Političen list za slovenski narod. v* mM rrcjcua vtlja: Z% oelo leto predplkčan 1& (Id., m pol leta 8 (Id., i» C-«trt leta i (14., M en metec 1 (Id. 40 kr. V atelBlatraelJi toI]*: Za oelo leto 12 (Id., za poi leta 6 (Id., ta četrt leta I gli., M «n BOMc 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. MsrviBiB« prejema epravaiitTo (adminiitracija) ia ekipedicija, Semeniike ulice št. 2, II., 28. Naznanila (lnier»ti> le iprejemajo lo velji trirtopna petit-vnU: 8 kr., Je »e tiska enkrat; 18 kr :•« se tiska dvakrat ; 15 kr., če »e tiika trikrat Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanji« Bokopisl le ne vračajo, nefrankovana pisma ee ne sprejemajo. Trednlitve je v Semeniških ulicah h. it. 2, L, 17. Iihaja viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. nri popoludne. 7 Ljubljani, v ponedeljek 7. julija 1890. Letiiilc XVIII. Komu škoduje? Ali je štrajk dovoljen? Državne postave ga ovirajo, vendar kazni nimajo zdnj. Naravno pravo dovoljuje štrajk kot pomoč v sili, to je tisti čas, kadar država noče ali pa ne zd4 vrediti prav razmere med družbo človeško. Vsaka reč pa ima svojo mero, in kadar gre čez mero, dela se škoda, in taka je tudi s štrajkom. Delavci skrbe, da si opomorejo, kakor vsak drug, in to je pametno; da pa pri tem tako daleč gredo, da druge cel6 izmed svoje srede v nesrečo pahnejo, to ni več pametno, ne pošteno, ne dovoljeno. In taki vesoljni štrajki, ki ne delajo nič razločka med delom, krajem in časom, so škodljivi, kar se izprevidi lahko. Recimo, da v Ljubljani vsi rokodelci-pomočniki dobš osemurno in povišano plačo; kaj pomeni to za mojstre? To pomeni, da bodo imeli za ravno tisto delo skoro tretjino več troškov. Tako n. pr. par črevljev stoji danes črevljarja 5 gld., on jih prodd za 6 gld. 50 kr.; s tem plača pomočnika, stanovanje, davek in svoje potrebščine. Po štrajku pa bode že mojstra stalo par črevljev 6 gld. 50 kr., torej jih mora prodati vsaj za 8 gld., če hoče izhajati, kakor prej. Dobro, pravijo štrajkovci, uaj jih proda. Kdo pa jih bode kupil? Le premislite, kdo od manjših rokodelskih mojstrov kupuje? Bevno ljudstvo s kmetov in delavci v mestu. Ali more kmet, ki ga tare lakota, tako prikladati ceni vsakemu posameznemu rokodelcu? Nikdar ne. Kako si torej pomaga? Ne kupi nič, ali pa gre po tovarniško delo, ki se dobi ceno, če tudi slabo. Ali pa more delavec v mestu toliko pridjati ceni posameznih izdelkov? Tudi ne more? Ce mu tudi štrajk malo poviša plačilo, vendar to ne bode zadosti, ako bodo vsi rokodelci poskočili v ceni s svojimi izdelki. Mestni delavec bode moral tudi manj kupovati, ali pa tovarniške izdelke po ceni. Kdo ima torej škodo od takega štrajka, ki brez pameti ne dela nič razločka, kjer je treba? Škodo imajo mali rokodelski mojstri, in teh bode mnogo propadlo, nespametni štrajki jih bodo pokopali. Kdo pa ima dobiček od tacih splošnih štrajkov? Fabrikant. Ta ima zalogo; delavci mu delajo od kosa; plača jim, kolikor hoče; zakaj? kadar so lačni, zopet pridejo in še za manj delajo, kakor prej. Premislite to in spametujte se 1 Vsak štrajk koristi naposled le Velikemu kapitala, to je, fabrikantu. Zato židje, lastniki fabrik, nič ne ovirajo štrajkov, celo podpirajo štrajkovce z denarjem, plačujejo jim liste, ker vedo, da jim je vsak štrajk v korist, zato, ker uničujejo male rokodelske mojstre. To se kaže tudi na borzi. Akcije raznih fabrik niso še z lepo tako visoko stale, kakor ravno v našem času vesoljnih štrajkov. Kdor pozna fabrike, mora reči, da so prišle že precej od začetka v slabe (večjidel židovske) roke; fabrike niso spoštovale ni božjih, ni človeških postav, zato so prinesle toliko gorju med ljudi. Na čemur se kdo pregreši, na tistem je tepen. Delavci so za bore denarje oskrunjevali Gospo-j dov dan, zdaj pa še o delavnikih nimajo dela, ker vse stroji podelajo. Zato še jedenkrat! Ločite fabrike od mojstrov; ue delajte lam štrajka, kjer Vam in vsem škoduje; I ampak skrbite, da se fabriško delo tako vredi, da j bode pošteno po božji in človeški postavi, potem I bode prišla sreča in zadovoljnost nazaj, prej pa go-1 tovo ne^__—n—. I ———————— Splošni nemški „scliulverein^^ v Berolinu. Nedavno smo v dveh člankih v glavnih potezah označili delovanje nemškega „schulverein''-a v Avstriji; preostaje nam še opozoriti naše javno mnenje na splošni nemški .schulverein" v Berolinu in njegovo zvezo z avstrijskim. Dnč 15. avgusta 1881 se je berolinska podružnica avstrijskega .schulverein"-a ločila od tega iz vzrokov .ugodnosti", ter se imenovala z dolgim imenom .splošni nemški ,schulverein' v Nemčiji v podporo nemštva v inozemstvu". Zvezo med materjo in hčerjo vzdržujejo načelniki obeh društev redno na občnih zborih. Sedež društvu je v Berolinu, svoje podružnice — vseh vkupe nad 360 — ima po vseh pokrajinah nemškega cesarstva, podpore pa dele svojim .zatiranim" bratom na Češkem, južnem Tirolskem, Ogerskem, Sedmograškem, Štajerskem, Kranjskem, v Sofiji, Londonu, Helsingforsu, Kaplandu, Braziliji in Avstraliji. Vsak član tega berolinskega društva plačuje na leto po tri marke, od katerih dobi po jedno dotična podružnica, deželna društvena zveza in osrednje vodstvo. Tudi to društvo hoče biti v političnem in verskem ozira popolnoma nepristransko. Se vš, to pravilo velja le v teoriji, v praksi je drugače. Tako n. pr. se glasi jeden pozivov: .Nemški .schulverein" ne poznd političnih strank, ne pozn4 verskega prepira. Kjer so Nemci, ki s svojimi otroki hočejo ostati Nemci; ki ne morejo in nočejo pozabiti, da morajo za duševno življenje, najboljši kapital, zahvaliti nemško svojo domovino; da imajo v Nemčiji močne korenine svoje moči; tem poddmo roko, pošljemo jim tudi čez morje svoje knjige in učitelje. Dobre Avstrijce tako čislamo, kakor republikanske Američane. KatohŠki Tirolci so nam tako všeč, kakor luteranski Sedmogra-čani. .Schulverein" so neutralna tla, kamor ne seza krik borečih se strank." Poglejmo le na občne zbore, takoj vidimo tega volka v ovčji koži. Na občnem zboru v Wie8badnu leta 1887 je govoril slavnostni govor bivši poslanec dr. Werunsky iz Prage. Pravil je, da so avstrijski Nemci v opoziciji in še ostanejo, ker je slabši gnil mir, kakor javen boj. Njemu je „nemško" pomenilo toliko, kakor .liberalno". Navzoč je bil tudi vitez LISTEK. V štirinajstem bataljonu. Obrazek iz vojne. Češki spisal Bohumil Brodskj?. Poslovenil Trbojski. (Dalje.) Stotnik je odšel, a polkovnik je tolažil hčer, ki se je vidho boljšala, upajoč na osvobojenje nad-poročnikoTo. Za nekaj časa naznanila mu je straža, da se bliža od juga nekaj vojakov, gotovo avstrijska pomoč. Sel je ven in videl, da je res, kar se mu je poročilo. K taboru se je bližala pomoč in že je prišla do holma. Polkovnik je hitel naproti in poizvedel od prednjih straž, da pride peš-polk, škadron jezdcev in baterija topničarjev. V malih trenotkih se mu je predstavil polkovnik Zacharievič kot poveljnik teh pomočnih čet in mu naznanil ukaz vrhovnega poveljnika, da bi se združil bataljon strelcev ž njegovimi in da bi začeli skupen boj proti sovražniku. Vse je prišlo polkovniku ravno prav. Vedel je vojno v tabor, a polkovnika k sebi. Tu mu je predstavil svojo hčer in mu odkril čudni njen prihod in žalostno usodo njenega ženina. .Bodite brez skrbi, gospodičina", rekel je polkovnik. .Čutim vašo bolest z vami, kakor vaš oče iu bode mi v veliko veselje, ako pomagam osvobo- diti hrabrega cesarskega častnika. .Jutri že pričnemo delo in upam, da se bo dobro izteklo." Pozval je častnike vseh oddelkov, iu so se posvetovali, kako bodo delali jutri. Najpreje so govorili o sili, mestu in hrabrosti Petrovičevih tolp in o načinu, kako bi je iznenadili, zajeli ali primorali k odhodu. Med tem naznani naenkrat častnik, ki je skrbel za stražo, da se bliža mož, gotovo vstajnik, od nasprotnega brega k cesti. Posvetovanje se je prenehalo naenkrat in častniki so hiteli ven, da bi se prepričali z daljnogledi, ali se ne bliža za tem ves sovražnik. V resnici, na strani, kamor se je lahko videlo, uro od tod je stopal mož. Stopal je naglo, a časih se ustavil in gledal oprezno okrog. Ko je bil blizu ceste, postavil je neki drog in na nj navezal nekako tkanino. Z njo je mahal, kakor bi hotel vzbuditi pozornost. Potem je vrgel drog stran in hitel dalje k griču, kjer je stal njegov tabor. .Ali je pustil tam kako poročilo ali je to zvijača", vprašal je polkovnik Hornik Zacharieviča. .Treba se je do cela prepričati." .Tudi jaz tako mislim", odgovoril je vprašanec. .Najbolje bo poslati tje stražo jezdcev. Lahko pride hitro na ono mesto in se umakne, če uvidi, da so sovražniki v zasedi. Nekaj stotnij tudi lahko pošljemo pod hrib." .Naglo so ulani dobili ukaz, in se usedli na konje. Stotnije, ki bi morale ogledavati kraj, zapustile so tabor za njimi. V dvajsetih minutah so dospeli jezdci na ono mesto. Sovražnik se doslej še ni pokazal. Jezdci so se vrnili v mirnem teku v tabor. Jeden izmed njih je nesel drog. Prišli so k kompanijam, ki so se tudi vračale. Pohlepno je prijel polkovnik Zacharievič za kol. Poleg rudečega robca je našel pritrjen zmečkan list. Na njem so se brale besede: .Ako se v dveh dneh naši vjetniki ne izpuste, ustreljen bo cesarski častnik, katerega imamo dobro spravljenega." Podpisan je bil Milo Petrovič. .A, tako je to! Vjetnikov ne izpustimo, a nad-poročnika osvobodimo. Pojdimo, gospodje, nazaj, da dokončamo posvetovanje." Vsi so šli za polkovnikom. Tu so nadaljevali sovet. Častniki so trdili, da vstajniki niso daleč. Nadporočnik je živ, in lahko ga dobš živega v svoje roke, ako bi obstopili vstajniško vojno. Ali treba je bilo delati hitro. Takoj so izbrali vojake in je poslali na ogled. Da bi ne vzbudili pozornosti, oblekli so na svojo obleko še obleko padlih Bošnjakov. Bil je večer, ko so se razhajali na vse strani, plazeč in skrivajoč se, kakor so mogli. Skoro so izginili v temi. Druga vojna je dobila ukaz, da bi bila pripravljena drugi dan za odhod. Morda bodo straže Eraas, ki je iboru naznanjal, da morajo vstanoviti ie dolgo vrsto trdnjav v obliki šol iu otroških vrtov, da v Avstriji store dolžnost narodne samoobrambe. Dragi zbor je bil isto leto t Koburgu. Navzoča sta bila iz Avstrije znana Pernerstorfer in Lippert. V imenu Avstrijcev je izjavil Pernerstorfer, da jina nemški ^schulverein" daje tisočeri pogum. Nekaj tednov pozneje so gospodje razposlali poziv na vsa nemška vseučilišča, da naj dijaki po svojih močeh podpirajo brate svoje v Avstriji ... — Vsi avstrijski listi 80 bili zaplenjeni, ki so objavili ta poziv. Najbolje se je to društvo razširilo na Saksonskem, kjer neumorno deluje profesor dr. Herrmann. Meseca novembra 1887 je bil letni shod v Dražda-nih Tu so govorili proti Cehom, duhovnikom in plemstvu, češ, da to govori, a ne čuti nemški. Govoril je med drugimi tudi Strache, ki je na dolgo in široko dokazoval, da imajo Prnsi v Avstriji narodne in politične koristi itd. Gospodje govori večkrat še bolj od srca, toda mnogo je prikritega javnosti. Poleg tega pošilja društvo po deželi popotne učitelje, ki navdušujejo prebivalstvo za sveto stvar. Dalje je znano, da so tri tiskane govore koroškega poslanca Dumreicherja o avstrijskih Nemcih razposlali na vse strani. To je nov dokaz, da je društvo politično. Skoda, da nemški listi ne vzdignejo zagrinjala, da bi videli vse skrivne naklepe tega pangermanskega društva. Potrebno bi bilo več luči o tem društvu, katerega namen je boj za nemštvo. Politični pregled. v Ljubljani, 7. julija. :9fotra]i|e dežele. Volitve na Solnograškem, Kakor znano, je Lienbacherjeva stranka na Solnograškem postavila v kmetskih občinah tri svoje kandidate, ki so pravi liberalci po mišljenju. Delali so z vsemi silami, toda prodrli le z jednim proti deželnemu glavarju grofu Cborinskemu; sedem mandatov si je ohranila katoliško-konservativna stranka. Moravski deželni »bor šteje sto poslancev. Po zadnjih volitvah imajo nemški liberalci 51 glasov, torej večino ; češko - konservativna stranka šteje 41 glasov, srednja stranka 8. Avstrijski dijaki in Bismarck. Že večkrat smo imeli priliko, naglašati, da nemško mladino na avstrijskih vseučiliščih prešinja pruski duh. Tako so te dni v Pragi dijaki nemškega vseučilišča sklenili za Bismarckov spomenik darovati 1000 mark. Policijski ravnatelj Stejskal pa je zahteval od predsednika bralnemu društvu, da naj razveljavijo sklep, sicer bode razpustil društvo. Prav tako! Tnanje driare. Bim. Iz Rima se poroča 4. dne t. m: Kardinal Lavigerie utegne kmalu v Bim priti, da se bo posvetoval s npropagando" o katoliških misijonih v Afriki. Eo bo rešeno to vprašanje, podal se bo imenovani cerkveni knez v Francijo, potem na Angleško in v Belgijo, da se bo posvetoval o različnih naselbinskih zadevah v Afriki. To potovanje bo zagledale kako posadko, ki je dozdaj niso videli. Zato so vsi željno pričakovali oglednih čet. Ob dveh se je začul klic straže. Videli so bližati se postave proti taboru. Ozvalo se je geslo, ki 80 je dobile straže pred odhodom. Vračal se je jeden oglednik. Takoj za prvim drugi, tretji in ob treh so bili vsi skupaj. Poročali so vse, kar so videli, častnikom. O četrti uri je stala vsa vojna v vrstah, in polkovnik je dal svoje ukaze : Bataljon pehote se je nameril z oddelkom strelcev proti hribu, kjer se je pojavil prejšnjega dne sovražnik. Tudi drugi bataljon je šel po tej cesti, ali moral je obkoliti hrib na drugi strani. Škadron jezdcev z bataljonom strelcev moral je odkorakati na nasprotno cesto. Vendar bi morali Tsi neopaženi v žleb, kamor bi se morali skriti, da bi od tod napali sovražnike. Ostala dva bataljona s topovi bi šla naravnost proti vrhu. Ondi bi dobila ugodno mesto, tako, da bi bili sovražniki skoro zajeti. Pri ranjencih in vjetnikih je ostala mala posadka z dvema lahko ranjenima častnikoma. Tema je izročil polkovnik Klzo v varstvo. Klza se je ločila od očeta plačoč, objemajoč ga in proseč, da bi se Trnil zopet in a seboj privedel nadporočnika. Iztrgal si ji je slednjič iz naročja in prepovedal ji, na noben način ne zapustiti tabora. (Dalje sledi.) trajalo kake tri mesece. — Sv. Oče se dobro počuti, njegovo zdravje je prav povoljno. Med zadnjimi koDiistoriji je pokazal še mnogo čilosti in krepkosti. Vsak dan zasliši mnogo oseb, dasiravno tišči huda vročina ua rimsko mesto. Italija. Pogajanje, ki se vrši v najnovejšem času med Anglijo in Italijo, ima bajč namen poiskati odškodnino za nameravan odstop italijanskega varstva čez vihodno-afriško obrežje Somali Angliji in Anglija bo v odškodnino tega ozemlja odstopila Italiji pokrajini Cejla in Suakim. „Popolo Romano* svetuje vladi, da naj se sporazumi o tem dostopu z Anglijo, ker je imenovano obrežje Augliji mnogo bolj od rok, kakor zapadno obrežje Rudečega morja. Bolgarija. V Sofiji in drugih bolgarskih mestih je Rusom prijazna stranka jako razburjena vsled Paničevega usmrčenja. Na vogale prileplja liste, v katerih hujska narod, da bi se maščeval nad Paničevo smrtjo. Rusija. Peterburški listi trdijo, da bi bil sedaj kongres jedino sredstvo, s katerim bi se zabranila evropska vojna. „Nov. Vremja" pa pravi, da bode prihodnja evropska politika zavisna od nameravanega obiska cesarja Viljema v Peterburgu. Španija. Iz Madrida so poroča 5. dn^ t. m. listom: Nova vlada je tako-le sostavljena: Canovas del Gastillo je ministerski predsednik, vojvoda Te-tuanski minister vnanjih zadev, Co8gayon finančni minister, Silvela minister notranjih stvarij, Villavu pravosodni minister, Izaza kupčijski minister, Ascar-raga vojni minister, Beranger mornarski minister, Pabres naselbinski minister. Kakor se čuje, vršila se bo izprememba tudi v poslaništvu. Nemčija. Pogosto omenjajo nemški listi vprašanje, ali bode sprejel knez Bismarck mandat v državni zbor, ali ne. Povodom teh razprav se je oglasil list „Hamburger Nachrichten", ter pravi: „Po časnikih se razpravlja na dolgo in široko o kandidaturi kneza Bismarcka v volilnem okraji Eaisers-lauternu. Vse te razprave so ničeve, neutemeljene. Knez Bismarck ne namerava sprejeti mandata, ki mu ga ponujajo. Še le onda se utegne odločiti za državni zbor, ko se bode za gotovo uvidelo, da ne bode prišel v načelno nasprotje s sedanjo vlado. Ako se torej to zgodi, sprejel bode mandat iz narodno-libe-ralnega okraja, in sicer tem prej, ker se je zadnji čas mnogo bolj približal narodnim liberalcem, kakor pa konservativcem." Anglija. Zgornja zbornica je sprejela postavni nasvet o odstopu helgolandskega otoka v prvem branji. V spodnji zbornici je opomnil Stanhope pri razpravi o vojnem proračunu, da sprejme vlada Hartingtonov predlog, vsled katerega naj se osnuje armadni svet in brodovni svet, in sicer v obliki vladnega odseka, v katerem bode zastopano vojno, naselbinsko in indijsko ministerstvo. V vojnem ministerstvu se bodeta sestavila tudi vojaški svet in pospeševalni svet. Turčija. Iz Carjigrada se poroča, da ne namerava turška vlada rešiti bolgarskega vprašanja diplomatiškim potom pri evropskih državah, temveč se bode posvetovala o tem vprašanji le z zastopniki evropskih držav v Carjigrada ter poročila izid tega posvetovanja bolgarski vladi po bolgarskem diploma-tiškem zastopniku Vulkovičn. Iz\irni dopisi. Iz Novega Mesta, 6. julija. Blagor vam Ljubljančanom, ki ste sedaj preskrbljeni z dobro pitno vedo. Pa še po hišah vam bodo tekli studenci. Labko si bodete gasili pekočo žejo z zdravo vodo; snažnost mogoča vam bo na vse strani; voda, škropljena po ulicah, vam bo delala hlad in branila prilhu. Ko bi smel, zavidal bi vas. Pri tej priliki pa bolj občutim žalostne vodne razmere v našem mestu. Široka Krka sicer od treh strani obliva naše mesto, vendar nam manjka dobre pitne vode. Krka, dasi jo je kemična preiskava razglasila zdravo, vendar ni pitna voda, ker ima poleti visoko temperaturo do 21° R., in se ravno tukaj vsa nesnaga zliva vanjo. Pri mestnem mlinu je stroj, ki žene vodo na trg. Ali pred jezom so mesnice, perice, strojarnice in vsi kanali se stekajo nad jezom v Krko. Lahko si torej mislite, kdko vodo dobivamo gori. Poprej je bilo še kopališče nad jezom, zdaj je spodaj. Kaj torej pijemo? — V bližnjo Kandijo hodimo po studenec, ali ta studenec je potok »Težka voda", ki si je pod zemljo poiskal krajšo pot. Po obilnem deževji vrelec hitro naraste in grdo, umazano vodo prinese. Tudi ga Krka, kadar naraste, zalije. Kaj pa tedaj ? Imamo v mestu par vodnjakov, ki dajo pa popolnoma slabo vodo; zlasti oni pred Umekovo hišo je poln amonijaka. V frančiškanskem samostanu je kapnica, zdrava, hladna in čista deževnica, ki pa še za samostan ne zadostuje, kajti vidim, da vozijo vodo za kuho iz vodnjaka na trgu. Vrb tega hočejo vsi imeti to vodo za svojo porabo, tako da v poletnem času, včasih tudi po zimi, vode zmanjka in samostan mora svojo dobrovoljnost plačati s tem, da pošilja sam na studenec po vodo. Res, ni je kmalu take revščine za pitno vodo, kakoršna je v našem mestu. Kaj pa naš mestni zbor? Vedno ima seje in preudarja vodovodno zadevo, toda leto za letom mine, vode le ni. Zadnji projekt je bil ta: Studenec v Kandiji naj se s strojem Tzdigne in v mesto napelje. Ali, gospdda, troški bodo veliki, vsakoletna režija precejšnja za tako majhno mesto, voda bo pa le slaba, ob deževji ne-rabljiva. Po to vodo lahko hodimo s posodami, ni treba tolikih troškov. Po mojem mnenji je pri nas le dvoje mogoče, namreč: Voda naj se napelje iz hmelniških hribov ali Ždinje vasi (projektirano že pred tridesetimi leti), kajti le tam se dobodo dobri in zdravi studenci, ki bodo brez stroja tekli v mesto; ali pa naj mesto naredi troje velikanskih kapnic, ker dobre kapnice dajo po zdravniškem mnenju zdravo vodo. Železnico bomo dobili, tujce vabili, a z našo vodo jim bomo slabo postregli. Vem, dobro vem, kaj mi častiti čitatelj na tihem ugovarja: Imate zanesljivo domače vino. A če pojde tako naprej, ne bomo je dolgo pili. In s samim vinom ne moremo shajati. Včasih smo bolni ali drugače potrebni dobre vode. Zatorej je skrajni čas, da naše mestno starešinstvo nekaj ukrene, sicer dolenjska metropola ne zasluži več tega laskavega imena. Od Drave, 5. julija. Najboljše je, pravijo, ne brigati se za ničesar na tem božjem svetu. Kajti potem, ako ima le človek kaj jesti, in ga drugi ljudje v miru puste, vživa človek lahko sveti pokoj, ne marajoč za to, kaj mu jutršnji dan prinese. Zagotavljam Vas, da bi tudi mi Slovenci tu na nemški meji radi vživali takošen sveti pokoj, pa kaj, ker ga nam ne dado, uprav mogotci in voditelji naših sosedov ga ne dado, pa smo tudi mi prisiljeni braniti se, tolažeč se z besedami, da ^življenje ni praznik". Na spomin mi prihajajo letošnje deželnozborske volitve. Rečem pa naravnost, da najzanimivejši je vsekako izid volitve slovenjegraškega okraja, kajti prebivalstvo v tem obširnem okraju je ob tem odločilnem času jasno pokazalo svojo politično zrelost, ker se je vkljub oviram, ki so se nam stavile, tako brzo zedinilo za najboljšega kandidata, izvoljenega potem poslanca, dr. Lipolda. Na takošne zavedne volilce more in sme biti novi poslanec vedno ponosen I Spominjali se boste, g. vrednik, kako Vam je protikandidat g. Kovač pretil s tožbo, ko ste priobčili nekatere črtice proti njegovi kandidaturi. V popravku je zatrjeval, da on ne misli kandidirati, da ga le „drugi" k temu silijo itd. Mož, že prileten, dal se je rabiti za to, da je šel za naše zaklete vrage po kostanj v žrjavico, kajti sedaj nihče drugi ne žanje sramoto, nego on sam. Skratka, bil je že sedaj sluga tujcem, pa je še zatrjeval svojim znancem: mene volite, jaz se bom postavil v deželnem zboru za vas na krepke noge! Naš kmečki volilec ni tako bedast, da bi že naprej ne spoznal te — prazne obljube. Ako bi se tukaj zadovolili z mlačneži, ne bilo bi se ljudstvo toliko potegnilo za izvolitev energičnega dr Lipolda. Ko je bivši poslanec č. g. dr. Šuc ob času volitve v Slovenjem Gradcu razvidel, kako malo volilcev stoji za njega, priporočal je v svojem nagovoru k zbranim volilcem voliti nasprotnika — Kovača! To menda zadosti jasno priča, kakošnega »prijatelja" smo tukajšnji Slovenci zadnja leta v deželnem zbora imeli! Ko je narod videl, kako se ravna ž njim, celo od strani „n4rodnega volilnega odbora", kako se mu vsiljuje nekdo, za kogar on z mirno vestjo svojega glasu ne more dati, pa se je tudi strašno razjaril nad tem, zdramil se iz svoje letargije in bil odločen, postaviti se po robu celo imenovanemu volilnemu odboru, kajti v tako odločilnem trenotku jemati v poštev »narodno disci-' plino", to bi pač značilo, pomnožiti število kimalcev, kakoršnih je menda bilo sedaj mnogo v deželnem zboru, ki so molčali, ko bi morali govoriti, govoriti zlasti proti ustanovitvi znanega slovenofobskega društva »Sfidmark", osnovanega lani v Gradcu. Ako v bodoče zastopniki naši hot^ .sprovajati še na dalje staro politiko molčečnosti in še novega našega čast. g. poslanca ovirati v njegovem delovanju, utegne se nekaterim ravno tako zgoditi. Večkrat čujemo reči: okolo pol milijona nas je Slovencev na Štirskem in tako ua Nemce pride od 1,214.000 prebivalcev le nekoliko nad 700.000 duš. A primerimo sedaj, koliko poslancev volimo mi na južnem in koliko zopet Nemci na Gorenjem Stir-skem? Res izmed 60 poslancev je število 8 poslancev toliko kakor nič, pa teh 8 poslancev govori T imenu pol milijona Slovencev in sicer zavednih Slovencev, ki dajejo Bogu in državi vse, pa imajo tudi pravico tirjati, da jim tudi država di vse, kar jim po pravici grč. Najpoprej pa nam je treba nekoliko več poslancev. Izbrani poslanci morajo torej povzdigniti svoj glas ter odločno zahtevati, da se spremeni volilni red toliko, da bo tudi za Slovence na Stirskem pravičen, da število naših osem poslancev ne bo v deželnem zboru samo peto kolo pri vozu, marveč, da bo tudi naš glas kaj veljal, kakor velj4 nekaj tudi naš denarni in krvni davek, katerega imamo že tako povečanega po dokladah, da se nam res že hrbet kriti pri plačevanju. Naši slovenski novci romajo v Gradec, da se potem tam lepša mesto in podpirajo nemška gledališča, a v Gradcu samem se bogato podpira prusaški .šulferajn"; da, še več, tam se snujejo društva in podružnice, katerih namen je tako očividen, tako nekrščansk, kakoršen je bil nekdaj namen najhujših sovražnikov, namreč iztrebiti, prognati nas z naše očetovske zemlje. Slovenci, vprašam Vas, hočemo li biti še Slovenci, vredni potomci naših prednikov? Naši predniki so prelivali kri v vojski s krvoločnim Tur-činom, branili krepko vero in domovino; a mi pa, naj nam .šulferajn" še toliko kazi našo mladež in proganja iz nežnih src sv. vero, naj nam „sud-mark" že nastavlja nož na vrat, ter nas hoče poslati žive v krtovo deželo, mi še molčimo, ne ganemo se, kakor da to satanovo delo še ni nič. čujemo sicer glasove: društvo .sfldmark" šteje že 40 podružnic, toda na misel nam ne pride, da bi osnovali saj eno, tej .sudmarki" nasprotujoče društvo, da bi tako odbijali napad z jednakim orožjem. To je žalostno in tudi baš največje naše gorje, kajti po toči več ne bo pomagalo zvoniti. Polagamo torej našim novoizvoljenim poslancem na srce, da se kolikor najhitreje mogoče vpro z vsemi močmi baš temu pogubonosnemu društvu, kar bodo, ako so pravi Slovenci, sami radi storili; da, ie kaj več storili. Ako bi pa morali v Gr.-idcu govoriti le gluhim ušesom, ako bi morali tam'-aj čuti le psovke in zbadljivke na tas Slovence, potem pa veste, kje ste dom^, potem pa zapustite kakor jeden mož dvorano s protestom, da Vas ne ugledajo več tam, predno ne bo napuhnena nemška gospijda spoznala in se izjavila pripravljeno, ozirati sc nekoliko tudi na naše slovenske potrebe ter nam privoščiti s svojimi ponemčevalnimi društvi sveti pokoj. Slovenci bodemo Vas, odločne borilce, z razprostrtimi rokami sprejeli. Vas tudi pri večkratnem razpustu deželnega zbora zopet in zopet volili, samo da enkrat istinito ugledamo, da Vas je resna volja tudi za nas nekaj storiti, nekaj trpeti. Ne bodimo torej najivni in ne računajmo na mir, ko nam neprijatelj tako glasno napoveduje boj! Pokažimo se jeklene, značajne možake, spoštujmo samega sebe in svojo narodnost, svoj jezik ter zložimo se vsi skupaj v jeden borilen tabor in še-le takrat bode moral, hotč ali nehote, naš neprijatelj nas spoštovati, takrat smemo še-le pričakovati, da nam napočijo kedaj srečnejši dnevi. Ako pa tega ne storimo, ako še nameravamo dalje biti le podlaga tujčevi peti, potem pa obesimo vso politiko ua klin, kupimo si za novce, ki jih nam vržejo za odvzeto zemljo, jirhasto malho, da si jo obesimo preko ramen, ko nas nemški kolonist požene po svetu in ko bodemo morda zadnjikrat zapeli na lastnih tleh ono ganljivo : .Domovina, mili kraj!" Dnevne novice. (Na novomeški gimnaziji) je od 3. do 5. t. m. delalo „maturo" 16 domačih dijakov in jeden eksternist. Dva sta jo naredila z odliko, dvanajst z dobrim vspehom, dva bodeta ponavljala izpit iz jednega j predmeta v dveh mesecih, jeden pa je pal za celo leto. (Pevska veselica) zbora ljubljanske čitalnice je bila sinoči vsled hudega dežja slabo obiskana. Vsi spodnji čitalnični prostori so bili sicer polni, a mnogo občinstva moralo se je vrniti. Pevski zbor je pod vodstvom gosp. Gerbiča izvajal vse točke prav dobro, istotako oddelek vojaške godbe. Loterija je pevski blagajnici donesla lepo svoto. (.Glasbene Matice") učenci imajo javne izpite dne 8., 9. in 10. julija ob »/,6. uri zvečer. Povabljeni so vsi društveni členi. (Občni zbor L ljubljanskega druStva za podporo in oskrbovanje bolnikov in onemoglih drn-itvenikov) za 24. društveno leto vršilo se je včeraj ob 11. uri v magistratni dvorani ob obilni vdeležbi društvenikov. Predsedoval je načelnik vladni svetovalec g. dr. Keesbacher, kateri je zborovalce prijazno pozdravil in zahvalil odbor za občekoristno delovanje, posebno mestnega odbornika g. KI ein-a, ki je po smrti g. Pak i č-a prevzel trudapolni posel glavnega društvenega blagajnika. Gosp. Klein potem poroča o društvenem delovanji sledeče: Ravnateljstvo jemlje si čast, predlagati gospodom članom poročilo o društvenem letu 1889., t. j. 24. letu, odkar obstoji društvo. Gospodarjenje v preteklem letu se more imenovati primeroma ugodno, dohodki znašajo 2833 gld. 23 kr. mimo 1332 gld. v lanskem letu in so torej zdatno višji, nasprotno so tudi primerno narastli troški proti lanskemu letu, vendar preostaje v blagajni 148 gld. 96 kr., med tem ko lanskega leta ni preostalo nič. Tudi društveno imetje se je pomnožilo za 109 gld. in je znašalo koncem leta 4918 gld. 2 kr. Ta ugodni vspeh se je dosegel deloma vsled kurznega dobička, deloma vsled čistega dobička tombole, katero je priredilo ravnateljstvo. Podpore znašale so v preteklem letu 561 gld. 90 kr. mimo 1027 gld 10 kr., zmanjšali so se pa tudi bistveno dohodki, prihajajoči iz doneskov članov. Vzrok, da se je številka podpornih doneskov zmanjšala, je posebno ta, da so nekateri članovi umrli, ki so že več let uživali podpore za onemogle. Ravnateljstvo spolnuje tudi letos prijetno in častno do.žnost, zahvaljujoč srčno in iskreno slavno kranjsko hranilnico, katera je poklonila tudi letos blago-dušno društvu 200 gld. Ravno tako čuti se prijetno zavezano, zahvaliti vse one gospode, kateri so pripomogli k vspehu tombole, posebno gospoda Fr. Drenika in Karoia Karingerja, dalje gospoda Kleina in Kovača za tiskovine, in gospode le-karje, ker so oddajali društvenikom zdravila za znižane cene. Žalibog je zadela društvo v preteklem letu težka izguba, umrl je namreč g. Miha P a kič dn^ 15. avgusta 1889. leta, ki je leta in leta opravljal posel glavnega blagajnika, požrtvovalno in zanesljivo, z občudovanja vredno neumornostjo in nesebičnostjo in ki se je še na smrtni postelji spomnil društva in mu volil 100 gld. Pogreba so se vdeležili drnštveniki in sploh vsi krogi prebivalstva, vidni dokaz spoštovanja in hvaležnosti, katero si je pridobil nepozabni ranjki za svoje odlično delovanje v službi javnosti in človekoljubja. Hvaležni spomin mu je zagotovljen vsikdar. Izro-čujoč letno poročilo, prosi ravnateljstvo društvenike in vse prijatelje pravega človekoljubja, da podpirajo človekoljubne namene tako dobrodejnega društva, da more tudi zanaprej reševati svojo nalogo in pomagati bolnim in onemoglim društvenikom ob času sile in stiske. Poročilo se odobri, ravno tako računski zaključek, ki kaže dohodkov 2833 gl. 23 kr. in razven blagajničnega saldo 1. januvarija 1890 v znesku 148 gld. 96 kr., ravno toliko troškov. Gg. pregledovalca računov Alojzij Eberl in Ludovik Widmajer izražata, da je račun pri glavnem blagajniku g. Klein u popolnem pravilen, mislita pa, da bi bilo umestno, naj se nastavi le jeden blagajnik in izbriše vsak ud, kateri je na dolgu za eno leto s prineskom. Gg. dr. Schaffer in doktor Keesbacher odobrita ta nasvet, a mislita, da naj bi o njem obravnavalo v prvi vrsti vodstvo, ker namerava prenaredbo pravil; zbor temu enoglasno pritrdi. Pregledovalcema računov izvolita se dosedanja vestna člana Widmajer in Eberl, vodjo društvu g. dr. Keesbacher, njega namestnikom tiskarne solastnik g. Kovač, glavnim blagajnikom mestni odbornik g. Klein, preglednikom g. Ivan Borovsky in zapisnikarjem g. dr. Schaffer. G. Kovač izraža, da izvolitev kot novoizvoljeni podpredsednik vzprejme in izreka zahvalo za dosedanje delovanje vodji c. kr. vladnemu svetovalcu dr. Kees-bacherju, kateremu se je po neutrudnem delovanji posrečilo ob obilnih podporah društvenikov ohraniti po tombolah prvotno premnoženje društvu. Zbor zahvali pritrdi, na to se zborovanje sklene. (Toča.) Iz Ambrusa v Suhi Krajini se nam poroča: Dnd 3. t. m. okolu Vs^- ure popoldne začelo se je nebo temniti. Od Strug sžm se je pri-valila nevihta. Hvala Bogu, škoda ni velika. Toča je padala večinoma po gozdu in senožetib, le v Višnjah je toča tako zmlatila žito, da je bodo morali kositi. Nevihta se je vlekla dalje proti Hinjam in Žužemberku. (Na osrednjem bogoslovskem nčiliščn) v Gorici končajo šolsko leto v soboto dne 19. t. m. Goriška nadškofija dobi letos trinajst duhovnikov za pastirsko službo, iu sicer 7 Slovencev in 6 Italijanov. Tržaška škofija dobi 23 mladih duhovnikov, poreško- puljska tri, krška dva. Ze veliko let ni bilo novo-mašnikov v imenovanih škofijah, pa tudi pomanjkanje duhovnikov morda nikoli tako veliko. (Odlikovanje.) Znani učenjak in arhivar pri sv. Stolu v Rimu, prečast g. o. Henrik Denifie, je dobil od presvetlega cesarja red za umetalnost in vedo. (Za častnega člana) je imenovalo II. primorsko vojaško veteransko društvo g. Ivana B erbuča, profesorja na višji realki goriški, v priznanje njegovih zaslug za društvo. (Medvedko je ustrelil) v petek posestnik Josip Sterle iz Koritnice, v postojinskem okraju. Štiri leta stara žival tehta 67 kg. (Ustrelil se je) danes zjutraj ob uri v hotelu .pri Slonu" enoletni prostovoljec F. Ha rak iz Domžal radi neugodnih gmotnih razmer. (Utonila) je v soboto v ribniku pri Studencu 18letna Marija Hrovat. (Na Toplice) pri Novem Mestu je prišlo od 15. maja do 30. junija 295 oseb. Dež in hladno vreme sta bila oovod, da več gostov ni prišlo t naše kopališče. Upamo, da bode mesec julij v tem oziru boljši. (Na Štajerskem) so minolo leto postrelili: 3269 jelenov, 49 damjekov, 8192 srn, 2106 divjih koza, 72.624 zajcev, 71 kuncev, 1481 divjih petelinov, 805 ruševcev, 3493 leščark, 118 snežnih jerebic, 55 kotom, 16.543 fazanov, 34.314 jerebic, 7463 prepelic, 3416 kljunačev, 612 kožic, 109 divjih gosi, 2920 divjih rac, 1001 kuno, 1211 dihurjev, 3560 lisic in 98 vider. Vrednost te divjačine cene na 320.199 gld. 60 kr. (Na goriškem učiteljišču) je minole dni delalo zrelostne izkušnje 20 kandidatinj, in sicer 9 Slovenk in 11 Italijank. Štiri so naredile izpit z odliko, ostale s povoljnim vspehom. Raznoterosti. — Korist kopriv. Koprivo skoro najbolj preziramo med vsemi rastlinami. Ali pa je opravičeno naše preziranje? Nikakor ne. Ako posušiš sveže koprive ter jih pripraviš za čaj, odstranijo ti zasli-ženje v prsih in plučih, izčistijo želodec. Še boljše zdravilo, kakor njih perje, so pa korenine, ako jih izkopljemo in posušimo. Ce vživamo tak čaj, odstranimo si najprej vodenico, ako ni že zastarana bolezen. Kdof ima slabo, nečisto kri, naj je poletenski čas večkrat koprive, pomešane s spinačo. To ti ne bj le koristilo na zdravji, temveč dajalo ti bo tudi mnogo redilnih snovi. — .Vdove" v angleški Indiji. Kakor poroča angleška uradna statistika, biva sedaj v imenovani deželi do 70.000 vdov, katere še niso dosegle devetega leta. Te vdove so otroci, katere obljubijo stariši takoj po njihovem rojstvu ali pa v teku prvega leta mladim dečkom. Te vdovice se smatrajo po tamošnjem deželnem zakonu za prave vdove, kakor hitro jim odmrjo njim namenjeni dečki. — Železnica skozi Mongolijo. Kakor se poroča iz Vladivostoka, prišla sta tja dva kitajska uradnika z angleškimi inženerji, da bi izpeljali železnično progo skozi Mongolijo. Opomnili so, da hoče kitajska vlada podaljšati železnično progo prej ko bo mogoče notri do ruske meje. — Iz Amerike se poroča nemškim listom naslednje: „V gledišči v St. Pavlu nastopa pevka, ki nima samo zlata iu srebra v grlu, temveč tudi — demante v zobeh. Da umejo zastopniki in zastopnice ameriške umeteljnosti nekaj reklame, je vsekako stara resnica, novo je le uporabljeno sredstvo, ki utegne biti povod novi modi med gleda-Hščnim osobjem. Naša junakinja je bila v strahu, da utegne izgubiti sprednji zob ter je šla k zdravniku, ki jej je umeteljno z zlatom zavaroval zob. V šali je opomnil zdravnik pevki, da naj si d& vdelati v zlato demant, ki se bo kaj lepo blestel pri razsvetljavi. In res jej je vdelal zobozdravnik v omenjeni z zlatom obdani zob precej velik brilant, ki je po dnevu zaradi neprozornosti zadej malo motljiv, toda zvečer posebno pri močni glediščni razsvetljavi zablesti v vseh barvah. Pojoča pevka napravlja s tem okrašenim zobom baj^ izredni vtis na poslušalce (ali prav za prav na gledalce). In ta velik vspeh jo je spodbudil k načrtu, da si bo dala v vse zobe vdelati brilante." — Prav priprosto. Stotnik veli vojaku: .Idite semkaj in poglejte vašo kazensko pdlo, kakšna je. Vsa stran od zgoraj do konca vsa polna kazni. Res ne vem, kaj naj storim!" — Vojak: „List obrnite, gospod stotnik". Telej^rami. Dunaj, (). julija. Intronizacija knezonad-škofa dr. Grusche se je danes vršila jako slovesno; navzočni so bili nuncij (tallmberti, namestni škof, sufragani in vsa dunajska duhovščina. Gradec, 6. julija. Cesar se pripelje ogledat j razstavo dne 26. avgusta. Vdeležil se bodo i tudi polaganja temeljnega kamna za novo vseučilišče in brambovsko vojašnico. Gostin, 7. julija. Umrl jo Pejačevič. korni poveljnik v Budimpešti. Karlovi Vari, 7. julija. Minister Falken-hayn vrne se v sredo na Dunaj. Pariz, 6. julija. Sodišče je obsodilo vse zatožene nihiliste na tri leta ječe in 200 frankov globe; oproščeni ste gospa Keinstein in gospodičina Bromberg. London, 7. julija. Na postaji Bo\vsteet je v soboto 130 redarjev odpovedalo pokorščino zaradi premeščenja enega tovariša, ki je vodil agitacijo. V ponočno službo so poklicali nadomestne redarje. Xa shodu so sklenili, da danes zvečer vsi redarji ustavijo službovanje, ako notranji minister ne odgovori povoljno zaradi zvišanja plače. Listnica vredništva: Gosp. dopisniku ie Št. Petra na Notranjskem: Bodi konec prepiru po listih o tej etvari. Tremeniiko iiporodilo. a « O Cas Stanje Veter Vreme « »g opaiovanja mkonus T mm toplomtr* po Celiga 5 7. u. zjut 8. u. pojg. 9. u. zvec. 733 0 7330 729-3 •210 27-4 194 si. szap. si. jjzap. si. jzap. jasno TI 000 6 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. n. zvec. 729 9 730-2 730 2 21-4 26-0 160 si. zap si. jzap. jasno dež oblačno 2S-20 dez Srednja temperatura obeh dni 22-6», in 21 1°, za 3 7« in 2'3° nad normalom. ]>imaiska borza. (Telegrafično poročilo.) 7. julija. Papirna renU 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 4.5 kr. Srebrna „ 5", , 100 , „ 16% , 89 „ 10 „ 5% avstr. zlaU renU, davka prosta . . . 109 „ 40 „ Papirna renta, davka prosta......101 , 40 „ Akcije avstr.-ogerske banke......983 ., — „ Kreditne «kcye ....................303 „ — „ London • • •..........117 ^ _ ^ Srebro ...............„ _ „ Francoski napoleond.........9 „ 28' ,, Cesarski cekini...........5 , 55 „ Nemike marke ..................57 „ 35 , Učenecp ki je dovršil prvi ali drugi gimnazijsl(i razred, in je pod nadzorstvom poštenih krščanskih starišev, vsprejme se takoj. Natančneje poizve se v „Katol. Tiskarni", Valvazorjev trg št. 5. ■D izdelovalka umetnih cvetlic, sv. Pttra cesta 13 v IJubljani, sv. Petra cesta 13 se priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spada-jočanaročila, katera izvršuje točno po primerni ceni._3_i) Obrabljene pismene marke Sfal Gr. Zecliinayc?r, Nurnberg. Obr&zol zaatonj. "Ve (15—3) g .a. 3fi * s 2 a taj ® t, CO a 9 C h a p 0 a o. ts i S ^ OD .S C 2 1 § iž .5 -I ® OB — I * s .M s <• Ji .-O S 4 > s a g »00 u i«; -1 > M « S- -i 3 ia TJ ■iS „ a s « S S S" a. a " .2. ' " lO" " a !« O -J ce ts S Ifi a i i B Srefike dunajske razstave k 1 gld J ^^ Vsaka srofka za W obojesrečkaiije veljavna. A Hj Kazalo sreček obojega srečkanja, (i5) [H] Drugo sričkanje 16. oktobra 1B90. M IdobitekoO.OOOgl.vrednosti A Prvo srečkanje 14. avgusta IB90. ii 1 dobitek 50.000 gl. vrednosti V 1 Booo iSi 6000 2000 1000 500 aoo 100 60 30 10 6 razstavnih srečk 6000 aooo 1000 500 200 100 60 20 dobivajo se pri II €. C. 5Iayer-ju v Ljubljani. TH b 10 20 50 200 2000 » »» §t 5070. RAZGLAS. (3-3) » l>eželiii od.l>or> Icirai^ski razpisuje sploino ponudbeno obravnavo za oddajo nastopnih del v svrho Zgradbe deželnega gledišiSa y Ljubljani na stavišči takozvane „Majer-jeve vile" v katastralni občini Spodnja Šiška. Dotična stavbinska dela oddala se bodo za zdaj razvrščena po sledečih obrtnih skupinah po jednotnih cenah; sprejemale se bodo pa tudi splošne ponudbe za vse ali za več skupin v izvršitev označenih del. Zaradi oddaje in sicer: 1. za kopanje tal in zidarsko delo v proračunjenem znesku 67.000 g^ld. 2. za kamnoseško delo v proraSunJenem znesku.....12.800 3. za tesarsko delo v proračui^enem znesku....... 5.000 4. za traverze in vezi v zidovJi v proračunjenem znesku . . 5.000 5. za kleparsko delo v proračunjenem znesku...... 6.000 razpisuje se pismena ponudbena obravnava do vštetega 15. jnlija t. 1. zaradi oddaje železne konitruko^e za streho, lože in galerijo v proračunjenem znesku.................. 18.000 gld. pa (To vštetega 14. avgusta t. 1. Dotični stavbinski podatki, namreč splošni in posebni pogoji, načrti, proračuni troškov in cenilniki so na razgled v plMarnl deželnega KtaTblnNkega urada v «ležclnem <>i'a vojvo