L. TftOHA 1-7-4'-122 SEATON ST., TORONTO, 2.
Boj prati faSma; j« boj vsakega poit—cga rodoljo-In; vsakega dtltvct in do-lark« — pač vsakega bro* izjene na politično, narodno ali pa versko pripada*««!
$3.00 ________1.75
CENA
Za Kanado in USA. Za eno leto Za pol leta

206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Enter«! as second class matter at the Poet Office Dept. Ottawa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV	V . . . • •
Vol. 2. No. 74.		Priče 5c.	TORONTO, ONTARIO FRIRAY, AUGUST 18, 1944	Priče 5 c. Let. 2. Št. 74
ZAVEZNIŠKA ARMADA VSTANOVILA FRONTO V JUŽNI FRANCIJI
Bojna črta se razteza 120 milj med Toulon in San Remo. Odmev zavezniških topov se sliši v Parizu
Zavezniški stan v Franciji, 16 avg. — Močni odelki kopnene in padalne zavezniške armade, so včeraj izvršili vpad v južno Francijo med Toulon in San Remo, vzhodno mesta Niče. Predno se je izkrcala armada na francosko obrežje, zavezniška mornarica je obstreljevala obrežne utrdbe nekoliko ur, kakor tudi močni odelki bobnikov, so zaporedoma bombardirali močne položaje sovražnih sil. Napram poročilu nad 10 tisoč padalnih žet, se je spustilo iz bojnih letal daleč v zaledju ob obrežju južne Francije.
Nove bojne črte v Franciji je namen prebita skozi Vichy in se spojiti s zavezniškimi armadami v zapadni Franciji, katere točasno prodirajo proti Parizu.
Kanadski in britski odelki, ki so prednedavnim prebili sovražno črto ob Caen, se približujejo predmestju Fa-laise in z tem ogrožajo popolno obkolitev sovražnih sil pri Conde, Flers in La Fier-te, katerih se računa nekako okrog 50 tisoč. Isto poročilo
nadalje pravi, da sovražne izgube znašajo v Normandiji okrog 300 tisoč mož, vjetih, ranjenih in pobitih, ter ogromna vojna oprema.
Odmev zavezniškega topništva, je slišati v Parizu. Ameriške čete, prodirajo v okrajih Dreux in Chartres, mesta odaljena 40 do 43 milj od Pariza.
Z vstanovitvijo južne bojne črte v Franciji, položaj zavezniških armad ne samo z naglico izpreminja celoten uspeh napredovanja, ampak tudi razdvaja sovražne sile v Franciji med dve bojni črti. Posamezni krogi napovedujejo padec Pariza v kratkem, kakor tudi hitrejši napredek zavezniške armade v južni Franciji.
made na Vratih Vzhodne Prusije
Oddelki maršala Koneva pobili zadnji mesec 140.000 sovražnih vojakov in vjeli 32 tisoč. Celotne izgube sovražnika znašajo od 23 junija okrog en milijon na vzhodni bojni črti.
Moskva — Poročilo iz glavnega stana Rdeče Armade naznanja, da so oddelki Rdeče Armade prekoračili reko Biebrza v zapadni Poljski in so se z tem približali na 15 milj dolgi bojni črti ob meji vzhodne Prusije. Reka Biebrza je bila poslednja vodna zapreka pred vzhodno Prusijo. Posamezni krogi napovedujejo, da začne invazija vzhodne Prusije v nekaj dneh.
Oddelki pod poveljstvom
POZDRAVLJENI DELEGATI IN DELEGATINJE
DRUGE REDNE KONVENCIJE ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV
STRAŠNO NEURJE SASKATGHEWANU
V
Kasamack, Sask. — Zadnjega tedna je divjalo strašno neurje v tej okolici. Prav močno je prizadeto to mesto in je skoraj vse poslopje bilo podrto. Neurje je zajelo prostor 18 milj v dolžino in 3 milje na široko, ter je prizadelo škodo, katero se računa nad dva milijona dolarjev.
Sreča je bila v tem, da kljub strašnemu neurju, ni bilo večjih žrtev. Od 17 ranjenih, tri osebe so podlegle poškodbam pozneje v bolnišnici.
Vlada je odobrila pomoč prizadetim 50 tisoč dolarjev v hrani, obleki, ter tudi drugimi sredstvi posebno za izgraditev in popravilo stanovanj. Na lice mesta je bilo poslano 200 vojakov, da pomagajo očistiti podrta poslopja in izgraditi nova.
Dobrodelne organizacije so na delu v zbiranju pomoči prizadetim družinam in ljudstvu v splošnem.
Močna Ameriška armada na Pacifiku
Bremerton, Wash. — Predsednik Roosevelt, ki se je mudil več časa na- Pacifiškem otočju in medtem obiskal poveljnike ameriške armade, je v svojem govoru po radio, ko je dospel v to mesto, dejal, da ima Amerika oboroženo silo čez milijon mož na Pacifiku. Ta bo zdrobila japonsko silo in prinesla svobodo ljudstvom Filipinskih otokov, Koreje, Mandžurije, Kitajske, Indo-kine, Siama, Jave, Nove Gvineje in drugih otokov.
Roosevelt je temu dodal, da Amerika mora dobiti mornariške in letalske baze v bližini Japonske v interesu svoje lastne zaščite, kakor tudi nevarnosti držav zapadne hemisfire. Omenil je, da bo vzelo več let, preden Japonska pride v društvo civiliziranih narodov, dasi pa vojna mora biti zaključena na Pacifiku s popolnim porazom japonske oborožene sile.
Jutri začne zasedanje druge redne Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev. Dele gati in delegatinje so prišli iz bližnjih in daljnjih našel bin, ki bodo podali poročila o delovanju odsekov za preteklo leto. Celotni napredek v tem oziru je dosegel 200 odstotkov po številu vstano-vljenih odsekov in članstvu Zveze v primeru za času prve redne konvencije lanskega leta.
Na dnevnem redu Konvencije poleg organizacijskih vprašanj, treznega smotra o dosedanjem napredku in nedostatkih, so nadaljna vprašanja o večji pomoči naši novi domovini, Narodnoosvobodilni in partizanski armadi pod neustrašenim vodstvom maršala Tita, kakor tudi podkrepitev dela na polju bratskega edinstva
Denarna pomoč povrnjenim vojakom
Ottawa — Zadnjega tedna vladna zbornica na priporočilo premiera Kinga, je1 sprejela zelo važno zakonsko lestvico ,ki določa v sorazmerju službe let, kakor tudi ali je bila služba ono stran Atlantika na bojni črti, ali drugih bojnih črtah, denarno pomoč povrnjenim vojakom obojega spola.
Tako naprimer vojak, ki je služil eno leto v Kanadi dve leti na ono stran Atlantika, bo dobil $1.122.00 Zakonska lestvica določa izjemo med vojaki v aktivni službi, oziroma onimi, ki so na bojni črta in pa v zaledju. Zatem določa tudi izjemo izmed vojakov v zaledju no ono stran Atlantika in v Kanadi.
Za oženj ene je določena sicer večja vsota s ozirom na število otrok. Z tem je vsekakor rešeno vprašanje povrnjenim vojakom predno se bodo vposlili in si zagotovili nadaljni življenjski obstanek.
SLOVENCI IZ HAMILTONA POSLALI $300.00
Hamilton — Preteklo nedeljo, namreč 13 avgusta, Slovenci v Hamiltonu so priredili piknik v prid pomoči Narodno-osvobodilni vojski in narodom Jugoslavije. Vdeležba je bila izvrstna, kakor tudi celotni dobiček piknika, kateri znaša $300.-00.
Denar je odposlan Združenemu Odboru v Toronto. Obširnejše poročilo o pikniku v prihodnji izdaji, ured.
med Slovenci, Hrvati, Srbi ter vsimi drugimi narodnimi skupinami za skorajšno zmago nad fašizmont in pa pošteno in pravično preureditev povojnega sveta.
V tem duhu narodnega dela pozdravljamo delegate in delegatinje druge redne Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, ter ji želimo obilo uspeha.
Združeni naprej do zmage, srečnejše in svobodne bodočnosti !
Uredništvo Edinosti.
maršala Roko$ovskega so z uspehom odbili nacistični protinapad v predmestju Praga, industrijsko področje glavnega mesta Poljske, Waršave, kjer so v teku lju-te bitke in so vjdni znaki, da sledi naval na glavno mesto po Rdeči Armadi, katera se nahaja nekih 11 milj od glavnega mesta.
Na baltiškem področju, kjer se nahaja 300.000 sovražnih sil v pasti, jim je z daljšim napredovanjem ode-lkov Rdeče Armade proti Rigi, popolnoma presekana pot za umik.
Isto poročilo pravi, da so oddelki maršala Koneva v zadnjem mesecu pobili 140.000 sovražnih vojakov in vjeli pa 32.000. Celothe izgube nacističnih sil od 23 junija s začetkom poletne ofenzive Rdeče Armade znašajo okrog enega milijona.
Medtem značilno je, ko je zadnjega tedna general von Polius, poveljnik poraženih nacističnih sil pri Stalingradu, potom radia našlo vil nemške- vojake in ljudst, vo v splošnem, da strmoglavi
znake večjih vojnih operacij povsod. Medtem so tudi sicer iz neuradnih krogov dozdevanja, da se vstanovi bojna črta preko Dalmacije na jugoslovanskem ozemlju.
Prej napovedovana "evropska trdnjava" poka. Streli se slišijo v Parizu, Waršava pred padcem, salitetni priveski trepetajo, ljudski odpor narašča z naglico v Franciji, Slovaški, Italiji in Jugoslaviji-
PREMIER KING NAPOVEDAL BORBO TORIJEVCEM
ZASTAVA IN HIMNA NA RAZSPRAVI V POSLANSKI ZBORNICI
Ottawa — Zadnjega tedna se je vodila posebej vroča debata med premierom Kin-gom in torijevci. Slednji so kot znano vred z Blok Popu-laire in Union Nationale, na-zoperni Kingovi politiki za neodvisnost Kanade. Torijevci vred z omenjenimi strankami si prizadevajo zaseči oblast na podlagi kanadske neodvisnosti, rasne mržnje in nacionalnega ra-zedinjevanja.
Posebno vroča debata je sledila potem, ko je premier King sprožil vprašanje o kanadski himni in tudi zastavi. Namreč v Kanadi se je vpo-števalo kot himno "God Save The King" dasi je to himna Vel. Britanije, namreč Britanske Zveze. Mr. King v svojem odgovoru pravi, "kanadski narod želi priznanje
Borbe v Jugoslaviji
NA VEČ KRAJIH JE ZAVSTAVLJEN PROMET IN JE V TEKU LJUTA BITKA NA CELI ČRTI
London — Poročilo iz glavnega stana maršala Tita, pravi, da so ljute bitke v teku na vsih glavnih točkah bojne črte v Jugoslaviji. Odelki Narodno-osvobodilne vojske so v ofenzivi na 70 milj raztegnjeni bojni črti med Skopi jem in Kraljevem Srbiji, železniški promet
NACIJSKI ZLOČINI V POUSKI
Moskva — V mestu Lu-blin se je zbralo 25 tisoč prebivalcev na poziv odbora za narodno osvobojenje Poljske. Množična demonstracija se je vršila v znaku neumrljivega spomina tisočev nedolžnih žrtev pomor-jenih ne daleč tega mesta posebej zato pripravljena koncentracijska kempa z strani nacijskih zločineev.
Množično demontracijo je predvodil župnik Krusinsky, ter so prepevane razne cerkvene pesmi med molitvami. Nastal pa je grozni prizor ko so prispeli pred ogromni grob v katerem so tisoči zakopani, ki so bili na nečlo
v______ - +
.	. . med tema dvema mestoma
vo v splosnem. da strmoglavi • p0p0in0ma prekinjen, ter Hitlerjev režim, kot odgo 11e Z(jroblien odpor na tej vornim faktorjem za ogromne izgube nemške armade
in popolno katastrofo. Von Polius v svojem govoru pravi, da je vojna za Nemčijo že izgubljena. Največje zasluge gredo Hitlerju za poraz. Toda, da se odvrne še večja in popolna katastrofa, potrebno je strmoglaviti Hitlerjev režim in z tem sprečiti nadaljno krvoproli-tje in pa težke posledice za nemški narod, ki bo moral prizadeto drugim narodom, poravnati ogromno škodo Celoten položaj točasno bojnih črt na vzhodu, za-padu in jugu, kaže vidne
Borba partizanov v FRANCIJI
London — Francoski domoljubi so pri mestu Paim-pol obkolili 1,500 Nemcev, ter v severni Britany okupirali 14 mest.
... ^ ------------- Iz zanesljivih virov trdijo
veški način mučeni. Grob so vesti, da je partizanska ak-morali odkriti nemški vjet-1 toivnost zasegla večji raz-
miki, na kar so mnoge ženske padale v omedljevico in nastal je jok med množico.
Poljski odbor Narodnega Osvobojenja je na vidnem mestu postavil nadpis ki pravi: "Milijonom žrtev u-morjenih po nemških kriminalcih v Maidaneku (konce-tracijsko taborišče).
ŽUPANIČ 0 NOVI ENOTNOSTI
Poročevalec partizanskega časopisa "Slovenski poročevalec" se je nedavno na osvobojenem teritoriju Jugoslavije pogovarjal z Dr. Ni-ko Zupaničem, bivšim ministrom in sveučilišnim profesorjem ter je iz tega pogovora objavil sledeče vtise o sedajnih razmerah:
"Slovenski kmet" je dejal Zupanič, "čuti razvijanje svojih sil in nove demokratske oblasti ki na njem sloni. Pred 1941 je bila jugoslovanska ideja neizdržljiva. Nova Jugoslavija je okrepila osvobodilni boj in danes v tem boju ni političarjev. ki bi svojo delavnost usmerjali
mah v okrajih Mauleon Olo-ron v južnozapadni Franciji ob španski meji. Glavni cilj večjega odpora francoskih rodoljubov na tem kraju je, zasesti glavni stan gestapov-cev v Mont de Marsan.
Militarni krogi v Madridu računajo, da so Nemci skon-centrirali 300 tisoč rezervisr tov z namenom zdrobiti odpor francoskih partizanov v teh krajih v zadnja dva dneva. Poročilo ne pove, da je prišlo do večjih bitk v teh krajih.
Za ugotoviti je, da so francoski partizani postali zelo aktivni po hribovitih krajih in v tem oziru dokaj posnemajo svoje tovariše v borbi Partizane v Jugoslaviji.
proti drugim ali izkoriščali enega v drugega korist.
"Nova jugoslovanska enotnost se raja. On ki ljubi svojo domovino in svobodo mora pristopiti v vrste Titove Narodne-osvobodilne vojske. Osvobodilna fronta nas je izpremenila v narod herojev. Lažje bo sedaj jugo-slovanom braniti svoje interese pred zavezniki, kot v prepšnji vojni".
je zdrobljen odpor na tej točki Nemcev, Bolgarov in Četnikov.
Večje bitke so bili v teku zadnjega tedna v Slavoniji.
ODPOR V SLOVAŠKI NARAŠČA
London — Z naglim pri-bližavanjem Rdeče Armade Čehoslovaški meji, narašča odpor Slovakov in Čehov. Podtalno gibanje narašča in na več krajih je beleženo zadnjega tedna, kjer je prišlo do močnega odpora naro-' da proti okupatorskih sil. Odpor zlasti narašča v obmejnih krajih, kjer patrioti-čni odelki ovirajo promet po železniški progi in raznih drugih skladiščih izvršujejo sabotažo. Slovaški vojaki, ki so bili nasilno mobilizirani v nacijsko armado, prehajajo na stran narodno borbenih odelkov v Slovaški.
Narodni odbor se je posebno razširil po celi Slovaški, pred katerim že trepetajo okupatorske sile in njihovi salitetni priveski v Bratislavi. Vsled vse večjega narodnega odpora v Slovaški, naznanjeno je obsedno stanje. Borba na posameznih krajih je zavzela tak obseg, da so okupatorske oblasti prisiljene poslati večje vojaške odelke proti upornikom. To pa najbrž ne zaustavi narodni revolt že radi dejstva, da so odelki Rdeče Armade in odelki Čehoslovaških domoljubov vred z Rdečo Armado, na pragu.
25 MILJ V NOTRAJNOSTI FRANCIJE
Rim — Zavezniška armada je po najnovejšem poročilu napredovala v južni Franciji 25 milj, ter osvobodila 500 četvornih milj francoskega ozemlja.
Napredovanje zavezniške armade je močno podprto po zavezniški zračni sili. Krdela bombnikov zaporedoma bombardirajo sovražne utrdbe na več krajih ob obrežju, kakor tudi na znotraj francoskega ozemlja v južni Franciji .
Prav močno je prizadeta železniška postaja Leposavice in Slatina. Vničena je lokomotiva in okrog 100 prometnih vagonov, ki so bili na-tovarjeni z hrano na potu za Nemčijo. Precejšna količina hrane je ob tej priložnosti zapljenjena in pozneje razdeljena med bližnje prebivalstvo.
V Dalmaciji in Črnigori, odelki Narodno-osvobodilne vojske so na nekoliko krajih pognali sovražnika iz njegovih položajev, ter pobili večje število sovražnih vojakov.
Macedonski odelki pod poveljstvom maršala Tita, so prebili sovražno črto na ju-goslovansko-grški meji, ter se združili z grškimi partizani.
Iz glavnega stana maršala Tita, je istočasno naznanjeno, da so slovenski partizani razstrelili tunel pri Šmarju in z tem zavstavili promet med ljubljano-Jesenice progi. Zavstavljen je bil promet med Ljubljano-Trstom in Ljubljano-Zagreb.
Nadalje vesti trdijo, da so zelo ljute bitke v teku na važnejših področjih med Na-rodno-osvobodilno vojsko, Nemcev, vstašev in četnikov. Toda odelki Narodno-osvobodilne vojske z večjimi zalogami orožja z uspehom vodijo bitko proti sovražnih sil.
NEMCI SE UPIRAJO PRED WARŠAV0M
Moskva — Napram tukaj-šnemu poročilu, Nemci so vrgli večje rezervne odelke, kakor tudi večje število tankov in brzometnih topov v protinapad pri Waršavi. Kot znano odelki Rdeče Armade se nahajajo nekih 11 milj od glavnega mesta Poljske. Na znotraj Waršave, napram poročilom iz drugih virov, so v odporu poljski "patrioti", kateri pozivajo za pomoč.
Precej zvita poteza z strani poljskih "patriotov" pod vodstvom nekega po imenu Bor, kateri je dvignil ljudstvo na odpor, če tudi je vnaprej vedel, da napredovanje Rdeče Armade, ni napredovanje po tlakirani cesti z venci prepleteni, ampak da so precej poučeni poleg tega tudi Nemci, kaj je bil namen "patriota" Bor. Za ugotoviti je, da ni bil drugi namen, kakor pred svetom dokazati češ, mi smo osvobodili Pol.is-sko, kakor tudi pripraviti podlago za povrnitev na oblast krogov ubežne reakcije iz Londona.
njegove nacionalnosti kar ga tudi pripada". V kolikor se tiče himne "God Save The King", jo moramo spoštovati kot himno Britske Zveze, namreč kjer koli je priznan britanski kralj. Toda, kot Kanadčan, čutim za potrebno, da se poje poleg tega "O Canada", je dodal Mr. King.
Govor premierja Kinga, se smatra kot odgovor premieru provincije Ontario, Mr. Drew, kateri je v zadnjem govoru žigosal vlado premiera Kinga, kot stran-potje v državnih zadevah. Nobenega dvoma ni, da so torijevci zelo nasprotni Kingovi vladi ne samo radi himne in zastave, ter nacionalne neodvisnosti, marveč proti povojni kooperaciji na podlagi daljših kreditov za izgraditev opuštošene Evrope.
Kanada v uradnih zadevah vporablja kot zastavo Union Jack, kar pa ni kanadska zastava, marveč Z-veze Britanskih Dominionov. Kanadska vojaki ono stran Atlantika, so pod svojo' zastavo in vsled tega je tudi temvečja želja naroda v splošnem, da je priznan kot neodvisna nacionalnost.
Mr. King je izrazil nado, da bo vprašanje kanadske zastave rešeno enkrat po vojni, ter napovedal borbo torijevcev po vprašanju narodnega edinstva.
Sestanek Churchilla in Tita
Rim, 15 avg. — Napram tukajšnim vestem, sta se zadnjega tedna sestala maršal Tito in premier Churchill. Poleg nekaterih britskih in ameriških višjih uradnikov, sestanku je prisostoval dr. Ivan šubašič, premier nove jugoslavanske vlade.
Uradno poročilo o sestanku ne pove ničesar o čemu se je vršil pogovor. Toda vsi uradni krogi smatrajo sestanek med maršalom Titom in premierom Churchillom, posebne važnosti glede vojnih operacij v južni Evropi.
Vsekakor dozdeva se, da se je pogovor vršil med obema državnikoma na podlagi enotnega načrta in koordinacije vojnih operacij proti Hitlerjeve Nemčije. Na-rodno-osvobodilna armada pod vodstvom maršala Tita z pomočjo orožja od zaveznikov, bo igrala važno in celo odločujočo vlogo za poraz hitlerizma.
Napram razlagi britskega časopisja, sestanek Churchilla in Tita lahko pomeni v cilju večjih bodočih akcij v južni Evropi! V tem slučaju pravi britsko časopisje, maršal Tito bo en od glavnih zavezniških poveljnikov.
ZMAGA JE NAŠA PRAVI VELEBIT
London — Redni dopisnik Novosti, Mr. Eric Cook, pravi da je imel pogovor z generalom Velebitom, kateri se nahaja v Londonu z svrhom, da organizira redno dostavi-tev orožja, medecinskih potrebščin, hrano in obleko, za pomoč Narodno-osvobodilni vojski in narodom Jugoslavije. General Velebit, pravi Cook, je imel pogovor z premierom Churchillom v prisotnosti ministra narodne obrambe začasne vlade maršala Tita.
General Velebit, med drugim pravi: Zmaga je naša, namreč na naši strani"! Zaeno se je pohvalno izrazil o narodu Vel. Britanije.
"EDINOST
si
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Regintered in the Re»istry Office for the C*ty ti Toronto oo the 25th dajr of Jun«, 1442, as No. 47989 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide S t. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Porast unijskega gibanja
znake z veSf perspektivami in reformami za izboljšanje sod j Ilnih razmer, ter tako tudi P-v posebno Pred delavce da zaščitijo samih sebe m svoj zivljenjski obsta nelc To'zmorejo doseči le z močnim ^skim pokretom, k bo zmožen postaviti celotna vprašanja k ^boljsanju de lavskih razmer in delovnih predpogojev, pred odgovorne oblasti in javno mnenje v splošnem.
Da so na razumeli potrebo svojega unijskega pokreta zlasti Tte^ deželi? kjer se j e skušalopod P-tvezo kom-panijskih unij razediniti delavske .^te in z tem seveda
niihovo združeno moč v resnično delavskin unijan, ram SričajYo naslednji podatki o porastu umjskega pokreta* v poslanski zbornici, ki so bili obenem zelo vroč pred-
met debate.
Naprimer: V letu 1939 Jtevilo unijskih delavcem* znašalo 358,967; 1940 362 223; 1941 461681 1942 c i q oqa . iq43 600 000 V letu 1944 to število se je avig nito na 800 000 organiziranih unijskih delavcev.
Ti podatki če tudi najbrž bolj površni, nam kažejo V kratkem sorazmerju porast unijeskega gibanja, k jub rnno^številnim o^iram proti resničnega unijskega pokre-ta z sranTkompanijskih unij. Z vztrajnostjo in samozavestjo neumornega delovanja v raznih industrijskih rudarskih i?n gozdnih področjih, delavci so zmagali. Priznana ienjSiova unija, kot resnično predstavništvo zai posredovan e med delavci in kompanijo v vseh zadevah, ki se tičijo tako produkcije, kakor tudi mezdne lestvice.
Večji del unijskega pokreta je priključen kot znano CIO ali pa Canadian Congres of Labor. Poleg tega je unijskfpokret prišljučen tudi AFL. toda z manjšim ste-
vilom članstva.
Porast unijskega pokreta je tem značilnejše ker če Hplavci organizirani so ne le močan faktor v delavsKin zadevah ampak tudi zadevah, ki se tičejo delovnega limtetva' v Tplošnem. Te izkušnje so delavci povzeli po orvi svetovm vojni. Zato ni slučajnost da pristopajo v KskHSt z namenom, da na ta način zavarujejo svoje takojšne kakor tudi bodoče interese.
Zanimivo pismo od sina prof. Furlan iz položaja v Jugoslaviji
(Prepis Borutovega pisma, prejetega 25 maja 1944)
Združeni odbor na delu
Združeni Odbor Kanadskih Južnih Slovanov kakor smo zadnjič poročali, je zadnje dni obveščen od minister-stva za vojne potrebščine, da je bila denarna vsota 50 tTsoč dolarjev izročena glavnemu odboru rdečega Kn^ 7a nakunitev zdravil in sicer predvsem onih, kakoi je pred n "davnini poslal seznam istih Rade Božanič, kateri se nahaja v Jugoslaviji.
Mr. Urquhart predsednik rdečega Križa je medtem obvestil tajnika Združenega Odbora Kanadskih Južnih Slovanov, da so zaboji izbranih zdraval ze na potu m da bodo dostavljeni v bazo Narodno-osvobodilne vojske v Italiji. Naznanil je tudi, da se v Egiptu nahaja 76,248 beguncev iz Jugoslavije. Na podlagi tega obvestila tajnik Združenega Odbora, je naslovil prošnjo predsedniku rdečega Križa, da bi se istim potom .odposlalo zbrano obleko, obutev in razne druge potrebščine beguncem, kakor tudi dovoljenje za nakupitev nove obleke Mr. Urquhart, ie obli ubil posredovati v tem oziru in da bo sel na roko, toda da se zbrana obleka in druge stvari pripravi v zaboje do 100 futnov teže vsak zaboj posebej.
Združeni Odbor je naslovil obenem prošnjo na podružnične odbore in druge organizacije, da zbrano obleko, obutev itd. zberejo in pripravijo v zabojih po določeni teži. Vsled tega potrebno je takoj podvzeti korake v vsaki naselbini poleg pripravljanja zabojev, obenem obvestiti glavni odbor, koliko zabojev je že pripravljenih, da se uredi vse potrebno za prevoz s železniškimi družbami. Namreč skušalo se bo dobiti brezplačno prevoznino z pomočjo rdečega Križa, ter z tem zmanjšati denarne izdatke, katere se lahko obrne za nakupitev drugih potrebščin v prid našim trpečim bratom in sestram.
Torej, kakor razvidno Združeni Odbor je dosegel velik uspeh že z tem, da je pošiljka zdravil za Narodnoosvobodilne armado skoraj že na potu in po mišlenju predsednika rdečega Križa, bi ne smelo dolgo vzeti predno bo izročena predstavništvu Narodno-osvobodilne vojske v Italiji.
Poleg tega pa dela se tudi na tem, da se čimprej pošlje pomoč tisočem iz Jugoslavije v Egiptu, kakor tudi v Jugoslaviji, posebno obleka, obutev in druge nujnejše potrebščine.
Vse kar je potrebno zdaj je to, da se podamo takoj na delo z pripravljanjem zabojev. Pripravimo zaboje čimprej, kajti morda nastane možnost za odposlati jih v nekaj naslednjih tednih. Zato ne odlašajmo z delom, ampak pripravimo vse potrebno. Zaboje pa ni treba pošiljati kamor koli prej. predno ne dobite potreben naslov, kam poslati.
Na položaju 2 aprila 1944 Draga mama, papa, Staša, Alojša!
Prvič Vam lahko pišem, odkar sem prišel na svobodo. In drugič tudi lahko rečem, da sem na svobodi. Takrat, ko so me izpustili, takrat sem prišel iz zapora pod teror fašističnih oblasti, iz dežja pod kap. Vendar je bil moj položaj toliko boljši, ker sem imel svobodo gibanja in sem lahko šel tja, kjer morda življenje ni tako udobno, vendar pa je življenje, ki je vredno človeka.
Pisal Vam bom nekoliko o tem, kako sem preživel zadnja tri leta, odkar se nismo videli. Par tednov potem, ko ste odšli, je izbruhnila vojna. Sprožil se je plaz, ki nas je potegnil za seboj. Mišle-nje, da bomo ostali nevtralni v tej veliki borbi narodov, se je razblinilo v nič. In vendar, čeprav smo se nejasno zavedali , da se začenjajo težki časi, so bili morda tisti dnevi najlepši dnevi, ki sem jih dotedaj preživel. V nedeljo zvečer zvem, da se snuje akademska legija pro-' stovoljcev, Z nahrbtnikom rami jo odrinem v kasarno, odkoder nas pošljejo v Novo Mesto. Polni napdušenja korakamo po Novem Mestu in naše geslo je isto geslo beograjske mladine: "Bolje rat nego pakt".
Vendar nihče še ne sluti, kaj mora priti. Smo v Zagrebu, kasarna je polna slovenskih prostovoljcev. Ob štirih popoldne je zbor na dvorišču. Mislimo da odrinemo pod vodstvom naših oficirjev v Bosno. Novice so drugačne. Nemci so udrli na Hrvatsko, prednje edinice se nahajajo v Zagrebu. Vsak mora po svojo opremo nazaj na dvorišče. Ustaški oficir nam govori o "zapeljanosti" in nas napodi ven, vsak naj gre domov kakor more. In ko gremo ven, nas nekaj stiska pri srcu, v marsikaterem očesu so solze. Vemo, da se je nekaj zrušilo, da bo treba težke borbe. preden bo mogoče nekaj novega nazaj zgraditi. Staro se je zrušilo, kot se je moralo zrušiti.
Ves poln različnih misli grem ven in jo mahnem proti mestu. Za menoj jo mahata dva ustaša: "Pazi prostovoljca", pravi eden. Začne se zasledovanje po mestu. Dobro vem kaj pomeni, če jim pridem v roke. Planem v prvo hišo in po stopnicah navzgor, še preden ona dva zavijeta izza vogla. Pozvonim, vrata se odpro, jaz planem notri in se naslonim na vrata. Začudeno me gleda gospodična, ki mi je prišla odpret. Vraša me kaj želim. "Govoriti z gospodarjem".
Imel sem večjo srečo nego pamet. Gospodar je bil tudi ves preplašen, ker je bil Žid. Pokazal sem mu svoje papirje, potem mi je zelo postregel in mi šel v vsakem pogledu na roke. Pustil sem pri njemu opremo, na kar sem jo mahnil k našemu prijatelju inžinirju, kjer so bi-1 li duhovi tudi zelo razburjeni, ne sicer radi resnih zadev, temveč zaradi tega, ker je gospa srbkinja, kar "pravovernim Hrvatom tudi ne gre preveč v račun". Drugi dan sem jo mahnil proti Ljubljani. Po Zagrebu so se širile različne novice o poko-lju prostovoljcev. Vendar smo mi kljub vsemu prišli do Brežic, čeprav smo za pot, ki je dolga okoli 40 klm., naredili 75 klm. Bil je prav lep marš. Potem smo bili zopet srečno v Ljubljani. Poletje smo še nekako preživeli, vendar je živlenje potekalo v neprestani napetosti. Vedno nove novice, vedno resnejše. Požiganje vasi, izseljevanje. Mera je bila kmalu polna. Pojavili so se prvi partizani. Tudi jaz sem imel odriniti na jesen, a je "vis major" preprečila načrt. Hišna preiskava, prika-teri so našli nekaj propagandnega materijala, mi je ustavila za dve leti življenje.
Sedaj se začenja drugi del pripovedovanja, nanašajoč se na mojo zaporniško dobo. Zdelo se mi je te dni, ko sem premišljeval svoje
zaporniško življenje, da sem umrl za dve leti. Zgubil sem ti dve leti to, kar sem imel najrajši, svobodo gibanja. Prvih 14 dni je bilo zares grozno Zunaj je bilo krasno zimsko vreme. Približno 10 stopinj pod ničlo, meter snega in krasno solnce. če smo šli na sprehod, smo videli skozi okno na hodniku Kamniške planine, ožarjene od sonca. Pili smo tisto lepoto, kot Svet Hedin (sicer naj vrag vzame vse Hitlerjance) vodo v puščavi. Po štirinajstih dneh pa se človek le nekako privadi in se vživi v novo žilvjenje. Vmes sem pozabil omeniti zasliševanje, ki je trajalo od 7 zvečer do 5 ure zjutraj, s spremi j eva-njem bunk. Rezoltata pa ni bilo nobenega. Zadnje mesece, ko sem bil v pisarni zapora, se mi je malo bolje godilo. Imel sem več obiskov. Nuša in Tanja sta za mene res materinsko skrbeli. Vendar dolgo nisem ostal v pisarni. Takoj po obsodbi smo bili določeni za transport. Saj veste, kakšni So italijanski trasporti. Roke uklenje-ne do skrajnosti, pet mož na eni verigi, surovo spremstvo. Pa smo vseeno prišli do Kopra. Zgrozili smo se, ko smo prišli v jetnišnico. Bledi obrazi, meterski zidovi. Zdelo se nam je, da je ljubljanska jetnišnica hotel v primeri s to. Red italijanskih jetnišnic je popolnoma drugačen, kot je v naših. Predvsem se je samo enkrat na dan. Je pa tudi nakup vsaki dan. Nekateri nimajo denarja in zvečer je treba stisniti pas. Na dvorišču mi pravi tovariš Feodor, ali imamo v naši sobi kolektiv. Tedaj sem se medlo spomnil, da nam je Boris Ziherl pripovedoval o kolektivih v Mitrovici. Tedaj sem se šele pravzaprav zavedal, da ima človek tudi v zaporu svoje delo. čez dan sem večinoma čital italijanske knjige. Zjutraj smo imeli eno uro telovadbe, popoldne smo imeli kakšno igro, navadno slepo miš. Zvečer pa, ko se je delal mrak in so zadnji žarki sonca prodirali skozi stransko okno nad vrata, je počasi vse obmolknilo. Vzel sem v roke časopis in začel prevajati poročila. In komentar se je vedno zaključil z vprašanjem, ali bo letos konec vojne. Mislim, da so se kmalu naučili presojati položaj, ne samo po trenutni politični situaciji, temveč vedeti zakaj se pravzaprav bije ta vojna, ločiti samo taktične od strategičnih uspehov, imeti vero v zmago pravične stvari.
Pa tudi Kopre je bilo enkrat konec. Začel se je transport v Viterbo. Iskali smo to mesto na zemljevidu in ga našli 70 klm. severno od Rima. Transport ne gre naravnost, temveč od zapora do zapora. V vsakem mestu te vržejo v transportno sobo v zaporu. Uši, stenice, vsa mogoča golazen. Benetke, Bo-logna, Firence — Mim — Viterbo — to so bile postaje. Viterbo ni bila pravzaprav tako slaba jetnišnica, posebno dokler je bil. stari komandant, ki je bil pravcati an-glofil in mi je vedno pravil novice z londonskega radia. Tudi discipline ni bilo v zaporu nobene in smo lahko delali kar smo hoteli. Jaz sem dobil noter angleške učbenike in knjige, pa tudi ju-ridične knjige in Wellsovo zgodovino iz Ljubljane. Vendar Vam bom enkrat pozneje več pisal o Viterbi, saj sem bil tam več kot eno leto.
Tudi, o Trstu morda drugič več. 25 marca sem imel tudi v Trstu vsega dovolj, tudi lenarjenja. Preskrbel sem si nahrbtnik, gozarja in različne malenkosti. Ko sem dal nahrbtnik na rame in so zaropotali gozarji po kraškem kamenju, tedaj se mi je nekako zazdelo, da sem prelomil s starim ter da se je začelo drugo življenje. Nič več ni nemških uniform. Povsod zastavni tovariši v uniformah z rdečo zvezdo na tito-vki (partizanska čepica). Povsod krepki in vedri obrazi, polni ver v zmago. In te-' daj mi ni bilo niti za hipec žal, da nisem nikoli resno
mislil na možnost, ki sem jo imel, potem, ko sem prišel iz zapora, dabi odšel k stricu v Švico. Kakšna sprememba, zdi se mi, da sem vstopil v nov svet. Za zvečer je najavljen miting, četa ima svojo prisego. Dvorana je okrašena z nadpisi in našimi zastavami. Program je pester. Nastopajo tudi naša dekleta, ki so vsa enako oblečena, rdeča krila, 10 cm. širok moderc, pas in belo bluzo. Za mene je bilo to doživetje. Sredi Evrope, terorizirane od nemških okupatorjev, si je majhen narod priboril toliko svobode, da more zborovati pod zaščito svojih brigad svobodno in peti naše pesmi, da done iz gore v goro SS-ovcem navkljub.
Prostor stiska, še par no-, vic, ki jih že najbrž veste. Tovariš Zviter je direktor znanstvenega instituta na svobodnem ozemlju. Marta Pavlinova se je ločila od svojega moža, ker se je v taborišču škandalozno obnašal in bo imel proces na glavi, čim pride svoboda. Vogelnik je menda pri brigadah, ki bodo poslane Titu iz južne Italije.
Zaenkrat bom nehal, če dobite to pismo, bom pa drugič še kaj pisal. Zelo mnogo sem mislil na vas. Na mamo, papana, na Stašo in "ta-mal-ga". Samo bojim se, da se Staša ne bi bila ta čas zagledala v kakšnega stasitega Amerikanca in da je ta "mali" večji od mene. Tebe, papa, sem poslušal na radio pred par tedni v Trstu. Več nas je bilo skupaj, pa sem komaj zadrževal ginjenje. Vesel sem bil pa tako, da sem dal takoj za en liter po stari kranjski navadi. Mnogokrat sem mislil na Tebe, mama. Tudi zadnjič ko sem hodil .po Krasu, pa je pihala burja kot nikoli, jaz pa sem imel lepi sweater, ki si mi ga bila splela in sem se ji smejal v brk. Polno je tr-plenja in lepote to novo življenje. Ni mi žal, da sem ga izbral in mislim, da vam tudi ne. če moreta, mi pišeta na naslov po isti poti kot sem pisal jaz.
Poljube vsem skupaj in
partizanske pozdrave od
Vašega Boruta.
PS. Te dni sem bil skupaj s tov. dr. Jože Wilfanom. Z veseljem je poslušal tvoje zadnje radijske odaje in te v tem smislu prisrčno pozdravlja.
hitlerjevo zaledje precej kuha
En zanimiv radio - govor
Sergeant Walter Bernstein, ki je kot dopisnik ameriške vojaške revije "Yank" minule spomladi obiskal Jugoslavijo in bil prvi od inozemskih časnikarjev pri Maršalu Titu ter o tem napisal tri informativne članke v imenovani reviji, se je te dni vrnil v New York. Colura-bia Broadcasting System je v nedeljo 30 julija priredila zanimiv radio-pogovor z njim na postaji WABC, na programu, ki je bil oddajan ob sedmih zvečer. Pogovor se je vršil med njim in gospodom Daly-jem (poslednji od postaje WABC), a njegova vsebina je bila sledeča:
Daly:
Eden od rednih dopisnikov, ki je bil v Jugoslaviji, živel med partizani in se sestal z njihovim voditeljem Titom se je pravkar vrnil domov. On je sergent Walter Bernstein, dopisnik vojaškega tednika "Yank". On je sedaj v našem študiju, da da sporočilo narodu.
Kako ste prišli v Jugoslavijo, sergent?
Bernstein:
Daly:
Gospod Daly, en sergeant, nima dovolj visokega ranga, da bi na hiter in lahek način prišel notri.
In tako ?
Bernstein:
Peš sem hodil. Bila je to strašno dolga in mučna hoja. Ko sem končal hojo, moje oči tri dni niso imele pravega vidika. To ni dovtip, ampak resnica.
Daly:
Kako so vaši vodiči prenašali pot?
Bernstein:
O, oni so prispeli sveži kot so odšli — vsa pe-tdesetorica. Tu je vključeno šest deklet, ki so pravkar končale svoj (?) vaje kot bolničarke an so bile na poti, da se pridružijo svojim divizijam.
Daly:
Petdeset je veliko število za grupo vodičev.
London — Nemški kaprol, Hitler, je za trdno odločil zadušiti n otr an j i odpor nemških generalov, kateri zna postati usoden za Hitlerja samega. Notranja klika pruskih militaristov, skuša popraviti položaj z tem, da strmoglavi nazifišistični režim in se pogojno reši pred obsodbo zaveznikov. Toda, vzlic temu da je načrt nemških Junkerjev zelo zvit in prepreden, ustvarja deloma nezaupanje med vojaštvom in zmanjšuje njegovo moralo.
Posamezni krogi napovedujejo ponovitev leta 1918, ko je nemška armada na višku svoje militarne moči v nekaj dnevih bila zdrobljena na zapadni in vzhodni fronti. Deloma se lahko ponovi kaj takega, toda nazi-fašistična vojna mašina je sicer nekaj drugega, kakor je bila nemškega Kajzerja. In ravno zato, bodo tudi notranje razmere se razvijale drugače in sicer po vzorcu, kakor je točasno, da bo ges-tapovski red izvedel še številne umore svojih bivših ljubljencev, predno bo zadušen.
Precejšne število ekzeku-cij bivših generalov, je bilo že izvršenih, drugi pridejo na vrsto, dočim je nagrada milijon nemških mark za dr. Kari Goerdeler, bivši župan v Liepzing-u, kateri da je bil vodja atentata na Hitlerja.
Bernstein:
Da, ali vsi niso bili vodiči. No vsi so bili partizani — se razume. Nekateri so šli v glavni stan, nekateri na Anti-fašistični kongres mladine, a nekateri so bili vojaki, ki so bili premeščen.
Daly:
Kaj pa dekleta ? Vi nam dajete vtis, da so bila precej hrabra.
Bernstein:
Verjemite mi, bila so. Hodeč po stranskih stezicah zkozi nemške linije, sem se z nekaterimi izmed njih pogovarjal. Med njimi je bila ena, ki me je resnično premagala. Nosila je z iglami za pas pripete granate. Pripomnil sem, da bi ena od granat mogla na ta način eksplodirati. Ona se je samo nasmehnila. Na bojte se, je dejala, granate se ne bodo vnele, ali je boljše da jih nosim tako-le, ker kadar je treba, da eno vržem si prištedim na času. Ni mi treba igle z zobmi izvleči, ker jo vez na pasu odpne kadar
jo vržem.....
Ljubo mi je bilo, da vsa druga dekleta niso toliko mislila na štednjo časa. Ena od njih je en hrib sama držala proti cele kompanije Nemcev. To je storila z eno samo strojnico. Med nami je tudi bil en četniški poveljnik, ki je bas pristopil k Partizanom. Hodeč sem se mu pridružil in ga povprašal za ime.
Četnik:
Ime mi je Kovač Franc. Bil sem četniški poveljnik v mestu šibeniku. Pozneje sem poveljeval četniški brigadi Skradin. No nazadnje sem se naveličal in odšel.
Bernstein:
Kaj je bil vzrok?
Četnik:
Mi se nismo borili za Jugoslavijo, nego za sovražnika! Naj prej smo sodelovali z Italijani: Pozneje smo se borili za Nemce.
Bernstein:
Dobro, koloboracija more pomeniti mnogo stvari. Kako tesno ste sodelovali s sovražnikom?
Četnik:
V šibeniku sem prejemal zapovedi nemškega vrhovnega poveljnika. To je bil polkovnik Blite. Moj glavni stan v Skradinu je istočasno služil tudi kot poveljniška postaja nemškega S .S. Brandenburg regimenta. Tam sem moral jemati povelja nemškega poveljnika, majora Walther-ja.
Bernstein:
So-li Nemci plačevali četnike za sodelovanje?
Četnik:
Navadnemu vojaku so plačali okrog 20 kun dnevno. Razen tega so nas zalagali s hrano in nam odločali kje se imamo boriti. Nazadnje tega nisem mogel več zdržati in sem se priključil partizanom.
Bernstein:
Pozneje sem se prepričal, da je njegova povest tipična kot so mnoge pripovedovane od bivših četnikov. Hodili smo skozi strmo kamenito gorovje. Dokler smo hodili so nekateri partizani peli svoje pesmi o Titu, borbene pesmi borbenega naroda. Ena grupa vodičev me je vodila do Titovega glavnega stana. Noč je bila zelo temna. Nekajkrat smo bili vstavljeni od stražarjev ki so se tiho pojavljali iz teme. Iz daljave se je čul šum slapa. Bolj ko smo se bližali močnejši je postajal šum in mogli smo skozi noč videti oblike belega slapu.
Prvi partizan je dejal: Tu bomo malo počakali, a drugi je pridal — prispeli smo do Titovega stana. Poročnik mora poizvedeti če je prav, da vidimo Tita še nočaj.
Partizan:
Po teh stopnicah — prosim. Bernstein:
Tito ima najimpresivnejši obraz kar sem jih ke-daj videl. Slovanski obraz z visokimi, širokimi kostmi, močno lice ali ne trdo. Njegova najizrazitejša lastnost je nekaj kar človek ne bi priea-(Nadaljevanje na strani 3)

Petek, 18 avgusta, 1944 IZ URADA:
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
Važno glede konvencije
Prva Konvencija SANSa se bo vršila v Slovenskem narodnem domu, 64. cesta in St. Clair Avenue, Cleve-land, Ohio, v soboto in nedeljo 2. in 3. septembra. Konvenčni odbor lokalne podružnice štev. 39 ima v oskrbi vse potrebno glede dvorane in hrane za časa konven-čnih zborovanj. Za stanovanje bodo morali poskrbeti delegati in delegatinje sami. Da ne bo potežkoč, apeliramo na vse izvoljene delegate in SANSove odbornike, ki se bodo konvencije udeležili, da si uredijo akomoda-cije glede stanovanja že sedaj. Obrnejo se naj na svoje prijatelje ali pa naravnost na kak hotel v Clevelandu.
Vsi delegati in odborniki se naj registrirajo v konvenčni dvorani ob 9. zjutraj in izročijo svoje poverilnice po-verilnemu odboru. Z vašo kooperacijo se konvencija lahko konstituira v najkrajši dobi in se poda na redno delo.
♦ * *
V soboto, 2 septembra zvečer, se namerava obdržati javni shod, bodisi v SND na na St. Clairju ali pa v Slovenskem delavskem domu v Collinwoodu. Povzeti so koraki, da se za ta shod dobi govornike iz stare domovine, fie sc tc posreči, bc dana vsem konvenčnim zastopnikom prilika slišati o situaciji v Sloveniji iz ust oseb, ki se udejstvujo v političnem in borbenem gibanju z,a Združeno Slovenijo v okvirju demokratične federativne Jugoslavije.
Politični vetrovi
Dasiravno so ameriški listi objavili glavne točke "sporazuma" med zastopniki AVNOJa in kraljem Petrom, se je vseeno našlo med nami veliko skeptikov, ki niso samo dvomili o uspehu takega sporazuma, temveč so celo podvomili o iskrenosti voditeljev Antifašitsičnega sveta. Kdorkoli je dosledno zasledoval politiko Amerike, Anglije in Sovjetske unije, bi moral pričakovati nekaj podobnega. Zavezniki so hoteli povezati vso borbeno silo jugoslovanskih ljudstev za boj proti okupatorjem in odstraniti vse vzroke, ki so delali razkol le radi vprašanja notranje ureditve bodoče Jugoslavije. Načrt za sedanji sporazum torej izvira izza Teherana. AVNOJ (Anti-fašistično Veče Narodne O-svoboditve Jugoslavije) je s tem sporazumom obdržal vse pravice, ki si jih je vzel, uključivši vprašanje monarhije, dobil pa je na svojo
stran fonde jugoslovanske vlade v inozemstvu, jugoslovansko trgovsko mornarico in vse diplomatične urade, poslaništva in razne komisije, kjer je dosedaj nadvlado-vala osovražena vlada v begstvu. Nobenega dvoma ni, da je bil "sporazum" zmaga za Tita in Ribarja. To bi bil kratek resume o tem vprašanju, povzet iz ameriškega tiska.
Toda stvar gre bolj globoko. šubašičeva vlada, katere člani so se že preje ugodno izrazili in podprli jugoslovansko osvobodilno fronto, poleg dveh ministrov, katera prihajata iz AVNOJa, je primerno, če ne izključno, umetna priprava, katere namen je likvidirati vlado v inozemstvu in nuditi Titovi vladi na razpolago vsa sredstva Jugoslavije, ki se nahajajo izven Jugoslavije. Tito je odobril novo vlado v inozemstvu !e za ta namen. Ta vlada se ne bo povrnila v Jugoslavijo kot vlada, ki naj bi prevzela svojo oblast. AVNOJ ostane "de facto" vlada Jugoslavije do popolne osvoboditve in do ljudskih volitev. To pa ne pomeni, da se osebe kot dr. šubašič, Kosa-novič, dr. Cankar in drugi, ne bi smeli takoj vrniti v Jugoslavijo. To bodo lahko storili, toda ne bodo imeli nobene važne oblasti.
Zavezniki tudi ne bodo dopustili, da bi se v Jugoslaviji organizirala kaka stru-ja, ki bi z Mihajlovičem vred skušala ovirati ta "sporazum". Bivši veleposlanik Fo-tič je o tem že namigaval v ameriškem tisku in že preje je bilo znano, da ima vezi z nekim "demokratičnim svetom" nekje v gorah in gozdovih Jugoslavije. Ta odbor je orožje v rokah srbske šovinistične klike, ki še vedno sanja o stari Jugoslaviji srbsko dinastijo. Te sanje sanjajo tudi slovenski in hrvaški reakcionarji, katerih povratek do oblasti bi bil zagotovljen le, če bi v Jugoslaviji po vojni vladala voj-ška diktatura, ali pa če bi se jim posrečilo odcepiti Slovenijo in Hrvaško od Jugoslavije in jo priključiti kaki centralno-evropski državi, kjer bi ponovno predomini-rali Nemci. Vsled tega bi ne bilo presenetjivo, če bi novi kabinet ne okrasil Mihajloviča s kakim naslovom in ga poslal na varno. . .
Vsekakor hočejo zavezniki na en ali drug način preprečiti civilno vojno v Jugoslaviji in zbližati vse borbene sile v boju proti nacistom. MIRKO G. KUHEL, izvršni tajnik.
En zanimiv radio-govor
(Iz strani 2) koval pri enem voditelju tako krvave vojne, a to je blagota. On ima zelo blag obraz, skoro ljubek. Glas mu je močan.
Tito:
Torej vi ste dopisnik ameriške vojske. Povejte mi, kako se Amerikanci počutijo v oziru na to vojno ?
i:
Smatram — gospod, da stoje trdno za njo. No, nisem bil doma več kot leto dni, pa Vam ne morem točno povedati kako se počutijo sedaj.
Ali mislite, da Amerikanci razumejo Jugoslavijo?
Bernstein:
Amerikanci so do gotove mere zbegani, mislim da nimajo prav jasne ideje o tem kar se tu dogaja. Ali ne, da nočejo razumeti. Nasprotno, oni so zelo prijateljski proti Vaši domovini.
Bernstein
Tito:
Tito:
Bernstein:
Amerika je zelo velika nacija.
Tito:
Jugoslavija je narod velikih borcev — gospod. Začuden sem nad pogumom Vaših žena.
Naše so žene pogumnejše od moških. Tudi brez-obzirnejše. Preveč jih izgubljamo. Mislim, da jih bomo morali vzeti iz Partizanske vojske. Preveč so pogumne.
Bernstein:
Preveč pogumnne. Preveč brezobzirne. Kaj to pomeni morete vedeti šele, ko srečate te ljudi, ki smatrajo pogum za neko navadno stvar. Celo otroci so bojevniki, šel sem na Anti-fašistični kongres mladine in videl mnogo otrok ki so bili na poti na kongres ranjeni v bojih z Nemci. Sto črnogorskih otrok je po poti vodilo pravo bitko z Nemci! Od sto njih je prispelo na kongres samo petdeset! Ti otroci hočejo po vojni svobodno, demokratsko, federativno Jugoslavijo. To je ono za kar se bore. To je ono za kar se njihove partizanske matere in očeti bore. A če se človek bori za eno stvar in vidi kako njegovi prijatelji padajo za to stvar, on ne bo zadovoljen z nekim fašističnim surogatom te stvari.
PROPADLA GNILA JUGOSLAVIJA
Naprimer slučaj v mojem kraju. V letu 1941 služboval sem na enem manjših parni-kov prometa med otokom Mljet in Metkoviča. Ploveč po Neretvi, pri Opuzenu so se vkrcali tri vstaši, ki so gonili starejšega moža in ženo. Ker sem osebno poznaval vstaše, sem se jim tudi takoj približal. Najstarejši med njimi z nasmehom pripom-ne: "Glej tudi Nikolaj je tu!" To je za mene zvenelo nerazumljivo, dokler naposled mi nj povedal eden od njih rekoč: "Tvoj oče in brat sta v zaporu." Začelo se mi je zjasnjevati zakaj tak podsmeh, ter kaj zaprav pomeni.
Ko sem prispel v Metko-vič, sem takoj se napotil na dom. Našel sem objokano mater, žalujočo za očetom in bratom, ki sta bila odvedena v zapor. Napotil sem se do vstaškega tabora, da poiz-vem za očeta in brata. Tu sem našel sicer one, ki so določali koga naj se še aretira. Skoraj nepričakovana slika: "Dva župnika, dva patra in profesor Jelavič, nameščenec v meščanski šoli v Metkoviču. Med njimi sem prepoznal metkoviškega župnika, patra Vlado Bjelo-brka. Vprašal sem ga, zakaj sta moj oče in brat zaprta? Drugega odgovora nisem dobil razen, da bo oče ubit kot taloc, a brat mogoče oproščen, ker je potreben za vojsko".
Naslednje jutro vrnil sem se z parnikom iz Metkoviča in ob obrežju Neretve med Opuzena in Komina, ležale so kopice par stotin pobitih ljudi, največ iz Hercegovine. Parnik je udarjal ob trupla, ponekod celo zvezanih po pet skupaj, plavajoč po vodi. Tako je začela iztrebitev ljudi v tem kraju. Vse kar sem mogel pričakovati je to, da bom s parnikom trčil ob truplo svojega očeta. Kaj pogostoma se je moglo opaziti trupla ob obrežju Pelješca in otoka Hvar — trupla nepoznatih — katera je nosila morska struja. Kateri je imel nekaj prihrankov ali bil premožnejši, ko je začela iztrebitev, se je po naključju tudi rešil. Spominjam se trgovca Branka An-djepolja iz Metkoviča. Bil je na listi zaznamovam Srb, Ker ga niso mogli odgnati radi težke bolezni, so zahtevali od njega, "sto tisoč dinarjev ali bodo pa odvedli njegovega sina, kateri je bil komaj v desetem letu. Dal je sto tisoč dinarjev, da reši življenje svojega edinca.
Srbi, kateri so v teh usodnih momentih ostali pri živlenju, so od straha začeli prehajati na katoliško vero. V tej dobi pater Vlada Bje-lobrk, odigral je v Metkoviču eno od najsramotnejših vlog. Prekrščeval je pravoslavne. Toda, tudi v tem oziru ni bila ravno vsakemu naklonjena sreča. Zahtevalo se je krstnega botra, sicer dobrega katolika, predno je pravoslavni mogel postati katoličan. Zaročenec hčerke moje sorodnice je bil Srb. Vržen je v zapor in vsak trenutek se je pričakovalo, da bo ubit. Pater Bjelobrk je obljubil, če se prekrsti na katoliško vero in poroči v katoliški cerkvi, bo pomagal. Kaj si je hotel nesrečni mladenič drugega, kakor za rešitev življenja se udati zahtevam.
Kako žalostna je bila podoba pravoslavnih v katoliški cekvi, ker niso poznavali ne cerkvenih obredov in ne drugih molitev. Po zakonu je vpeljan tečaj, za učenje katoliških molitev in slednji pravoslavni se je moral poučevati.
Pred hišo patra Bjelobr-ka, zbirale so se povorke nesrečnih pravoslavnih družin. In ko se je pater Bjelobrk pojavil, starice so padale na kolena in poljubovale njegove čevlje z prošnjo: "Rešite mojega sina, rešite nas — vsi bomo se prekrstili na katoliško vero" ?
Pozneje fašisti so spremenili taktiko. Vzeli so v "zaščito" Srbe. že tedaj vsi pravoslavni kateri so se prekrstili na katoliško vero, niso hoteli pohajati v katoliško
cerkev. Naposled takega nasilja in zločinov, bilo je takih, kakor jih je tudi danes, ki niso razumeli cilj okupatorja, kateri je izkoriščal versko in medsebojno mržnjo za iztrebitev naših narodov.
Vstaško časopisje je pisalo z takim načinom in terminologijo, nerazumljivo za narod. Po proglasitvi "Neza-visne Države Hrvatske", Hrvati niso bili Slovani, ampak Goti. Nekoliko primerov nove vstaške terminologije: Naprimer propaganda, so zamenjali z promičba, tra-mvaj-munjovoz, telefon — brzoglas, avto, samovoz. Po telefonom ni bilo dovoljeno govoriti, "halo", ampak: "spremno" itd.
Kako so vstanavljane vstaške edinice
Vstaši kateri so prišli z Paveličem iz Italije, poznavali so se po posebni uniformi, a ravnotako z primerom kazali kako je treba vršiti zločine nad narodom. Laž-njivo propagando širili so posebno po vaseh, namreč kako bo vsak kateri se pridruži vstašem imel plačo, dobil zemljo in hišo in vse drugo od onih, katere so na zverski način ubili. Po fašističnem vzorcu organizirana je "Črna legija", kateri je na-čeloval polkovnik J u r a j Francetič. V teh so bili posebej izbrani vstaši, v črni uniformi in do zob oboroženi. Vzgajani so z posebno mržnjo proti vsega dobrega in naprednega. Odlikovali so se v vsih mogočih zločinih. Posebno pošiljali so jih tam, kjer so se pojavili Partizani. Dogajalo se je pa ravno obratno. Namreč namesto da je "Črna legija" pobila Partizane, so Partizani vničevali "Črno legijo". Vje-te črnosrajčnike so potem z pravilnim dokazovanjem in podukom pridobili na svojo stran. In danes se v Narodnoosvobodilni vojski nahaja večje število onih, ki so bili v "črni legiji. Mnogi od njih postali so heroji Narodnoosvobodilne vojske. A, Francetič je bil vjet od partizanov, kateremu je izrekel sodbo narod sam. Tako je skončana "Črna legija."
V vsaki ofenzivi proti Narodno-osvobodilne vojske, so bili poleg Italijanov, Nemci in vstaši, kateri so izvrševali zločinstva in ropanje. Sama beseda "vstaš", je bila toliko omražena med našim narodom, da je že sama ta beseda pomenila vsako zlo.
Ko so fašisti izpremenili svojo taktiko in se zavzeli za obrambo četnikov, kateri so se borili proti Partizanov, nastalo je čudno stanje.
En slučaj: Na dubrovniš-kem sprehajališču tkzv. "štradunu", sprehajali so se istočasno četniki Draže Mihajloviča in vstaši Paveliča. Jezno so se ponašali drug napram drugemu, dočim so tako razmerje vživali Italijani. Obljubljali so enim in drugim mnogo, da se bore proti partizanom. Kaj pogosto se je moglo opaziti četni-škega vojvoda Jevdjeviča z kakem Italijanskem generalom. Tako je tudi narod začel razpoznavati, da se samo Partizani bore proti okupatorjev.
Začetek partizanske borbe
Začetek partizanske borbe se je začel z manjšimi grupami po hribih in planinah. Najbolj zavedni del bo-riteljev, je kazal narodu pot k svobodi. Spričetka se je smatralo Partizane kot nekakšno čudo, radi raztrošene sovražne laži med ljudstvom. Najprej so jih opažali pastirji. Pozneje so včasih šli skozi kako vas in z tem zvrnili pozornost na samih sebe. Začeli so se organizirati manjši odredi, zatem brigade, divizije, korpusi in naposled močna Narodnoosvobodilna vojska. Zaeno stop-njema z borbom začeli so se vstanavljati politični organi, najprej Narodno-osvobodilni odbori, zatem pokrajinski komiteji, antifašistični Svet in naposled nacionalni komiteji. Narodno—osvobodilni odbori, nadomestili so orožnike. Dokaj z uživanjem je bilo gledati kako narod posluša svojega odbornika, po-
State Department in Jugoslavija
sebno ko je bilo potrebno dati pomoč Partizanom. Vsak se je odzival z voljo. Eni so nosili Partizanom hrano; drugi zopet municijo; tretji popravljali so puške, pota i td., dočim so bili tudi na roko oni, ki so razstreljevali prometne vezi sovražnika.
Vsaka vas je izvolila svoj Narodno-osvobodilni odbor, katerega naloga je bila organizirati brigade, tkzv. "zveze". Takim zvezam so predajana uradna in privatna pisma. Vsaka zveza (pošta) imela je vsak dan odrejena 2-3 kurirja, kateri so raznašali pošto. Bili pa so tudi kurirji, ki so prenašali pisma skozi okupirani teritorij. Značilno je tudi to, da so vstanovljeni Narodno-osvobodilni odbori ne samo na osvobojenem ozemlju, ampak tudi okupiranem po Nemcih in Italijanih. Splitski in zagrebški Narodnoosvobodilni odbori računajo se kot najboljši v zbiranju iraznih sredstev in denarju. Vsaka hiša, vsak urad, vsaka delavnica, vsak hotel in skoraj vsaka skupina ljudi, bil je določen človek, ki je zbiral za Partizane in so Partizani sami tako postali v pravem smislu Narodna vojska .
"Terenski delavci", to so moški in ženski, ki so tvorili vezi med narodom in Partizani. Ti so bili organizatorji nove podjetnosti in dejavnosti, ki ste naraščali na osvobojenem ozemlju. Raznašali so literaturo, vesti, časopisje ; održavali zborovanja in se tihotapili na neosvoboje-no ozemlje, pojasnojoči narodu resnično stanje. Njih se je moglo najti povsod. Mnogi so padli žrtvom nezavestnih, toda kljub temu so ohranili duh prisebnosti in ne-ustrašenosti. Za čvrsto zvezo med zaledjem in fronto, gre zahvala baš "terenskim delavcem".
Kulturno prosvetno delo v vojski in zaledju
Vsaka vojna edinica je imela svojo dramsko grupo, pevski zbor, žepni in zidne biltene. Održavajo se tečaji za nepismene, če tudi pod težjimi okolščinami, vendar kadar preneha borba, takoj je izkoriščen čas za poučevanje. Zatem, pisanje člankov, za žepne in stenske biltene. Poučevanje rokovati z strojnico. Edinice kar tekmujo v tem oziru med seboj. Kadar osvobode kakšno mesto ali vas, največkrat izčrpani in gladni, prepeva-po razne pesmi, održavajo zborovanja in zabave. Na ta način tudi narod razloči ogromno razliko. Namreč, četniki, vstaši in nacisti ropajo, pobijajo, izvršujejo posiljevanja nad ženami in dekleti.
Kulturno prosvetno delo v zaledju, je skoraj na isti stopnji. Vse se uči. mlado in staro. Pionirji, to so najmlajši, a vendar imajo svoje edinice in svoje voditelje. Ko pride sovražnik, kako previdno zakrijejo vse in p>otem pa zopet nadaljujo svoje delo. AFŽ (Antifašistični Front žena), je prava zbirka žena. Kaj pogostoma naletiš v vasi, kjer so se zbrale žene in najbolj vešča mednjimi čita vesti iz domačega in svetovnega fronta, na kar sledi diskusija o najpotrebnejšem v njihovi vasi. Naprimer, katera bo spletla več nogavic za Partizane. Tako se zbirajo ženske in tudi moški in vsi skupno gledajo da čimveč doprinesejo pomoči za skupne stvari. Raznolik med razredi, versko in narodno pripadnostjo, je izginila. _ Partizanske delavnice
Prvi borci, ki so odšli v partizanske skupine so z seboj vzeli tudi nekaj orodja, naprimer: kladivo, klešče, pilo itd., kar jim bo prav prišlo, ko se poškoduje puška ali strojnica, da lahko popravijo. Zatem, ko so se edinice ojačale kmetske kolibe so postale prave delavnice. Izdelovalo se je vsakovrstno orožje, ročne bombe itd. Ročne bombe so napravljene iz vodnih cevi z primerno dolžino, napolnjene z eksplozivom iz aeroplanskih bomb, katere niso eksplodirale, ko jih je sovražnik metal na partizanske položaje.
Ugledni ameriški časopis "Christian Science Monitor" je dne 1. avgusta done-sel članek svojega Washing-tonskega dopispika, Joseph Harrison-a pod naslovom "Diplomatic Shift to the Left", iz katerega donašamo sledeče zanimive stavke:
"V Jugoslaviji in Grčiji, mogoče z ozirom na britansko politiko, je Amerika dalje podpirala elemente, za katere so skoraj vsi nevtralni opazovalci smatrali, da so izguhili mnogo vpliva v domovini. Tako, namesto da so imenovali kot diplomate tem državam može. ki so bili popolnoma nevtralni v mnogih vprašanjih, ki so kočljiva za te narode, je Washington imenoval diplomate, ki so favorizirali povratek grškega kralja Jurija in jugoslovanskega kralja Petra na prestol po vojni.
"Tudi najbolj vneti nasprotniki teh kraljev niso nikoli zahtevali, da Amerika dela proti njim. Ali pričakovali so, da Washington vsaj izbere diplomate, ki so nevtralni v kočljivem vprašanju vzpostavljanja teh monarhij.
"In sedaj so bile Zedinjene Države prisiljene, da priznajo potrebo bolj nevtralne politike, četudi to dejstvo ni bilo objavljeno, se iz zanesljivega vira doznava, da se je nedavno vršil sestanek v Balkanski Diviziji State De-
partment-a, na katerem se je odločilo držati strogo nevtralno stališče napram vsem strankama v Grčiji in Jugoslaviji. Na temu sestanku se je izneslo, da je ameriška vlada, ako ne spremeni svoje politike, v nevarnosti, da izzove nevoljo od strani omenjenih narodov. Dejstvo, da je tak sestanek bil sklican, dokazuje, da se je Washington prej preveč naslanjal na eno stran.
"Zanimivo je beležiti, da ameriški pravec favoriziranja konzervativnega elementa grškega in jugoslovanskega odpora ni nikoli užival enodušnega odobra^ Vanja Vseh odgovornih Amerikancev. Po eni strani so bili tu visoki diplomatski uradniki imenovani od Bele Hiše ali State Departmenta, ki so skupno z britanskimi diplomati podpirali konzervativno stran. Medtem je bilo na drugi strani znatno število Amerikancev, ki so delovali za organizacijo kot so Office of War Information, Foreign Economic Admi-nistration in Middle East Su-pply Center, ki so pravtako živo nasprotovali vsaki taki ameriški politiki. Slednji so dokazovali, da podpiranje Kralja Jurija in Kralja Petra — razven priznavanja — pomeni riskirati ameriški po-vojni vpliv v Grčiji in Jugoslaviji.
ZOJSA.
poročilo iz port arthorja
Port Arthur — Odkar je bilo naznanjeno za zbiranje prej zaobljubljenih prispevkov za pomoč Svobodni Jugoslaviji, je to že tretje naše poročilo . Namreč seznam prispevateljev v to svrho. Posamezno vsoto so prispevali po imenu kot sledi:
Po 200 dolarjev: Vasilj Mrakovič in Risto Runjavec. Po 150 dolarjev: Miča Gajič, Mile Vucelič, Josip Bašič (Puša), G. Stimac (Jure), 101 dolar je prispeval Anton Jerše.
Po 100 dolarjev so prispevali: Ivan Vukelič, John Vertin, Josip Miklič, družina J. Boban, družina S. Lu-lič in G. žarkovič. Družina M. Uremovič 75 dol.
Po 50 dolarjev: Družina G. Kneževič, druž. N. Vujno-vič, odsek Saveza Kanadskih Srba , M. Rozman, L. Spehar, M. Vukelič družina V. Blazina, Jugoslovanski
Klub delavske progresivne Stranke, R. Čopp, L. Bartol in G. Pinturič. Po 30 dolarjev, F. Babinac.
Po 25 dolarjev: Družina M. Zatkovič, družina G. Je-lič, družina D. Podnar, mladinski odsek HBZ čt. 471 in M. Polič.
C. K. Ulledal dept. CCF. 5 dolarjev.
Skupaj znaša...... $2,536.00
Drugo por. v vsoti 1,695.00 Prvo poročilo 3,242.00 Vsega skupaj ...... $7,476.00
Glavnemu odboru južno-slovanskih Kanadčanov smo poslali vsoto v Toronto, $5,-000.00. V blagajni se nahaja skupna vsota $2,507.00, namreč ta vsota je bila izročena našemu odboru že potem, ko smo poslali prej omenjeno glavnemu odboru.
Mestni Odbor Združenih Kanadskih Južnih Slovanov.
Peter Marohnič, blag.
pisma zastopnikov in naročnikov
San Francisco — Dragi prijatelj George: Prilagam pet dolarjev za ponovitev moje naročnine, prebitek pa za tiskovni sklad. Ravno te dni sem dobil pismo od Zdravjeta iz Windsorja. Kara me, da se nisem že dalj časa oglasil. Lojze ima prav.
Kar se tiče vašega gibanja v Kanadi, človek z veseljem zasleduje. Kajti z vsakim dnevom zapaža se podvig v organizacijskem in gmotnem smislu, posebno zdaj za pomoč našim bratom in sestram v stari domovini.
Seveda tudi tukaj gibljemo. V kratkem se vrši že drugi kongres ameriških Slovencev, oziroma SANSa, organizacije na polju delovanja za pomoč Svobodni Jugoslaviji. Ta organizacija vred s Združenim Odborom ameriških južnoslovanov je, kakor že veste, storila veliko v prid Osvobodilni borbi, možnost pa je temvečja in vse kar je potrebno je, večjega edinstva med nami samimi, pa bo šlo. Veliko upanja je polagati na kongres, kateri bo gotovo storil vse
Partizanske delavnice so izdelale eno novo vrsto orožja, namreč puško-metalec. Sovražnik ni mogel verjeti, da je to naš izdelek. Slišali smo dostikrat izjavo, češ "da so nam Angleži vrgli iz letal, zagotovo pa "Rusi so jim vrgli iz zrakoplova" itd.
Puško-metač je mogel vreči tempirano bombo 600 do 700 metrov. Prav izvrstne so bile za razbijati "bunkerje" (sovražna gnjezda) betonske utrdbe, močna poslopja i bd.
(Nadaljevanje na 4. ts.)
potrebno, da bodo Ameriški Slovenci, res korakali pod osvobodilno zastavo ljudstva in narodov za boljši in pravičnejši svet po vojni, oziroma zmagi nad fašizmom.
Matt Spolter.
Vancouver — Prilagam pet dolarjev za ponovitev naročnine, ostalo pa' za tiskovni sklad. Zadnjič smo godovale vse tukajšne imenom Ančke. Bilo je prav veselo in zabavno.
Ana Zitko.
Port Arthur — Cenjeno uredništvo: Prilagam denarno nakaznico v znesku 22 dolarjev, kar je za kritje štiri ponovne naročnine in 12 dolarjev za tiskovni sklad listu. V to svrho so priložili kot sledi: G. Uremovič 2 dolarja. Po en dolar: Rukavina, T. Slavičar, L. Ozbolt, R. Runjavec in S. Oreškovič. Po 50 centov: Kozoglav, V. Copp, Bene, Kraje, M. Ru-žič in Matija Rozman.
Skupaj $22.00 Prav lepa hvala darovalcem in ponovnim naročnikom.
Vera Marohnič.
Timmins — Prilagam tri dolarja za ponovitev naroč-
nine.
J. Dejak.
Windsor — Prilagam devet dolarjev za dve novi in eno ponovno naročnino.
L. Zdravlje.
New Westminster — Cenjeno uredništvo: Priloženo vam pošiljam tri dolarje za ponovitev naročnine. Pričakoval sem da pride zastopnik, ko ga pa ni bilo. sem pa sam poslal brez da bi nadalje čakal.
,	T. Lužar.

Propadla Gnila Jugoslavija
(Iz stra. 3)
Ročne bombe takih izdelkov so imenovane po imenu ♦ neke planine ali pa okolice v kateri je napravljena. Naprimer: "biokovka, mosorka, dinarka, darovarka itd. Materijal, katerega bi ne imeli Partizani pri rokah za izdelovanje takih bomb, smo dobivali iz okupiranih mest z pomočjo posebej ljudi, ki so skrbeli za tak materijah
Po kratki dobi partizanske delavnice so bile opremljene celo z mašinami, za katere pogon je služil recimo motor iz parnika, hotela itd. Vsak partizanski odred je imel svojo radio prejemni aparat, ponekod celo za prejemanje in odajanje vesti. A-kumolatori za radio aparate so kaj pogosto bili napolnjeni pri sovražniku, brez njegove vednosti. Videl sem slučaj, namreč na dvokolesu je bila pričvrščena dinama. neki tovariš jo je zakrival z tem da je sedel na njej, drugi je pa poganjal kolo, namreč dinamo in na ta način dajal električni tok za napolnitev akumolatorja.
Mnogo takih stvari bo za čitatelja neverjetnih, toda če dobro premisli, prepričan bo, da je marsikaj mogoče z dobro in vdano voljo doseči.
Ko je sovražnik podvze-mal ofenzivo, vse orodje in materijal iz delavnic, je bilo zakopano v zemljo, po ofenzivi se je znova začelo delati potrebne stvari.
Sanitetni odelki
Spričetka število zdravnikov je bilo dokaj omejeno, toda vpeljani so tečaji za bolničarje in. bolničarke. V-sak batalijon je imel svojega referenta, sanitejca, kateri je bil odgovoren za sanitetno in higijensko službo. Zlasti o ranjencih se je vodilo velika skrb, oskrbovalo se jih je kakor nekaj svetega. Mladinske in vse druge organizacije zbirale so: mleko, jajca, sir, sadje, meso itd. Celo bila je tekma izmed ene in druge vasi, katera zbere več raznih takih potrebščin za ranjene tovariše.
Spominjam se neke tova-riške, po imenu Ruža Vučak iz vasi Vlake, okraj Vrgov-ca. V oktobru preteklega leta so bile srdite borbe za polotok Pelješec med Nemci in Prve Dalmatinske Udarne Brigade, posebno na dan Oktoberske revolucije, sovražnik je iz topniških havbic, možnarjev in strojnicami, iztresal peklo ognja. Položaj je ostal neizpremenjen. Naši boritelji so junaško vztrajali in odgovarjali zob za zob. žrtve so bile na eni in drugi strani. Toda tovari-ška Ruža Vučak, je bila tega dne neustrašljiva. Zapored-noma je prihajala v borbene pozicije, izvlačila ranjene tovariše iz peklenskega og-
nja, ter jim zavijala rane. Za vsakega tovariša je imela lepo besedo. Zvečer, ko je borba nekoliko jenjala in se razlegel večerni mrak z tenko meglo dima od strašne borbe čez dan, sem jo vprašal : "Kako si kaj tovariš-ka?". Njene roke so bile tu in tam oblite s krvjo naših tovarišev. Odgovorila je: "Dobro, le da smo vzdržali težko borbo, Mnogo žalujem da smo izgubili strojničarja Brunu". Od teške rane izdihnil je na njenih rokah. Kako je mogoče da partizani
zmagujejo močnejšega sovražnika
Poslužujo se taktike katero sovražnik ne pozna. Vsak komandir, komisar, vodnik in desetnik, vsak tovariš vporablja samoincijativo kakor sam najbolj ve in zna. Toda dela se po celotnem načrtu. V partizanski vojski je velika disciplina, a se razlikuje od discipline v stari Jugoslaviji. To je samozavestna disciplina — od spodaj Na batalijonskih in brigad-nih konferencah vsak tovariš lastuje svobodo kritike, svojih desetnikov, vodnikov in komandirjev. Toda jedro kritike počiva v celotnem načrtu, ki ni bil recimo izveden ali nepravilno, častniški čin dobi le oni, kateri ga je v resnici zaslužil. Mitra-ljezec biti, pomeni čast za vsakega mladinca. V vsaki edinici obstojajo takozvane "petorke". To je mitraljezec in drugi štiri, ki prinašajo municijo. Take petorke ustvarjajo čudeže. Njih poznajo prav dobro Nemci, četniki in vstaši! Je neka pesem o mitraljezu in žal temu spominjam se samo prve vrstice, ki pravi: "Mitraljez cika stade; kolonelom (polkovnik) mrtev pade."
Vsaka edinica pa ima tudi svojo bombsko desetino, sestavljeno od nabolj vdanih mladincev in mladink. Njihova dolžnost je kot udarnih skupin, približati se sovražniku na par metrov in ga izgnati z ročnimi bombami iz njegovih utrdb. Partizani izvajajo napade navadno po noči. In baš zato je mogoče bombski desetini izvršiti povelje. Za sovražnika noč je zelo težka. Partizani so izkoriščali mrak za napad. Navadno so opravljeni v navadno lahko obleko z opanki na nogah, okrog pasu pa večje število ročnih bomb. Tako se oprezno in previdno približijo sovražniku nezaslišano. Ko enkrat je komanda: "Bombarderji naprej!" je znak, da je sovražnik prav blizu.
Takoj po izvršenem činu, zaplenijo orožje in drugi materijal. Spominjam se enega mladinca take edini-ce. Bilo mu je 17 let. Nekom prilikom navala na nemške
Partizanske pesmi
(Nekaj pesmi ponatisnjenih iz partizanskih listov).
PADLIM TOVARIŠEM
Kot žrtve ste padli v borbi za nas, da srečo svobodo bi vžival trpin. Do smrti je služil svobodi vaš glas, pogumni ste zrli v gotovi pogin. A kadar svoboda zašije nam spet in vaše se želje spolnijo, takrat se spominjal še pozni bo svet junakov, ki v grobu trohnijo.
V razkošnih palačah piruje tiran in v vinu utaplja bojazen, a roka pravice že dviga se nanj in piše na steno mu kazen. A prišel bo dan, ko se ljudstvo zbudi, se dvigne po zmagi k svobodi. Vam bratje, pa pesem ljubezni doni r~» in večna zahvala vam bodi.
SVOBODNA SLOVENIJA
Slovenci kremeniti, stopimo v korak, da osvobodimo svoj domači prag. čez gore, polja, po celem svet' doni: Slovenija svobodna in srečna bddeš ti.
Starci belobradi, stopite v vrste, pokažite mladini, kako naj se bore. Čez gore, polja . . .
Vi mladinci naši, zavedajte se vsi, za svobodo zlato vsak naj se bori. čez gore, polja. . .
A ve žene naše, ne točite solza, pomagajte vsem borcem do novega sveta. e	Čez gore, polja, ...
Svoboda je zlata, svoboda je vse, zanjo se borimo, zanjo vsak naj umre. P* čez gore, polja ....
utrdbe, vrgel je ročno bombo v betonsko gnezdo sovražnika in ga izgnal. Potem je zaplenil dva lahka mitra-ljeza. Neki drugi tovariš je hotel odvzeti enega, toda mladinec je začel jokati. Vprašam ga, zakaj joka? "Ta tovariš hoče vzeti mitraljez, katerega sem jaz zaplenil. Moral sem ga dolgo pre-pričavati, da je treba mitraljez predati tovarišu bolj izkušenemu za streljanje iz mitraljeza. Mladinec je ljubosumno čuval svoj plen.
Žene v narodno-osvobodil-nem pokretu
žene se bore rama ob rami z moškimi proti sovražniku, so bolničarke in zelo važne terenske delavke v zaledju. One izvršujejo neverjetno važna dela, dasi bi nekoč ne mogli verjeti, da bi jih izvrševale. Dobimo jih tudi, da so komesarji, in celo komandirji, častniki Narodnoosvobodilne armade.
Spričetka, a posebej matere iz vasi so mislile, da je nemogoče pustiti hčer k Partizanom, radi morale. Pre pričale pa so se pozneje, da je mogoče živeti med tovariši, ter da vsled tega ne postane med njimi nemorala. Posebno z podvigom samozavesti, žene so dokaj preob-ličile svojo vlogo. Seveda ljubezen ni zabranjena, a se priporoča, da je konstruktivna in življenska. Kjer prevladuje ljubezen, tam opa-da borbena zavest.
Spominjam se tovariške iz Like. Pripovedovala je kako je prišla med Partizane. Oče in brat sta padla prve dni upora. Nekega dne je tožila materi rekoč "Mati, tudi jaz grem k Partizanom, da se maščujem za očeta in brata". Bilo ji je takrat 16 let. Mati se je začudila in je rekla: "Kam pojdeš ti? Ti si še mlada, celo govoriti ne znaš z ljudmi, je karala mati v svojem odgovoru hčerko. Toda njene želje ni mogla odvrniti. Nekega dne se je pojavilo mlado dekle med Partizani, tovariši so je sprejeli zelo lepo. Naučili so je čitati in pisati. Z eno besedo kaj kmalu ni bila več ona prejšna Radojka, ona navadna pastirica, katera se je ustrašila celo svoje sence, nego zavedna mladinka. Po nekaj mesecih vrnila se je v vas, kot borec Narodno-osvobodilne vojske. Mati jo je občudovala in ni mogla verjeti, da je to prejšna Radojka. Kakšna sprememba ? Začela je pripovedovati materi: "Mati, meni je tako lepo s tovariši in tovarišicami". Kajpak mati niso mogli opustiti prejšnih misli in prepričati se, kako se je vse to zgodilo. Radojkina edinica je odpočivala za nekoli-
mnenja in presodki0 vprašanju poljske
London — Tozadevna poročila trdijo, da se nahaja v Moskvi, predsednik begunske poljske vlade v Londonu, Stanislav Mikolaj-czyk, kamor je prispel pred nekaj dnevi, da pregovarja z vodjami Sovjetske Unije in Narodno—osvobodilnim odborom Poljske, kateri je bil vstanovljen takoj po delu osvobojenega poljskega ozemlja.
Poznejša poročila so pri nesla zatrdilo, da je Sovjetska Unija priznala omenjeni odbor kot zakonito predstavništvo poljskega naroda, kar je kot razvidno spravilo do premisleka begunske kroge v Londonu, da so se napotili v Moskvo, če tudi se smatra zadevo zelo resno zlasti z strani krogov, kateri niso opustili svojega sovražnega stališča ne samo napram Sovjetsk i Uniji, marveč svobodne rešitve o notranjih zadevah poljskega naroda samega.
Posamezno časopisje se trudi podati vtis, češ, da niso vsi člani begunske vlade re-akcionarji in celo da begun-
ko dni v njeni vasi. Tako je mati mogla videti svojo hčerko, kot vojaka. Videla je kako se vršijo sestanki in je iz radovednosti vprašala. "Kaj se pa vi tam tako pogosto sestajete ?" Jutri boste šli z menoj je odvrnila hčerka. In res drugega dneva je prisostovala na sestanku njena mati. To jo je prepričalo dase njena hči uči in da prav zaradi tega postala drugačna. In kar je pri tem še značilnejše, je to vplivalo na samo mater toliko, da je tudi sama vstopila v Anti-fašistični Front žena in postala aktivna članica. Ko sem zadnjič govoril z Radoj-ko, v Bari, Italija, bila je ranjena v nogo, katera ji je tudi nekoliko krajša. Ravnokar je okrevala od rane in spet je želja napolnjevala njene misli, povrniti se čimprej med tovariše in tovarišice v borbo.
To je torej približno lik življenja moških in ženskih v narodno-osvobodilnem pokretu. Niso pa samo hrvatske in srpske žene v Osvobodilni vojski. So tudi musli-manke in druge. V moji edinici je bila ena muslimanka. Rečem, da je bila pravi bo-ritelj. Nekega dne je prišla odredba da je pošljemo v Li-vno za pouk telegrafisko-te-lefonskega kursa. Bila je sicer vesela da odide v šolo, toda zjokala se je predno se je poslovila od svoje borbene edinice. Morali smo ji obljubiti, da ji bomo povrnili puško, katero je odvzela od Nemcev, na kateri pa je zarezala njeno ime.
(Se nadaljuje prihodnjič)
ska vlada resnično predstavlja želje poljskega naroda. Zdi se, da so pozabili preteklost in niso prav nič naučili iz pričujoče sedanjosti.
Celotna situacija v Poljski v kolikor se tiče reakcionarnih krogov je lik jugoslovanski pod bivšimi begunskimi režimi. Z druge strani predstavlja to isto osovraženo skupino, katera se ni otresla zamisli "velika Poljska od moža do moža" namreč od morja do morja. Skupina katera pritiska na kljuke vsepovsod, toda če se ozremo na njeno delo odkar se nahaja zunaj Poljske, ni storila prav ničesar v prid narodnih interesov, še manj pa je postavila program za povojno Poljsko. In tega se zaveda največ poljski narod sam kateri bo zagotovo spregovoril ob dani mu priložnosti.
PESMI PARTIZANOV PRIMORCI Šajn Avgust
(Iz Stenskega časopisa delavske čete partizanskega taborišča v Gravini, Italija, februarja 1944).
Kdo so tisti tam. krivih hrbtov, slokih ram, z borno culo v roki, na cesti tej široki?
Znani se mi zdijo, saj obrazi bledi govorijo.. Da ne sodim vas sliki: Kdo ste, mučeniki ?
Po zaporih smo ječali, tepeni na cementu spali, zdaj pa spet smo prosti, konec ran je in britkosti!
Mi vojaki smo slovanski, k četi gremo partizanski, ki bori se za pravico, za Primorje in Gorico!
TITO Vladimir Nazor, prevel S. Samec.
Kar je tlelo pod pepelom, v srcih nam globoko skrito, v svetel plamen je raznetil drug nam Tito, Tito, Tito.
Kar je teklo vse povsodi zlil je v strugo enovito in široko stvoril drug nam Tito, Tito, Tito.
Naše žito in pšenico prevejal je skozi sito in svobode kruh zamesil drug nam Tito, Tito, Tito.
Torej tudi ti, tovariš, dvigni pest, iz jekla ulito, jn za njim do konca pojdi z vzklikom: Tito, Tito, Tito!
širite čifajte in postanite
Vabilo na Banket
Katerega priredi odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Torontu v počast delegatom in delegatinjam druge redne Konvencije, Zveze Kanadskih Slovencev, dne 19 avgusta v St. Patrick dvorani, St. Patrick St.
ZOJSA.
PROGRAM
1	VEČERJA
2	Otvoritev programa po Joe Petricu predsedniku pripravljalnega odbora in izročitev stoloravnateljstva Joe Miketič-u GL pre dsedniku Zveze.
3	Pozdravni govor Geo. Matešic-a. ured nika Edinosti.
4	Govori Margareta Slak, prva podpred sednica Zveze.
5	Pozdrav GL tajnika Saveza Kanadskih Srba, Walter Grbič.
6	Pozdrav delegatinje in predsednice odseka v Kirkland Lake, Milka Krašovec.
7	Pozdravni govor glavnega tajnika Saveza Kanadskih Hrvatov, Edvard Jardas.
8	Govori glavni organizator Zveze. Martin Bajuk.
Izmed govora omenjenih govornikov na programu bodo tudi druge točke petja, deklamacije itd.
Po banketu prosta zabava in ples. Pričetek ob 8 uri zvečer. ULJUDNO VABIMO VSE SLOVENCE. HRVATE IN SRBE IZ TORONTA IN OKOLICE. DA NAS V ČIMVEČJEM ŠTEVILU OBIŠČEJO IN SE UDELEŽE.
ZA DOBRO POSTREŽBO Z JESTV1NO IN ZA SUHA GRLA. SKRBI
Junaška obramba Sevastopola
ODBOR:
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke )
NJIHOVA JE NESMRTNA SLAVA
E. VILENSKI:
Veličanstveno prijateljstvo je vezalo kopnene in mornariške branilce Sevastopola. Morala junaških Sevas-topoljčanov, je bila trdna skozi celih dvesto inpedeset dni. Dosti zaslug za to gre divizijskemu komisarju, Ku-lakovu, članu vojaškega Sveta, črnomorske flote in vodji celega političnega aparata Sevastopoljske obrambe. Ku-lakov je bil zelo priljubljen pri moštvu črnomorske flote in končno se je prav tako priljubil med vsemi branitelji Sevastopola. Njegov osebni izgled, je navduševal ljudi k hrabrosti in hladnokrvnosti. Imel je vzstrezujoč vpliv, celo na najbolj nevarno osebo. Ni trpel nereda ali pa dosti letanja, a malo opravljenega. Vedel je kako govoriti z ljudmi in kako jih pripraviti k dobri volji. Vedel je, da smeh včasih olajšanje — ponekoč izvršno zdravilo rani, katerega je on rabil razkošno. Kulturen in izbražen mož, velikega poguma, izvrstnega vladanja črez samega sebe. On je ostal miren, pogumen in z nasmehom se je vedel do zadnjega dne obrambe Sevastopola. Odličen delavec, ki je prebodil dolgo pot od komisarja na podmornico do enega glavnih organizatorjev Sevastopoljske obrambe.
Večja zasluga za udarce; ki so bili prizadeti Nemcem, spada zračni posadki črnomorske flote in Sevasto-poljski posadki. Njeni poveljniki so bili: General-major Ostrijakov, junak Sovjetske Unije in general-major Jer-mančenkov. Pod njihovim vodstvom, sovjetski prvaki so se bojevali kot junaki proti številčni premoči sovražnika in njegovih zračnih formacij. Izbruh vojne je Ostrijako-vega zatekel na daljnem vzhodu. Pilot Ostrijakov, kateri je že preje zaslužil več odlikovanj za hrabrost in odlično službo domovini, je zahteval da se ga takoj premesti v aktivno službo. Obsipal je poveljstvo z pismi in brzojavi. Končno je bilo njegovi zahtevi udovoljeno.
Prišel je v Sevastopol. Njegovo ime je bilo že itak dobro znano med letalci in njegova hrabrost je bila do-strikrat predmet pogovora. Tudi v Sevastopolu ni bil zadovoljen kot postajni poveljnik. On se ni mogel ločiti od svojega letala.
Napravil je ducat poletov v obrambi Sevastopola, krijoč padalna letala z svojim lovskim letalom ali pa bombnike in je pri tem se izkazal izvrstnega voditelja in vernega tovariša polnega ljubezni do svoje domovine in naroda.
Vse Sevastopol je govoril o junaštvu poročnika Pos-pjelova. Njegovo lovsko letalo je bilo napadeno po "Me-seršmitih". Dva nemška letala sta treščila na zemljo od njegovega ognja, ostali so pa z naglico odkurili.
Ves Sevastopol je vedel in tudi počastil imena slavnih pilotov, Gubri, junak Sovjetske Unije, Golibijev, Ta-lalajev, Jevtanjan, stotnika od garde Avdjejeva, može, kateri tudi enkrat niso odstopili kljub premoči sovražnika in so vedno neustrašeno se udeležili bitke.
Dosti je bilo doprinešeno k uničenju sovražnikovega moštva pri obrambi Sevastopola, po obrežnim topništva, pod poveljstvom general-majora Morgunova. On je obnovil z svojim moštvom slavno tradicijo mornariškega topničarja, katerega so branili Sevastopol skozi njegovo obleganje. On je poveljeval možem, katere je sam izučil in izvežbal. Veteran v topniškem poklicu, bil je m?£ svojim moštvom, kakor oče. Vezan z njimi živeti in umirati. Blizu Belbeka, pri Kersonesu v okolici Belaklave. pri Malakovih višinah, njegove baterije so zadajale ani-čujoče udarce sovražniku, ter z tem ovenčala same sebe z nesmrtno slavo.
Enemu njegovih odelkov podeljen je častni naslov: "Gardni odelek"!
Delovanje sevastopoljskih topničarjev, je bilo izven-redno, črnomazova skupina je zažgala ter drugače poškodovala petindvajset tankov, 28 tovornih avtomobilov, ter uničila več batalijonov Nemcev. Eden častnik po imenu šurba, kateri je pokosil 30 Hitlerjecev, ter uničil sovražno strojno puško v enem samem spopadu, pri katerem je bil tudi sam ranjen v roko. Ni pa zapustil bojišča. Metal je ročne bombe z drugo zdravo roko.
Nemci so obkrožili baterijo poročnika Sišjajeva. ter napredovali proti'srednji utrjeni točki. Pomožni politični častnik. Sirota, postrelil je sedem Nemcev z njegovo puško, splazil se do ogrožene utrjene točke, ter pokopal z ročnimi bombami Nemce.
Naslednjih par številk poda približno sliko o veličastnih bitkah topništva, skozi obrambo Sevastopola. 0 srditosti topniških dvobojev med obleganimi in oblegan-ci.
Povprečno so Nemci izstrelili 1,500 do 2.000 granat dnevno. Dne 14 junija so izstrelili 3,369 granat, 15 junija pa 3,350.
Te številke govore same za sebe o veličini bitke. Toda govore tudi o nepodobni odločnosti ter neprimerni vzdržljivosti meščanov in civilnega prebivalstva v splošnem, katero ni prenehalo delati kljub gromenju topov, sikanju gratat, regljanju strojnic, skelečih ran in vsako sekundo smrtne nevarnosti. Iz ljubezni do svoje domovine, visoko moralo in samozavestjo, tvegalo je svoja življenja in pomagalo obrambo pri Sevastopolu.
Sevastopoljčani so pokazali celemu svetu, kaj je zmožen sovjetski državljan pri obrambi svoje domovine.
Vsi voditelji Sevastopoljske obrambe so ostali na Krimskem teritoriju do zadnjega dne, do zadnje ure in do poslednje možnosti. Postaja Oktobarskega je ostala za ves čas v mestu. Ne, neprestano bombardiranje, niti osredotočeni topniški ogenj, ni bil v stanu prisiliti pove-ljništvo da zapusti svojo postajo.
In šele zadnji dan, ko ni bilo več mogoče ostati v mestu, je bila postaja premeščena v Kersones, svetilnik po odredbi in ukazu glavnega poveljstva Rdeče Armade. Voditelji Sevastopoljske obrambe, so zapustili Krimsko ozemlje šele zadnjo minuto, ko so krogle iz pušk žvižgale "nad glavami in okrog njih. Zadnji od njih so bili, Oktjaberski, Kulakov in Petrov.
To kaže kako se sovjetski državljan bori za sovjetsko mesto. To kaže, kako so vodili obrambo Sevastopola v nesmrtnem boju zoper sovražnika.
Sevastopoljčani so doprinesli v.eliko k slavnim vojaškim tradicijam ljudstva Sovjetske Unije, ter z tem zapisali v zgodovino Velike patriotične vojne proti fašističnim razbojnikom, nekaj najbolj brilijantnih listov v zgodovinsko knjigo.
(Se nadaljuje prihodnjič)