eden kadil svalčico.
LluDljonske novice.
lj Dijaška stavka je končana. Veseli nas, da je zadeva mirno končana. Na srednjih šolah je zopet popoln red. Zdaj ni več razloga za ostro postopanje proti dijaštvu. Kdor se drži reda, zasluži v polni meri, Ua se uvažuje nagib, ki je bil lep. Le ftjmnenitost nagiba je mogla tudi dobro dijaštvo potegniti v vrtinec, da niso takoj spregledali nepravilnosti svojega koraka. Izvestno časopisje pa seve tudi sedaj še ne da miru in hujska. Posebno glasno je seveda glasilo »Učiteljske Tiskarne«. Konstatiramo, da. tudi včeraj in ne danes »Dan« niti z besedico ni svetoval
dijaštvu, naj gre v šolo. Da se je di-jaštvo vrnilo v šolo, je bilo torej preko računov »Dnevovih« patronov. Konsta-tiramo dalje, da je »Dan« še danes hotel delati zgago s tem, da je z debelo tiskanimi črkami strašil z novo lažjo, »da pride sedaj inkvizicija za dijake« in da je povrh napadel še ravnatelje in profesorje, ki so ob stavki storili le svojo dolžnost. Čedni učitelji in mladinoljubi so to, ki izdajajo ta »Dan«.j
lj Hrvatska opera. Danes zvečer -— začetek ob 8. uri — se poje Saint-Saënsova svetopisemska opera »Samson in Dalila«. Dobiti je še nekaj lož, — Vlogo velikega svečenika poje Vuškovič, Jutri, v torek ob pol 8. se poje Massene-tova opera »Werther«, Tudi za to opero je dobiti še par lož in nekaj ložnih sedežev,
lj Borštnikov častni večer bo prihodnjo nedeljo, ko se uprizori noviteta »A 1 e -1 u j a «, laški spisal Marco Praga.
lj Umrla je včeraj v 43. letu svoje dobe blaga in spoštovana gospa Marija Da c h s, gostilničarka in posestnica v Florijanski ulici št. 33. Pogreb bo jutri v torek ob 3. uri popoldne. Spoštovani rodbini naše najiskrenejše sožalje ob bridki izgubi!
lj Baronica Wallburg v Ljubljani.
Gospa Klotilda pl. Szimics, hči nadvojvode Ernsta, je vložila še nadaljnje tožbe po svojem zastopniku dr. Hermanu Kraszni, da zagotovi po pričah svoje zahteve na zapuščino svojega očeta. 19. t. m. je okrajni sodnik g. dr. Mohorič zaslišaval predlagane priče. ZasliŠava-nja se je udeležila tudi gospa pl. Szimics s svojim zastopnikom. Prvi je bil pod prisego zaslišan vpokojeni policijski nadkomisar gospod Robida, ki je izpovedal, da so o materi gospo Szi-micseve v Ljubljani splošno govorili: »To je žena nadvojvode.« Nadvojvoda je stanoval v Auerspergovi palači, zdaj Gosposki ulici 17, njegova žena pa v Nemški ulici 2. Obe hiši sta približno 70 korakov oddaljeni. Tudi 711etni inšpektor mestnega užitninskega zakupa gospod Ignac Valentinčič je izpovedal kakor gospod Robida. Pričo Alojzija pl. Valenta-Marchthurn, vladnega svetnika in profesorja so morali glede na njegovo visoko starost 84 let zaslišati v njegovem stanovanju. Izpovedal je: »Občeval sem v hiši nadvojvode Ernsta in baronice Wallburg kot hišni zdravnik. Če in kdaj sta sc poročila, se ne morem spominjati, ker sem žc zelo star. Ko je gospa pl. Szimics pripomnila: »Pred 12 leti ste mi, gospod profesor, rekli, da vam je ob prvem obisku pri mojih starših nadvojvoda predstavil mojo mater z besedami: »To je moja poročena žena,« je odgovoril g. profesor pl. Valenta: »Če sem to rekel in kar sem vam takrat rekel, je gotovo res.« Maks Staudinger namerava ljubljansko deželno sodišče naprositi, da se obnovi njegova kazenska razprava in je že po svojem zastopniku dr. Kraszni storil pripravljalne korake. Staudinger preklicuje svojo leta 1901. podano izpoved, češ, da je ponaredil poročne matrike in izjavlja zdaj, da je podal takrat to izpoved vsled raznih okolnosti, o katerih še noče govoriti.
lj Telefonska mizerija drugod in v Ljubljani. V zadnjem času se mnogokrat ponavljajo pritožbe, da poslušajo telefonske pogovore tudi tretje osebe, vsled česar je sklenila zveza avstrijskih industrij-cev, da opozori na ta nedostatek trgovinsko ministrstvo, ki naj dožene, ali je to posledica tehn. nedostatkov ali pa drugih okoliščin. Zveza industrijcev izjavlja v svoji vlogi, da je prisiljena, dokler se ne odpravijo tozadevni nedostatki, opozarjati telefonske abónente, naj se za zaupne pogovore ne poslužujejo telefona. Zveza industrijcev se je pritožila na ministrstvo vsled neštetih tozadevnih pritožb na Dunaju, a tudi od drugod se čujejo enake pritožbe. Nič boljše ni tudi pri nas v Ljubljani. Zadnji čas je že, da se vsaj v tem oziru napravi v telefonskem prometu red,
lj Odvetniška vest. Gosp. dr. Albin Smola, odvetniški koncipient pri dr. Jos. Furlanu v Ljubljani, je napravil pri nad-sodišču v Gradcu odvetniški izpit s prav dobrim uspehom.
lj Ljubljanska gostilničarska zadruga in njene okrožnice. Pretekli teden je načel-stvo ljubljanske gostilniške zadruge svojim članom razposlalo neko okrožnico z naročilom, da naj člani vsled povišanja užitnine na vinu, zvišajo vinu ceno za 8 h pri litru, Vprašamo le zadrugo, oziroma njeno na-čelstvo, od kdaj ima pravico, naročati, kdaj in kako se morajo eni ali drugi stvari cene zvišati? To je stvar posameznika, da si po svojih razmerah uredi cene, kadar in kakor hoče. Ali ljubljansko gostilniško zadrugo še niso izučile izkušnje, koliko koristi svojim članom s svojimi sklepi in okrožnicami? Smelo rečemo, da samo razburja javnost, sebi pa dela biamažo in svojim članom škodo. Samo en slučaj. Pred časom je gostilniška zadruga razposlala vsem ljubljanskim gostilničarjem nek ci-garen- in cigarelen-tarif«, po katerem se
morajo za naprej smodke in svalčice v gostilnah prodajati in ki ga mora vsak gostilničar obesiti v gostilni na zid, da bo vsak gost videl, koliko mora v gostilni plačati za smodke ali svalčice. Kaj je sledilo ' vsemu temu? Finančne oblasti so po svojih organih pustile te cenike proč potrgati in gostilničarjem strogo zapovedale, da sc smodke ali svalčice ne smejo po gostilnah nič dražje prodajati kot navadno. Za danes stavimo samo eno vprašanje na ljubljanske gostilničarje: Kdaj boste vašo gostilniško zadrugo tako uredili, da bo res vaše pravo zastopstvo, ne pa »tvrdka« blamaž in članom v škodo. — Radoveden opazovalec.
lj »Nezdramljivi Izidor« je naslov tri-dejanske burke, ki se prvič na slovenskem odru uprizori v sredo, 25. t, m,	I
lj Žalostna pomlad. V soboto je bil prvi pomladanski dan, ki pa je bil deževen in viharen; noč pa nam je pobelila hribe in doline. Včeraj dopoldne je bilo tudi deževno, popoldan je bil pa krasen in soln-čen ter je privabil na vse strani okolice mnogo občinstva. Ob prisojnih krajih so cele gruče otrok trgale razne prve cvetke. Zvečer se je zopet shladilo in danes imamo zopet dež. Tako vreme traja sedaj že od 10. marca, to je od dne 40 mučenikov. Vremenski preroki trdijo, da kakršno vreme je na dan 40 mučenikov, tako je potem 40 dni. Dosedaj se to uresničuje; pa menda vendar ne bo deževno vreme trajalo štirideset dni?
lj Umrli so v Ljubljani: Bleha Helena, obč. uboga, 93 let. — Terdina Ivana, služkinja, 46 let. — Waltner Jožefa, usmiljen-ka, 76 let. — Bertoncelj Fran, dninar, 51 let. — Magovac Josip, sin posestnika, — Teichmeister Jožefa, žena čevljarja, 36 let. Tičar Barbara, dninarica, 74 let. — Pavšek Martin, delavec, 63 let. — Zakrajšek Ant., prosjak, 61 let, — Črnivc Uršula, žena delavca, 44 let. — Kolar Benedikt, sin služkinje, 1 dan. —• Reiner Franc, posestnik, 32 let. — Wagentrutz Marija, mestna uboga, 69 let.
lj Ob palca sta prišla 511etni pomožni delavec v »Učiteljski tiskarni« Jernej No-velli in 191etni Žagar pri Binderju Lovro Ovsenar. Novelli je vrtil kolo, ki poganja stroj kalander ter je prišel pri tem z levo roko med stroj, kateri mu je deloma odtrgal levi palec. Ovsenar je pa rezal na cirkularni žagi drva, pri tem mu je spodletelo, da je prišel z levo roko do žage, katera mu je razparala palec. Oba bosta dalj časa za delo nezmožna.
lj Lokal v prometnem kraju za pivnico se išče. Ponudbe pod šifro »Promet«, poste restante Ljubljana,
GLASBA
* »Novi akordi«, zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr, Goj-mir Krek. Vsebina 6. številke: 1. Fran Gerbič (Ljubljana) »Kam?« za en glas in klavir. — 2, Emil Hochreiter (Dunaj) »Val-ses nobles« III. za klavir. — 3. Ignacij Hladnik (Novomesto) »Meditacija« za orgle ali harmonij. — Gglasbeno-književna priloga. — Izhaja šestkrat na leto, tekom vsakega drugega meseca. Cena za leto 10 kron, za poi leta 5 K. Posamezni zvezki po 2 K.
Zadnje vesli.
POSL. KRAMAft O AVSTRIJSKI POLITIKI.
Praga. »Narodni Listy« prinašajo članek posl. Kramafa, v katerem poudarja, da je navažnejša zahteva politične taktike, voditi boj čeških strank samo proti eni fronti. Kramar izjavlja med drugim sledeče: Vnovič smo v kritičnem položaju. Bojujemo zelo nevaren boj, ogrožujemo življenske interese ostalih narodov in države, ki ima končno tudi druge skrbi kakor samo češki deželni zbor. V tem nevarnem trenotku naj bo naša edina skrb, da vse te faktorje vpoštevamo in ne gonimo Nemcem v naročje. — Kramar opisuje nadalje, kaj je Sturgkh vse storil za Čehe ter graja v vladi samo eno napako, namreč justičnega ministra Ilochen-burgerja. Čehi ne smejo nastopati proti vladi. Naša monarhija je v zelo težavnem zunanjem položaju, bolj kot kdaj prej. V tem usodnem trenotku hoče vlada pokazati svetu, da je dovolj močna, da more povečati armado, napolniti svojo blagajno in zgraditi strategične železnice, kjer so potrebne. To jc za monarhijo kategorični imperativ, prestižno vprašanje, v tem trenotku preprečujemo mi vso to z našo obstruk-cijo. Nemci se vesele trenutka, ko bodo mogli nahujskati vso mogočno to države proti nam, in to naj z našim postopanjem potrdimo, da bodo imeli prav? Naša politika mora vladarju in vsem odgovornim krogom dokazati, da naš hoj ni naperjen proti monarhiji, temveč samo in edino proti Nemcem na Češkem. In sedaj smo v času, za monarhijo zelo resnem, onemogočilf dolav-nost državnega zbora, no da bi preskrbeli državi na drug način, kar neob-
hodno rabi. Zato izjavlja, da bi z baronom Fuchsom glasoval, ako bi bil član kontrolne komisije državnih dolgov, za posojilo na državne zakladnice, da bi tako vsemu svetu pokazal, da boj Čehov ni naperjen proti kroni, državi ali vladi, temveč lc proti Nemcem na Češkem.
NEMŠKI RADIKALCI O ČEŠKO - NEMŠKI SPRAVI.
Litomerice. Dne 22. t. m. so tu zborovali nemški radikalci. Govorila sta Wolf in Pacher. Skleni'i so resolucijo, ki obsoja češko obstrukcijo, izjavili nemškim poslancem, osobito radikalcem, zaupnico, ker so odklanjali vladni predlog o spravi in pozvali poslance, da naj v boju za nemške pravice,na Češkem vztrajajo,
ZAHTEVE ČEŠKIH AGRARCEV.
Praga. V »Venkovu« izjavlja poslanec Sedlak, da je vlada hotela javno izjaviti, da razpiše volitve v češki deželni zbor. Češki agrarci so pa zahtevali obvezno obljubo, kdaj da se volitve razpišejo, kar se pa ni obljubilo od strank,
ŠVIHA LE TOŽI »NARODNE LISTE«.
Praga, »Čas« potrjuje, da je dr, Šviha praško sodišče naprosil, da naj se podaljša rok, da vloži tožbo proti »Narodnim Listom«, Sodišče bo najbrže podaljšalo rok,
NEMŠKI CESAR NA DUNAJU.
Dunaj. Nemški cesar só je danes na svojem potovanju na Krf pripeljal sem. Na kolodvoru ga je sprejel cesar z nadvojvodi. Cesarja sta sc srčno pozdravila, krepko sta si stresla roki in se dvakrat poljubila na lice. Nato sc je cesar Franc Jožef s cesarjem Viljemom peljal v Schönbrunn, kjer so nemškega cesarja pozdravile nadvojvodinje. Pred Scliönbrunnom so nemškega cesarja aklamirali pevci iz Lipskcga, ki so na izletu na Dunaju. Kmalu po dohodu v Schönbrunn je nemški cesar obiskal našega cesarja v njegovih prostorih. Nemški cesar se je pri našem cesarju dalje časa mudil. Naš cesar jc povabil nemškega cesarja na velike avstrijske vojaške vaje, ki bodo pod poveljstvom nadvojvode Frana Ferdinanda od 2. do 5. septembra med vzhodno štajersko mojo in ravnino ob Rabi. Nemški cesar sc že danes zvečer odpelje z Dunaja v Bonetke. Peljal se bo danes ponoči mimo Gradca in Ljubljane v Trst.
DEMONSTRACIJE V TRSTU,
Trst. Včeraj se je vršil v gledališču Fenice shod, sklican od Associatione patria, na katerem se je protestiralo z ozirom na dogodke v Revoltelli proti slovanskim napadom (?!) na italijanski značaj Trsta, Po zborovanju so hotele nekatere skupine Italijanov in Slovencev demonstrirati, a jih je policija razgnala,
V ZNAMENJU SVIHOVSTVA.
Heb. Tu se je vršil shod vsenem-cev. Bivši poslanec Stein je izjavil, tla se bo mogoče v kratkem času zvedelo za afero, enako Svihovi, tudi v nemškem taboru.
BAN SKERLETZ SABORSKI KANDIDAT V ZAGREBU.
Zagreb. Volilci koalicije so na volilnem sestanku v hotelu »Royal« sklenili v prvem zagrebškem okraju, kjer je bil pri zadnji volitvi izvoljen dr. Šurmin, kandidirati bana Škerleca. Danes opoldne je vodil grof Miroslav Kul-rner deputacijo, ki je banu ponudila mandat. Ban je kandidaturo sprejel.
IMENOVANJE NASTIČEVO.
Sarajevo. Gjorgje Nastič, ena glavnih oseb v svoječasnem veleizdajni-škem procesu in takratna desna roka drž. pravdniku, je imenovan za uradnika v ministrstvu zunanjih zadev.
SVETI OČE ZASLIŠAL SEKČNEGA NAČELNIKA NAŠEGA ZUNANJEGA MINI-STRSTVA.
Rim. Sveti oče je 21. t. m. zaslišal v avdijenci prvega sekčnega načelnika našega zunanjega ministrstva barona plem, Macchio.
ZADNJE NOVICE IZ ULSTRA.
London. Ministrski predsednik Asquith izjavlja v »Times«, da je gibanje' čet na Irskem le varnostna odredba. Čete se proti Ulstrcem ne bodo uporabile. Vest o ukazu, da se voditelji ulstrskega gibanja za-pro, ni resničn^t.
KRVAVE DEMONSTRACIJE V PARIZU.
Pariz. Pri vojaškem mirozovu so se vršili včeraj na pariških ulicah krvavi prizori. Množica jc demonstrirala proti vladi in Caillauxu ter kričala: Smrt morilcu! Policija jc potegnila sablje in z golimi sabljami udrihala po demonstrantih. Razvil so je krvav pretep. Več manifestantov je ranjenih s sabljami. Nato jc demonstrante naskočila republikanska garda in jih razganjala. Množice so se s klici proti vladi in Caillauxu še pozno v noč valile po ulicah.
LAŠKI ADMIRAL FAREVELLI UMRL.
Rim. Dne 22. t. m., ob 9. uri 25 minut e umrl admiral Faravelli, ki je poveljeval laškemu vojnemu brodovju ob laško-turški vojski. Kakor znano, je rajnik vodil L 1911 obstreljevanje Tripolisa.
TRGOVINSKA POGODBA Z GRŠKO.
Atene. Dne 21. t, m. se je vršilo v zunanjem ministrstvu predposvetovanje z av-stro-ogrskimi strokovnimi delegati, ki so došli sem, da se z grško vlado pogajajo o novi trgovinski pogodbi med Avstro-Ogr-sko in Grško. Posvetovanje je vodil grški zunanji minister dr. Streit,
ABDUL HAMID NA SMRTNI POSTELJI.
Carigrad. Bivši sultan Abdul Hamid
je tako bolan, da je vsak čas pričakovati najhujšega.
RAZREDNA LOTERIJA.
Dunaj. 300.000 K je zadelt št, 74.816, 10.000 K pa št. 29.158 in 93.918,
AFERA ZOISOVKE.
Gradec. Baronica Zois je jokajoč priznala, da je otroka Else Hirth podtaknila,
SMRTNA KOSA,
Gradec. Predstojnik historičnega seminara vseučiliški profesor Karol UhliF je umrl, star 60 let,
VELIKE GOLJUFIJE S POŠTNIMI NAKAZNICAMI.
Trst. Pri poštnem uradu Trst I. so izplačali, kot se je dognalo, tri ponarejene poštne nakaznice, ki so se glasile na 600 K, 800 K in 850 K ter bile naslovljene poštno ležeče na nekega Francesco Perich v Trstu. Nosile so oddajni pečat Pulj 3 ter jih je moral vtihotapiti v promet kak poštni uslužbenec, ki jih je ali sam ponaredil ali pa le pri goljufiji pomagal. Puljski poštni pečat je sicer ponarejen, a tako natančno, tla se od pravih težko razlikuje. Že pred šestimi leti so prišle v promet ponarejene poštno nakaznice s pulj-skim pečatom in je bila ena izmed njih za 800 kron izplačana v Gradcu. Ker sleparja takrat niso izsledili, sumijo, tla je tedanji ponarejevalec ponaredil tudi seda pjoštne nakaznice. Domnevajo, tla je isti človek naslovil še na razne druge poštne urade ponarejene poštne nakaznice, kar pa bodo skušali šele dognati.
SMRTNA OBSODBA.
Bolean. Na smrt je obsodila tukajšnja porota Henrika Prugga, ker je 13. decembra 1913 iz lakomnosti ubil v hlevu svojega strica, njegovo ženo Marijo Prugg pa v šestmesečno ječo, ker je možu pri umoru pomagala,
NESREČA V BENETKAH.
Benetke. Med potniki, ki so pri znan! nesreči utonili, se nahajate tudi dve Av-strijanki, gospa Kraus iz Galicije in Franca Bischof iz Ktwomeje.
OČE GLEDAL SMRTNO NESREČO SVOJEGA SINA.
Basei, Mladi, 19 let stari francoski avijatik Borrer se je pri poletu ubil. Njegov oče je bil navzoč pri njegovem smrtnem poletu.
VEČKRATNI MORILEC USMRČEN.
Frankfurt na M. Večkratni mori' lec žensk Hopf je bil danes usmrčen.
INŽENIR POTVARJALEC DENARJA.
Dunaj. Tu so zaprli inženirja Leo Borgerja iz Moravsko Ostravice, ki jo potvarjal 50kronske bankovce.
NEHVALEŽNI LJUDJE.
Sidney. Iz otoka Mallilkolo na No» vili Ilebridah se poroča, da so ontlotni domačini šest učiteljev misijonske postaje umorili in požrli.
Po svelo.
Rusija proti poljskim katoličanom. V
helmski guberniji, ki jo je ruska vlada odtrgala od Poljske, so bili odpravljeni za železniško osobje na vseh postajah katoliški prazniki, a uvedeni so pravoslavni. Železniški uradniki poljske narodnosti, ki so še ostali tam, bodo premeščeni, pa nadomeščeni z Rusi. V vzajemnih kreditnih društvih v helmski guberniji se sme poslovati le v ruščini.
Stene imajo ušesa. Stene dobivajo sedaj res ušesa. Amerikanci spravljajo namreč sedaj v trgovino majhen aparat, ki ima preprosto ime diktograph, ki pa je lahko najnevarnejše orožje kakega kriminalista ali detektiva. S pomočjo diktografov se more slišati v salonu, kaj se govori med služkinjami v kuhinji. S pomočjo diktografov morejo klepetuljo državni pravilniki in drugi podobni ljudje, z ogorčenjem ali odobravanjem zasledovati, kaj se šepeta ali godi v spalnicah ali drugihskrivnih kotili. S pomočjo tega kota se more v policijski pisarni zapisati, kaj se raz-govarjata dva zločinca, zaprta v samotni celici, kaj govori nepreviden državljan o policijskem recenzentu, ki preveč konfiscira ali pa o ministru, ki prc7
več spletkari ali o kakem knezu, ki mnogo brzojavlja. Prijetna je vsekakor misel, da se bo v doglednem času razvilo okoli nas omrežje nevidnih ali vsaj težko zasledljivih diktografskih žic, ki bodo interesentom izdajale naše tajne pogovore in dejanja. Iz pisarn, kjer se bo trgovec razgovarjal s svojim kom-panjonom bodo vodile tanke niti k slu-šalom, ki jih bo par hiš dalje zadovoljno držal konkurent na svojih zavihanih ušesih. Kdo bo siguren, da ni v kateremkoli lokalu skrit v steni aparat, ki zaznamuje vse govorice, ki niso za nepoklicana ušesa. Ne bo dolgo trajalo, ko bodo slušala popolnoma nepotrebna in bo diktograph zapisal tudi vse na košček papirja, kar bo sprejel. Potem bodo nemogoče vse skrivnosti! Res, lepe reči nas čakajo.
Marconijev teleion brez žice. Kakor poročajo iz Rima, je Marconi v zadnjem času napravil uspešne poizkuse s telefonskimi aparati brez žice. Poizkusi so se vršili na laških vojnih ladjah v Sredozemskem morju. Na širnem morju je bilo slišati razgovor z ladje na ladjo v razdalji 70 km. Marconi trdi, da je rešil problem radiotelefonije na velike daljave in upa aparate tako izpopolniti, da se bo čul glas še na večje oddaljenosti.
Nemci v kolegiju kardinalov. Ker so v Doslednih dveh letih umrli 4 kardinali-Nemci: kardinal dr. Nagi, dr. Fischer, dr. Katschtbaler in dr. Kopp, ni sedaj v svetem kolegiju kardinalov nobenega Nemca.
Novo sredstvo proti tuberkulozi. Profesor na genoveški kliniki Bruschet-tini je 20. t. m. v Bologni v svojem predavanju pojasnjeval svojo therapevsko metodo proti tuberkulozi ter izjavil, da more reči z mirno vestjo, da bo serum, ki ga je iznašel, rešil človeštvo te grozne bolezni.
Hvaležna vdova. Iz Ogrskega Starega grada poročajo, da je lani umrla vdova Mayer zapustila svojemu slugi Juriju Peck milijon kron.
Konec zemskih ostankov groia Ha-dika. Iz Šjofoka na Ogrskem se poroča: V alšolendvarski kapeli sv. Trojice so že 300 let hranili izvrstno ohranjeno mumijo zmagovalca nad Turki grofa Mihaela Hadika. Peštanski in dunajski muzeji so večkrat ponujali velike vsote za mumijo, a Alšolen-dvarci je niso hoteli dati, ker jim jc bila sveta in ljuba. Lani so mumijo preložili v stekleno krsto, da bi se še bolje ohranila; toda zgodilo se je ravno nasprotno: V stekleni krsti je mumija začela hitro razpadati in bila popolnoma uničena. Sedaj bodo Hadikove zemske ostanke pokopali.
Žrtve aviatike v Avstriji. Z zadnjo nezgodo v Aspernu, kjer sta se ponesrečila pretekli torek nadporočnik Eisner in četo-vodja Serna, je število smrtnih žrtev aviatike narastlo v Avstriji na 12, od katerih ni nič manj kot pet častnikov. Doslej so ponesrečili: Vincenc Wiesenbach junija 1911 v Dunajskem Novem mestu; nadporočnik pl. Petrovič novembra 1912 v Gorici; nadporočnik Edvard Nitter februarja 1913 v Fischamendu; stotnik Deodat An-drič maja 1913 v Mostarju; Franc Seidl junija 1913 v Aspernu; poročnik Oskar
IDudič julija 1913 v Sarajevu. Poleg teh sta se ponesrečila avstrijska pilota Rusjan pri Belgradu in Buchstatter pri Berolinu.
V varstvo neodrasle mladine. Szege-dinski mestni zbor je sprejel predlog, da se mladini pod 16 leti ne dovoli obisk kinematografskih predstav, razen v spremstvu komisije, sestoječe iz članov mladinske nadzorne oblasti, učiteljstva in policije. Za vsako zanemarjenje, oziroma prestopek te prepovedi so določene kazni za nadzoro-valne člane in lastnike kinematografov. Isti mestni zbor je obenem sprejel predlog, da se za mlade ljudni pod 18 leti prepove dviganje, oziroma izročanje poštnoležečih
Eiisem; taka pisma se smejo izročati mlado-etnim osebam le proti izkazu posmenega pooblastila od strani staršev ali njih namestnikov.
Žrtve viharja. V Varšavi je 19. t. m. odtrgal vihar z neke trinadstropne hiše streho ter jo zagnal na sosednjo enonad-stropno hišo, ki se je podrla in pokopala pod seboj neko žensko in dva otroka. Ponesrečence so izkopali iz razvalin težko ranjene, a še žive.
Samoumor odvetnika. Iz Draždanov pobegli advokat dr. Kurt Gassner se je 19.
)t. m. v parku v bližini ljudskega vrta v Li-bercih zastrupil.
Velika tatvina. Neznejii vlomilci so tirarju Bursigu v Plznu»ukradli dragocenosti za 30.000 K.
Jlli ste že odposlal položnico „Slovenski Straži"?
na bencinmolor sa proda, vse stoječe kot je, ali da se cela naprava ven vzame. Vso v najboijSem stanu. Obrniti se je: Franc Lenarčič, Nova vas pri Rakeku. 989
V službo se sprejme knj igovodkinj a
lepega vedenja, ki ima tudi nekoliko trgovskega znanja in je vajena trgovske kores-podence in strojepisja. Bolj priletna gdč. ima prednost. Vodila bi knjige in korespo-denco pri več kmetijskih zadrugah na Gorenjskem in ne daleč od železn. postaje.
Ponudbe s potrebnimi pojasnili na upravo .Slovenca' pod šifro: „Zadružna knjigo-vodkinja" št. 988.
Italijensko-slovenski slovar. Sestavil dr. Josip Valjavec. Vez, K 4.50. Katoliška Bukvama v Ljubljani, To je najpriročnejši laško-slovcnski slovar, ki jc poleg iega tudi izredno natančen, ker obsega poleg Ira-zeologije nad 40.000 besed. Slovar je tiskan z izredno finimi nalašč v ta namen naročenimi črkami ter jc jezikovno, kakor tudi tehnično na višku. Služil bo izvrstno v šolah ter bo tudi vsakemu zasebniku, ki je. nevešč ali tudi že vešč laškega jezika dobro došel.
Iskravec, Slovensko - laski slovarček.
K 3.—. Ker bo izšel Valjavčev slovensko-laški slovar šele čez nekaj let, je to edini slovensko-laški slovar, ki je na razpolago. Tudi ta slovar je obširen in natančen ter v splošnem prav priporočljiv,
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Pristopate k „Jugoslovani
Strokovni Zvezi"!
Tržise cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 21. marca 1914.
Gothska vzajemna zavarovalna banka Aa življenje. — Po približni določitvi je znašal 1. 1913., v 85. poslovnem letu banke, dospetek novih zavarovalnih vsot 77 milijonov mark. Po odštetju vseh odbitkov se je zvišalo skupno stanje pravih življenskih zavarovanj na 1170 milijonov mark. Tudi financialni uspeh poslednjega leta bo prav zadovoljiv, zlasti ker so vsote smrtnih slučajev bile za skoro 3 milijone nižje, nego prejšnjega leta. Zastopstvo za Kranjsko: Mihael K astner v Ljubljani.
985
Za vse blage, dokaze srčnega so-čut.a povodom bolezni in smrti nepozabne soproge, sestre in tete, gospe
por. Heidridi
kakor tudi za obilno častno spremstvo pri pogrebu predrage rajnice izrekajo najprisrčnejšo zahvalo
žalujoči sorski
Ljubljana, 23. suSca 1914.
Kurz ne cene
dne 21. marca 1914.
Državne rente.
4 % konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan.— jul.) 4'2°0 avstr. velj. papir, renta ifebr.—avg.) 4-2% avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 avstr. zlata renta, davit, prosta . . . 4°/o avstr. kronska renta (marec—sept.) 4°/0 av. kron renta izl. 1912 (junij—dec.)
4% ogr. renta v ziatu..........
4 % ogr. renta v kronah iz 1.1910. . . 4 Va°/o ogr. renta v kronah iz 1.1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranjsko dežemo posojilo iz 1.1888. 4 '/2% kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4 l/2°/o kranjske deželne banke.....
4% bosansko deželno posojilo.....
4% obveznice Rudolf, železnice . . . . 4 °/0 obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4°/0 drž. srečke iz 1.1860, po 500 gld. a. v. 4 »/o drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.18b4. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz L 1864. po 50 gld. a. v. 5°/o don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 3% avstr. zemij. kredit, srečke I. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz I, 1SS6. po 5 gld. Ljubljanske srečke po 20 gld. ......
Rudeči križ avstr. iz I. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz 1. 1882, po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz i. 1885. po 25 lir . .
Josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod . . . . Avstroogrska banka . . . . Angio-avsirijska banka . . . Dunaisko bančno društvo .
Jadranska banka.......
Ljubljanska kreditna banka
Union banka.......
Zivnostenska banka.....
Avstrijski Lloyd.......
Državna železnica......
južna železnica.......
Alpine............
Škod;1 ............
Valute.
20 fratihov 20 mark . Sterling . . Rubelj ,. .
K 1	h
83 ;	05
83	05
80 J	80
87	80
103 i 83	90 45
S3 98 1	35 G0
90	30
95	-
95	_
81	90
86	40
92	75
1(535	
442	—
680	—
350	_
271	50
282	—
242	—
58	_
52	50
31	25
46	_
16	—
225	10
29	—•
636	
1955	1 —
343	1 25
533	50
402	___
ti07	—
277	50
619	—
710	i 90
102	30
818	-
758	
19	1 07
23	54
24	04
252	1» 1
Pšenica za april 1914. . .	. 12 61
Pšenica za oktober 1914	. . 11-32
Rž april 1014......	. . 977
Rž za oktober ......	. . 8-7(5
Oves april 1914.....	7-56
Oves za oktober.....	. . 7-7«
Koruza za maj 1914 . . .	6'7'i)
Koruza za julij 1914 . . .	. . 6-87
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da jc naša ljubljena soproga, mati, sestra, teta, gospa
M&rtfa Dachs,
gostilničarka in poscstnica
včeraj 22. t. m. ob s/4 na 9. uro previdena s sv. zakramenti za umirajoče po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v torek ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Florijanska ulica št. 33 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakobu.
Ljubljana, dne 22. marca 191-1.
Rodbina Dachs -Vehar.
7r— - s-
'¿'i
Občinska hranilnica v Krškem, javlja pretužno vest, da je njen mnogoletni požrtvovalni član upravnega odbora in ravnateljstva, gospod
Ji ár'M ¿avifiiLí
trgovec, posestaiik itd.
danes ob 2. uri zjutraj nenadoma premino!. Pogreb bo dne 24. marca 1914 ob 4. uri r Bodi mu žemljica lahka.
Krško, dne 23. marca 1911
upravni g d bo:
Vsa tozadevna po nsnilo se t'ohe tudi v podružnici c. kr. pri v. nvs r. kredit, zavoda v Ljubljani.
tisssB&asHsissssss&g
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
danes ob 2. uri zjutraj, v 57. letu starosti nenadoma mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ranjkega bode v torek dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v četrtek dne 26. m. t. ob 8. uri v cerkvi sv. Križa v Krškem.
Predragega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev.
Krško, dne 22, marca 19U1.
Žalujoča rodbina.
C sni pokojnim zavoda.
SLUŽBODAJNIKI IN NAMEŠČENCI!
Zakonito pokojninsko zavarovanje nameščencev, ki je stopijo v veljavo s 1. jan. 1909, se izvršuje za Dalmacijo, Kran;sko in Primorsko po deželnem uradu pokojninskega zavoda v Trstu. Dasiravno pa je prebivalstvo teh deže! po ogromni večini slovenske in srbohrvatske narodnosti in dasiravno je tudi med zavarovanimi nameščenci . in njihovimi služboda:niki ve'iko število slovenskih in srbohrvatskih udeležencev, je vendar odbor deželnega urada tržaškega sestavljen tako, da ni med 11 odborniki sploh nobenega Slovana. Slovenski in hrvatski narod je pri upravi tako važnega javnega zavoda na svojih lastnih tleh brez vsakega vpHva.
In vendar je mogoče vsaj deloma izpre-neniti te za nas tako žalostne razmere. Treba je le naše skupne volje, izražene v pravilni obliki in v pravem času, treba je nastopiti pri volitvah za glavni zbor tržaškega deželnega urada z enotno, skupno kandidatno listo.
Ta prilika se nam nudi sedaj, ko so razpisane
VOLITVE ODPOST.ANCEV ZA GLAVNI ZBOR,
Čigar sestava bo odločilna za upravo zavoda v nada'jnih petih letih. Z ozirom na važnost teh volitev ie podpisani voTni odbor sestavil naradno kandidatno listo za skupini služboda'nikov in nameščencev vseh volilnih kategorij.
ČLANI POKOJNINSKEGA ZAVODA, NAMEŠČENCI IN SLUŽBODAJNIKI!
Glasujte vsi za kandidate, ki Vam jih predlagamo, vsako cepljenje glasov škoduje; priporočamo Vam pa, da glasovnic ne izpolnite sami, ampak da jih nepopisane in nezalepljene v posebnih ovoiih vpošljete nam, in sicer na naslov: Dr. Edvard Slavik, odvetnik in deželni poslanec v Trstu. Podpisani odbor prevzame pravilno izpolnitev glasovnic in njih pravočasno izročitev volilni komisiji.
Glasovnice naj se nam vpošljejo brez vsakega odloga, kajti volitve se vršijo že 29. marca t. 1.
NARODNI VOL. ODBOR V TRSTU. KATEGORIJA D & A ("prosti poklici, kmetijstvo, gozdarstvo).
Kandidatna lisAa za skupino službodajnikov
(zelene glasovnice).
Dr. Edvard Slavik, odvetnik, Trst. Franc Prime, trgovec, Trst. Dr. Maks Ober-snel, ravnatelj, Trst. Dr. Karel Podgornik, odvetnik, Gorica.
Za skupino nameščencev
(bele glasovnice).
Anton Trtnik, uradnik, Trst. Fran Kravos, uradnik, Trst. Anton Sluga, uradnik, Trst. Karel Tomšič, obč. tajnik, Postojna.
KATEGORIJA C
(trgovina in promet).
Kandidatna lista za skupino službodajnikov
(zelene glasovnice).
Ivan Bonač, knjigovez, Ljubljana. Fr. Abram, sodar, Trst. Franc Hmelak, trgovec, Trst. Tomaž Gruden, trgovec, Nabre-žina. Ivan Šutej, trgovec, Jelendol. Ivan Knez, ve'etržec Ljubljana. Anton Radovič, kamnosek, Nabrežina. Karel Dvornik, trgovec, Split. Franc Jurca, ve^tržec, Postojna. Franc Hainrihar, veletržec, Školja Loka.
Za skupino nameščencev
(bele glasovnice).
Vekoslav Chladek, tajnik, Radovljica. Franc Jurca, tajnik, Vrhnika. Albin Pečar, uradnik, Ljubljana. Juraj Peric, knjigovodja, Zadar. Ljubomir Petrič, knjigovodia, Split. Alojzij Pirnat, trgovski potnik, Ljubljana. Franc Rus, uradnik, Trst. Anton Stanislav Sancin, uradnik, Skedenj. Hum-bert Maurin, uradnik, Trst. Josip Šorn, pisarniški vodja, Trst.
KATEGORIJA B
(ve'eindustrija in obrt).
Kandidatna lista za skupino službodajniko\
(zelene glasovnice).
Dragotin Hribar, lastnik tiskarne, Ljubljana. Ivan Ogrin, stavbni podjetnik, Ljubljana. Ivan Caharija, lastnik kamnolomov, Nabrežina. Josip Lončarič, stavbni podjetnik, Ljubljana.
uinMiiintiimniiiiiiNnii
nnninnnninmnii
Za skupino nameščencev
(bele g'asovnice).
Srečko Bartel, disponenl, Trst. Ant. Podbršček, uradnik, Trst. Josip Durcik, uradnik, Trst. Miian Jenčič, ravnatelj, Mengeš.
KNJIGOTRŽTVO.
Nalezljive o roške bolezni v sliki in besedi. Za šolo in dom priredil dr. Demcter vitez Bleiweis Trsteniški. Cena stenski sliki na poltrdem papirju s platnenim robom 4 K.
Na tej poučni tabe'i so v s'iki in besedi natančno obrazložene lahke in nevarne otroške nalezljive bolezni. Kdor bo prebral pouk o bolezni in pogledal sliko, bo na prvi pogled spoznal, ali ima otrok ošpice, škrlatinko a'i kako drugo bc'ozen. Glavne znake vsake bolezni namreč lahko vsak razločuje. Te koristne tabele bi ne smelo manjkati v nobeni šoli, društvu in večji družini. Ker je ravno sedaj čas, ko se najbol; gosto pojavljajo otročje bolezni, naj vsak, kdor ima otroke, poseže po zgoraj označeni tabeli, ki se dobi in naroča v
»Katoliški Bukvami« v Ljub'jani.
•PORODNIŠNICA. J LtJUBLXJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 1 ^zd!wn!k:priharij-Dr- FR. DERGANC
Pater F. E. Hiter,
provincijal in zdravnik-vodi-telj v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, je uporabljal tinkturo za želodec, lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, z dobrim uspehom pri prehlajenju želodca in črevesja, kakor tudi pri obolenju jeter. — Steklenica 20 vinarjev.
NaroČila sprejema lekarna
O. Piccoli
Ljubljana.
zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje'moč in zdravje.
Vzorec 4 steklcnice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
Br. Novakovič
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
LJ&alt)$j«ih*t«a-. 263i
iiiiuMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nova
še 6 let davka prosta, zraven hiše 2 lepa nova hleva, velik vrt s sadnim drovjeni, poleg tega 2 njivi in 2 gozda. Vse v najlepši legi, za obrtnika najbolj pripravno, se takoj pod zelo ugodnimi pogoji proda. Vpraša naj se posestnika Franc Travnika, h. št. 42 v Trebnjem, Dolenjsko.
se odda v Naklem pri Kranju, z več sobami dvema kuhinjama in vrtom, skupno ali posamezni prostori. Poslopje je enonadstropno, poleg državne ceste v neposredni bližini cerkve in kolodvora. Primerno za kako obrt ali kakega duhovnika v pokoju. Vprašati je pri V nko črnilec, posestnik Naklo pri Kranju ŠL 46.	898
polnomasten. jako fini se dobi zelo poceni v mlekarni Ivan Vidmar, Črni vrh nad Idrijo.
V najem se da
946
s stanovanjem, trgovino in vsemi potrebnimi shrambami v Doba ob državni cesti na prometnem kraju s 1. junijem 1914. Poizve se pri lastniku Antonn Videmšek v Dobu pri Domžalah.
Izpraznjena je služba
v škoijl Loki. Nastop sredi junija. Prošnje je vložiti do 3. aprila pri župnem urada v Škofjl Loki.
CT3CZJCZJCZ3I_II_"II-ICZH
z opeko krita in z malim vrtom, se iz prosta roke proda v Višnji gori. Zelo pripravna je za vsakega obrtnika ali vpokojenca. Več se izve v Višnji gori štev. 48.	977
¿miiiiiiiiimmiiii.......................................................
1 1. vrsta K 5 50	r^PT	1
| 2. vrsta K 6-50	-¡Ba^s*	=
I Nikaka prevara!	¡
I Ne zamenjavajte z enakimi ponudbami! |
30.000 parov
Med bralco fcega
lista razdelimo uv»vvv fiatuv hih in delavnih, elegantnih čevljev na zadrgo iz najboljšega trpežnega usnja z dobro podkovanimi podplati, kakor kaže slika, za dober glas našo tvruke. Plača se samo delo t. J. K 5*50 za 1. vrsto moških ali ženskih čevljev. 2. vrsta moških ali ženskih čevljev na zadrgo za nedolje in praznike z višjimi potami par za K 6*60. Pošljemo vsakomu po želji. Zamena do-voliena, torej nikak riziko! Po povzetju pošlje pri o. kr. trgovskem sodišču protOKolirana razpošiljal nI ca čevljev
Franc Humann. Dunaj, Aioisgasse 3/10 R.
Vaše priporočilo nam prinese korist. Tisoče priznulnih pisem. Krščanska svotovna tvrdka.
=
1 I
902
niiiiiiiiiiiiiiiiiinmiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
Popravilo kaplamje na "^B^a $ a h
se odda potom
zmanlšraine družbe 1
za zidarska, mizarska in pečarska dela dne 2. aprila t. 1. ob 10. uri S
za zidarska, mizarska in pečarska dela dne 2. aprila t. 1. ob 10. uri
dopoludne v kaplaniji na Vačah. Delo cenjeno nad 2500 K. Načrti in proračun na vpogled na licu mesta.	954
Stavbinski odbor.

Velika peščena obal. Dnevna zveza z Reko.
834 (10)
WRXKMIfVffiMUBMtfjIrKI M.4 A
(otok Krk, Istra)
morsko kopališče |
Morsko dno plitvo in čisto. — Čisto morje. — Moderno urejeni \ hoteli, sobe v privatnih hišah.	;
Prospekti zastonj. *
Uprava kopališča. :

» • ».» i. »
Spomladne modele
n die in Hice
Ljubljana, Pred Škofijo 19.
Za gospode in dečke
največja izbera
najnovejšega kroja. Priznano najnižje cene.
Solidna postrežba! 2734 Solidna postrežba!
Sukno, volneno blago, vse vrste pe-rilno blago, šifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo moško pe-:: rilo se dobi po najnižjih cenah ::
v manufakturni modni trgovini
Oslelte si zalogo, zahtevajte vzorce
LJubljana
Sv Petro cesta 4
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.