PoStnina plačana v gotovini. V LlDDllonl, v petek dne 4. novemDra 1921. LeiD M. »SLOVENEC« velja po uoSti na vsa strani Jugoslavije in v Ljubljani: za oelo ieto napraj . K 240-— za pol leta „ .. „ 120 — za četrt leta „ . . „ 60 — za en mesec „ .. „ 20w Za Inozemstvo celole'no R480-. == Sobotna izdaja: s ..h ue o teto.....h 40 — za inozemstvo.....80 — — Cene lnseratom: = Enosioipna lettina vrata mali oglasi po K 4-— in K 8 veliki oglasi nad 45 mm vl-Sluo po K 3 —, poslana itd. po K 12 —. Pri večjem naročila popust. Izhaja vsak daa Izvzemfii ponedeljka In dneva po praz« nlku ob :>. url zjutraj. Mesečna priloga; Vsstnik SKSZ. uiedoiatvo je v Kopitarjevi uiioi Stev. 6/II1. ■ :o.opisi se ne vračajo; netrenirana plsm se ne sprejemalo. Uredn. letat. štv. 50, upravn. štv. 328. Političen list za slovenski niroi. Oprava je v iopltarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št. 541) za oglase, avstr. ln češ te 24.797, oif- 21.511, bosn.- iero. 7563. Dve konferenci. V Washinglonu sc bo zbral čez en teden dni odličen zbor. V veliki dvorani bo zboroval cvet svetovne diplomacije v prisotnosti izbranega občinstva in velikega števila poročevalcev svetovnih listov, da se posvetuje o starem snu vseh plemenitih duhov, o večnem miru med narodi in državami. Kot glavno garancijo za ohranitev miru smatrajo državniki splošno razorožitev. V splošni razorožitvi vidijo zlasti ameriški politiki edino rešitev in sredstvo za uspešno vzpostavo porušenega evropskega gospodarstva, na drugi sirani pa zavarovanje pred pretečo japonsko nevarnostjo. Na nevarnost ameriško-japonske vojske smo že večkrat opozarjali in omenili smo tudi posledice, ki jih utegne ta spor imeti za Evropo, ki se novemu vojnemu vrtincu ne bi mogla odtegniti. V prvi vrsti je ogrožena Anglija. Angleško-japonska pogodba poteče definitivno 1. 1922. in takrat se bo Anglija morala odločiti za eno ali za drugo stran, če se ji ne posreči izgladiti napetega razmerja med Japonci in Ameri-kanci. Anglijo in njeno politiko bodo na vvashingtonski konferenci gotovo podpirali Francozi in Italijani, ker so od Angležev zelo odvisni, vse druge države pa bodo tvorile le več ali manj sijajno spremstvo najmočnejših — brez Rusije seveda. Pri svojem odhodu iz Francije se je izrazil francoski ministrski predsednik Briand o izgledih razorožitvene konference jako optimistično. Mi, na žalost, tega optimizma ne moremo ž njim deliti. Kdo se ne spominja prve mirovne konference v Haagu? Tudi tam so sedeli odlični zastopniki mirovne ideje, sklenili so tudi nekaj mednarodnh konvencij, ki pa niso mogle preprečiti izbruha svetovnega požara. Bojimo se, da tudi konferenca v Washingto-nu ne prinese čez malo let sličnega re-zultata! Razorožitev mora zagovarjati vsako dobro srce in vsak plemenit duh, mogoča bo pa šele takrat, kadar bo izginil iz človeških src in iz čustvovanja narodov duh ošabnosti, gospodovalnosti in brezmejnega izkoriščanja šibkih od strani velikih in močnih. Tukaj tiči koren vseh vojska in razorožitev je le lečenje simptoma, ne pa bolezni same, dokler se človeštvo ne preporodi v duhu socialne pravice. Druga konferenca, mnogo manjša in skromnejša v svojem obsegu, a za našo državo neposredno skoro še važnejša od washingtonske, zboruje te dni v Portorose. Zastopniki nasledstvenih držav se tam posvetujejo pod vodstvom Italije o vzpostavi tesnejših gospodarskih zvez med onimi državami, ki so se po vojni obdale z visokimi gospodarskimi ozidji in ograjami, da uveljavijo svojo neodvisnost tudi z vidnimi znaki, čeprav na svojo lastno škodo. Gospodarski krogi, tuji še bolj kot domači, so uvideli, da je trajno nevzdržljiv položaj, če se vsaki dve uri vožnje po železnici menjajo državne meje. Od teh zapor ima škodo mali in veliki in z nekoliko dobre volje in uvidevnosti bi se dalo mnogo popraviti in izboljšati, kar je zagrešla takoj po vojni slepa in nebrzdana strast in sovražnost. Večina nasledstvenih držav stoji danes pod orožjem in vojni bog zopet grozi. V Portorose pa mirno zborujejo zastopniki istih držav o važnih mirovnih gospodarskih problemih. Ne vemo sicer, kakšne plodove bo rodila konferenca v Portorose, toda že okolnost sama, da zboruje, nas navdaja z upanjem, da bo to pot zmagala nad boje-vitostjo srčna želja po miru. Grki vkorakajo v Albanijo. Rim, 3. nov. Položaj v Albaniji se je vsled vkorakanja grških čet na južni meji poostril. (Vkorakanje grških čet na albansko ozemlje je mogoče posledica istočasnega bivanja grškega ministrskega predsednika Gunarisa v Parizu s Pašičem. Grški in naši interesi v Albaniji so istovetni vsaj toliko, ker oboje ogroža Italija, ki je nam vzela Skader, Grkom pa Valono.) Seja narodne skupščine. VOLITEV V ODSEKE. - 800 MILIJONOV KRON VOJNEGA KREDITA. Belgrad, 3. nov. (Izv.) Danes ob pol 12. uri se je vršila seja narodne skupščine. Predsednik dr. Ribar je sporočil, da je vlada predložila načrt novega poslovnika in zakone o državnem svetu, upravnih sodiščih in centralni upravi. Te zakonske načrte bo predsednik izročil zakonodajnemu odboru. Drugi predloženi zakoni se tičejo upravne razdelitve države, okrožij (oblasti), glavarstev (srezov) in občin. Ti zakonski načrti se bodo izročili posebnemu odseku, ki se bo izvolil na jutrišnji seji. Vlada zahteva vojni kredit v znesku 200 milijonov dinarjev. Ta zahteva pride pred finančni odbor. Predsednik poroča, da se bo volil parlamentarni odbor za porabo investicijskega posojila. Nato prečita zapisnikar prošnjo pravosodnega ministra za izročitev nekaterih poslancev. Budimpešta, 3. novembra. Člani narodne skupščine so bili na današnjem zasedanju skoro polnoštevilno navzoči. Razen ministra za narodno obrambo in ministra za socialno skrb so prisotni vsi ministri. Diplomatska loža je tesno zasedena. Predsednik naznanja, da je zaprosilo bu-dimpeštansko višje državno pravdništvo v pismu, naslovljenem na predsednika, naj bi se suspendirala imunitetna pravica poslancev Andrassyja, Rakovvszkega, Be-rtitzkega in Sigrayja zaradi zločina vstaje. Predsednik izroči to prošnjo imunitehie-mu odseku. Man istrski predsednik je poslal predsedniku skupščine reskript, s katerim kraljevi madžarski ministrski svet pooblašča državno pravdništvo, naj postopa proti poslancem Rakovvszkemu, An-drassyju, Benitzkemu, Sigrayju in Fried-ričhu brez ozira na njihovo imunitetno pravico, kakor to zahteva zakon, ki govori o zločinu vstaje. Madžarska vlada izjavlja, da vzame nase vsako odgovornost radi tega svojega dejanja, ki krši imunitetne pravice. Predsednik je poslal tudi ta dopis imunitetnemu odseku. Nadalje je izjavil predsednik, da se je poslanec Aleksander Gieswein pri njem osebno pritožil, češ da se krši njegova imunitetna pravica. Ministrski predsednik grof Bethlen je predložil zbornici načrt, ki ukinjuje vladarsko pravico kralja Karla IV. in dedno pravico habsburške hiše. Poslanec Horn-yanszky (Friedrichova stranka) zakliče: »Živio kralj k Posamezni poslanci stranke malih poljedelcev živahno protestirajo proti temu vzkliku in vzklikajo: »Živio narodi Živio Horthyk Ministrski predsednik prosi, naj bi se ta zakonski načrt nujno izročil državnopravdnemu odseku in naj bi odsek podal svoje poročilo še prej kakor v navadnem tridnevnem roku. Izrazil je tudi svoje upanje, da bo državno-pravdni odsek še tekom iste seje predložil poročilo. Poslanci Gieswein, Friedrich, Weiss in Rakowszky javijo, da je vlada Že pred sejo so se načelniki klubov domenili, da se bodo pri volitvah v posamezne odseke postavile vezane liste. Ob priliki štetja članov posameznih klubov se je ugotovilo, da ima radikalni klub 96 članov (brez Protiča in dr. Ivaniča), demokratski klub 91, Jugoslovanski klub 27, zemljoradniški klub 26, jugosl. muslimanski klub 24, socialni demokrati in republikanci 14, zemljoradniški disidenti in slovenski samostojni 12 članov. Nato so bili izvoljeni administrativni, finančni odbor, odbor za prošnje in pritožbe in imunitetni odbor. Izvoljeni so bili stari člani. Jutri ob 10. uri dopoldne bo seja skupščine z dnevnim redom: Volitev odbora, ki bo pretresaval zakonske načrte o upravni razdelitvi države, o pokrajinskih in občinskih samoupravah. v mazar kršila njihove imunitetne pravice, češ da jih je dala vlada med pučem opazovati in zastražiti po detektivih. Tudi te pritožbe se naznanijo imunitetnemu odseku. Nato predloži poslanec Rubinek kot referent državnopravdnega odseka poročilo glede zakonskega n,°črta o ukinjenju vladarske pravice kralja Karla. Predlaga, naj se poročilo natisne in razdeli med poslance in naj se stavi poročilo na dnevni red jutrišnje seje. Večina je bila za ta predlog. Naslednja seja bo jutri. Budimpešta, 3. novembra. V motivaciji poročila k zakonskemu načrtu o odstavitvi Habsburžanov se naglasa zahteva držav, ki so o priliki zadnjih dogodkov poslale madžarski vladi svojo noto. Ententa je zahtevala, da se madžarska vlada odreče vladi svojega kronanega kralja in če bi Madžarska tej zahtevi ne ugodila, 60 izjavilo vlade, da bodo napadlo državo, radi česar pa madžarska vlada ne more prevzeti odgovornosti nase. Radi' tega se je vlada z ozirom na nevaren položaj, odločila izpolniti to zahtevo zunanjim silam in je predložila imenovani zakonski načrt narodni skupščini, ko je poprej poizkusila vse mogoče ,da bi se uveljavila narodova prosta volja v tem vprašanju. Budimpešta, 3. novembra. Med posvetovalno pavzo državnega zbora so imele legitimistične stranke sestanek, katerega so se udeležili krščanski nacionalci, Friedrichova stranka in demokrati. Sklenili so, da poda na jutrišnji seji grof Apponyi v imenu legitimistov deklaracijo, v kateri bo naznaflil stališče imenovanih strank. Budimpešta, 3. nov. V današnji seji državnega sveta je govoril župan glavnega mesta Budimpešte o odstavitvi habsburške rodbine in je poudarjal, da bodo morda glede tega vladala različna mnenja, da pa bodo vsi državljani v tem edini, da je tuje vsiljevanje težka kršitev mirovne pogodbe in samoodločevanja. Nato je bila seja v znak protesta zaključena. Nevarnost vojne z Mažarsko odstranjena. Pariz, 3. novembra. Dr. Beneš jc izjavil dopisniku »Mati-na« v posebni brzojavki, da je vsled sklepa konference poslanikov vsaka nevarnost oboroženega konflikta odstranjena. Bethlen odstopi. Dunaj, 3. nov. (Izv.) Iz Pešte javljajo: »Pesti Hirlap« piše, da bo Bethlenova vlada takoj po sprejetju zakona o razstoličenju Habsburžanov dala ostavko. Ostavka pa bo lo formalna, ker ni dvoma, da bo sestava nove vlade zopet poverjena grofu Bethlenu. FRANCOZI O MAŽARSKEM VPRA-ŠANJU. Pariz, 3. nov. »Oeuvre« piše: Madžarsko vlado je bilo treba prisiliti, da je sklenila odstaviti Habsbufžane. Morda bi bilo najbolje, dobiti od Madžarske jamstva v obliki visoke denarne kazni, da bi bili gotovi pred eventuelnimi bodočimi podjetji Habsburžanov. — »Cablegramme« povprašuje, ali bodo zavezniki, ki so se po-žurili, da bi v Pragi in Belgradu preprečili prenagljenost, sedaj tudi, kakor bi bilo pravilno, nastopili v Budimpešti, da bi se to vprašanje rešilo, kakor to predvidevajo mirovne pogodbe. PREMOŽENJE OGRSKIH MAGNAT0V NA ČEŠKEM ZAPLENJENO. Praga, 3. nov. (Izv.) Vladne stranke so sklenile staviti v zbornici predlog, naj vlada zapleni posestva ogrskih legitimistov, ležeča na češkoslovaškem ozemlju, v prvi vrsti posestva grofa Andrassyja in grofa Apponyja. IZGONI IZ ČEŠKE. Praga, 3. nov. (Izv.) Češka vlada je izgnala nad 60 inostrancev (Mažarov) preko Bratislave na Mažarsko, iz Ungvara pa 13 komunistov, ki so agitirali proti državi. Fran Šuklje: (Dalje.) Po svetovni vojni doživel je tudi na Nemškem sistem državnih železnic svoj poraz. Izginili so prebitki iz železniškega obrata v državnem proračunu, pokazali so se ogromni primanjkljaji. V Avstriji pa je eden izmed glavnih in najuspešnejših oznanjevalcev državnega sistema, mnogoletni železniški minister W i 11 e k na jav» nem shodu priznal, da mora država svoje železnice prodati ali dati v zakup! In to se je zgodilo v Nemčiji ln na Avstrijskem, ker so državne železnice vendar razpolagale z obilico prvovrstnih strokovnjakov, s skozinskozi izučenim, discipliniranim železniškim osobjem in vsemi sredstvi in pripravami za zboljšanje prog in vozil. A kaj naj porečemo mi v Jugoslaviji, kaj naj počnemo mi z državnimi železnicami, ko nimamo niti enega niti drugega teh neizogibno potrebnih faktorjev, brez katerih si urejenega brezhibno po-slujočega organizma državnih železnic niti misliti ne moremo! Skoro bi rekel: Celoi tedaj, ako bi bil po vsej Evropi že uveden državni obrat po železnicah, mi Jugoslovani bi sc v danih razmerah dvakrat morali premisliti, predno bi ga upeljali po svojih progah! Navzlic temu svojemu trdnemu pre« pričanju pa še ne bi zahteval, naj se nemudoma zamenja državni obrat z onim zasebne uprave. Nobenih skokov, nič prenag-ljenjal Ali to se že danes lehko napravi, da se obstoječim delniškim železniškim družbam omogoči prostejše dihanje, svobodnejše delovanje. Le na Slovenskem je 340 km takih železnic. Ako se le-te pod vodstvom Dolenjskih železnic, ki imajo sa« mi zase skoro 50 % zasebnega železniške« ga omrežja, združijo v eno organično ce. leto, kateri se naj prisodijo vsaj one pravice, ki so jih imele Dolenjske železnice glasom koncesijske listine, storjen bode s tem začetek zasebne železniške zasnove. Pomnožijo se naj z novimi progami, ki bodo itak večinoma nadaljevanje Dolenjskih železnic ali drugih zasebnih prog. Potem pa je računati v doglednem času na važni prirastek! Južna železnica danes visi y zraku in po moji sodbi se kot mednarodna proga nikakor ne bo mogla obdržati Računati je z dejstvom, da ta imenitna železnica razpade na kose, da se razdeli med nasledstvene države, t. j. med Avstrijo, Madžarsko, Jugoslavijo in Italijo. Naša država ima tisti del celega omrežja Južne železnice, kateri je edini danes še aktiven. Kaj storiti ž njim, kadar se mednarodno podjetje razdruži, kadar pride »ad fraktio-nem panis«? Čitalo se je pred par dnevi v našem časopisju, da se bode naša država po svojih zastopnikih v upravnem svetu upirala definitivni ureditvi, »regime defini-tif«-u ter hotela podržaviti svoj delež. Kakor soglašam s prvo zahtevo, tako živo odklanjam drugo. Pač moramo se rešiti dunajskega gospodarstva tudi v tem pogledu, a za Boga ne v obliki podržavljenja! Ni ga pri nas trgovca ali industrijalca, ki ne bi na glas priznaval, da zasebna Južna železnica še dandanes neprimerno bolje oskrbuje obrat ter uspešneje varuje koristi prometa nego naše državne železnice. »Emendatio in peius« bi bilo, očividno po-slabšanje prometnih razmer, ako bi v sedanjih razmerah državna železniška uprava prevzela nasledstvo odpravljene med« narodne Južne železnice! A kaj naj se napravi v tem slučaju? S svojega stališča svetujem, naj se jugoslovanski del Južne želcznice spremeni v delniško družbo, ki se naj potem združi z organizacijo slovenskih lokalnih železnic v eno celoto. Stvar še daleč ni aktuelna, tega se dobro zavedam. Ali v velikih vprašanjih treba gledali tudi v bodočnost, včasih celo kaže, sanjati o bodočem razvoju, kajti nemogoče ni, da se uresniči sen o delniški družbi »Jugoslovanske zapadne železnicc« preic nego si danes mislimo! Toda kam sem zašel? Hotel sem govoriti o odgodenem železniškem shodu ter o dnevnem redu tistega shoda, ki ga čim hitreje skliče upravni svet Dolenjskih železnic. Na tem shodu čisto gotovo ne bomo segali tako daleč, kakor me je danes zapeljala razgreta domišljija. Ali govorili bodemo na vsak način temeljito in obiirno o potrebnem ustroju naših delniških železniških družb in nehote se bomo pomikali proti oni ureditvi zapadnih železnic, katera je dandanes pač še lepi sen! Poziv konference poslanikov Jugoslaviji. Pariz, 3. novembra. Konferenca poslanikov se je zbrala včeraj pod predsedstvom Julija Kambona. Najprej je vzela na znanje odgovor ministra Beneša na noto velesil ter je konsta-tirala, da bi Madjarska s tem, da proglasi odstavitev vseh Habsburžanov, dala mali ententi vse potrebne garancije za mir, ki jih ta zahteva. Spričo tega je konferenca poslanikov sklenila, da Madjarsko pozove, naj najmanj do 8. novembra t. 1. efektivno sklene odstavitev Habsburžanov. Potem je konferenca sprejela na znanje došla poročila o položaju v severni Albaniji. Sklenila je, da pozove vlado SHS, da se vzdrži vsakršne vojaške akcije v Albaniji, ker se bodo meje te države v kratkem določile in konferenca misli, da bo že v prihodnji seji mogla meje Albanije sankcionirati. »Temps« pripominja k temu, da bo vsaka vojna nevarnost v centralni Evropi minula, kaor hitro se madjarska vlada pokori sklepu konference. Kar pa se tiče Albanije, sodi »Temps«, da se bo konfliktu med Jugoslavijo in Albanijo mogoče izogniti, vendar pa svetuje velesilam, naj na Jugoslavijo v tem oziru preveč ne pritiskajo, dokler ne bo madjarsko vprašanje definitivno rešeno, ker je bojazen Jugoslavije glede svojega zunanjega položaja vsled karlističnega poizkusa opravičena. Pašič ne soglaša z odredbami vlade. Belgrad, 8. novembra. (Izvirno) V političnih krogih se govori, da Pašič ne »oglaša z vsemi koraki, ki jih je naša vlada podvzela o priliki Karlovega povratka na Madžarsko, posebno glede izvedene mobilizacije. Pašič je takoj odvzel posle prvega načelnika v zunanjem ministrstvu mlademu Jankoviču in jih zopet izročil Tiči Popoviču. Naša politika proti Albaniji bo prišla v čisto drugi tir. Nezaupnica radikalcev Pribičeviču. Belgrad, 3. novembra. (Izvirno) Včeraj in danes je imel radikalni klub sejo, na kateri je razpravljal o našem zunanjem Sn notranjem položaju. Dve tretjini kluba sta izrazili nezaupnico notranjemu ministru Pribičeviču. Radikalci zahtevajo od demokratov, da Pribičevič obdrži samo ministrstvo prosvete, notranje ministrstvo pa da prevzame radikalec Ljuba Jovanovič. V demokratskem klubu je danes vladalo razpoloženje, da se radikaloem ne ugodi. K večjemu bi demokrati prepustili ministrstvo prosvete kakemu radikalnemu poslancu. Upravna razdelitev Hrvatske in Slavonije. Belgrad, 3. nov. (Izv.) Kakor je izvedel naš dopisnik, se bo Hrvatska in Slavonija razdelila na pet oblasti in sicer: 1. Va-raždinska županija z Medjimurjem in delom Prekmurja. 2. Zagrebška oblast (zagrebška županija severno od Save in županija Bje-lovarsko-Križevska). 3. Osješka oblast (mirovitiška-požeška županija in Baranja). 4. Karlovska-sušaška oblast (zagrebška žu- Kolikor nam je znano, je izšla dozdaj najdaljša ocena o tej knjigi v iredentistič-ni »Domovini« v Budimpešti. Obsega kar tri in pol strani cele, 10 strani obsegajoče številke. Duhovna očeta znanstvenih notic sta urednik Šandor Mikola, srednješolski profesor, in Janoš MclifP, univerzitetni pro-, ! lesor, v Budimpešti, menda oba rojena k,Prekmurca. Kako ta dva gospoda sodita, o ts<> Slovencih, vidimo iz stavka v tej številki; »Isztino md szpfivnik, gda od v&sz piše: Gda ie Bog szlovenca sztvdro, Bil6 je to delo noro.« Prekmurce imenuje »Domovina« v zadnjem času Vende, njih jezik vendski, k večemu »vend-szloven« jezik. Ko se je lansko leto ustanovila, še ni imela te teorije in te metode. Ima še namreč kot podnapis: »Mčszecsne Novine za szlovenszki narod.« Zdaj pa hoče napraviti iz Prek-murcev poseben vendski narod, ki nima s Slovenci ničesar opraviti. Druge Soven-ce imenuje »Slovenace« s »slovenačkim jezikom«. kakor govorijo po nepotrebnem panija južno od Save, županija modruško-reška in ličko-krbavska). 5. Novosadska oblast, h kateri se pripoji sreraska županija. DR. KUKOVEC GROZI Z ODSTOPOM. Belgrad, 8. novembra. (Izvirno) Kakor smo že poročali, je dr. Laza Markovič na seji zakonodajnega odbora predlagal, da se odpravi ministrstvo za socialno politiko. Na današnji seji demokratskega kluba se je minister dr. Kukovec odločno protivil temu in zagrozil, da odstopi, če se Markovičev. predlog sprejme. To vprašanje še ni rešeno. MINISTER PUCELJ IN PARLAMENTARNI TON. Belgrad, 3. novembra. (Izvirno) Na Interpelacijo poslanca S u š n i k a je odgovoril kmetijski minister Pucelj, da interpelacije ne sprejme, ker je stilizirana v neparlamentarnem tonu. Proti temu bo poslanec Sušnik protestiral pri zborničnem predsedniku dr. Ribarju. Hrvatski blok. Dno 28. in 29. oktobra je imel hrvatski blok v Zagrebu zborovanje, o čegar sklepih javnost doslej ni skoro ničesar izvedela. Sedaj pa prinašajo srbski listi (»Politika«, »Pravda« itd) vsebino sprejete resolucije, koje točnost v glavnih potezah potrjuje tudi zagrebški »Obzor« v svojem včerajšnjem uvodniku. Mi citiramo po »Politiki«: V prvi točki izraža deklaracija hrvatskega bloka željo, naj se belgrajska vlada ne protivi, da se sestanejo poslanci iz Hrvatske, Slavonije in Dalmacije in proglase odstranitev Habsburžanov s hrvatskega prestola. Ali z drugimi besedami — kakor pristavlja »Politika« — zahteva se sklicanje hrvatskega sabora. Druga točka obsoja današnji vladni sistem. Danes ne vlada niti okrnjena skupščina, niti okrnjeni ministrski svet, niti zakonodajni odbor, ampak ministrstvo notranjih zadev. Tretja točka naglasa dilje hrvatskega bloka. Četrta točka pa izraža prepričanje, da je edini korak za dosego sporazuma in sprave med Hrvati in Srbi sklicanje hrvatskega sabora, člani bi bili poslanci, izvoljeni na Hrvatskem, v Slavonliji in Dal- Iz te resolucije je razvidno, da zahteva hrvatski blok popoln prelom z dosedanjo metodo ujedinjenja, zahteva uničenje vseh sklepov in aktov, tudi onega od 1. deoembra 1. 1918., ki se nanašajo na ustanovitev sedanje kraljevine SHS in zahteva popolnoma novo delo. Leta 1919., 1920. in 1921. naj se izbrišejo iz naše zgodovine in začne naj se graditi popolnoma nova državna stavba. Konferenca v Portorose. Portorose. 2. nov. Pogajanja glede dela programa, posebno glede sklepa splošne železniške konvencije in o odstranitvi uvozne in izvozne prepovedi so v polnem teku. Za zboljšanje poštnega prometa je predlagala Italija obširnejše ukrepe, ki predvidevajo predvsem vzpostavitev vseh poštnih, brzojavnih in telefonskih zvez, ki so obstajale že poprej, pa jih je ukinila vojna. Predlagalo se je hidi, da bi se zopet omogočile neposredne brzojavne in poštne zveze med vsemi državami, ki so zastopane na konferenci. Pri vprašanju glede vzpostavitve železniških zvez je treba odstraniti precej težkoč, ki so nastale vsled vedno se izpremenjajočih valutnih tečajev. Glede uvozne in izvozne prepovedi se uveljavljajo različnosti, ki izvirajo iz notranjega in trgo-vinsko-političnega položaja posameznih dr- tudi nekateri Srbohrvati, ali pa »Kranjce« s »kranjskim jezikom«. Ocena je pisana v tem slovenskem listu v madžarskem jezikul Ali pisec ne ve toliko slovenski, da mora pisati madžarski, ali pa se boji sodbe tistih Prekmurcev, ki čitajo le slovenski. Vzemimo iz nje nekatere odstavke, da vidimo, kak duh veje v tej ocenil Ocena ima v začetku: »Ta človek (dr, Slavič), ki je skoz 20 let rovaril proti Ven-dom, ki je delal nato, da pripadejo Vendi pod kranjsko upravo izrabljivanja, drugače tesni prijatelj Klekla, je zdaj napisal knjigo o Vendih ... Dolžnost nam je v interesu našega naroda, da ga seznanimo s to knjigo, da vidi, kako ogromne množine nepravilnosti, podtaknjenosti in laži so se poslužili ti kranjski »osvoboditelji«, po kako nizkih, zakulisnih in perfidnih potih so hodili.« Potrudimo se, da v množini takih in enakih izrazov najdemo, kaj se knjigi očita. 1. Najprej avtorju ne ugaja, da knjiga izhaja, »iz temeljne misli jugoslovanskih sanjačev«, da so vsi južni Slovani izšli iz enega naruua. 2. Ni nam vfieč, da se govori o Prek-murcih kot Slovencih, oziroma, kakor pra- žav. Konferenca je odločila, da morata avstrijski delegat sekcijski načelnik Schiiler in češkoslovaški delegat poslanik Fierlin-ger izdelati tozadevni načrt. Poleg pogajanj o posameznih vprašanjih se je razpravljalo tudi o obsegu programa konference. Ameriški predlog v Portorose. Portorose, 3. novembra. (Izvirno) V gospodarski komisiji konference je ameriški polkovnik Smith predložil načrt za organizacijo »banke zlate rezerve« združenih evropskih držav z glavnico enega bilijona zlatih dolarjev, katera vsota bi se mogla zvišati na pet bilijonov. Na ta način naj bi se uredilo valutno vprašanje in omogočilo Evropi, da se vrne v svoje normalno predvojno življenje. Predlog je vzbudil veliko iznenadenje. DR. SCHOBER O BURŠKI. Dunaj, 3. nov. »Politische Korrespon-denz« piše: V pogovoru z dunajskim dopisnikom »Tempsa« profesorjem Dunanom je izjavil zvezni kancclar dr. Schober o stališču vlade v vprašanju Burške: Ljudsko glasovanje v Šopronju bi nas ne vznemirjalo, če ne bi poznali energije madžarske uprave. Da bi zmanjšala to nevarnost, si želi Avstrija v prvi vrsti, da bi se sestavila zares nevtralna uprava, ki naj bi izvedla ljudsko glasovanje, kar bi bilo za nas do-voljno jamstvo. Tej upravi bi bilo treba dodati tudi nevtralno eksekutivo. To si želimo, da bi bilo podlaga našim pogajanjem, ki naj bi se takoj začela med dunajsko in budimpeštansko vlado. ZAPLENITEV MADŽARSKE KURIRSKE POŠTE. Budimpešta, 2. nov. Madžarski dopisni urad javlja: Večerniki poročajo o za-plenitvi madžarske kurirske pošte po češ-ko-slovaških oblastih nastopne podrobnosti. Ladja je z veliko zamudo dospela v Bratislavo. Takoj potem ko je pristala, so prišli na ladjo češki vojaki, ki so preiskali popotnike. To preiskovanje je bilo brezuspešno. Na to so preiskali prtljago. Zaplenili so večji del madžarske pošte kakor tudi tri za madžarsko ministrstvo namenjene zaboje. Na ladji je bil tudi kurir madžarskega poslaništva v Pragi; zaplenili so tudi njegovo prtljago, čeprav je Donava internacionalizirana. OBČINSKE VOLITVE V LONDONU. London, 2. nov. Pri občinskih volitvah v Londonu, ki so se vršile v več kakor tristo mestnih okrajih in v Walesu, so po poročilih, dospelih do polnoči dobili konservativci 23 sedežev (izgubili 50 sedežev), delavgka stranka 78 sedežev (izgubila 42), liberalci so izgubili 60 sedežev, neodvisni so dobili 46 sedežev (izgubili 15). ANGLEŠKI ODGOVOR RUSIJI. London, 3. nov. Angleška vlada je odgovorila na noto sovjetske Rusije glede ruskih dolgov. Zahteva v svojem odgovoru natančnejših pojasnil o nekaterih točkah in pozivlje sovjetsko vlado, naj razloži svoje namere glede dolgov caristične vlade od 1. 1914. dalje, kakor tudi glede municipal-nih iu železniških posojil. Končno izjavlja angleška vlada, da hoče ostati v mednarodni konferenci za pomoč stradajočih na Ruskem v stiku z ostalimi vladami, ki so poslale v konferenco svoje zastopnike. RUSIJA NA WASHINGTONSKI KONFERENCI. Moskva, 3. nov. Ameriška vlada je obvestila vlado Republike Daljnjega Vzhoda, da oficielna udeležba ruske vlade na vvasbingtonski konferenci ni možna, da pa se more rusko zastopstvo udeležiti v ne-oficielni obliki tc konference, da varuje ruske interese. Prispevajte m Slov. Stražo! vi »Domovina«, Kranjcih«. Mikola in Me-lich bi rada napravila iz »pudov« poseben narod s posebnim jezikom, ki je od slovanskega tako različen kakor nemški cd holandskega ali celo italijanski od francoskega, dasi celo madžarski pisatelji pišejo resnico o Prekmurcih, da se sami imenujejo Slovence, dočim jim le Nemci in Madžari pravijo Vendi. 3. Hudo ga boli odstavek o »češko -jugoslovanskem koridorju«, kar mu radi verjamemo. 4. Oddelka o Belih Hrvatih ni razumel, ko piše, da se v Slavičevi knjigi trdi, »da so vsi potomci Slovencev«. 5. V oči ga zlasti bode že ime »Prekmurje« in zahteva dokumente za to ime. Gg. srednješolski in visokošolski profesor jih najdeta lahko sama v budimpešianskih knjižnicah. 6. Žal mu je za madžarski pravopis, dasi so ga tudi prekmurski boljševiki, ki so bili Madžari ali Madžaroni, opustili in pisali gajico v prekmurskih »Novinah«. 7. Smatra za laž, da bi bih Prekmurci naročniki družbe sv. Mohorja, dasi lahko najde v univerzitetni knjižnici, v oddelku slavista prof. Asbotha. kol. Sv. Mohorja, kjer so imena prekmurskih narodnjakov. Obupno stanje sovjetske Rusije »Prager Presse« objavlja na podlagi informacij, ki jih je dala neka ugledna oseba iz sovjetske Rusije, daljši članek o razmerah v tej državi. Položaj v sovjetski Rusiji je obupen in nevzdržen. Kljub vsemu trudu sovjetov se lakota širi od dne do dne in danes gladuje že 30 milijonov ljudi. Število pa narašča, čim bolj se približuje zima. Z lakoto obenem se širi tudi demoralizacija. V zapadni Evropi se splošno misli, da sovjeti v svojih poročilih pre* tlravajo, v resnici pa opisujejo položaj kar najbolj mogoče milo. Da bi se stanje nekoliko zboljšalo, je Ljenin osnoval komiteje, v katerih so bili zastopani tudi nekomunisti. Črez-vičajka pa je te komiteje kmalu razgnala, ker se je bala, da bi znali dobiti polagoma oblast v svoje roke. Danes o kaki gospodarski politiki Rusije sploh ne moremo govoriti, kajti dovolitve obstoja privatnih industrijskih podjetij z največ 300 delavci, proste trgovine in drugih malenkosti ne moremo smatrati za gospodarsko politiko. Posebno, če upoštevamo delovanje teh dovolitev. Na eni strani stradajoče ljudstvo, ki nima niti koščka kruha, na drugi pa se odpira v Moskvi na podlagi teh dovoljenj trgo-* vina z delikatesami za trgovino. V njih dobite za drag denar naiizbranejše slaščice, ki si jih more človek misliti, Politično gibanje je v zadnjem času nekai oživelo. Od vseh strank pridobivajo največ na; ugledu socialni revolucionarji, kljub temu da so voditelji večinoma v inozemstvu. Pa tudi druge stranke se oživljajo in gibljejo. Zelo zanimiv je verski pokret, ki zavzema vedno večje dimenzije. Ljudstvo po vaseh in inteligenca v mestih splošno veruje, da je Rusijo kaznoval Bog za sto- in stoletne grehe. Zunanje versko čustvovanje se spreminja ▼ pravo, srčno religioziteto. Gibanje za zbližanje z Vatikanom pridobiva na pristaših. Tudi patriarh Tihon ni temu zbližanju nasproten in bi pod gotovimi pogoji celo sam deloval za dosego tega cilja. Duhovništvo je za revolu-dosego tega cilja. Duhovništvo je za revoluci-izginili vsi dobičkaželjni elementi. Med njimi se nahajajo sedaj samo ljudje, katerih morala1 je pridobilo na ugledu, ker so iz njegove srede trpeli in prav mnogo trpe še danes, kljub temu pa vztrajajo in hočejo ostati med svojimi verniki do konca. Ti požrtvovalni ljudje so vredni vsega spoštovanja, kajti malo je danes v Ru-siji njim enakih. Kakor Jugoslavija tako namerava tudi čehoslovaška republika vojne priprave vzdrževati tako dolgo, dokler ne bo spor z Madžarsko popolnoma poravnan. Vse priprave se vrše stopnjema in polagoma, brez one nepremišljene naglice, ki smo jo videli ob pričetku svetovne vojne. Glavna naloga previdne mobilizacije je, da spravi v sklad vojaške zahteve z gospodarskimi in kulturnimi interesi države. Svetovna vojna nam je pokazala, da je gospodarsko in kulturno življenje naroda in države nemogoče popolnoma podrediti sicer razumljivim vojaškim željam po kolikor mogoče velikem številu vojakov, določenih na fronto. Vojaštvo je treba hraniti, oblačiti in obuti, dati mu je treba dovolj orožja in orodja, skrbeti je treba za reden promet, obratovati morajo premogovniki in nebroj drugih rudarskih podjetij. Ravno-tako ne more nobena vlada dopustiti, da ostane nedoletna deca brez nadzorstva in šole doma prepuščena sama sebi in neizogibnemu podivjanju. Vse te okolnost! je češka vlada dobro preudarila in izdala pravočasno točne odredbe glede oprostitev kmečkih in industrijskih delavcev, železniških uslužbencev in rudarjev. Ravno tako bo vojne službe oproščenih potrebno število učiteljskih moči. in tudi glede oprostitev dijakov je 8. Po vzgledu avstrijskih Nemcev brani tudi avtor Madžare, češ da niso ovirali razvoja »vendskega« jezika in »vendske« književnosti, dočim je znano, da so bili šolski otroci ponekod tepeni, če so govorili med seboj slovenski, in da sploh ni bilo niti ene slovenske šole več, 9. Najhujše ga peče, ko govori o Kle-klovih »Novinah« ter pravi: »Vsakemu nepristranskemu človeku bo jasno jedno, s to je, ako so se Madžari kdaj pregrešili proti vendskemu narodu, to so se takrat pregrešili, ko so dovolili izhajanje Kleklove-ga lista.« 10. H koncu zanika vse pojave jugoslovanskega mišljenja v Prekmurju. To so v glavnem stvari, s katerimi se ne strinja avtor tc occne. Po teh sklepa h koncu, da se po njih »spozna kranjski način mišljenja« ter izjavlja doslovno: »Zdaj šele vidimo, da nas (t. j. »Vende«, oziroma Mikola in Meliča) ne ločijo od njih (t. j. »Kranjcev«) samo jezikoslovna, plemenska, zgodovinska in gospodarska nasprotja, ne samo reka Mura, ampak ocean načinov mišljenja in moralnega svetovnega nazira-nja.« Le potrpljenje! Ta »ocean« bo vedno manjši in reka Mura dobi kmalu most iu železnico. Dr. Slavičeva knjiga: »Prekmurje v madžaronski lučk. štev. 2Bf. SLOVENEC, ifae '4. novembra 1921, Sfran 3 vse v redu, da ni nikakih dvomov in nepotrebnega pisanja. Izdana jc dalje prepoved š i £ r i r a n i b brzojavk, ki velja za vse brez izjeme. Posebno pozornost pa je posvetila češka vlada navijanju cen. Strup vojnega dobičkarstva je še vedno silno učinkovit in treba bo mnogo naporov, da sc razorno delovanje brezsrčnih izkoriščevalcev vojnega gorja vsaj kolikor mogoče omeji, ako se že ne da uničiti. Pri tej priliki ne smemo pozabiti na ureditev vojaških dobav, kjer je namenjena zadrugam silno važna vloga. Tudi za pomoč morebitnim ranjencem je skrbljeno ne samo od državne, ampak audi od privatne strani. Društvo »Rdečega križa* razvija sedaj veliko delavnost in dotični oklic na češki narod so podpisali najuglednejši člani vseh čehoslovaš-kib političnih strank, STROŠKI ČEŠKE .MOBILIZACIJE. Dunaj, 3. nov. (Izv.) Gospodarski sotrudnik lista »Nieuvve Rotterdamsche Cou-rant računa, da bo mobilizacija stala češkoslovaško republiko nad 3 milijarde čeških kron, če bo trajala pa še po i. decembru, seveda primerno več. Vpoklic na orožne vaje. Rojstni letniki 1896, 1897, 1898 in 1899. Komandant Dravske divizijske oblasti je s svojo naredbo Pov. Dj. broj 8681 od 1, t. m. odredil sledeče: Pozvani so za takoj na šesttedeuske orožne vaje vsi oni letniki, rojeni 1899, 1898, 1897 in 1896, ki so ali v naši vojski ali v bivši av-stro-ogrski vojski služili in se sedaj nahajajo doma, oziroma izvršujejo svoj 'civilni poklic. Odzvati se morajo tudi oni od označenih letnikov, ki so bili pri letošnjem naboru rc-krutovani, ker še niso odslužili predpisanega roka. Vsi ti bodo služili v onem redu orožja, za katero so bili določeni za časa nabora odnosno prebiranja. Poživljajo sc, da se letniki 1899 in 1898 zglasijo na dan 6, novembra 1921, letniki 1897 in 1896 na dan 8. novembra 1921 pri Ljubljanskem vojnem Okrojiu (Belgijska vojašnica) vsakikrat ob 8. uri ziutrav. Vpoklic konj in vozov sledi. Od vpoklica so oproščeni: 1. Vsi, ki so bili na dan 1. novembra 1921 pri državni ali južni železnici zaposleni kot železničarji. Tam se računa železniška služba za orožno vajo, 2.Vsi, ki so bili na dan 1. novembra 1921 zaposleni v rudokopih kol rudarji. 3. Bogoslovci in učitelji vseh srednjih, meščanskih in osnovnih šol. 4. Redarji javne varnostne straže. 5. Uradniki generalne direkcije državnega računovodstva, okrožnih in srezkih finančnih uprav in vse osobje Narodne banke in njenih filiialk. 6. Vsi poštni in telegrafski uslužbenci, ki so bili na tei službi na dan 1. novembra 1921. 7. Oni, ki so bili od rekrutne komisije v letu 1920 m 1921 za stalno nesposobne spoznani, in oni, ki so bili v letošnjem letu spoznani začasno nesposobne. 8. Rekruti-dijaki, kojim je aktivna služba radi studii odložena, odnosno ki so že predložili prošnjo za preložitev aktivne službe pri pristojnih vojnih okrogih. Obvezniki se opozarjajo, da prinesejo s seboj toplo zimsko obleko, dobre čevlje, dva para perila in eno odejo, ker za prvi čas ne morejo dobiti cele vojaške obleke in opreme. Vsi obvezniki kakor tudi davalci konj naj prinesejo s seboj hrano za sebe in za konje za pet dni. Davalci konj in oni, ki so določeni za ko-čijaže, naj prinesejo s seboj velike plahte za Dokrivan;e hrane in municije, sekiro, lopato, kramp, svetilko in številko za vozove ter odeje za kočijaža in konje. Poimenčni seznami popisanih konj in vozov sledijo. P0TO8, -H Današnji »Narod« prinaša na uvodnem mestu članek pod naslovom »Klerikalci in Bolgari«. Z vsebino tega članka se pečamo na drugem mestu. Tu naj dodamo zaradi popolnosti le, da objavlja »Narod« v isti številki na drugi strani članek ^Oskrbovanje umobolnih v Sloveniji«. Zakaj ni obeh naslovov zamenjal? -f- Minister dr. Kukovec odstopi? Kakor poroča »Obzor«, se je dr. Kukovec silno razijutil nad sklepom demokratskega kluba, naj se ministrstvo za socialno politiko ukine. Dr. Kukovec je sicer energično zastopal potrebo tega ministrstva, a ostal je v manjšini. Zaradi tega namerava odstopiti. — Ali res kdo misli, da bo odstopil? -f »Nezaslnžena Skoda.« Pod tem naslovom objavlja belgrajska »Epohac od 1. novembra uvodnik, v katerem opisuje razvoj dogodkov zadnjih dni in zaključuje: »Očividno je, da ne more sedaj niti narodna skupščina niti ljudstvo pričakovati, da se naša kraljevina spusti v prepir z veliko antanto. Nedvomno pa se je dalo pričakovati, da gg. Trifkovic in Pribičevič bolje poznata evropski položaj in da umerita korake naše vlade po razmerah, ki vladajo v svetu, da se izogneta postopkom, ki s svojo komiko bijejo ugled naše države in njen mednarodni položaj. Dolžnost vlade je bila, da se tej škodi izogne.« — Naši hrabri demokratski borci bodo srbski >Epohk rekli, da je »brezdomovinska kvaražugonka«. Prlspevdjte za sklad s. L. S.! L91! JT37B35? — Na Brezjah sta bila poročena dne 29. oktobra g. železniški uradnik Mirko Kragl in gdč. Karolina VonSina. — K »Društveni nabavni zadrugi« pristopajo v obilnem številu naša izobraževalna društva. Društvo, ki hoče res imeti veliko ugodnost, naj pristopi k zadrugi, ker bo to le v njegovo korist. Deleži so tako nizki — vsak stane le 20 kron — tako da lahko vsako društvo pristopi. Zalo podpirajmo to, kar je naše. Svoji k svojimi — sPoljopriTredni atašeji«. Ministrstvo za poljedelstvo je nedavno sklenilo ustanoviti pri vseh naših poslaništvih po vzoru vojaških atašejev (do-deljeueev) tudi mesta »poljoprivrednih atašejev«, katerih naloga bi bila poročati o razvoju kmetijstva v tujih državah. Mnenja o vrednosti takih atašejev so različna. Eni trdijo, da bi bila taka ustanova dobra in koristna, drugi pa pravijo, da so je mo-ge če o napredku kmetijstva v tujih državah poučiti tudi iz knjig in strokovnih časopisov, s študijskimi potovanji Ln s pošiljanjem mladih agronomov na kmetijske šole v inostranstvo. Vsekako i jo značilno, kako se belgrajska »Politika« (Si. okt.) iz te še ue-uslanovljene diploma i ske šaržo norčuje. »Idejo so z veseljem pozdravili samoslojueži in bivši šolani srbski agronomi. Samostojneži so zadovoljni, ker bodo lahko poslali koga izmed »svojih% da bo delal druščino g. Vošnjaku, srbski agronomi pa bodo srečni, ker bodo lahko nadaljevali svojo karijero, katero so skoro vso preživeli v komisijah v inostranstvu, in sicer to pot v obligatnih diplomatskih •'komašnalu in morebiti celo z monokli. Koliko koristi bo od tega imelo kmetijstvo, bo žc vedel g. Pucelj.« — Nam se zdi, da ie ta ironija samo izraz male bojazni. — Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani. Na rednem občnem zboru dne 24, oktobra t. 1. izvoljeni centralni odbor se je na svoji prvi redni seji dne 26. oktobra t. 1. konstituiral tako-le: predsednik Baš Fr., fil,; podpredsednik Trogar Adolf, jur.; I. tajnik Mejak Ervin, jur.; II. tajnik Križman Andrej, teol.; blagajnik Stanovnik Aleš, jur.; načelnik menze Hus Branko, fil.; načelnik doma Gruden Josip, jur.; načelnik bolniške blagajne Ma-tulovič Jerko, teh-; odbornik brez mandata Stefanovič Ljubo, jur. — Na snbotlški juridičnl lak'j!teti se ie v zimskem semestru vpisalo okrog 780 slušateljev, od katerih je 50 izrednih, ostali so redni. — Za aTstTijskf) državljane. Avstrijsko zastopstvo v Ljubljani objavlja, da si mora po naredbi centralne vlade v Belgradu vsak tuji državljan v kraljevini SHS do 5. decembra t. 1. nabaviti redni potni list pri svoji pristojni oblasti. Zaraditega avstrijsko zastopstvo poživlja vso avstrijske državljane, naj si pravočasno nabavijo pri avstrijskem zastopstvu rsdne potne liste. — Posledice neumestne naredbe. Naredba poljedelskega ministra glede trošarine na vino je izzvaia med kmečkim ljudstvom po vseh vinorodnih pokrajinah razumljivo razburjenje. O žalostnem dogodku pri Novom mestu na Dolenjskem smo nedavno poročali. Sedaj nam Erihaja poročilo iz Sibenika v Dalmaciji. V ibeniku so pred par dnevi kmefe hoteli imeti protestno zborovanje proti tej naredbi. Demokratski glavar pa je to zborovanje zabranil. Ker se je kljub temu zbralo prav mnogo ljudi, so poslali nad nje orožnike. Vsled tega je prišlo do prepira in do dejanskega spopada in konec je bil ta, da je bilo več ljudi ranjenih. — Socialnod^sjokraška večerja. Subotiški »Neven« javla, da je bivši minister, socialist Anton Kristan, sedanji upravitelj posestva Be-lje, priredil pred par dnevi svojim prijateljem in njihovim rodbinam sijajno večerjo v hotelu »Royal« v Osijeku. Večerji je prisostvovalo precej oseb. Za vsako od njih je znašal račun 500 kron, ki jih je plačal siromašni proletarec Tone Kristan. Take socialiste želi videti na vladi Krsta Cicvarič. — Po shodu kovinarjev ua Jesenicah. OroJ-nik Jakob Reiner je 16. avgusta asls'iral sodnemu odposlancu pri izpraznitvi nekega stanovanja. Na ta dogodek je nnmigaval Josip Čuden na shodu kovinarjev, na katerem je govoril: »Orožnikom se. jo povišala plačn n.i brže za to. da delajo bolj zvesto svojo službo, kar se je danes pokazalo, ko sta dva orožnika vrgla eno družino ua cesto.'' Deželno sodišče je prisodilo zato Čudnu 24 ur zapora. — Tatvina. Anton Pogačar iz Spodnjega otoka je v gradu Podvinam pri Radovljici kot dninar ukradel markiju Crequi de Montiorte dve puški in daljnogled v skupni vrednosti 55)00 kron; princezinji Margare.i Pcliguac pa raznega blaga v vrednosti 14.463 kron HO vin. Od ukradenega si je pridobila Uršula Pogačar iz Mošenj blaga v vrednosti 2750 kron Deželno sodišče jo prisodilo za to Antonu Pogačarju 3 mesece težke ječe in Urši Pogačar pa 3 tedne zapora. — Aretacija a zaprekami. Orožnika Anton Kočevar in Josip Florjan sta 3. septembra 1921 v Kaplji vasi aretiraln Franceta Galjota. Peljala sta ga v Kamnik, da presedl tam svojo 30 dnevno kazen. Galjot se jima je upiral in ko sta ga izročila sodišču, ju je razžalU rekoč: »Komendske barabe, zdaj s'.e sili, ko »te me sem pripeljali!« Deželno sodišče je prisodilo Galjotu 3 tedne zapora. š Zanimiva razprava se vrši danes pred mariborskim sodiščem. Obtožen je znani nemški zdravnik dr. Kraus zaradi splavljanja plodu. š Posledic® mošta. Jutri bo žrebanje porotnikov za prihodnje porotno zasedanje. Pripravljenih za razprave je že sedaj 12 slučajev uboja in 3 slučaji umora. Večina ubojev je posledica premočnega moSta. š Zagoneten slučaj pojasnjen. Pred več meseci so našli v Prekmurju obešeno žensko. Domnevali so, da je tujka Rusinja, morilec pa domačin. V tem pravcu so se tudi vršile poizvedbe. Sedaj pa so dognali, da je bila ia domneva napačna. Umorjenka je Čehinja, s katero se je bil na potu iz Kusije poročil neki Srb, ki je pustil svojo prvo ženo v Srbiji. Po pismih prve žene so dognali, da je dotični Srb morilec svoje druge žene. š S poravnavo se jc končala pred sodiščem afera »Balkan«—Pečanik. š Preiskava proti Wranglovcem. Vsled neprestanih pritožb proti nezaslišanemu postopanju Wranglovih sgraničnih čet«, je pričela posebna komisija preiskavati te dogodke. Ta komisija, v kateri sta neki podpolkovnjk ln neki major, vrši res strogo preiskavo,- Ne išče pa krivde pri pravih krivcih, marveč med civilnim prebivalstvom. Komisija postopa naravnost brezobzirno. Ljudstvo je vsled tega zelo razburjeno. Naša politična oblast bo morala na vsak način doseči, da pridejo v komisijo tudi zastopniki politično oblasti, orožnislvo in finančna straža in da bo taka komisija vršila svoje posle strogo nepristransko. mm valute« Naša krona je padla v Curihu od včeraj na danes od 1-80 cent. na 1-60 cent. Medtem ko je notirala še na današnji cu-riški predborzi T65, je ob sklepu borze še padlo, kar pomeni, da padanje naše krone še ni zaključeno. Lansko leto je notirala naša krona v Curihu nad 9 centimov, dinar krog 38 cen-timov, kar je pomenilo, da je bil dinar nad liro in enak francoskemu franku, ki no-tira danes v Curihu 39-65. — Danes pa notira dinar v Curihu 6-40 cent, torej od 38 cent na zadnjo stopnjo precejšen padec, ki nam da veliko misliti. Časopisje v državi in zunaj države raz-motriva problem naglega padanja našf» valute ter naglaša dejstvo, da je vzrok nizkega stanja naše valute iskati v borzi-janskemu triku sovražnih in pa zavezniških držav na tujih borzah in da jo padec naše valute popolnoma neopravičen. To je eden vzrokov, ki gotovo drži. Drugi vzrok pa je gotovo dejstvo, katerega naše po demokratih inspirirano časopisje iz strankarske zaslepljenosti noče priznati, da je naša vlada nesposobna pa-rirati udarce na našo valuto na tujih borzah, še manj pa sposobna reducirati državne izdatke tam, kjer bi lahko to brez škode za državo storila, na najnujnejše. In vendar bo morala prej ali slej storiti. Nikakor ne bo smela pričeti slediti na tak način, kakor je hotel Pribičevič, da se odpravljajo strokovne šole, gimnazije in univerze, kar tvori minimalno postavko v državnem budgetu v primeri z drugimi izdatki. Tretji vzrok pa je naš nekonsolidiran notranji položaj,, pomanjkanje ugleda naše države na zunaj in pa sedanji zunanje politični položaj, povzročen vsled Karlovo vrnitve in pa dogodkov v Albaniji. Končno pa nikakor ne smemo pozabiti, da .jo naša edinica danes dinar in nikakor no krona ter da bo notiranjo Zagreba na curiški borzi slej ali prej moralo prenehati. Kot država z dinarsko valuto pa še vedno prednjačirao med državami male entente, čeravno bo češko-slovaška krona kmalu enaka dinarju. Naš dinar notira 6-40 oent, češko-slovaška krona 5-15 cent, rumunski lej pa 3-05 cent. Danes pa imamo v Albaniji vojno in delno mobilizacijo prvega poziva proti Madžarski in ne vemo še proti komu. V Zagrebu in Belgradu se težko dobe zapadno valute po borzni ceni. Kurzi rastejo naravnost neverjetno. Splošna hausse gre naprej, kot da bi se utrgal plaz. V enakem položaju se je nahajala pred časom avstrijska valuta. Danes ji sledimo. Le pomislimo: lira notira že preko 13-50, dolar 324, funt šterling 1275, Pariz 24, švicarski frank 61. Draginja narašča rapidno. Gospodarska bodočnost je vse drugo kot rožnata. BORZA. Zagreb, 3. novembra. (Izv.) Devize: Pešta 39.—, Berlin 166—168, Italija 1340—1350, London 1270— 1275, New York 323—324.50, Pariz 2390, Praga 308.50, Dunaj 690—700, Zurich 60—61, Bukarešt 195—204. Valute: Mk 173, lire 1335, dolar 319— 323.50, čsl. K 298, n. a, K 7—7.50. Curih, 3. novembra. (Izv.) Deviz«: Pešta 0.60, Berlin 270, Italija 2175, London 2118, New York 538, Pariz 3965, Praga 515, Dunai 0.25, BukareSt 3.05, Zagreb 1.60, Varšava 0.14, Holandsko 184.25, Bruselj 38.50. Valute: n. n. K. 0.14. g Jugoslavija na ženevskem sejmu. Dne 27. m, m. so v Ženevi otvorili veliki semenj, ki »e vrši na korist tamošnjega Osrednjega dobrodelnega odbora. Na semnju ima svoj posebni oddelek tudi Jugoslavija, katerega sta uredila naš generalni konzul Petrovič in njegova žena. Razstavljena so dela domače obrti in narodne umetnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovenija je odlično zastopana — tako poroča ženevska »La Suisse« — s krasnimi klekljanimi čipkami, keramiko, igračami itd. Hrvatska je poslala narodna tkanine in vezenine, Sarajevo in Belgrad preproge in druge odlične izaelke. g Vporaba meničnih blankctov. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Gospod finančni minister jc glasom razpisa Generalno dirokcije posrednih poreza z dne 25. oktobra 1021, štev. 15.080 dovolil, da se do 1. februarja 1022 smejo vporabljali še stari menični blnnkeli pod pogojem, da sc z njimi postopa v smislu točke 9. čl. 13, taksnega in prislojbinskcga pravilnika (Uradni list št. 10-1/1921). Od tega dne dalje pa bodo izdani v promet menični blanketi nove emisije. g Cene blaga v Ameriki. Na newyorški produktni borzi so dne 29. oktobra notiralc sledeče cene: petrolej rafiniran 18petrolej Stand. White 14, terpentin loco New. iork 82, ' mast 9,60, sladkor centrifugal 4—4.11, kav« j 0 s}- 7 loco New ork 8'/». baker elektrolit loco 13, cm (surov) 28, svinec 4.72, cink 4.60, curovo železo 20'A, pittsburško jeklo 30, pšei mca 118, koruza 60>i, g Prepoved izvoza semen iz Poljske. Poljska namerava prepovedati izvoz semen. g Cene piva na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem so določene sledeče cene pivu| Od S stopinj 218 čsl. K, od 10 stopinj 250 čsl« kron, pilzensko 270 čsl- K. — Na drobno se prodaja navadno pivo S stopinj po 3 čsl. K! liter, pivo od 10 stopinj 3.50'čsl. K liter, pilzensko 3.80 čsl. K liter. g Nov brzojavni vod mod Zagrebom in Ljub-Ijano bodo pričeli staviti v kratkem času. Vod bo priključen Celinju. g Češkoslovaška prepovedala «rvoj konj in goveje živino. Češkoslovaška je prepovedala radi mobilizacije izvoz konj in goveje živine, g Nezaposlenost ameriških trgovskih ladif. Več kot polovica trgovskih ladij, ki so Hh med vo!?ko zgradi e Združene države, ie nezaposlenih ter bi uh bilo mogoče primeroma poceni kupni če bi valutne razmere ne bile tako abnormalno. Glede obrata ooročaio. da ie isti pri angleških triiovskih ladiiah za 28%. pri japonskih za 50% in pri nemških za 70% ce-neiši kot pri ameriški treovski mornarici. Znani narodnjak M. Sch. v Š. tam oti Vrbskem jezeru piše svojemu prijatelju —» ključ, mojstru B. — pismo, ki je vredno, da je priobčimo v izvlečku, ker odmeva iz njega vse gorje zatiranega koroškega Slovenca. Ondi pravi: Dne 9. t. m. se je obhajala obletnica koroškega plebiscita v naši coni. Seve, v velikem stilu so uprizorili koroški Ni imci to zmagoslavje, a vzlic temu ni ta-ko uspelo, kakor so bili pričakovali. Prt nas je šla samo šolska mladina, požarna bramba in nekaj plačanih agentov za slav^ nostno procesijo v Vrbo, kier se je vršila tista »zundende Ansprache«, — Mene so tudi počastili pevci iz Poreč ob jezeru ter, so mi zapeli podoknico »Von Thal bis Belgrad« in »O du hI. Mic.hael, Du deuteher, Schutzpatron«. Nato so kot Schlussefekt zatulili »Hoorruk—Čuš«! Ni mogoče sporočiti vsega zaničevanja in poniževanja katero moramo sedaj prestajati mi »Čuši«H Gorje nam, ker smo prišli pod komando fašistov na Koroškem! In gorje še hujše zasužnjeni Koroški! Slovenija je zgubila najlepši kos naše domovine poleg Gorenjske. — Vztrajam še vedno, ker težko zapustim naše ljudi; toda zapreke in bojkotira-nje So na dnevnem redu proti nam, o katerih vedo, da smo Slovenci. V trgovino mi ne dado ničesar v razprodajo za aprovi-zaciio, in tako imam prazno trgovino, ker mi glavne stvari (živila) vsa odtegnejo. Za nie tu ni več obstanka, ker se ne strinjam s temi ljudmi. Prodati posestva pa zopet nc morem, ker tukajšnji denar nima prav nobene vrednosti in sploh ne vemo, kaj še pride. Morda bi se dobilo v SHS kaj primernega, da bi se za enkrat preselil tja sam; morda kaka služba občinskega tajnika? — Vse naše nade na osvobojenje so šle preko nas — Koroška in Primorska. Vsa je vihar rardejal, ali narod--? Prej smo hirali v 4 letni vojski, sedaj pa zopet — šo hu/ši, ker plete nad nami bič oni, ki je vojsko zgubil. Čudno se suče svet.__^ — Tako toži zaveden naš koroški rojak in mi nimamo povoda dvomiti, da se godi vsem zavednim Slovencem ravno tako in še hujše pod dobro znanim pritiskom nem-čurskih teroristov koroških. plsdišče. Drama. Sobota, 5. nov.: Kozarec vode. C. Nedelja, 6. nov.: Golgota. Izven. Pondeljek, 7. nov.: Oče. E. Torek, 8. nov.: Zaprto. Sieda, 9. nov.: Revizor. Izven. Četrtek, 10. nov.: Komedija zmešnjav. Izven, Petek, 11. nov.: Revizor. I). Opera. Sobota, 5. nov.: Rigoletto. D. Nedelja, 6. nov.: Boheme. Izven. Pondeljek, 7. nov.: Zaprto. Torek, 8. nov.: Boris Godunov. A. Sieda, 9. nov.: Boheme. E. Četrtek, 10. nov.: Rigoletto. B. Petek, 11, nov.: Evangeljnik. C. —- lj Besedilo in spored h koncertu »Ljubljane« 7. novembra (Aljaževemu častnemu večeru) sc bo dobivalo od sobote dalje v, U n i o n o v i trafiki, kjer se prodajajo tudi vstopnice. lj »Mlinar in njegova hči« — f« ponovi Vsled ponovnih želja od strani občinstva, ki torkove predstave na Ljudskem odru ni moglo po-setiti, jo sklenila uprava I.ji.dskega odra, da s« žaloigra »Mlinar in njegova hči« v nedeljo, dn« 6. novembra ob pol 20. uri ponovi. Vstopnice se začno razprodajati že danes popoldan v II. nadstropju Ljudskega doma. lj fti-nlpetersko prosvetno droštro. Danes, 4. novembra ho ob 8. uri zvečer važna odborova seja. Prosim vse odbornike ln odhornice ter za« stopnike odsekov, da se jo zanesljivo udeleže, — Predsednik, (Jt) lj Eliitabehia konferenca pri sv. Petru pri. redi dno 6. novembra ob 7. uri zvečer v prostorih Šentpeterskega prosvetnega društva, čajev večer s tombolo. Ker je čisti dobiček namonjea najpotrebnejšim revežem šenlpeterske lare, »e prosi obilne udeležbe. (k) lj Poštna sluiba. S 1. novembrom se je uvedla pri blagovnem oddelku poštnega in telegrafskega uradu Ljubljana 1 celodnevna služba in sicer za prodajo blagovnih pošiljk od pol 9. do 19. ure in za izdajo takih pošiljk mi H. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih ostanejo uradne ure kakor so bile do sedaj namrefc od 9. do 11. ure. lj Konstituirani odseki občinskega sve-la. Odseki občinskega sveta, katerih seje se že vrše, so konstituirani sledeče: 1'erso-nalnopravni odsek: načelnik Tavčar (NSS), podnučelnik dr. Stanovnik (SLS); finančni odsek: načelnik Kocmur (.JSDS), podnač. Jug (NSS), stavbeni odsek: nač. Ogr in (SLS), podnač. Rupnik (NSS); šolski odsek: nač. Ambrožič (NSS), podnač. Jeglič (SLS); obrtni odsek: nač. Sre-bot (SLS), podnač. Babnik (NSS); ubožni odsek: nač. Kremžar (SLS), podnač. Rupnik (NSS); policijsko zdravstveni odsek: nač. Pire (SLS), podnač. Kocjan (JSDS); aprovizačni odsek: (predseduje župan sam), poročevalec Rupnik (NSS); upravni odbor vodovoda, plinarne in elektrarne: načel. Orehek (SLS), podnačel. Kocjan (JSDS); mestne vožnje: nač. Jug (NSS), podnač. Pire (SLS); mestna klavnica: (predseduje župan), poročevalec S r e b o t (SLS); mestna zastavljalnica: (predseduje župan), poročevalec A d a -m i č (SLS); dohodarstveni urad (užitni-na):(predseduje župan), poročevalec Jeglič (SLS); pogrebni zavod: (predseduje župan), poročevalec Malgaj (NSS). — Včeraj sta imela svoji seji finančni in aprovizačni odsek. lj Stanovanjski urad na magistratu. Vlada je izdala nov stanovanjski pravilnik, s katerim je končano življenje državnega stanovanskega urada. Vsa dela se preneso v Ljubljani na mestni magistrat. Predsednik stanovanjske komisije je župan dr. Pe-rič. S tem bo omogočeno popraviti marsika-ko gorostasnost, ki se je mogla in smela zgoditi doslej. Najhujše je bilo, da proti odločbam stanovanjskega urada ni bilo nobene pritožbe, ker stanovanjski senat, ki naj bi pritožbe reševal, še ni bil sestavljen. Sedaj je imenovan tudi stanovanjski senat, v katerem bodo: sodni nadsvetnik Anton Nagode, vladni svetnik dr. Fr. Goršič, finančni tajnik Goričan, sodni svetnik dr. Keršič in nadkomisar dr. Mrak. lj Aprovizarijski odsek občinskega sveta jo imel dne 2. novembra t. 1. prvo sejo. Razpravljalo se je o nujni potrebi ustanovitve mestne mlekarne. Ker ni mogoča vsled velikih stroškov iu tehničnih težkoč ustanovitev lastne mestne mlekarne, so je sklenila ustanovitev ua podlagi dosedanje jugoslovanske mlekarske družb.e Skjenilo se je, da apro-vizacijslci odsek izdela pogodbo med mestnim magistratom in jugoslovansko mlekarsko družbo, ki naj zavaruje vse interese mestne občiue, in pogodbo predloži občinskemu svetu v odobritev. lj Krompir za Ljubljano. Stranke se opozarjajo, da razprodaja mestna aprovizacija krompir v bhrakali za šolo na Ledini, Kotnikova ulica. Stranke naj pošljejo po krompir kolikor mogoče hitro. Krompir se oddaja v vsaki množini brez nakaznic. lj Komodnost gledališke uprave. V upravi ljubljanskega narodnega gledališča se je v zadnjem času udomačila nerazumljiva komodnost iu malomarnost, ki gotovo ne bo dvignila ugleda -gledališča in tudi ne bo pripomogla procvitu te važne kulturne institucije. Za primer navedemo samo sledeče: Predsinočn em bi se morala vršiti predstava »Kozarec vode«. V zadnjem trenotku pa je zbolel g. Putjaka, vsled česar je bilo treba ali spremeniti reper-toir, ali pa odpovedati predstavo. Ker ni bilo nikogar od uprave, je po dolgem brezuspešnem iskanju odpovedal predstavo — inspicijent (sic!). lj Zdravstveni izkaz ljubljanske občine, V času od 23. do 29. oktobra t. 1. se je rodilo 12 moških in 11 ženskih, skupaj 23 otrok, — Umrlo je 15 moških in 9 ženskih oseb. Od teh ie bilo 15 tu'cev. — Od nalezljivih bolezni je bilo prijavljenih 7 slučajev škrlatinke, 5 slučajev griže in 1 slučaj ošpic. — Kakor je videti, griža v zadnjem času ponehava, množe pa se slučaji škrlatinke. lj Mučen dogodek na Gosposvetski cesti. V pozni ponočni uri je privabil več ljudi na Gosposvetski cesti sledeči mučen dogodek: Neki častnik Wranglove armade in še dva Rusa so prepevali v pozni nočni uri oa Gosposvetski cesti; en Rus civilist je metal tudi kamne v kandelabre in ie razbil šipo na njem. Veseli Rusi so privabili policista, ki jih je ljubeznivo povabil seboj. Oficir je bil znto zelo hud in je žugal, da bodo Rusi policaje pobesili, kakor to delajo v Rusiji Oficirja in še enega Rusa je policist odpeljal na policijsko ravnateljstvo. lj Streljanje v Trubarjevem parkn. V Trubarjevem parku je streljal na dan mrtvih Franc Trainpuš. Ljudje, ki so tam hodili, so bili v veliki nevarnosti. Prihitel je stražnik, kateri je razorožil Trampuša, dasi je ta obrnil samokres proti njemu, toda ustrelil ni, ker ni bilo v samokresu nobenega naboja več. Trampuž je nameril samokres tudi proti sebi, toda izprožil ni. Prej je že streljal tudi na Rožniku. Mislil se je, kakor je pripovedoval, usmrtiti, toda ker se je bal umreti, se ni ustrelil. lj Z nožem v glavo sunil je na Planinski cesti v gostilni Štem neznanec Ivana Drokslerjn in ga težko poškodoval. lj Nesreče in nezgode. S kostanja padel je 0 letni Ignac Hribar v Mostah in si zlomil levo roko. — Princu Pavlu je padlo pri snažen ju strojev kolo na levo roko. — Na desno roko se je užagal in se težko poškodoval, mizarski pomočnik Ivan Berčič, — Dne 2. t. m. je na Poljanski cesti po nesreči požrla deklica Pavla Ogorevc konec svinčnika. Kljub nagli zdravniški pomoči je dekle umrlo. Odvadite otroke sliniti svinčnike, navade, katera je samaposebi zelo grda. Orlovski vestnik. Seja ljub ljan. okr. sveta se vrši v četrtek dne 10. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. — T. č. predsednik. c V Mošnjah bo 23. novembra ob 11. uri konferenca za polovico radovljiške dekanije. Začne se s hospitacijo. c Generalni predstojnik sa ezijancev umrl. Dne 29. oktobra je umrl v Turinu tretji generalni predstojnik salezijancev in drugi naslednik Don Boskov, g. Pavel Albera. Bil je eden najstarejših članov salezranske družbe. Kot mlad deček je prišel v Don Boskov oratorij v Turinu. se oklenil svojega duhovnega očeta z vsem ognjem svoje duše in mu ostal zvest do smrti. Že kot klerik je pomagal Don Bosku pri vzgojnem delu in kazal že tedaj veliko darovi-tosti, globoko pobožnost in neugnano gorečnost. Kot duhovnik je bil ravnatelj raznih zavodov v Italiji, kjer si je znal pridobiti splošno spoštovanje in ljubezen. Z neumorno delavnostjo se je povsod prizadeval uveljaviti Don Boslcova vzgojna načela, ki slonijo na ljubezni. Pozneje je bil več let provincijal salezijanskih zavodov na Francoskem. Pod njegovim spretnim vodstvom so se ti zavodi tako bujno razvijali, ,la je francoska provinca bila kmalu ena najznamenitejših v družbi. Iz Francoskega je bil poklican v Turin v materinsko hišo kot duhovni voditelj vse družbe. Kot tak je imel priložnost pokazati svojo visoko asketično izobrazbo, radi katere so ga visoko iislali vsi člani družbe. Ko je leta 1910. umrl Don Rua, prvi naslednik Don Boska, je bil Pavel Albera izvoljen na njegovo mesto. Kot general sale-zijanske družbe je žrtvoval vse svoje moči edinemu cilju, ohraniti družbo v prvotni gorečnosti in razširiti njeno delovanje po vseh delih sveta. Že kot duhovni voditelj družbe je obiskal mnogo zavodov, posebno v Ameriki. Kot general je pa svojo delavnost še podvojil, tako da ga skoro ni zavoda, ki bi ne bil videl gosp. Pavla Albera v svoji sredi, L. 1911, je bil tudi v Ljubljani, prisostvoval slavnosti ob priliki prve desetletnice zavoda na Rakovniku in v cerkvi je govoril tudi sotrudništvu. Njegova smrt je za salezijansko družino velika izguba. Z njim izgine zopet ena priča prvih let Don Bosk ovega delovanja in eden naivzornejših učencev tega velikega vzgo itelja mladine. c Zavod sv. Jeronima v Rimu. Kakor javlja »Giornale d' Italia«, bo znani zavod sv. Jeronima v Rimu, ki je sedaj pod sekvestrom italijanske vlade, prevzela Sv. Stolica, ki ga bo potem prepustila Jugoslaviji. Želeti je, da se to uresniči in da pride zavod, kjer se je vzgojilo toliko naših najboljših mož, zopet v prave roke. g Nov priročen pristojbenik izide tekom decembra in bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični, abecedno urejeni razpredelbi vse pristojbine v smislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora narodne skupščine odobrenega začasnega pri-stojbinskega zakona, kakor tudi vse sodne in poštne pristojbine. Upoštevane so pa tudi še prejšnje, vsled posebnih zakonov in odredb veljavne pristojbine in olajšave. — Knjiga stane broširana din. 10'—, kot priporočena tiskovina din. 11-50 ter je jako praktična in neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce in za privatnike, ki imajo posla z oblastmi. Radi omejene naklade je takoj naročiti pri izdajatelju: Dr. Ivan Cerne, Gospodarska pisarna. — Ljubljana. Pri naročilih nad 100 izvodov 10-oilslotni, nad 500 izvodov 20-odstotni popust; denar je vposlati ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račuu štev. 10.368. 3924 Mefceoroiopčno poročilo. L nbUpna tOti m n m v'š. (Za dvakratno objavo v ednu se računa 16 kron.) BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6 IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KNJIGARNE jjtlgoslov. knjigarna, Pred Škofijo. KLOBUKI in KONFEKCIJA: Kunovar Ivan. Stari trg 10. v'as O1 MiSO- vnu a tla i <»• lllwt»> * v m ti 1 »;1 i,»o-mutui v t' fflJU r*>tm 1 lotunen v 0 •NeiHj, . etri.v i'ft avin« v mm n. 21 ti <3;s-s 9 1-2 obl. 3. 11 7 h 7:;3-8 8 M rticg a 5 3. 11. 14 h 733 12 — d. jas. 8. KLEPARJI Kom I„ Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkoi, Hor ul. 13. KROJAČ. Slapar Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13. KONFEKCIJSKE lKGOViNE Olup Josip, Pod lrančo, LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA ta pisalne stroje. Bar Fran Ljubljana, Cankar, nabr. E PARNA PEK ARIJA Jean Scbreya nasl. Ja5?„>b Fav-čič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI Bar Fran. Ljubljana, Cankar nabr. 5 ŠPEDIC1JSKA PODJETJA Ranzinger R„ Cesta na južno železnico št 7—9 Uher F & A., Šelenburgova ulica 4. (lel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleivveisova cesta 15 Žuren Martin, Mestni tre 12. RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr 5 IRGOV Z DHŽN. (N SOLNCN. Mikuš Mestni trft 15. TRGOVINE Z ŽEI EZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & lurk pri »zlati lopati* Valva^oriev trg št. 7, Sušnik Alojzij, Zaloška cesfa "t. JRARSKA POPRAV1LNA DELAVNICA. Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10. (Ceno in točno) (ia uvaKrasno on avo v eumi e ■raouna IS kron.) TRGOV. Z DRAMI IN ZLATNINO Čeme Lud., VOoltova ulica 3. ZALOGA CEMENTA IN ČEM. IZDELKOVs Cihlaif Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Faidiga sin, Sv. Petra cesta il. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schusfer Anton, Stritarjeva ul. 7. Inserlra £e v Slovencu] Ljubljanska kr Stritarjeva ulica št. 2. Podružnice v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezerve K 45,000.000. Se priporoča za vse v bančno široko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Čekovni račun številka 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, LJubljana. — Telefon št v. 281 in 413. Zahvala. Vsem, kl so na katerikoli način izkazali poslednjo čast naši nepozabni mamici Mariji Grahnar se najiskreneje zahvaljujemo. Pljuska, 2. novembra 1921. ŽaliM ostali. Karočaite .Slovenca'! čevljarskega pomočnika Vajenca za mesarsko obrt za boljše delo sprejme takoj Josip Pokora, čevljarski mojster, Martinova cesta št. 5. sprejmem takoj. — KO.ŠENINA, mesar, Kolodvorska ulica št. G, Ljubljana. 4038 l£o kSrnS^t Dvonadstropna hiša 8