/Primdd Št. 46 (15.148) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v Mami ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v Marni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- suZnjenl Evropi.__________________________ TRST-Ul Montecchl 6-Tel. 040/7796600______ GOBCA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. (M81/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1 tznn I ID POŠTNNA PLAĆANA V GOTOVM IOUU LIK SPH>. IN ABB.POST.GR. 1/50% ČETRTEK, 16. FEBRUARJA 1995 Pred novo politično mporoko? Vojmir Tavčar Razkorak v poslan j^omici je vCeraj narave _°del v oči. Poslanci Fc -"uivnosti predloga nt aželnih volilnih pra padlem ko so se posli acionalnega zavezni ^držali ali glasovali zi Precejšnjo senzacije Povzročilo tudi dejstvo Se je med svojim posej Proti pravilom, kakor " ^oblikovala —-1- ^Prasal, čigave intere poapredsedm orlusconijeve vlač Sennp To*«__n_ rKTrr\ P16 silama Kartel 08Cmi ki se je v zi Ldnu Pokazalo že v misiji, je včeraj pi Po do izraza na pi nlVL’ 80 Pred °beh sil hiteli pre ovmarje, da gre epomembno raz Pogledih, je Se pi jmi, da se vez; o, ^ f.um je bil ten mjen, ker so pre spremliaU — preozi Ptimer sum neka stavnikov NZ, da la namenom ^Prejetje novega: 1 utrdilo vezi z eJevo Ljudsko s . —auvua pre lu svoboščin, V zadnjem i jP J6 bilo na itt sceni nič dresiranih in Pp1 Porok ter Število 1 — /“mrancom gpm Berlus ^ozporokc .a in Nacio “Pedijskin lahko sledice. Zaenk Poravnati I':* o di njanska ■ možna Senecen ■ V Genovi tokrat I povsem mimo GENOVA - Včeraj so v Genovi odigrali zaostalo srečanje nogometne A lige, ki so ga 29. januarja prekinili zaradi uboja navijača domače ekipe Vincenza Spagnola. Ob izrednih varnostnih ukrepih je tokrat minilo vse mimo, pa tudi nasprotnika sta si na igrišču točke kavalirsko razdelila, čeprav so bili Milančani bolj nevarni. Na tribunah ni bilo transparentov, prostor, kjer so običajno navijači gostujoče ekipe, pa je bil tokrat povsem prazen. Na 28. strani. ■ Kljub trojnemu A I lira prosto pada RIM - Vest o novem rekordu marke v menjavi z liro praktično ne zbuja več pozornosti, saj je postala skoraj vsakdanja. Včeraj se je nemški bankovec povzpel na 1.063,43 lire, k čemur mu je sicer pomagal tudi Šibkost dolarja, liri pa ni niti za las koristila novica, da je ugledna ameriška ocenjevalna agencija Standard and Poor’s italijanskemu javnemu dolgu dosodila na srednji in dolgi rok najvišji rating treh A. Valutni trg čgjca zdaj le še na manever, ki ga vlada obljublja za sredo prihodnjega tedna. Na 11. strani RIM / DEŽELNI VOLILNI ZAKON Razhajanje med Fl in Finijevo stranko V ponedeljek odločitev poslanske zbornice RIM - Poslanska zbornica se bo do ponedeljka odločila o predlogu novih deželnih volilnih pravil, ki jih je izoblikovala poslanska ustavna komisija. Poslanci in senatorji imajo le malo časa za odobritev novih volilnih pravil, saj mora biti zakon do konca meseca objavljen v uradnem listu, sicer bo za nove deželne svete treba glasovati s starim pro-porčnim sistemom. Morebitni odložitvi deželnih volitev nasprotuje Demokratična stranka levice, medtem ko tajnik Ljudske stranke Roc- co Buttiglione ne izključuje možnosti, da bi deželne volitve odložili do junija in jih združili s političnimi volitvami. Glavni politični podatek razprave o novih deželnih volilnih pravilih pa je razhajanje med Pinij evim Nacionalnim zavezništvom in Berlusconijevo Forza Italia. Stranka Silvia Berlusconija namreč trdi, da predlog, ki ga je izoblikoval Giuseppe Tatarella (NZ), ne spoštuje enomanda-tnega večinskega načela, ki naj bi bilo ena od zastav Kartela svoboščin. Na 3. strani Predlog sprejeli, noto pa ga zavrnili LJUBLJANA -Včerajšnje zasedanje državnega zbora je bilo polno zapletov. Največ polemik je bilo pri obravnavi zakona o popravi krivic, ki ga je predlagala Slovenska ljudska stranka. V občutno okrnjeni sestavi so poslanci najprej izglasovali predlog SLS z enim glasom večine, nato pa je poslanka Breda Pečan (ZLSD) opozorila, da naprava ni zabeležila njenega glasu. Po zapletih in očitkih, ki so jih rešili šele na izredni seji kolegija, so poslanci glasovali še enkrat in zavrnili predlog SLS. Na 13. strani Bivši senator KD Inzerillo v zaporu PALERMO - Po Calogem Manninu je še en sicilski demokrščanski politik v zaporu. Gre za bivšega senatorja Vincenza Inzerilla, ki so ga aretirah včeraj z obtožbo, da je sodeloval z mafijskimi organizacijami in je skušal »popraviti« nekatere procese. Aretacija Vincenza Inzrerilla nakazuje, da je bil splet med politiko in mafijo močan. To je potrdil tudi skesanec Gioacchino Pennino, po katerem je Cosa nostra dobesedno obvladovala nekatere sekcije Krščanske demokracije zlasti v Palermu. Na 2. strani Izredni ukrepi proti skrajnežem TEL AVTV - Zaradi obletnice pokola v hebronski mošeji so v Izraelu in na zasedenih arabskih ozemljih sprejeli izredne varostne ukrepe (na sliki AP). Palestinska fudametalistična organizacija Hamas je namreč napovedala pet maščevalnih atentatov, v štirih je do sedaj umrlo 38 Izraelcev, petega pa naj bi izvedli vsak trenutek, kot je včeraj v Bejrutu namigoval eden od voditeljev Hamasa. ČEČENIJA / ZA 48 UR SO PODALJŠALI' PREMIRJE Rusi in Čečeni čakajo na govor Borisa Jelcina MOSKVA - Rusi in Čečeni so včeraj še za 48 ur podaljšali negotovo premirje, v čakanju na zadnje popravke govora ruskega predsednika Jelcina o položaju v tej republiki. Prav zaradi vojaške avanture v Čečeniji je ruski predsednik izgubil velik del nekdanjega reformističnega sijaja, tako da bi se lahko vsaj deloma ogradil od vojaškega posega v Čečeniji. Kljub temu pa Rusija ne bo prenehala z iskanjem upornega čečenskega voditelja Du dajeva. Medtem pa sta nekdanji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov in general Gromov, ki je natančno pred šestimi leti nadzoroval umik sovjetske vojske iz Afganistana, ocenila, da Jelcin v Čečeniji ponavlja afganistanske napake. »Vse kaže, da so režimu nastopili zadnji dnevi,« meni Mihail Gorbačov. V Čečeniji je premirje in ruski vojaki so si nekoliko oddahnili (AP) Na 18. strani Danes v Primorskem dnevniku Končana polemika o Pivettijevi Z delno samokritičnim pismom predsednice poslanske zbornice Irene Pivetti predstavnikom Kartela svoboščin se je končala polemika zaradi njenih izjav na kongresu Severne lige. Stran 3 Usoda železarne še neznana Minister za industrijo Gib je odredil novo ekspertizo o prodajni ceni škedenjske železarne. Zato bo treba še nekaj časa počakati, da bi izvedeli za njeno dokončno usodo. Stran 4 Do sobote dvigniti bencinske bone V soboto, 18. t.m. zapade rok za razdeljevanje bonov letošnjega kontingenta neobdavčenega bencina. Stran 4 SNAM bi zgradila plinski terminal V Tržiču so predstavili okvirni načrt gradnje plinskega terminala z zmogljivostjo 8 milijard kub. metrov plina letno. Stran 9 Obračun tržaškega pristanišča Iz obratima lanskega poslovanja tržaškega pristanišča izhaja, da je bila edina vrsta prometa, ki je doživela znaten porast, pretovor tovornjakov, ki potujejo s krožnimi ladjami, da se izognejo--- Balkanskemu polotoku. ) nemirnemu Stran 11 SPLET MED MAFIJO IN POLITIKO / PO ARETACIJI MANNINA V zaporu tudi bivši senator KD Inzerillo Obtožen je, da je bil član mafijskih organizacij Bivši demokrščanski senator Vincenzo Inzerillo (foto AP) RIM / VOLILNA KAMPANJA Prodi ne zavrača glasov SKR, toda noče spremeniti svojega programa PALERMO - Po bivšem.ministru Caloge-ru Marminu je bil včeraj aretiran z obtožbo sodelovanja z organizacijo mafijskega kova še en sicilski demokrščanski politik. Gre za bivšega senatorja in večletnega palermskega upravitelja Vincenza Inzerilla, ki naj bi sodil v mafijsko družino Graviano. Aretacija Pietra Inzerilla sodi v preiskavo, v okviru katere je bil pred enim letom aretiran palermski notar Pietro Ferraro. Skupaj z notarjem naj bi Inzerillo skušal »popraviti« proces zoper morilce karabinjerskega stotnika Emanueleja Ba-sileja, ki je bil ubit leta 1980. Po ovadbi, ki sta jo podpisala javni tožilec Luigi Croce in sodnik za predhodno preiskavo Renato Grillo, naj bi notar Ferraro stopil v stik s predsednikom sodnega zbora Gioacchinom Sca-tujem in mu priporočil obtožence. Rekel naj bi mu, da je stopil do njega, ker je to zahteval parlamentarec iz kroga min-sitra Mannina. Sicer pa je bilo Inze-rillu kot tudi že Manni-nu usodno pričevanje Gioacchina Pennina, zdravnika in politika, ki je sodil v mafijske kroge in ki se je po aretaciji odločil za sodelovanje s pravico. Pennino naj bi preiskovalcem povedal, kakšna je bila Inzerillova vloga v spletu med mafijo in politiko. Pennino je baje povedal, da je imela Cosa no-stra popolno nadzorstvo nad nekaterimi sekcijami KD, pogojevala pa je predvsem politične izbi- re v Palermu. Celo sezname članstva naj bi nekateri voditelji sestavljali na osnovi napotkov mafijskih veljakov. Med demokr-ščanskimi voditelji, ki so bili blizu mafiji, je Pennino navedel Giovannija Gioio, Giuseppa Insala-ca, Salva Limo, Vita Ciancimina in bivšega ministra Attilia Ruffi-nija, katerega tajnik je bil Inzerillo. Poleg Pennina pa bivšega senatorja obtožujejo še drugi mafijski skesanci. Giovanni Drago naj bi povedal, da je Inzerillo dobil od mafije nekaj stotin milijonov lir, ker je prispeval k temu, da je palermska občina odkupila palače, ki jih je zgradila mafija. Salvatore Cancemi je tožilstvu povedal, da je mafijski boss Giuseppe Graviano obvladoval politika Inzerilla, ki naj bi postal zbiratelj podkupnin, potem ko je bil aretiran bivši palermski župan Vito Ciancimino. Inzerillo, ki se je rodil v Palermu 24. julija 1947, je bil tajnik bivšega demokrščanskega senatorja Giuseppeja Cera-mija in nato bivšega ministra Attilia Ruffinija. Politično kariero je začel leta 1980, ko je bil izvoljen v palermski občinski svet. Bil je dolgo let odbornik, leta 1991 pa je bil izvoljen v senat s 40 tisoč preferencami. O spletu med politiko in kalabrijsko mafijo je s preiskovalci iz Reggio Calabrie spregovoril skesanec Pasquale Nucera, ki naj bi sodil v mafisko družino lamontejevih. Skesanec trdi, da je bil teden dni pred umorom predsednika italijanskih železnic priča srečanju v Ligatovi vili, ki naj bi se ga udeležili poleg predstavnikov družine lamontejevih še bivši minister Giacomo Mancini (PSI), tajnik bivšega ministra Claudia Vitaloneja (vezan je z Giuliom Andreottijem), de- mokrščanska poslanca Pietro Battaglia in Vito Napoli ter socialistični poslanec Saverio Zavet-tieri. Na srečanju naj bi govorili o delih za podvojitev železniške proge Reggio Calabria-Melito. Od omenjenih parlamentarcev se je včeraj oglasil Vito Napoli, ki je demantiral sodelovanje na omenjenem srečžanju in dejal, da je bilo splošno znano, kako slabi so bili njegovi odnosi z Li-gatom, Zavettieri pa napovedal ovadbo zaradi obrekovanja. Jutri pa se bo v Palermu pred sodnikom za predhodno preiskavo nadaljeval postopek proti Giuliu Andreottiju. Sodnik bo moral odločiti, ali naj bivšega premiera formalno obtoži in pošlje pred proces, ali pa oprosti. Andreotti je tudi včeraj ponovil, da se mu mafija hoče maščevati za njegov dosledni boj proti organiziranemu kriminalu. Toda njegovo samoobrambo je načel skesanec Gioacchi-no Pennino, ki trdi, da je Andreotti tudi osebno poznal palermska davčna izterjevalca Nina in Ignazia Salvo, ki sta bila vezana z mafijo. Med drugim naj bi hčerki Nina Salva poslal tudi poročno darilo. RIM - Se nihče ne ve, kdaj bodo parlamentarne volitve, volilna kampanja pa je v polnem teku, posegi vanjo pa prihajajo iz oddaljenih držav, na primer iz Indije in iz ZDA. V Indiji se mudi Romano Prodi, ki se v New Delhiju udeležuje nekega seminarja kot predsednik študijskega instituta Nu-misma, a ki so ga novinarji malodane prisilili, da je govoril tudi o italijanskih političnih razmerah. Tako je imel Prodi priložnost, da boljše pojasni odnose s Stranko komunistične prenove. Nikakor ne zavrača glasov komunistov, ne namerava pa se pogajati s SKP o svojem programu. Treba se je namreč izo- Med hrastom in oljko je možno sožitje RIM - D’Alemov hrast in Prodijeva oljka lahko mirno skupaj Živita in uspevata na vrtu italijanske politike, ne da bi drug drugemu škodila ali si delala senco. Ocena sicer ne prihaja iz vrst novinarjev ali politologov, pac pa od bolj zanesljivih ekspertov - italijanskih oljkarjev. »Gre za najbolj tipični drevesi mediteranske flore,« je zatrdil Filippo Pecora, predsednik Vsedržavne zveze oljkarjev, ki pa je tudi opozoril, da »oba terjata veliko skrb, če hočemo, da bodo sadovi obilni in kvalitetni.« gniti nevarnosti, je razložil, da bi program postal preširok in neobvezen, s čimer bi tudi koalicija, ki ga podpira, postala preveč ohlapna. Glede vprašanja »par condicio« je po opozorilu, da je v pristojnosti Dini je ve vlade, pojasnil, da ga ne pojmuje kot »nasilno razlaščanje«. Glede novih delovnih mest pa je na vsiljiva vprašanja novinarjev moral priznati, da je Berlusconi storil napako, ko jih je obljubil kar milijon, saj ni bilo nobene možnosti, da bi to obljubo izpolnil. Iz ZDA pa je v volilno kampanjo posegel tajnik Ljudske stranke Rocco Buttiglione, ki je iz Wa-shingtona dal vedeti, da se je sprijaznil z dejstvom, da bodo parlamentarne volitve že junija. Buttiglione je potrdil svojo usmeritev, da sklene zavezništvo z »zmernimi silami«, zanikal pa je, da bi lahko bil Berlusconi posrednik med Ljudsko stranko in Finije-vim Nacionalnim zavezništvom: »Mi raje neposredno govorimo z vsemi in torej bomo imeli neposredne odnose tudi z NZ. V Berlusconijevi Forza Italia pa se že pojavljajo prvi znaki nezadovoljstva z novim zaveznikom. Predsednik senatorjev FI Enrico La Loggia je včeraj okaral Ljudsko stranko, ker je podprla nekatere parlamentarne pobude levice, na primer glede obnove upravnega sveta Raia ali glede deželnih volitev. Buttiglioneja je zato pozval, naj napravi red in naj podpre stališča Forza Italia, drugače bo zavezništvo nemogoče. Smrt Darie in Mirana povezana s tragedijo trajekta? LIVORNO - Ali je smrt novinarke TG3 Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina povezana s tragedijo trajekta Moby Prince, v kateri je zgorelo 140 ljudi? K tej hipotezi se nagib3 revija Avvenimenti-Po njenih ugotovitvah je bila noč, ko je trajekt Moby Prince odplul na usodno plovbo, zasidrana v Livornu tudi ladja »21.oktobar« somatske družbe Shifco, ki je vpletena v trgovino z orožjem in za katero se je zanimala Alpijeva. Avvenimenti meni, da bi so-malska ladja lahko izplula in presekala pot trajektu, ki naj bi se zaletel v tanker Agip in se vnel prav zato, da bi se izognil trčenju z »21. oktobrom«. Novinarka in snemalec Miran Hrovatin pa naj bi bila ubita, da bi jima preprečila odkritje te povezave. Domneva ne prepričuje sodnika Luj-gija De Franca, ki je do pred nekaj tedni raziskoval vzroke tragedije Moby Pri' cea. Po njegovem mnenju bi verjetno kdo opazil, da je »21. oktobar« zapustila sidrišče. Morebitnih vezil med li' vornsko tragedijo in umorom dveh novinarjev doslej niso izsledili niti sodniki. ki raziskujejo okoliščine smrti Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina. NOVICE Cruder in Budin sprejela predstavnika Italijanske unije TRST - Predsednik deželnega sveta Giancarlo Cruder je skupno s podpredsednikom Milošem Budinom sprejel predsednika skupščine Italijanske unije Giuseppeja Roto in predsednika izvršnega odbora Maurizia Tremula, ki sta v Trst prispela, da bi orisala stanje italijanske skupnosti v Istri in podrobneje na Hrvaški, potem ko je zagrebško ustavno sodišče črtalo nekatere člene statuta istrske županije. Predsednik Cruder je gostoma izrazil vso solidarnost deželnega sveta; predstavnika skupščine Unije sta s svoje strani podčrtala važnost podpore, ki jo lahko nudi F-Jk in zaprosila za podporo političnih sil v deželnem svetu.Poudarila sta tudi, da je Zagreb s tem ukrepom naredil korak nazaj v zgodovini in to prav v trenutku, ko želi vstopiti v Evropo. Agnelli-Kinkel danes v Bonnu RIM - Zunanja ministrica Susanna Agnelli se bo danes v Bonnu sestala s šefom nemške diplomacije Klausom Kinklom. Poglobila bosta vprašanji evropske integracije in medatlantskih odnosov; poleg tega bosta razpravljala o stanju v bivši Jugoslaviji in kako usposobiti “task force” za emergenčne humanitarne posege. Strmoglavilo vojaško letalo CUNEO - V bližini Cunea na področju Montane-ra je včeraj iz še nepojasnjenih razlogov strmoglavilo vojaško letalo »F-104 S«, ki ga je upravljal 30-letni kapetan Alessandro Gentilini. Pilotu je uspelo, da se je pred strmoglavljenjem rešil s padalom. ŠOLSTVO / POJASNILA Z MINISTRSTVA Dopolnilni tečaji še niso vse... Podtajnica Serravalle: »Ne dajejo pravice do napredovanja!« RIM - Kdor obiskuje dopolnilne tečaje na višjih srednjih šolah še nima pravice do napredovanja v višji razred. To pravico si bo priboril samo z znanjem, ko bo predmetnemu profesorju dokazal, da je izboljšal nekdanje pomanjkljivosti. Tako je včeraj menila podtajnica na ministrstvu za šolstvo Etheldedra Serravalle, ki je tudi napovedala uredbo ministrstva za šolstvo o ocenjevanju, v kateri pa bo tudi mnogo pojasnil o teh letošnjih novih in v marsičem spornih tečajih, ki jih je uvedel nekdanji minister D’Onofrio po ukinitvi popravnih izpitov. Podtajnica je pojasnila svoje, ker se je med višješolci razširilo mnenje, da bodo pripuščeni v višji razred že s tem, da bodo obiskovali dopolnilne tečaje. Samo obiskovanje tečajev ne daje še pravice do napredovanja! Serravalleje-va je napovedala, da bo v uredbi poudarek predvsem na povezovanju med šolo in družinami z namenom, da bi družine bolj kot sedaj sodelovale s šolo. Omenila je nekaj konkretnih primerov. Za šolske uspehe dijakov ni odgovorna le šola, pač pa tudi družine. Starši bi morali biti zato po potrebi bolj strogi s svojimi otroki in bi jih morali tudi nadzorovati, ali si dijak pri učenju dovolj prizadeva. Dopolnilni tečaji predstavljajo za dijake le še dodatno priložnost za izpopolnitev znanja, je menila podtajnica. Serravallejeva je nadalje napovedala, da skupina izvedencev na ministrstvu že pripravlja gradivo in didaktične modele za vodenje dopolnilnih tečajev. Ta navodila bodo ministrski nadzorniki posredovali v prihodnjih tednih šolnikov. Pobuda je seveda hvalevredna v smislu znanega reka »nikoli ni prepozno«, saj so na domala vseh italijanskih šolah dopolnilni tečaji že stekli... Podtajnica Serravallejeva se je tudi dotaknila vprašanja tehničnih zavodov. Na teh zavodih je izvedba dopolnilnih tečajev malce problematična zaradi obsežnega šolskega umika. Ponekod sledijo dijaki tedensko tudi po 40 učnim uram pouka, zaradi česar imajo le malo prostega časa za popoldanske dopolnilne tečaje. Podtajnica je za te šole omenila sledečo možnost: prekinitev rednega pouka. Zanjo se mora odločiti profesorski zbor, ki pa mora obenem tudi navesti, kako in kdaj bodo dijaki nadoknadili redni pouk. Predlog je takorekoč neizvedljiv, saj v šolskem koledarju dejansko ni prostih terminov, razen velikonočnih počitnic... POTENZA / NESREČA NAl5ELjI Dva delavca ob življenje v trčenju timih kombijev POTENZA - Dva delavca sta umrla in nekaj je bilo ranjenih zaradi železniške nesreče na progi Taranto-Potenza Inferiore, kjer sta trčila tima kombija. Po prvi izsledkih preiskave je na progi blizu kraja Brindisi di monta-gna delal kombi z uslužbenci železnic, ki je odpeljal iz Potenze in je preverjal ustreznost električne napeljave. Kombi je bil ustavljen ali je vozil zelo počasi, ko je izza ovinka v nasprotni smeri s hitrostjo 30 do 40 kilometrov na uro privozil tirni kombi podjetja Federcostante, ki bi moral preveriti delovanje signalizacije. Trčenje je bilo neizogibno, čeprav je strojevodja drugega kombija skušal zavreti in ustaviti vozilo. Po trčenju na progi, ki je enotirna, so delavci na obeh vozilih zgrmeli v prepad. Dva delavca ta bila ob življenj®’ stali so bili ranjen1’ Inemu od ponesrečen^ ev pa je vsekakor usp® d, da je sprožil alarm1 iriklical reševalce. Proga je bila zaprta z" romet prav zaradi vZ_ rževalnih del. Po žel®2 iškem pravilniku nmr romet tirnih kombi]®, rejati, kdor je zahteva aprtje proge promet ’ ombiji pa lahko v°ziJ amo na točno odrejen1 dsekih. Po nesreči je upra eleznic odredila pr® kavo, da bi ugotovi13 zoroke in odgovorn ti. Sodno preiskavo P 3 odredilo sodišče ! ’otenze. Vzrok nesreč 3 človeška napaka, irav ni še jasno kn0 J grešil. NI še namreč j no, ali sta oba kom J mela dovoljenje, da z mljeta po progi, P^f em pa ni jasno, ah sta oznika obeh voZ poštovala doblejna odila. ITALIJA / OBLIKOVANJE NOVIH DEŽELNIH VOLILNIH PRAVIL Fona Italija in Finijeva stranka sta si v laseh RIM - Nova volilna pre Ra za deželne volitv Povzročajo napetost artelu svoboščin, saj st acionalno zavezništvi n F°rza Italia na doka različnih stališčih. Mim Sebine zakona je to te , izšel iz razprave te °nL Težko je reci, ali Tl31Qr»T>/~.4-_ • . i i , asprotovanje tako gl 1 Ui’ b* se Kart ahko razšel, toda dejstv a skušajo zlasti vodite Z' toinizimirati dosi /različnih pogledov« v aja sum, da je razhajar s °blje kot se zdi na pr Pogled. Do pred nedavnim je artel svoboščin zago-adal tezo, da je treba tu-deželne svete izvoliti z očinskim zakonom, ki aj bi se zgledoval po vse-žavnem volilnem zako-a in se utrdil večinski acaj pravil, medtem ko 0 bile ostale sile za volil-aa Pravila, ki bi se zgledovala p0 volilnem zakonu a krajevne uprave, ki °^aia sistem dveh volil-krogov, V ustavni ko-, arji zbornice so stranke oi§0 Časa merile moči, P i tem pa jim je pomagal Sel Pravednik Gustavo v , Va> ki je precej zavlaCe-z deli. Do preokreta je nr) °’. b° )e iz protesta stopil poročevalec Giu-]®PP6 Calderisi (Pannel-i, L reformist izvoljen na sh Pl) m je njegovo vlo-prevzel predstavnik : J pinseppe Tatarella, ki oblikoval predlog, ki z ^katerimi kompromisni-rešitvami odraža voljo Vecme strank, d °rza Italia je včeraj nr b,, dne skušala ustaviti P edlog s tem, da je naCe- vrViraSanie ustavnosti, ndar je zbornica zahte- vo zavrnila. Proti ustavnosti so glasovali sami predstavniki FI, medtem ko se je NZ vzdržalo. Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je iz Londona, kjer je na obisku, takoj skušal politi polemike z vrčem hladne vode, Ceš da gre samo za »različne poglede« in da se »Kartel zaradi tega ne bo razbil«. Toda elan vodstva Finijeve stranke Publio Fiori je dejal, da bi se različni pogledi lahko razvili v politični spor. Po njegovem mnenju FI zavlačuje, ker hoče omogočiti Ljudski stranki, da ne izbere že na deželnih volitvah. Skratka, za vsem naj bi se skrival manever zbliževanja med Berlusconijevo stranko in Roccom Butti-glionejem. Proporčni volilni sistem toda z učinkom večinskega RIM - Besedilo deželnih volilnih pravil (velja samo za dežele z navadnim statutom), ki ga je odobrila ustavna komisija poslanske zbornice, se zgleduje po volilnih pravilih za krajevne uprave, uvaja pa tudi nekaj novosti. Po tem predlogu, o katerem se mora izreci zbornica, nato pa tudi senat, se mandatna doba skrči od 5 na 4 leta. Volilec bo dobil eno samo glasovnico, oddal pa bo dva glasa. Prvi glas za liste, ki se predstavijo v pokrajinskem okviru (v tem okviru ima možnost enega preferenčnega glasu), drugi za koalicije list, ki nastopajo v deželnem okviru in ki navedejo svojega kandidata za predsednika deželne vlade. Volilni mehanizem je na pokrajinski osnovi proporčen, vendar z večinskim učinkom, saj predlog zagotovi 20 odstotkov dodatnih svetovalskih mest stranki ali koaliciji strank, ki je dobila največ glasov. Ge tudi na ta način zmagovalci nimajo absolutne večine, predvideva predlog dodatne mehanizme zato, da bi zmagovalec imel vsaj 55odstotkov svetovalskih mest. Vsaka kandidatna lista bo morala imeti vsaj tretjino kandidatov ženskega spola. Stranke, ki se predstavljajo na pokrajinski ravni, se lahko povežejo na deželni ravni v koalicijo in navedejo svojega kandidata za predsednika deželne vlade. Predsednika deželne vlade bo sicer izvolil deželni svet, ker tako predpisuje ustava. Toda naravno je, da bo izvoljen nosilec zmagovite liste. Konec polemike o posegu predsednice Piveltijeve na kongresu Severne lige RIM - Predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti (na sliki AP) je pisala predsednikom poslanskih skupin Kartela svoboščin pismo, v katerem je - tudi malce samokritično - pojasnila smisel svojega posega na kongresu Severne lige, na sestanku načelnikov vseh poslanskih skupin pa so ji potrdili zaupanje. S tem je torej konec nekoliko pretirane polemike, ki je te dni po nepotrebnem burila politične duhove. Irene Pivetti je v pismu najprej poudarila, da imajo predsedniki zbornic pravico sodelovati na kongresih lastnih strank, medtem ko je težko ocenjevati vsebino in ton posegov, ki sta paC vezana na osebnost govornikov, pa tudi na sam potek kongresa. Predsednica je tudi trdila, da ni zaključila svojega posega, zato ni mogla izraziti polidar- nosti posl. Caselliju, ligaškemu »disidentu«, ki so ga na kongresu izžvižgali in opsovali, pač pa mu je kasneje pisala in izrazila obžalovanje zaradi agresije, ki je je bil na kongresu deležen. Glede »izdajstva«, ki ga je pripisala Li-ginim disidentom, pa je Pivettijeva v pismu trdila, da je ta izraz uporabila kot paradoks glede na dejstvo, da so isti koncept uporabili »kvalificirani predstavniki« prejšnje vlade tudi v odnosu do institucionalnih subjektov. Na koncu pa je Pivettijeva se zapisala, da jo je treba ocenjevati po njenem delu pri vodenju poslanske zbornice. Naslovniki pisma so vzeli na znanje in skupaj z drugimi predsedniki poslanskih skupin potrdili »polno zaupanje v nepristranskost« predsednice Pivettijeve. RDEČI KRIŽ Na zatožni klopi vojaška struktura JIIM - Tudi italijanski Rdeči križ, toč-)e njegov vojaški del je v viharju zara-^ nepravilnega poslovanja. Rimsko Y0j £--~»inicgci puaiuvdiijct. ivimsKu (j0)aško tožilstvo je začelo preiskavo o in z 6Vnih goljufijah na račun države stil 6 0^PosIaI° deset jamstvenih obve- hit^p Povedal vojaški tožilec Antonio hn • San° na novinarski konferenci, ajo preiskovalci na muhi nekaj ljudi, lesu?3^0 >>zna,;ne odgovornosti v tem te- irtU5 kiatvu naj bi osumljenci, katerih Sor .roso znana, sprejemali v službo s te Cini^e iu pospeševali njihovo kariero p®1.’ da so jih oprostili vojaške službe. su 01e8 tega naj bi se osumljenci po-ga j^ali struktur vojaške službe Rdeče-bil 1Za v osebne namene (omenjen je rih pnmer mehaničnih delavnic, v kate-Pa tS0 P°Pravljali zasebne avtomobile), SrartK * osebja, ki so ga uporabljali za Rde 6 j3 r^a v zasebnih stanovanjih). Sferi * osumljencev pa naj bi uporabil P0dn ^ *n- osebje Rdečega križa, da bi pata lii)V0^n° kampanjo nekega kandi- v0Ia;disao° je rekel, da vojaško tožilst-Lfižu«* vaineraVa streliati Proti Rdečemu šggjip’ ker je vojaško telo samo eden od cjje« odsekov »hvalevredne organiza-Sarnez pa razcistiti odgovornosti po- Sodnik Di Piefro bo sodeloval s komisijo o pokolih RIM - Bivši milanski tožilec Antonio Di Pietro je od včeraj tudi formalno izven organika sodstva in bo lahko začel svoje poklicno sodelovanje s parlamentarno komisijo o terorizmu in pokolih. Višji sodni svet je namreč na plenarni seji odobril prošnjo predsednika komisije sen. Giuseppa Pellegnna, da bi dodelili sodnika komisiji z nalogo, da bi pomagal preiskavam o zadnjih razburljivih epšizodah, kot na primer glede »tolpe belega fiata uno«. Pač pa je Višji sodni svet odložil drugi sklep, ki prav tako zadeva Antonia Di Pietra: namreč pooblastilo, da bi poučeval na zasebni univerzi v Castel-lanzi blizu Vareseja. Preden bi odločali, želijo sodniki vedeti, koliken honorar bo Di Pietro prejemal za to izvensodno zadolžitev. VSS je včeraj tudi pooblastil drugih petnajst sodnikov (med njimi je tudi šef tožilstva v Firencah Vigna), da sodelujejo s parlamentarno komisijo za boj proti mafiji, vendar samo »part time«. c .", k, ' ; _________ HRIM / SKLEP FINANČNE KOMISIJEh Bencin po znižani ceni kmalu v vsej deželi FJK? RIM - Predlog, da bi avtomobilisti iz celotne Furlanije-Julijske krajine lahko nakupovali bencin po znižani ceni, nadaljuje svojo pot v parlamentu. Finančna komisija poslanske zbornice je namreč včeraj prižgala zeleno luč in odobrila osnutek, ki ga je predložil bivši podtajnik za finance Roberto Asquini (Severna liga) z amandmaji, ki so jih predlagali deželni parlamentarci Menia, Ruffino in Collavini. Sedaj bo morala predlog o prodaji bencina po znižani ceni, ki je že v veljavi v tržaški in goriški pokrajini ter v nekaterih občinah Furlanije-Julijske krajine, odobriti tudi poslanska zbornica. Predlog temelji na razdelitvi dežele na štiri pasove glede na njihovo oddaljenost od meje s Slovenijo. V prvem pasu bo cena bencina za 20 lir nižja v primerjavi s ceno, ki je v veljavi preko meje; v drugem, ki vključuje Videm in del njegove pokrajine, bo cena za 70 lir višja v primerjavi s ceno preko meje. Tretji pas zaobjema del Karnije, del srednje in južne Furlanije ter občine pordenonske pokrajine, ki so na meji z videmsko. V teh predelih bo cena višja za 250 lir. V četrtem pasu so Pordenon in velik del pokrajininskega teritorija, kjer bo treba za liter bencina odšteti 480 lir več kot na črpalkah v Sloveniji. Kontingent bencina ne bo neomejen, vsekakor pa bo moralo finančno ministrstvo določiti, koliko goriva po znižani ceni bo lahko šlo v prodajo. 50 let po Jalti Jože Pirjevec Te dni mineva petdeset let, odkar so se Stalin, Churchill in Roosevelt sestali na Jalti, da uredijo nekaj odprtih vprašanj v zvezi s povojno ureditvijo Evrope. Pogovori, ki so stekli v Li-vadiji, dvorcu ruske carske družine, so ostali zapisani v naši zgodovinski zavesti kot trenutek, ko so trije veliki razdelili našo celino in s tem -vse do izginitve Sovjetske zveze -usodno zaznamovali njen politični, gospodarski in družbeni razvoj. Ko govorimo o Jalti, se neizbežno spomnimo na mogočnega in zvitega Stalina, na zvitega a nemočnega Churchilla, na mogočnega a umirajočega Roosevelta, ki so vsak po svoje oblikovali našo usodo in v marsičem vplivali na potek našega življenja. V tem je brez dvoma nekaj resnice, čeprav je treba v isti sapi tudi ugotoviti, da Jalta vendar ni bila tako odločilna, kakor se včasih zdi, saj je bil v tistem trenutku dialog med zavezniki antihitlerjan-ske koalicije še vedno strpen, če ne celo prijateljski. Seveda ne gre spregledati, da so Angleži in Američani storili napako, ko so preveč naivno verjeli Stalinovi popustljivosti, njegovi pripravljenosti, da se v državah srednje Evrope, ki jih je osvobodila in zasedla Rdeča armada, v politično igro vključijo tudi meščanske, prozahodne sile. Pri tem pa je seveda vprašljivo, kaj bi lahko Churchill in Roosevelt storila, tudi če sta spregledala Stalinovo dvoličnost. Druga svetovna vojna je bila pač po svojem značaju - da ponovimo ugotovitev gruzijskega diktatorja, ki jo navaja v svojih spominih Milovan Djilas -drugačna od vseh prejšnjih v zgodovini človeštva: »Tista stran, ki zasede neko ozemlje, v njem tudi uveljavi svojo družbeno ureditev in svojo ideologijo«. V tem smislu se je Jalta zgodila pravzaprav že nekaj mesecev pred Jalto - v tistem času, ko se je Rdeča armada podala na svojo zmagoslavno ofenzivo v smeri Varšave in Berlina, pa tudi Prage, Dunaja, Budimpešte in Beograda. Kljub temu pa je Jalta za nas pomembna, čeprav drugače, kot navadno mislimo. Pomembna je zato, ker so dogovori o ureditvi Jugoslavije, ki so jih v Livadiji sprejeli Stalin, Churchill in Roosevelt, hudo ranili Titov ponos in njegovo samozavest. Dejstvo, da so se trije veliki menili o njegovi državi, ne da bi ga vprašali za mnenje, dejstvo, da je Stalin pristal na vključitev v AVNOJ tistih meščanskih politikov, ki se niso kompromitirali z okupatorjem, je maršala tako razburilo, da je uradno protestiral pri vodji sovjetske misije v Kiselevu in s tem sprožil hudo napetost s samim vrhom Sovjetske zveze. Stalin ni govoril v prazno, ko je na sestanku 9. februarja 1945 potožil Churchillu, kako težko se je pogovarjati s Titom, češ: »Včasih brcne, če mu kdo da nasvet«. Treba je reči, da je imel prav. Bolje od jugoslovanskega maršala je namreč razumel, da ima popuščanje Zahodnjakom v tem trenutku predvsem taktični zmačaj in da v bistvu ne more spremeniti odnosa sil, kakor so ga oblikovali vojni dogodki. Tito tega dolgo ni razumel in »dolgo ni hotel priznati svojih napak.« »Sele pod pritiskom neovrgljivih dejstev in dogodkov, ki so sledili« - tako piše v poročilu, sestavljenem v času Kominforma - »je bil prisiljen priznati svoje napake. Obljubil je, da jih bo popravil in se zaklel, da se bo v bodoče posvetoval o vseh bistvenih vprašanjih, da napak ne ponovi.« Teh dobrih sklepov se na srečo ni držal. Nasprotno, v naslednjih mesecih in letih je vztrajal v svoji samovoljni in trmoglavi politiki, kar je Stalina še potrjevalo v prepričanju, da gre za človeka, ki mu je brcanje nepopravljiva razvada. Od tu tisti razkol med KPJ in Ko-minformom, ki je preprečil, da bi v naslednjih štirih desetletjih sovjetski režim segal vse do Sežane, Lipice in do Škofij. r GOSPODARSTVO / ŠKEDENJSK1 OBRAT n Železarna: spet novo čakanje Prihodnji teden manifestacija v Trstu Skedenjska železarna bo morala Se malce počakati, preden bo lahko izvedela za svojo usodo. Minister za industrijo Cio je odredil novo ekspertizo o prodajni ceni zgodovinskega obrata. Sele potem, ko bodo izvedenci nanovo ocenili, koliko je železarna vredna, bo lahko minister dal mandat trem izrednim komisarjem za začetek zasebnih pogajanj o prodaji obrata. Vse kaže, da je postalo Čakanje prava stalnica v zadevi »škedenjskega železarna«. Po vesteh iz Rima naj bi bila nova cenitev potrebna, da bi se izognih morebitnim prizivom, ki bi spet zaustavili prodajo Uvame. Tako je bilo v torek povedano sindikalnim predstavnikom na srečanju z deželnim odbornikom za industrijo Morettonom. Na včerajšnji skupščini so sindikalisti obvestili o novem zapletu delavce. Le-ti seveda niso sprejeli vesti z navdušenjem. Sindikalisti so jim povedali še nekaj drugega: sredi prihodnjega tedna se bodo predstavniki sindikatov, dežele in izredni komisarji srečali z ministrom Clojem. namen srečanja je prozoren: storiti vse, da bi se zadeva Cimprej pozitivno končala. Ze sedaj pa je sindikatom jasno, da se bo prodaja obrata zavlekla vsaj za poldrugi mesec. Toliko Časa bo potrebno, da bo nova cenitev opravljena, da jo bo minister pregledal in na njeni podlagi odločil kaj storiti. Včeraj je bilo mogoče neuradno izvedeti, koliko naj bi ponudila oba potencialna kupca: eden 33, drugi pa 40 milijard lir. Razlika med obema ponudbama je precejšnja. Morda se je minister prav zaradi tega odločil za novo cenitev. V Času, ki je pretekel od prejšnje ekspertize do danes, se je v železarni marsikaj spremenilo. Plavži ne delujejo več, edinole premogovna centrala še nadaljuje z delom, a le zato, da bi zagotovila varnost obratu. Ob takem postopnem umiranju in vztrajnem Čakanju na rešitev, ki je ni, je med delavstvom spet zaplamenela jeza. Na včerajšnji skupščini so se odločiti, da bodo na dan, ko bo v Rimu srečanje z ministrom, manifestirali po mestnih uticah. V ZGONIŠKI OBČINI Podjetje ANAS bo poskrbelo za dvojezične napise Sod vztrajnosti upraviteljev Vztrajnost, Se posebno če se opira ne le na principe, ampak tudi na pravno nedvoumne predpise, mora biti prej ati slej poplačana. Upravičena zahteva zgoniske občinske uprave, naj pristojno cestno podjetje Anas namesti dvojezične napise na hitiri cesti, je vrsto let butala ob gluha usesa birokratov, ki niso izkazovali najmanjše občutljivosti za pravična pričakovanja slovenskega dela prebivalstva na tem narodno mešanem območju. Po večkratnih ustnih in pisnih pozivih in posegih najprej župana Budina in nato Se njegove naslednice Blažinove je te dni celotna zadeva vendarle srečno prijadrala v pristan, vsaj kar zadeva pravno-formalni vidik. Cestno podjetje je na vseh ravneh preverjalo pravno osnovanost te zahteve, ki ni le "politična”, ampak je trdno zakoličena v občinskem statutu, in ki določa, da morajo biti dvojezični vsi javni napisi na območju občine Zgonik, vključno s toponomastiko. Deželno predstavništvo ANAS je naposled sprejelo zahtevo in v pisni obliki seznanilo zgoniško županjo, da bo poskrbelo za namestitev dvojezičnih "vertikalnih” cestnih tabel oziroma napisov. Upati je, da se uresničitev te obveze, ki ni nikakršna dobrohotna koncesija, ne bo časovno preveč zavlekla in da bo uveljavitev te pravice vzpodbudila tudi druge uprave in ustanove, da zahtevajo dosledno enakopravno označbo slovenskih krajev in vasi tako na hitri cesti kot na ostalih prometnicah na kraškem teritoriju. (B) STEČAJ TRIPCOVICH RAZDELJEVANJE GRE H KRAJU V soboto bodo prodali ali dali na dražbo Tripnavi Še do sobote bencinski boni Do 13. t.m. so porazdelili 87,9% letošnjega kontingenta Na sobotnem srečanju bo govor o prodaji Tripnavi, eni od družb grupe Tripcovich, ki je šla v stečaj s primanjkljajem vec sto milijard lir (nekateri govorijo o 600 milijardah, drugi celo o tisoč milijardah). Stečajni sodnik tržaškega sodišča je namreč za soboto povabil stečajnega upravitelja in odbor upnikov z namenom, da bi prišlo do prodaje Tripnavi, ki v Trstu in Tržiču razpolaga z okrog desetimi vlačilci. Dejavnost Tripnavi so julija lani dati »v najem« tržaški družbi »Ocean«. Doslej je stečajni upravitelj prejel eno samo ponudbo v višini devetih milijard tir. Rok ponudbe zapade prav 18. tim.. Ce se bo dotlej še kdo oglasil, bodo v soboto izvedli dražbo. Od jutri koleki za vozniška dovoljenja Italijanska zveza tobakarn sporoča, da bodo z jutrišnjim dnem na razpolago koleki za vozniška dovoljenja. Letos so koleki poenoteni za vse vrste dovoljenj, stanejo pa 50 tisoč tir. Preprodajalci jih lahko z današnjim dnem naročijo pri CRT. Letos jih je država oskrbela z zamudo, vendar ni nevarnosti, da bi posti. V soboto, 18. t.m. zapade rok za razdeljevanje bonov letošnjega kontingenta neobdavčenega bencina. Do 13. t.m. so upravičenci dvignili bone za 57.817.425 litrov od skupnih 66.793.200, torej 87,9%. Upravičenčev je 116 tisoč, bone je dvignilo 99.298, kar pomeni, da se mora predstaviti še 16.702 oseb. Pričakovati je, da bo zadnje dni pred okenci nekoliko »bolj živahno«, tako da bi morali porazdeliti približno 95% vseh bonov. Pristojni uradi pa bodo zadnja dva dni takole odprti: Jutri, 17. t.m., bodo prebivalci tržaške občine lahko dvignili bone na hipodromu od 8. do 13. ure ter od 15.30 do 20. ure; na občinskih izpostavah v Rojanu, pri S. Vitu, na Stari mitnici in pri Sv. Ivanu od 15.30 do 20. ure. V okoliških občinah je urnik naslednji: v Miljah od 15. do 19. ure, v Devinu-Na-brežini od 9. do 13. ure, v Dolini od 9. do 13. ure, na Repentabru in v Zgoniku bodo uradi jutri zaprti, medtem ko bodo odprti v soboto. Razdeljevanje za podjetja in razne ustanove pa bo na sedežu Ustanove za neobdavčeni bencin v Ul. Valdirivo 2/b od 8.30 do 12. ure. V soboto, 18. t.m. (torej zadnji dan), bodo tiradi takole poslovali: za zasebnike v tržaški občini na hipodromu od 8. do 13. ure in od 15.30 do 20. ure; za zasebnike v okoliških občinah: v Miljah od 15. do 19. ure, v Devinu-Nabrežini in v Dolini od 9. do 13. ure, na Repentabru in v Zgoniku od 10. do 13. ure; za podjetja in druge ustanove v Ul. Valdirivo od 8.30 do 12. ure. PREDSTAVITEV/ ZDRUZENjfh Prijatelji Cronace V teku pogajanja za ponovno izdajanje dnevnika Predstavitve novih organizacij so ponavadi pr32' nične, kot je navsezadnje praznično vsako rojstvo-Včerajšnji javni krst Združenja prijateljev Cronacs se je izneveril temu življenjskemu aksiomu. Vzdušje v dvorani Novinarskega krožka je bilo bolj resno kot pa veselo: z zresnjenih obrazov udeležencev je bilo razbrati zaskrbljenost, na obrazih Časnikarjev nekdanjega tržaškega dnevnika La Crona-ca skoraj resignacijo. In vendar, ustanovitev Združenja prijateljev časopisa La Cronaca predstavlja zanje, in ne le zanje, žarek upanja po prisilnem zaprtju Časopisa decembra lani, tik pred božičnimi prazniki. Združenje je nastalo - tako je povedal njegov glavni tajnik An-drea Corrado - na pritisk številnih bralcev in meščanov, ki so po ukinitvi časopisa zasuli uredništvo s solidamostmnimi izrazi in željami, da bi se Cronaca Cimprej vrnila v kioske. Corrado je pojasnil, da so dogovarjanja o novi izdaji časopisa v teku in da obstajajo možnosti za obuditev drugega tržaškega italijanskega dnevnika. Vštric s temi prt' zadevanji je stekla akcija za organizacijo Združenja prijateljev Cronace, ki naj bi z razpravami, srečanji, prireditvami in publikacijami o vprašanjih informiranja opozarjala javnost na vedno bolj delikatno vprašanje pluralizma informacij. K Združenju je v kratkem Času pristopilo kakih 20 osebnosti, pripadnikov različnih političnih sil, novinarjev, sindikalistov, ki so ob ustanovnem aktu tudi imenovali svoje vodstvo. Predsednik novega združenja je pri2' nana astronomka Margherita Hack, podpredsednik Marc o Drabeni, svetovalka pa Ilaria Romanzin-Med ustanovnimi elani so med drugimi tudi podpredsednik deželnega odbora Roberto Antonione. pokrajinski tajnik CISL Silvano Coppa, nekdanji tržaški podžupan Silvano Magnetil, občinska svetovalka Ester Pacor, predsednik Katoliške akcije Mario Ravalico in pokrajinski tajnik CGIL Bruno Zvedi. Tako pisana politična druščina daje združenju apolitično barvo, kot sta poudarila tudi Marco Drabeni in Ester Pacorjeva. Organizacija si bo le prizadevala, da bi v Trstu spet spregovoril tisti novinarski glas, ki je decembra utihnil. Združenje je tudi odprlo tekoči račun za prostovoljne prispevke p katerimi bo krilo stroške svojega delovanja) in sicer pri Tržaški hranilnici, St. 50324/4. Član uredništva Cronace Fabio Dorigo je obrazložil, da so pogajanja za oživitev Časopisa v teku-Povedal je, da se turinska Štampa Se vedno zanima za »pobratenje« s Cronaco, da novega Časopisa ne bodo vec tiskali v tiskarni Edigraph, in da časopis ne bo izšel brez konkretnih jamstev (beri: denarja v gotovini), ker ne bi želeti ponoviti napake, ki J Cronaco stala prekinitev izdajanja. Gole obljud tržaških industrijcev torej ne bodo veC zadostno za gotovilo za preporod Časopisa. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Tret Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM. Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H. tel. 0463-318510. fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 UT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG OBRAČUN IN NAČRTI / KROŽEK ISTRIA Za valorizacijo različnosti Lansko leto je bilo za krožek Istria dokaj uspešno; uresničil je okrog štirideset pobud, večje Število tudi v sodelovanju z drugimi združenji in ustanovami z obeh strani meje; svoje prispevke je objavljal tudi v nekaterih pomembnih revijah, ki so razširjene na celotnem državnem ozemlju. V njegovem delovanju pa je bilo tudi nekaj senenih plati, t.j. določeni nepričakovani zastoji, kot na primer VVorkshop, ki bi ga morali prirediti na Cresu o »Ohranjevanju in valorizaciji mediteranske pokrajine«, pri načrtovanju katere so poleg Italijanske unije in Občine Cres sodelovale tudi univerze iz Benetk, Trsta, Bologne in Milana. Krožek je naletel tudi na določene težave v zvezi z nekaterimi »institucionalnimi« pobudami glede sodelovanja z Unijo Italijanov in z istrsko regijo: gre za težave, ki večkrat dajejo krožku občutek nekoliko emargi-nirane kritične vesti in zgolj nositelja idej. Njegovi predlogi tudi večkrat naletijo na gluha ušesa pri Deželi in pri Občinah v tržaški pokrajini. Tako je včeraj ugotavljal predsednik krožka Marino Vocci na tiskovni konferenci, katere sta se udeležila tudi podpredsednik Livio Dorigo in tajnik Giuliano Orel (na sliki - F. KROMA). Kljub raznim težavam pa bo krožek s ponižnostjo, obenem pa tudi z običajno vztrajnostjo nadaljeval s svojim delom za sedanjost in prihodno- st medsebojnega spoznavanja, sodelovanja in solidarnosti, da bi prispeval svoj delež pri ustvarjanju vzdušja zaupanja; le-to naj omogoči proces integracije in razvoja za premostitev ovir in samega koncepta meje kot pregrade. Vse to bo delal v prepričanju, da so različnosti pravo bogastvo, ki ga je treba valorizirati. S tem v zvezi je predsednik Vocci izrazil solidarnost krožka slovenskim kulturnim društvom. Letošnji program se bo razvil v Štirih smereh: za kulturo dialoga, soočanja, sodelovanja in miru, da bi spoznati Istro v njeni kompleksnosti; na sporedu bodo srečanja z uglednimi Istrani in gosti iz F-Jk kot so Aurelio Juri, Mitja Volčič in še drugi. Veliko pozornost bo posvetil mladini in v tem okviru Soli, izobraže-vanju in kulturi ter skrbel za izdajo knjig in drugih publikacij. Protestne akcij6 uslužbencev deželnega ^ vodstva Telecom službenci deželi1 stva telefonsk etja Telecom stek, 24. februar j kali v popoldan^ vni izmeni. TaK ilocilo vodstvo^ stjih v protest P1^ Citvi deželne uPr ilecom, da v ok oodjeu uslužbence iz, , -ga sedeža v sed® stran. . .ga lužbenci deželneg tva Teledom em že začeti P akcijo: del®’ slu2' tedna ne nadurnega nega dela m ^ potovanj, ^ j ridena v delo ibi. Svoja stati^ pojasniti v P7 uri en __a 1 sindikata UIL ' pojasiun ■ i Sako*.>: m srečanju n GLEDALIŠČE MIELA / PREDSTAVITEV KNJIGE SINOČI NA SKGZ Pogled v zakulisje »uničevalnih strojev« V okviru niza Potovanje v kulturo Viddish predstavili knjigo Jeana-Claudea Pressaca o uničevalnih taboriščih " Včerajšnja predstavitev knjige Jeana-Claudea Pressaca »Uniceval- vj,str°ji« v gledališču Miela se kljucuje v niz pobud pod sku-j5111111 naslovom Potovanje v kultu-0 Viddish. Pobudnik predstavitve J bil Institut za zgodovino osvobo- dilnega gibanja v FJK. V njegovem imenu pa je knjigo predstavil raziskovalec Inštituta Tristano Amata. Poudaril je neizpodbitno vrednost raziskovalnega dela francoskega farmacevta, Pressaca namreč, ki je s svojo znanstveno študijo zadal smrtni udarec revizionistični propagandi, ki je skušala minimizirati uničevalni nacistični nacrt. »Tehnično, če želite tudi kruto in golo, dokazovanje obstoja krematorijskih peci in plinskih celic bo dokončno izpodbilo vse teze, ki so skušale "znanstveno” dokazati nasprotno,« je bil mnenja Amata. Giorgio Nebbia, znanstvenik in zgodovinar tehnike in industrije, je v svojem posegu izhajal predvsem iz nezmožnosti dojemanja dejstva, da se je tako široka paleta ljudi lahko vključila v tak program uničevanja. Za Ausvvitzom stoji namreč soodgovornost in tesno sodelovanje med kapitalistično moderno industrijo in najvišjimi političnimi vrhovi. Odgovorni velikih kemijskih (recimo primer IG Parben), letalskih in drugih industrij pa so kljub vsemu ostali po vojni ugledni podjetniki in mile kazni, ki so jim bile pripisane, so paC »morale« upoštevati njihov prejšnji ugled. ČRNA KRONIKA / ROMANO PRASEL SE JE OBLIL Z BENCINOM IN ZAŽGAL Srhljiv samomor pri Domju bilo življenje mu očitno ni pome- biCesar veC, Ce se je odločil na tako okrutno smrt,- 36-letni s otllano Prasel (na posnetku) si °a je vzel na domačem dvorišču Pri Domju št. 100, kjer se je pred bterinimi očmi polil z benci-°bi in pritaknil vžigalnik. Obu-Pbbi klici nesrečne ženske, ki je Pred leti v prometni nesreči iz-j bila moža, so priklicali sose-ra: Preskočil je ograjo in se z kami zagnal proti ognjenim bijem, vendar nesrečneža ni Jbbgel rešiti. Ostal je z opečeno °ko in z občutkom nemoči. iragedija se je odigrala sinoči i.8 19. me. Prasel je stopil iz SgS® ib se napotil h garaži. Vrnil obn S Pibstenko bencina in se b z vnetljivo tekočino. Nato je stopil še korak proti vrtnim vratom, kakor da bi hotel na cesto, in potegnil iz žepa vžigalnik. Le hip in spremenil se je v živo baklo. Ko je pritekla obupana mati, so bili njeni klici na pomoč že prepozni. Romano Prasel je bil brez dela, s preteklostjo, znaznamovano z drogo in s psihološkimi motnjami. Ze trinajst let je bil pacient centra za umsko zdravje pri Domju, v zadnjih letih pa se je približal in našel uteho neki mistični veroizpovedi, v imenu katere si je po govoricah, ki krožijo po vasi, uredil v domači hiši pravo malo svetišče. Tam je preživljal svoje dneve in tam se je najbrž tudi odločil, da je rešitev v - smrti. Poslovilno srečanje konzula šušmelja Zahvalni nagovor predsednika Palčiča Generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Sušmelj je v preko štirih let opravljanja svoje dolžnosti doživel resnično burno in dinamično obdobje, v katerem je ob splošnem in sunkovitem spreminjanju Evrope nastala tudi samostojna slovenska država. To je sinoči prišlo do izraza v poslovilnem nagovoru Jožeta Šušmelja, ki se je s soprogo udeležil prijateljskega srečanja, ki mu ga je ob odhodu na novo delovno zadolžitev priredila Slovenska kul-tumo-gospodarska zveza. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je Jožetu Suš-melju izročil v spomin skulpturo mladega tržaškega umetnika Rada Jagodica in se generalnemu konzulu zahvalil za pozornost, vnemo in tenkočutnost, s katerimi je v obdobju zgodovinskih premikov spremljal življenje in delo Slovencev v Italiji. Palčič je podčrtal, da sicer ne gre za trajno slovo, kajti Jože Sušmelj šini iskren prijatelj, tako bo kot primorski rojak tu- kot je znal biti pri di na novem delovnefn opravljanju svoje diplo-mestu gotovo ostal manj- matske zadolžitve. NOVICE Vrsta natečajev za delovna mesta Trgovinska zbornica v Trstu je nedavno razpisala vrsto natečajev, ki bodo morda zanimali tudi kakšnega našega diplomanta iz smeri, ki so predvidene v razpisu. Nepreklicni rok za vložitev prošenj je ponedeljek, 20. februarja 1995. Na razpolago so tri mesta za funkcionarja upravno-knji-govodskega oddelka VIII. stopnje in eno mesto za upravnega sodelavca VII. stopnje, za katere je glavni pogoj univerzitetna diploma iz prava, političnih ved, ekonomije ali predvidenih sorodnih usmeritev. Nadalje je mesto tehničnega sodelavca VII. stopnje v kemijsko-blagoznanskem laboratoriju (biologa), za kar je treba imeti univerzitetno diplomo iz bioloških ved. Predvidena pa so tudi tri mesta upravnega asi-stenza VI. stopnje, za kar je dovolj višješolska diploma. Obrazci z vsemi podatki za izpolnitev prošenj so na razpolago v veži tržaške trgovinske zbornice, Borzni trg 14. Carla Bozzolo so osvobodili: Prihodnje dni končno doma CarlaTn 8? 8 .^a Bozzolo ; 1; decembra plavila mu KuPma v Bihe J6 podal v c ^anitarne akci °rganiziralo ' S??-1"« združi Marino A ^ Za zum ^apne Sretl ' v stanovi se trenutn JJodnjih d Potoval v ~ ‘ai11 v petko Ital -■uuocutev biv< l Trstu lija Led,iea> ?aPustil Bij !a Po telefc S-Kodn »'Melje, SS*1* PRI KRAJU MONASTIER Avto nenadoma s ceste Tržačanka izgubila življenje Na avtocesti Trst - Be-. netke, pri kraju Monastier v pokrajini Treviso, je vCeraj okrog 8.40 prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je izgubila življenje 51-letna Rosa Vally Pitacco iz Ul. Ros-setti 49. Avtomobil fiat uno, na katerem se je peljala skupaj s 23-letno Giuliano Gabrielli (Ul. Zovenzani 3) je namreč nenadoma zapeljal v obcestni jarek. Obe so z rešilcem odpeljali v bolnišnico v San Dona di Piave, vendar je Pitacco-va med prevozom izdihnila, medtem ko bo Ga-briellijeva okrevala v 30 dneh. Izvide je opravila cestna policija iz San Donaja, ki mora še ugotoviti vzroke nesreče. Zaenkrat namreč ni jasno, zakaj je avto nenadoma zaneslo s ceste. Asfalt je bil suh, vreme sonCno, znakov zaviranja ni bilo. Udarec pa je bil vsekakor silovit, saj je obe ženski vrglo daleč Rosa Vally Pitacco stran (verjetno skozi vetrobran), tako da niso mogli sploh ugotoviti, kdo je bil za volanom. Verjetno jim bo to znala povedati Gabriellijeva, vendar morajo počakati, da si vsaj nekoliko opomore po izredno močnem šoku. ARETIRALI SRBSKE MLADENIČE / NAKRADLI 3 KG ZLATIH PREDMETOV »Plezali« so v stanovanja V zadnjih dneh se je nenadoma povečalo število vlomov v stanovanja. Vendar ni slo za običajne vlome skozi glavna vrata, temveč so se neznanci do raznih stanovanj povzpeli po zunanji strani poslopja, torej so splezali do balkonov, zunanjih oken ali vrat. Ob enem takih vlomov je nekdo v bližini opazil avtomobil znamke BMW z nemško registrsko tablico. Zagonetka je verjetno razvozlana, tudi marsikdno od oškodovancev bo spet prišel do svojega imetja, saj je policija zaplenila okrog tri kilograme zlatih predmetov. PredsinoCnjim je namreč nekdo opozoril agente, da sta dve osebi splezali do 1. nadstropja stavbe št. 148 v Ul. dell’Eremo in skušali vdreti v stanovanje. Na kraj sta nemudoma prišli izvidnici letečega oddelka. Opazili so sumljivega mladeniča in ga prijeli. Bil je »na straži«, kriti bi bil moral ostala dva, vendar so mu takoj nataknili lisice. Pajdaša sta bila v kletki: vrata stanovanja, v katerega sta vdrla, so bila zaklenjena z notranje strani, morala sta se vrniti po isti poti, po kateri sta prišla vanj. In tako sta se znašla v nic kaj prijetnem objemu agentov. Vsi trije (23-letni Dejan Stevanovič, 23-letni Miroslav TadiC in prav toliko star Aleksander GligoriC) so doma iz Lož- nice v Srbiji. Policija pa se ni ustavila pri njihovi aretaciji. Odšla je še v penzion Marina, kjer je trojicao prenočevala. Obisk je bil karseda uspešen: v sobi je bilo veliko plena, poleg omenjenih treh kilogramov zlatih predmetov so namreč našli še tri milijone lir v gotovini in filmski ter fotografski material. Ugotovili so tudi, da so se mladeniči v naše mesto pripeljali z omenjenim BMW, in sicer 24. januarja. Odtlej se je povečalo število tatvin, zato ni težko sumiti, kdo jih je zakrivil. Preiskovalci sedaj skušajo ugotoviti, Čigavi so zaplenjeni predmeti. Ko bodo to delo opravili, bodo povabili na kvesturo tiste, ki menijo, da je med dragocenimi predmeti tudi kaj njihovega. Kot je povedal načelnik oddelka za boj proti kriminalu na tržaški kvesturi Sergio Petrosino, so lani našteli okrog 600-700 kraj v stanovanjih, kar pomeni, da se število ni povečalo, a se obenem tudi ni zmanjšalo. Policija je veliko tatov prijela, a kaj, ko njihova mesta ne ostanejo prazna, saj jih kmalu zapolnijo novi nepridipravi. V LUMEZZANU PRI BRESCII — OPČINE / SKD TABOR Počastev spomina Josipa Verginelle Svečanosti se je udeležilo predstavništvo kriške sekcije VZPI Vračajo se Openska glasbena srečanja V nedeljo bo nastopil Fabjan Perez Tedesco V kraju Lumezzano pri Brescii je bila v nedeljo spominska svečanost ob 50.obletnici junaške smrti Josipa Verginelle, komandanta 122. brigade Garibal-dincev, ki so mu za njegove zasluge in hrabrost posmrtno podelili zlato medaljo za hrabrost. Lumezzano je gostil na ta dan številne bivše partizanske borce iz raznih krajev Italije. Med njimi je bila tudi skupina bivših borcev in aktivistov iz Križa, ki jo je vodil predsednik kriške sekcije VZPI-ANPI Ferdinand Bogateč - Gigi. Svečanost se je začela na trgu pred občinsko palačo, kjer so se zbrali številni udeleženci z zastavami in prapori raznih partizanskih enot. Tu so spregovorili župan Lu-mezzana Massimo Bot-ti, predstavnik ANPI za pokrajinsko sekcijo iz Brescie Lino Pedroni, za kriško sekcijo pa Ferdinand Bogateč. Glavni govornik na svečanosti je bil partizanski komandant Gio-vanni Pešce, odlikovan z zlato medaljo za hrabrost, ki je med drugim orisal pomen in delo Verginelle v sklopu italijanskih partizanskih enot. Kot sposoben in neustrašen borec je bil imenovan za komandanta brigad, ki so se borile na območju Brescie. Tu so ga zajele nacifašistic-ne vojaške edinice, ki so ga zaprle in mučile do smrti 10. januarja 1945. Svečanost se je nadaljevala s sprevodom, Po krajšem januarskem premom in z novim sklopom treh koncertov se ponovno vračajo Openska glasbena srečanja, ki jih prireja opensko društvo Tabor. Po jesenskem nizu, ki je obsegal štiri srečanja, na katerih so nastopili mladi priznani poustvarjalci, in sicer Marko OzbiC in Martin Weber s koncertom za trobento in orgle, ruski violončelist Oleg Galperin in pianist Luca Ferlini, Flut’ Ensemble, ki ga sestavljajo štiri mlade flavtistke iz Trsta in Kopra, ter violončelist Vasja Legiša ob klavirski spremljavi Silvie Zazzaro, se pomladanski niz prične že v nedeljo 19. februarja. Glasbena srečanja, ki se bodo zvrstila do konca marca, bodo ponudila kakovostne koncerte s sporedi klasične glasbe, kot jih pretežno ponujajo openski koncerti, priložnost pa bo, da se bomo seznanili tudi z drugačnimi, nič manj resnimi in pomembnimi glasbenimi zvrstmi. Tako bo na prvem koncertu nastopil tolkalist Fabjan Perez Tedesco, po izvoru iz Argentine, ki že nekaj let živi v našem mestu. Predstavil nam bo ma-rimbo, instrument afriškega izvora, s sporedom sodobnih skladb, ki obsegajo razne glasbene sloge in raziskujejo vse mogoče izrazne zmogljivosti instrumenta. V nedeljo, 19. marca pa se bo na odru Prosvetnega doma predstavila skupina pod vodstvom domačega pianista Roberta Magrisa, ki se pretežno posveča jazz-glasbi. Koncert, ki se najavlja kot izjemna zanimivost, bo poklon velikemu glasbeniku in skladatelju Dukeju Ellingtonu ob dvajsetletnici njegove smrti. Predstavil pa nam bo nekatere manj znane, a vendar izredno kakovostne strani njegove pomembne glasbene produkcije, ki je nedvomno vplivala na slog vseh velikih jazzovskih poustvarjalcev. Konec marca bo na vrsti še koncert za violo in klavir, ki je dokaj nenavadna koncertna instrumentalna zasedba. Nastopil bo duo Barilli - Fontoni iz Parme, ki bo izvedel zaokroženi spored avtorjev, sicer različnih glasbenih dob, ki jih pa veže skupen judovski izvor, (nk) mašo za vse padle v odporništvu in polaganjem vencev. Sprevod je nato krenil do spomenika, ki so ga domačini postavili v spomin na borca Verginel-lo. Tu so si sledili še drugi govori in nastop godbe na pihala iz S. Apollonia. Ob tej priložnosti sta občina Lumezzano in Gorska skupnost Valle Trompia izdali brošuro z naslovom »Riccordo del comandante parti-giano Giuseppe Vergi-nella e dei caduti di Lumezzano p er la liberta«, v kateri so objavljeni spomini na boje v c asu druge svetovne vojne, imena padlih borcev in utrinki iz spominov padlih, med temi tudi spomin na Josipa Vergi-nello. Neva Lukeš i ŠOLSTVO / BAZOVSKI UCENCI PRI PIANISTKI TAMARI RA2EM Dan kulture ob spremljavi klavirja Na bazovski osnovni šoli Primoža Trubarja so letos proslavili dan slovenske kulture malce drugače kot običajno. Na dan Prešernove smrti so se v šoli spomnili na pesnika, z učiteljicami so govorili o njem, o njegovem življenju in delu, spregovorili pa so tudi splošno o kulturi: kaj je sploh kultura in kakšen pomen ima kultura v življenju posameznika in družbe. Med pogovorom o kulturi je eden od učenčev radovedno vprašal, ali spada tudi glasba med kulturo. Vprašanje je bilo povod za sila zanimivo in - tako se je izkazalo - tudi uspešno pobudo. UCenci bazovske osnovne šole so bili včeraj v gosteh pri domači glasbenici, pianistki Tamari Ražem, ki je lani diplomirala na tržaškem konservatoriju Tartini. Kulturno ustvarjalko so najprej intervjuvali o njenem glasbenem udejstvovanju, o študiju klavirja, izvedeli pa so še veliko zanimivosti o glasbi nasploh in o klavirju še posebej. Pianistka jim je nato ob spremljavi prasketajočega ognja v domačem ognjišču zaigrala nekaj skladb iz svojega repertoarja, ki so jih učenci pozorno poslušali. Prav ob koncu sta h klavirju pristopila dva uCenca in tudi sama pokazala profesorici, učiteljicam in sošolcem, kaj sta se doslej naučila. VPISOVANJE / ROK DO 4. MARCA V DOMU BRDINA ^3" Koloniji v Dragi in Comegliansu Mnogo otrok in staršev že pozna koloniji v Dragi in v Comegliansu. Drugim pa v pojasnilo tole: Kolonija v Dragi ima sedež v obnovljeni hiši sredi gozda (na levi sliki), z igriščem. Od Trsta je oddaljena kakih 13 km, od Bazovice pa 3 km. Otroci hodijo vsak drugi dan na kopanje v Sesljan, sicer si pa ogledujejo zanimivosti na Tržaškem (dolino Glinščice, itd.) in si privoščijo tudi kak daljši izlet (npr. v Gardaland) ter imajo razne zabave. Comeglians (na desni) leži sredi gora in smrekovih gozdov ob poti v Sappado, zato nudi spremembo podnebja, Cist gorski zrak, spoznavanje narave, sprehode in izlete - tudi v oddaljene lepe gorske kraje in do gorskih koc, igre in šport na prostem, v slabem vremenu pa v prostorni telovadnici. V občinski kinodvorani si lahko ogledajo primerne risanke in filme. Življenje v koloniji daje otrokom možnost, da se razgibljejo na Cistern zraku in si tako utrdijo zdravje za naslednje leto, nudi pa jim tudi lepo priložnost, da se privajajo na socialno življenje v družbi prijateljev ter se zabavajo z igranjem in petjem. Vpišejo se lahko otroci od 5. do 16. leta starosti. Vpisovanje se bo v tržaški občini zaključilo že 4. marca, naknadnih vpisov ne sprejemajo. Zato pohitite po vpisne pole na šole ali na šolska ravnateljstva ter jih pred 4. marcem oddajte šolski zdravniški asistentki. V ostalih občinah na Tržaškem in na Goriškem se obrnite naravnost na občinske zdravniške asistentke in to Cimprej. Pojasnila: za Drago - Slokad, tel. 040/226117. Za Comegbans - Slovenska Vincencijeva konferenca, tel: Trst 43194 in 366970, Gorica 530924. Javno srečanje o ustavnih vprašanjih »Ustava: zgodovinsko jamstvo - Varujmo pravice. Ščitimo načela«. To je zgovoren naslov večera, ki bo na sporedu drevi, ob 20.30 v Domu Brdina na Opčinah. Javno debato o ustavnih določilih, 0 katerih teCe v zadnjih Časih, po takoimenovanem prehodu iz prve v drugo republiko, veliko umestnih, še vec pa neumestnih besed, prireja dvojezični kulturni krožek Ob pečini - La Rupe, ki se na Opčinah že dalj Časa trudi, da bi približal dve različni narodni in kulturni stvarnosti. Drevišnjo debato bosta vodila Caterina Dolcher in Maurizio Fanni, ki sta člana Odbora za Ustavo. Srečanje o muzejski arhitekturi V avditoriju muzeja Revoltella bo danes zanimivo srečanje o muzejski akhitekturi, na katerem bodo obravnavali nekatere najbolj zanimive prl' mere muzejske arhitekture zadnjih let ne samo v Italiji, temveč po vsej Evropi in zlasti v Avstriji-Govorili bodo avstrijski arhitekt Avgust Sarnitz ter italijanski arhitekti Nicola di Battista, France-sco Collotti in Gigetta Tamaro. Ogledi kanadskih ladij Club 14 Juillet prireja v soboto in v nedeljo obiske na letalonosilki Foch in na kanadski fregan Ville De Montreal. Kdor si želi ogledati ladji, mora pokazati fotokopijo osebne izkaznice in telejo nirati na št. 040/660251. Club tudi obvešča, da bo možno povabiti na kosilo ali na večerjo franc0 skega ali kanadskega mornarja: interesenti naj s® obrnejo na Club 14 Julliet, v Ul. Machiavelli (tel. 660251). ~C ZGONISKA OBČINA h Stroga določila zaradi nevarnosti stekline Kot smo že poroCa-h- je Krajevna zdravst-V6na enota sporočila, da je bila lisica, ki so 1° našli pred nedav-nem pri Gabrovcu, stekla. Po tem sporočilu je zgoniška občinska uprava spet Ppstrožila ukrepe, da bi zavarovala svoj teritorij pred nevarnostjo pkužbe. V odredbi, ki 1° je podpisala županja Tamara Blažina, )e rečeno, da psi ne sniejo krožiti po občinskem teritoriju, Ce aiso na vrvici in z nagobčnikom. Klateške živali bodo polovili in jih vrnili lastnikom Sele po šestmesečnem [zdravniškem pregle- dovanju, ali po dveh mesecih, Ce jih bodo cepili proti steklini. Lastniki pobeglih psov so tudi dolžni takoj sporočiti pobeg živinozdravniški sekciji KZE. Prav tako so dolžni povedati, Ce so zapazili pri živali kakršenkoli bolezenski znak - značajsko spremembo, pojav ohromelosti, težave pri požiranju, težnjo po grizenju ipd. Morebitni kršitelji bodo kaznovani z velikimi denarnimi globami. Zupanova odredba bo preklicana 61. dne po ugotovitvi zadnjega primera gozdne stekline. KDS ŠKAMPERLE in ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA vabita skupno s Sergejem Verčem, Borisom Kobalom, Paolom Paolinom in I Rocciosi na satirično kabaretni večer NE ČAKAJ POMLADI, NE ČAKAJ NA MAJ ali KAKO SO NEKOČ IZRAČUNALI STATIKO v nedeljo, 19.2.1995, ob 18.00 na Stadionu 1. maj Vstop samo z vabili, ki jih lahko dobite v tajništvih Bora, openski Hranilnici, v TKB in pri poverjenikih SKD I. GRUDEN Nabmžina vabi vse dane in prijatelja na PREŠERNOVO PROSLAVO jutri, ah BO.30 v župnijski dvorani v Nabrežini SKD SLAVEC RICMANJE-LOG vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE danes, ob 20. uri v kulturnem domu v Ricmanjih NASTOPAJO: otroci vrtca iz Ricmanj, uCenci c.o.S. 1. Trinko-Zamejski, združeni MePZ Slavec-Slovenec in mladinska skupina SKD Primorec z igrico »Mestni godci« KD IVAN GRBEC Škedenjska ulica 124 vabi na predavanje z diapozitivi Štefana Ravalica PROSTOVOLJEC V TANZANIJI danes, ob 20.30 v društvenih prostorih VABLJENI VABLJEN! VABLJENI VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 16. februarja 1995 JULIJANA Sonce vzide ob 7.06 in ?tone ob 17.32 - Dolžina ?eva 10.26 - Luna vzide 18.59 in zatone ob Jutri, PETEK, 17. februarja 1995 SILVIN vreme včeraj ob ž. URI; temperatura ®aka 10,4 stopinje, zraC-, 1 uak 1020 mb naraSCa, fezvetrje, vlaga 56-od-s°toa, nebo jasno, morje K°raj mirno, temperatu-a ®orja 8,6 stopinje. Rojstva in smrti RODILI SO SE: Andrea arnez, Stefania Lucia, ®o Nacmias, Alessandro "tontella, Federica Fer- rante. T UMRLI SO: 60-letna sresa Busan, 64-letni toovanni Veludo, 73-let-' Gnido Rak, 94-letni runo Fain, 80-letna Ma-;la Sussel, 93-letna Giu-ePpina Gandido, 87-let-p Bernarda Hrovatin, 68-atna Giuditta Palcich, dn i13 Arcisa Cressiach, dn i toa Elisabetta Esti, i u-totna Luigia Scala, 80- kBlmoN™8"1’ 72' LL lekarne Od ponedeljka, 13., do 1995 19' tobruarja Normalen urnik lekarn ,!? 8-30 do 13.00 in od 16t00 do 19.30 Lekarne odprte od 13 °0 do 16.00 R barg° Sonino 4 (tel. 2 P488), Ul. Alpi Giulie ‘.jtol- 828428), Mazzi-lev drevored 1 - Milje Bel 271124). . SESLJAN (tel. 414068) n„.ai90 po telefonu za toujnejse primere. m^Rarne odprte od to.30 do 20.30 [^rgo Sonino 4,Ul. Al-vL • lie 2. Trg S. Gio- SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »L’Eroe del due mondi«, r. Guido Manuli. EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazio-ni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.10, 19.35, 22.00 »Sole ingannatore«, r. Nikita Mikhalkov. AMBASCIATORI -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. K.Russell. NAZIONALE 1- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Omicidio nel vuoto«, r. John Badham. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Time Cop - Indagine dal future«, i. Jean Claude Van Damme. NAZIONALE 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Palp Fiction«, i. J. Travolta, B. VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Kika«, r. Pedro Almodo-var, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 -22.00 »Signora di giorno, amante di notte«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. OBVESTILO BRALCEM POROVE in PRISPEVKE za objavo v Caso-Ptou sprejemajo v tajništvu Uredništva PD eh 7796600) in preko poverjenikov posa-toeznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - picerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim ■torkom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od poneha do petka. CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.00 »Intervista con ii vampire«, i. Tom Cruise, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 18.30, 20.05, 22.00 »Once Were VVarriors«, r. Lee Ta-mahori, i. Rena Ovven, Tamuera Morrison. LUMIERE - 16.00 in 17.30 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Di-sney. 20.00 in 22.10 »Martha«, r. R. W. Fassbinder. a PRIREDITVE GLASBENA MATICA Trst - Koncertna abonmajska sezona 94/95. V torek, 21.t.m., ob 20.30, v Kulturnem domu v Trstu: C. Rojac - harmonika. Na sporedu: Fresco-baldi, Zolotarjov, Lund-quist, Rojac, Kusjakov, Gubaj dulina. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na srečanje, jutri, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ob PODELITVI NAGRADE DR. FRANE TONČIČ 1994. Večer bo popestril harmonikar Corrado Rojac. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST vabi na predstavitev monografije B. Paternuja FRANCE PREŠEREN 1800-1849, ki bo jutri, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Sodeluje prof.a L. Bratuž. KD LIPA s sodelovanjem Mladinskega krožka Bazovica priredi KONCERT ob dnevu slovenske kulture jutri, ob 20.30 v Bazovskem domu. Gostuje ZPZ I. Grbec iz Skednja. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) prireja v soboto, 18. t.m., ob 18.30 PREDPUSTNO ZABAVO z družabnostjo in plesom. Vabljeni v velikem številu. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA v nedeljo, 19. februarja, Prosvetni dom - Opčine, ob 17. uri. Gost srečanja bo priznani glasbenik Fabian Perez Tedesco, argentinskega porekla, ki bo predstavil spored sodobnih skladb za marimba. Vljudno vabljeni! KD KRAŠKI DOM organizira v nedeljo, 19. t.m., ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu koncert ansambla domače glasbe ADRIA PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) KVINTET s pevcem Dušanom KOBALOM; predstavitev nove kasete ”Pri nas doma”, gostje veCera Vanka inTonca ter Čarodej Vikj show. PD MACKOLJE vabi v soboto, 18. februarja, ob 20. uri v srenjsko hiSo, na proslavo OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Uvodno misel bo podala prof. Nada Pertot, sledil bo koncert vokalnega kvarteta iz Logatca in recital. KD SKALA iz Gropade vabi na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE, ki bo v soboto, 18. t.m., ob 20.30 v Zadružnem domu v Gropadi. Nastopajo: gospa M. Sardoč s kratkim recitalom, dekliški zbor Devin ter domači zbor Skala. Vabljeni. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na proslavo dneva slovenske kulture, v soboto, 18.t.m., ob 19.30, ki bo v župnijski dvorani na Trgu Republike 8 v Miljah. Sodelujejo uCenci c.o.S. Zavlje-KoroSci, dijaki s.S. S. Gregorčič iz Doline, člani a.o. J. Stoka s Proseka-Kontovela, har-monikaS I. Zobin in zbor Jadran. Na proslavi bo učitelj, politični in kulturni delavec K. Ferluga dobil diplomo in kolajno predsednika republike. V NEDELJO, 19. t.m., ob 16. uri bodo gostovale v Mladinskem domu Boljunec "Savrinske. pupe”. Ob pomenu preser-nove proslave bo spregovorila Fulvia Premolin. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA »1. MAJ« prireja v ponedeljek, 27. t. m., od 20. ure dalje, v mali dvorani stadiona, pustni ples ob zvokih ansambla »Key-dea«: ples, glasba, jedača, pijaca, sreColov. Zaradi velikega zanimanja priporočamo rezervacijo. Telefon vsak dan, razen sobote in nedelje, od 18. do 19. ure na St. 51377. CAPELLA Under-ground vabi v ponedeljek, 20.t.m., ob 18. uri v gledališče Miella (Trst) na prireditev "Trst in povojno obdobje v slovenski kinematografiji”. Sodelujeta Deželni institut za odporniško gibanje in deželna kinoteka. Ob 21. uri predvajanje filma "Trst” režiserja Franceta Štiglica. □ OBVESTILA SD KONTOVEL priredi v soboto, 18. t.m., ob 21. uri v kulturnem domu na Proseku PLES z ansamblom Status Sym-bol DEKLETA in žene! Praznujte DAN ZENA v restavraciji Al Carso v Mavhinjah, ob veselih zvokih ansambla Vrtnica. Večer, ki ga organizira Skd Cerovlje-Mavhinje bo obogatil zabavni program. Informacije in rezervacije tel. 299798 od 19. do 21. ure. KONZORCIJ DOC vin Kras obvešča, da bo danes, ob 19.30 v Kraškem muzeju v Repnu srečanje z Bignucolom, vodilnim kleti Castelvecchio. PRIMOTOR KLUB vabi vse elane in simpatizerje na DRUŽABNI VEČER in včlanjevanje, ki bo v gostilni Pri Dani-lotu v Bazovici, danes, ob 20.30. SINDIKAT SPI-CGIL zahodni Kras vabi upokojenke in upokojence na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v kriškem Ljudskem domu jutri, ob 16.30. Sledila bo zakuska. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL organizira v soboto, 18.t.m., ob 17. uri v hotelu Sistiana PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni. SKD GRAD obvešča, da bo razstava “Železo in kamen" umetnika Maria Sosiča odprta v društvenih prostorih do 19. t. m. in sicer: od delavnikih od 17. do 20. ure ter ob praznikih od 16. do 20. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM - Trst na pustno soboto od 20. ure dalje DOBRODELNI PLES z bogato večerjo. Mesta so omejena. Vstop samo z vabilom. Rezervacije na tel. St. 573141. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. St. 573141, organizira v letu 1995: poletno središče v Domu od 12.6 do 1.9. Vpišejo se lahko otroci od 3. do 14. leta starosti. Najkrajši Cas bivanja je en teden; letovanje na Medvednjem brdu prva izmena od 3.7. do 13.7 za otroke od 6. do 12. leta starosti; druga izmena od 13.7. do 23.7. za otroke od 12. do 17. leta starosti; letovanje v Portorožu od 3.7 do 10.8 za otroke od 6. do 14. leta starosti; zimovanje in silvestrovanje v Kranjski gori od 27.12 1995 do 3.1.1996 za otroke od 6. do 17. leta starosti. KRUT obveSCa, da se začnejo v sredo 1., v četrtek 2. in v torek 7. marca tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije v ponedeljek, 20. t.m., od 9. do 12. ure na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, tel. 360072. VPISOVANJE v obmorsko kolonijo v DRAGI (Slokad tel. 040/226117) in v gorsko kolonijo COMEGLIANS (Slov.Vinc.konf. tel. TS 43194/366970, GO 530924) se v tržaški občini zaključi že 4. marca. Vpisne pole dvignite na Šolah in oddajte zdravniški asistentki.V ostalih občinah se obrnite na občinske zdravniške asistentke. H SPISKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča kandidate, ki so se prijavili k učiteljskemu natečaju na podlagi izpitov in uradnih listin, da bo pisna naloga v sredo, 22. t. m., ob 8. uri na nižji srednji Soli I. Cankar, Ul. Frau-sin 12 (Sv. Jakob). Kandidati naj prinesejo s seboj osebni dokument. ObveSCa elane, da je selsko skrbništvo v Trstu razpisalo nasledenje natečaje po naslovih za vstop v pokrajinske sezname neuenega državnega osebja: administativni pomočniki - IV. funkcionalna oznaka, tehnični pomočniki - IV. funcio-nalna oznaka ter pomožno osebje III. funkcional- na oznaka. Cas za predstavitev proSenj zapade 3. marca 1995. Vse informacije nudi tajništvo Sindikata slovenske Sole, Ul. Carducci 8, tel. St. 370301 s sledečim urnikom: ponedeljek od 16. do 17.30, torek, od 9. do 10.30, četrtek, od 16. do 17.30 ter petek, od 11. do 12.30. m IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV IZ KRIZA prireja v nedeljo, 5. marca za praznik žena izlet v Spilimbergo in ogled prsutarne v S. Daniele del Friuli. Vpisovanje d 26. t. m. - M. Tu-rel, tel. St. 220266. SK BRDINA organizira v nedeljo, 26. t. m. avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. SK DEVIN organizira v nedeljo, 19.t.m., smučarski avtobus v PodkloSter. Rezervacije in informacije Skerk, tel. 200236 in Sosič, tel. 208551 v večernih urah. SKD CEROVLJE -MAVHINJE organizira v nedeljo, 12. marca, smučarski izlet ma Mon-te Elmo z možnostjo ogleda smučarskega centra Toblach za ne-smucarje. Zbirališče ob 6. uri v Sesljanu, odhod z avtobusom ob 6.15. Informacije tel. 299798 od 19. do 21. ure. Sonja! 50 krat vse najboljše ti želijo vsi, ki te "Stemajo” E3 ČESTITKE Danes praznuje svoj 50. rojstni dan naša SONJA iz Boršta. Karin, Katrin, Ivan in Petra ji pošiljajo petdeset poljubčkov. V Kaludrovci ena lepa punčka stoji. Na smeh se vedno drži in danes VERONIKA CARLI svoj 4. rojstni dan slavi. Sestrični dosti lepega in srečnega življenja želita Giovanni in Luka ter družini Kuret in Dannella. MALI OGLASI V GORICI na Livadi prodajam lepo stanovanje v skoraj novi dvonadstropni hiši z vrtom. Tel. (0481) 532189 ISCEM zazidljivo zemljišče v Križu s pogledom na morje. Tel. St. 662023. PRODAM Fiat UNO-fi-re, letnik 86, v odličnem stanju. Tel. 040/200950. PRODAM 300 litrski prenosni škropilnik (ato-mizzatore) v dobrem stanju. Tel. 229326. IŠČEM delo kot hišna pomočnica pri družini 2 do 3 krat tedensko. Telefon 213282. NUDIM lekcije iz angleščine in slovenščine za vse stopnje ter pomoC osnovnošolcem in srednješolcem pri ponavljanju in pisanju domačih nalog. Tel. 229364. PROFESORICA nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. St. 814550. ŠTUDENT iz naravoslovnih ved nudi lekcije iz matematike in fizike za vse višje Sole. Tel. St. 574931 - Moreno. INŠTRUIRAM italijanščino, grščino, latinšC-no, zgodovino in filozofijo v italijanskem jeziku. Tel. St. 229225 - Mirjam ali 396359 - Giuliana. PRODAM stare predmete ( kolesa od vozov, itd.) Tel. St. 228547. MLADICE z rodovnikom pasme "mastino napoletano” podarim ljubitelju živali, ki razpolaga z vrtom. Telefon 212730. PRODAM pasje mladice husky, rjave barve z rodovnikom, cepljeni, brez črevesnih zajedal-cev, po ugodni ceni. Tel. St. (0481) 21417. PRODAM počitniško prikolico Adria, pet ležišč, po zelo ugodni ceni. Tel. St. 228318. DO PUSTA ima odprto osmico Pernarčič Boris, Medja vas 7. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. Teci belo in Crno. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip - Pulje pri Domju St. 123. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. ToCi sortirana vina. PRISPEVKI V spomin na dragega očeta, ki je na današnji dan, pred petdesetimi leti umrl v taborišču, daruje sin DinCi 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V isti namen daruje hči Dorica z družino 100.000 lir za združenje bivših deportirancev - ANED. V spomin na Rudija Vodopivca darujejo sosedje 165.000 lir za SD Zarja in 50.000 lir za KD Lipa. V počastitev spomina Marije Segina vd. Briscik darujeta Anica in Drago Stoka 20.000 lir za KD Prosek-Konto-vel. Namesto cvetja na grob pok. Miceta daruje Milka Rsnjakova 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padricah. V počastitev spomina Mičeta Malalana daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Trebče. V spomin na svoje pokojne daruje Marta (Col 20) 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah darujejo: družina Zvonimir Kalin 50.000 lir, družina Sergij sosic 10.000 lir ter družina Stojan Bolčina 20.000 lir. V spomin na Toneta Canciani daruje družina Zorko Pertot 100.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. t Zapustila nas je naša draga Arcisa Cressiach por. Tavčer Pogreb bo jutri, 17. t.m., ob 12. uri iz mart-vasnice v ul. Costalunga v cerkev na Opčinah ter na pokopališče v Trebče. Žalostno vest sporočajo mož Silvestre, sinova Livio in Boris s Sonjo, sestre, brat in ostalo sorodstvo Opčine, Trebče, Repen, 16. februarja 1995 VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (C) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.16 (R) (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogmaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.10 7.45 (D) (D) Portogmaro (5.56), Tržič (6.47). Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero- (9»18). na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 (D)' Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vrima. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogmaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levante (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14.35 (D)* 17.18 (R) Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.12 (E) (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 14.47 15.05 (IR) (R) Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogmaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15.15), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). 20.10 (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna 20.47 (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40),Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogruaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EKPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramam, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramam, Grijanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu Križu. Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grijanu in križu. 13.56 (R) praznikih. Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 13.20 (D) (R) 14.57 15.39 (R) (D) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 19.25 20.00 (R) (D) (R) (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.58 20.39 21.28 (D) (R) (R) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EKPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC- ntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak MEJA / CAS ZA ZAMENJAVO TABEL... Za avtomobiliste še zmeraj Jugoslavia Dva taka smerokaza sta na ulici Vittorio Veneta - Posebna oblika pozornosti? Pogosto slišimo ugotovitve, da zanemarjamo turizem, da ne posvečamo zadostne pozornosti gostom. Ugotovitve bodo najbrž kar držale, Ce upoštevamo še to, da goste, ki mesta ob meji ne poznajo, usmerjamo v državo, ki je vee kakor tri le' ta ni več. Na ulici Vittorio Veneto Se zmeraj stoje table, ki prikazujejo stanje leta 1991 in avtomobiliste usmerjajo v Jugoslavijo. In ulica Vittorio Veneto ni ena oa zakotnih uličic. Vodi namreč do mednarodnega mejnega prehoda pri RdeCi hiSi -Rožni dolini. Vrhu vsega so table postavljene na vidnih mestih. Gre za pozabo, brezbrižnost, nejasno stanje glede pristojnosti (z ozirom, da so table postavljene na mestni ulici bi utegnila biti za to pristojna Občina), pomanjkanje pozornosti do gostov iz drugih krajev in tujine ? Res je da Goričani smerokazov za Sloveni) ne potrebujemo, so pa koristni za avtomobiliste od drugod. Cas bi že bil, da se torej table zamenjajo ali vsaj popravijo. Ali je morda zamudo pripisati varčevalsin mrzlici, na katero se sedanja občinska uprava tako pogosto sklicuje ? (Posnete -1 PRIREDITVE H OBVESTILA B____________________ELgl V KNJIŽNICI FRAN-CETA BEVKA v Novi Gorici bodo danes ob 19. uri predstavili deli dr. Henrika Tume in sicer italijanski prevod spominov Iz mojega življenja ter zbirko pisem Osebnosti in dogodki. Predstavitev bo v prostorih na ulici Gradnikove brigade 25. KD SOVODNJE vabi otroke in odrasle na uprizoritev igrice MESTNI GODCI, v nedeljo 19. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah. Gostuje Mladinska skupina SKD Primorec iz Trebe. KD OTON ZUPANČIČ in PD STANDREZ prirejata v soboto, 18. t.m., ob 20.30 prireditev v počastitev dneva slovenske kulture. Nastopila bosta otroška pevska zbora obeh društev, mešana pevska zbora in recitatorji. KD OTON ZUPANČIČ vabi na pustno praznovanje “Pridi z nami v džunglo...”, ki bo 24. februarja ob 20.30 v domu Andreja Budala v Stan-drežu. Nagradili bodo najlepSo masko. KD OTON ZUPANČIČ prireja 4. marca družabnost ob mednarodnem prazniku žena. Pojasnila in prijave pri Marti tel. 21407. KD SABOTIN V ST-MAVRU vabi na prireditve ob vsakoletnem prazniku sv. Valentina. V petek, 17.t.m. ob 20.30 bo odprtje razstave o starih cerkvah in predavanje o izkopavanjih na Sabotinu, v soboto zvečer nastop pevskih zborov, v nedeljo pa žegnanje in družabnost. SPD GORICA obvešča, da bo 12. marca na Trbižu društveno tekmovanje v slalomu. Prijave na sedežu društva ob sredah med 11. in 12. uro in četrtkih od 19. do 20. ure. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE obvešča občane in interesente, da je zbornik Tabor “So-vodnje 93” na razpolago pri odbornikih društva. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi dekleta in fante, ki bi radi sodelovali na modni reviji, da se udeležijo kratke informativne seje, v torek, 21. februarja, ob 19.45 v Kulturnem domu v Sovodnjah. SKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da vpisujejo v začetniški in izpopolnjevalni tečaj igranja na diatonično harmoniko. Informacije pri odbornikih društva ali po tel. (0481) 419952 ali 42024 ali 81113. SKUPNOST ARCO-BALENO daje v najem pustna oblačila in okrase. Interesenti se lahko oglasijo na sedežu v Ul. sv. Mihaela 38 ali po telefonu na Štev. 22012. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje s sledečim urnikom: vsak dan od ponedeljka do Četrtka od 15. do 17. ure in v petek od 10. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH je odprta od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in ob sredah tudi od 9.30 do 11.30. Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v petek zjutraj. ODBOR UPOKOJENCEV prireja 11». marca izlet na Bled, z muzejski® vlakom. Odpeljal bo ob 9. uri iz železniške postaje v Novi Gorici. Prijave do 3-marca v trgovini pri Mili (tel. 78072) in v gostilni peric (tel. 78000). Izle prirejajo ob Dnevu zena. KINO GORICA VITTORIA Gorica tonema 20.45 »Mangiare bere uomo donna«. E®?' Ang Lee. Ozvočenj® Dolby stereo. CORSO 17.30-19-22.00»Kika, un corpo in prestito. Rež. Pedro A modovar. Prep. ml. P° 18. letom. LEKARNE; DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 8»’ tel. 531443 xtA DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Tl1 OBČINSKA 2, U1' Manilo 14/B, tel. 480405- POGREB! Mo- laria 'ržiC, n, iz T,oC- TRŽIČ / VČERAJ PREDSTAVILI NOVINARJEM AKTUALNO / RAZLOGI? NOVICE Okvirni načrt za plinski terminal Lions club: Goriška listina Naložba vredna tisoč milijard lir - Letno bi pretovorili osem milijard kub. metrov plina se ne izvaja Družba SNAM se za-nirna za gradnjo plinske-§a terminala v Tržiču, na Obinocju industrijske co-^6- Prostor za gradnjo ^aPrav za pretovor, skla-rtišCenje in plinifikacijo ^etan bi namreč do-stavljali v tekočem S|atliu - bi pridobili na skrajnem robu industrij-s^e cone, na območju, M s° ga pridobili z zasipanjem morja. Letno bi P [oko terminala dobavili ?. °g osem milijard ku-icnih metrov tega žlaht-?ega energetskega vira, aterega poraba v svetu pUo narašča. Metan bi s*nzil tako za potrebe Probivalstva in indu-fo’ije na krajevni ravni, v apnejsi fazi pa bi iz ter-^^ala oskrbovali tudi Porabnike v drugih delih [averovzhodne -Italije. kvimi naCrt ter možno-s ■* zaposlovanja, ki bi se [nprle ob gradnji objek-a, so predstavili včeraj, ba srečanju z novinarji, nu žuPanstvu v Tržiču, b tem velja poudariti, a namerava občinska Prava v zvezi s ponuje-j10 nroznostjo ravnati ze-0 previdno in dejansko Preučiti vse aspekte tako .e varnosti, varstva okolja in posledic, ki bi Pn objekt nujno povz-jncil v prostoru. Občina ,0 ustanovila posebno ornisijo strokovnjakov, [ bo skupaj s Fundacijo attei pripravila Predhodno Studijo. Ce odo rezultati ugodni, se j odo v naslednji fazi od-°cili za načrtovanje in padnjo objekta. Gre za Ovesticijo okrog tisoC uijard lir, in nadalnjih isto milijard lir, Ce bo-?. v drugi fazi zgradili P ^ovod med Tržičem in Pordenonom. Med gradnjo terminala bi bilo zaposlenih od 400 do 1000 delavcev, ko bi napravo izročili namenu pa bi bilo stalno zaposlenih okrog sto uslužbencev. Za prevoz plina v tekočem stanju bi potrebovali od osem do dvanajst posebnih ladij. Po besedah predstavnika družbe SNAM, Alberta Meomartinija, terminal ne bi ogrožal varnosti prebivalcev Tržiča, oziroma bližnjih območij. Navedel je tudi podatek, da pri podobnih strukturah v vsetu Se niso zabeležili težkih nesreč. Na srečanju z novinarji je tržiski Zupan Persi podčrtal pomen primernega pristopa pri preverjanju možnosti za uresničitev načrta. Naj- Strožje na meji Strožje nadzorstvo, občasne muhe službujočih na meji, nesporazum? Nič takega so nam zagotovili na poveljstvu obmejne policije, kjer smo, zaradi korektnosti, preverjali informacijo, da naj bi na drugorazrednih mejnih prehodih, posebej v Šempetru, brez posebnega razloga zavračali slovenske državljane ob vstopu v Italijo. Zaključek? Morda je Slo le za osamljen primer, ki ga ne kaže posploševati. prej informiranje javnosti in Sele nato dokončna odločitev, oziroma priprava načrta in izvajanje del. Predvidoma naj bi objekt zgradili v približno petih letih in bi bil največji tovrstni objekt v Evropi. Poverjeni upravitelj družbe SNAM se je popoldne sestal tudi s predstavniki naravovarstvenikov. Na vprašanje, Ce se je SNAM začel pogovarjati z družbo ENEL glede možnosti dobavljanja plina termoelektrarni, zdaj jo kurijo s premogom) so predstavniki naravovarstvenikov dobili negativen odgovor. Slišati pa je bilo tudi nekaj pomislekov o umestnosti dodatne obremenitve tržiškega prostora. Na srečanju Goriškega Lions cluba so te dni razpravljali o stopnji izvajanja Goriške listine. Kljub temu, da je od podpisa listine minilo že več kakor eno leto (podpisali so jo 3. decembra 1993 v Rimu) je pretežni del točk ostal v glavnem na papirju, so ugotovili na zasedanju omenjene družbe. Goriško listino so podpisali v Času Ciampijeve vlade, vendar pa je vsebino osvojila tudi kasnejša Berlusconijeva vlada. V razpravo je posegel tudi predstavnik združenja API, Mulitsch. Na zasedanju Lions cluba so poudarili, kako je do dogovora in podpisa listine prišlo s sodelovanjem vseh družbenih in gospodarskih segmentov. S skupnim nasto- pom si je treba zdaj prizadevati, da se določila, oziroma v listini zapisane obveznosti tudi uresničijo. V tiskovnem poročilu LC je posebej navedeno, da se je v Goriški listini kot prednostna naloga zapisala izgradnja avtoceste Gorica - Razdrto, vendar je predvidena tudi vrsta drugih posegov, ki naj bi naposled pomagali premostiti težavno obdobje goriskega gospodarstva. Koliko vprašanj je ostalo odprtih? Iz tiskovnega poročila LC žal ni razvidno, Ce so na srečanju razpravljali tudi o točki v Goriški listini, ki posebej doloCa, da se bodo odločitve sprejemale po posvetovanju s predstavniki krajevnega prebivalstva. MEJA / NOVI ZAKON O VARSTVU RASTLIN Na mejnih prehodih piše... Različna mnenja o ukrepu, ki se zdi marsikomu pretiran Točno pred enim letom smo imeli na sloven-sko-italijanski meji opravka s "krompirjevo vojno”, ki se je nato prevesila v nekakšno premirje. Zdaj je spet kriza. Novi zakon o varstvu rastlin, ki so ga v Sloveniji sprejeli proti koncu lanskega leta, zaCel pa je veljati sredi januarja, je prekinil možnosti uvoza manjših količin sadik, semena, rastlinskih delov, organskih gnojil in tudi kemičnih sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni. Kaj je dovoljeno uvoziti lepo piše na vseh mejnih prehodih, so nam te dni povedali pri upravi carine v Novi Gorici. V manjših količinah se lahko uvažajo le mineralna gnojila, drobna semena v originalni embalaži do 100 gramov, oziroma do 1 kg (Ce gre za semena večjih dimenzij), uvoz semenskega krompirja ni dovoljen. Ni dovoljen uvoz kemičnih sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Izjema velja le za dvolastnike. Ukrep je marsikoga presenetil, jezijo pa se zlasti trgovci. Po izkušnjah pred letom dni, ko je izbruhnila "krompirjeva vojna” so preko združenja ASCOM skušali doseči sporazum, oziroma dogovor, vendar od tega ni bilo nic. Potem pa je stopil v veljavo novi zakon, ki bo, kakor kaže, povsem prekinil določeno obliko blagovne menjave. V pogovoru z operaterji smo dobili dokaj različne informacije o stopnji izvajanja omenjenega zakona. V pogovoru z funcionarjem deželne službe pa smo slišali tudi pomisleke o tem, kako dolgo bo lahko-zakon v veljavi, ce bo Slovenija Cez kakšno leto pridružena, kasneje pa polnopravna Članica EU. Iz dela rajonskih svetov Nocoj bodo zasedali rajonski sveti v Podgori, na Rojcah in v Stražicah. V Podgori bodo govorili predvsem o javnih delih, seje pa se bo udeležil občinski odbornik inž. Roselli. V Stražicah bo tekla beseda o programu dejavnosti v letu 1995, na Rojcah pa bodo razpravljali o pustnih prireditvah. Novo vodstvo pri društvu GMG in priprave na "Mali maraton” Pri društvu Gruppo marciatori Gorizia so 24. januarja imeli občni zbor, kjer so tudi obnovih vodstvo. Na prvi seji, 9. februarja, so porazdelili odgovornosti: predsednik društva je Albino Pisano, podpredsednik Emiliano Feleppa, tajnik Umberto Agazzi, blagajnik Fabio Borghes, elani odbora pa Severino Portelli, Nives Bulfon in Fabio Agazzi. Predsednik nadzornega odbora je Antonio Mat-tiussi. Prva zahtevnejša naloga, ki jo bo moral opraviti odbor je izvedba "Malega maratona”, 26. marca letos. Poskus blatenja Berlusconija Pokrajinski koordinacijski odbor gibanja Forza Italia obveSCa, da so se tudi v Gorici pojavila pisma, s ponarejenim podpisom Silvia Berlusconija. Namen avtorjev pisma je oblatiti dobro ime gibanja in posebej vodje Silvia Berlusconija. Pismo s ponarejenim podpisom voditelja Forza Italia vabi občane, naj se v vidu skorajšnjih volitev in zmage FI pozanimajo za levičarsko usmerjene sosede, ki bodo po vnovični zmagi FI imeli opravka s sodno oblastjo. Koordinacijski odbor ugotavlja, da je Silvio Berlusconi pravzaprav žrtev organizirane obrekovalne kampanje pri Čemer naj bi imela določeno vlogo tudi sredstva javnega obveščanja, ki da so pod vplivom levice... Predavanje o problematiki priseljevanja iz nekdanje SZ V sinagogi v Ascolijevi ulici bo v soboto, 25. t.m. ob 18. uri predavanje Eitana F. Sabatella o Številnih vprašanjih priseljevanja Judov iz nekdanje Sovjetske zveze v Izrael. Predavanje prireja združenje prijateljev Izraela. Tatovi v dveh stanovanjih Neznanci so v torek popoldne vlomili v dve sosednji stanovanji v ulici Cipriani 28. V enem stanovanju so si prisvojili nekaj dragocenih predmetov, zaradi odsotnosti stanovalcev pa še ni znano, kaj je izginilo v drugem stanovanju. Nezaželenega obiska so se stanovalci zavedli okrog 18. ure, ko so se vrnili domov. KD BRIŠKI GRIČ - ŠTEVERJAN vabi danes, ob 20.30 v Kulturni dom na Bukovju na prireditev v počastitev DNEVA SLOVENSKE KULTURE - Odprtje razstave »Ko ne bi bilo vojne« - Recital »Med Brdi in SoCo, v valovanju desetletij« - Nastop mešanega pevskega zbora F. b. Sedej ^ZPI/ANPI / L MARCA 1945 SREDI MARCA V CELOVCU KRONIKA / VČERAJ DOPOLDNE V LOCNIKU Spomin na žrtve bombardiranja Posledicami letalskega napada je umrlo 17 Goričanov di antifašistične dejavnosti in so mu vest o tragični usodi sporočili v Coroneo. Primerno bi bilo, ko bi ob petdeseti obletnici obudili spomin na tiste dogodke in predvsem na osebe, ki so tedaj izgubile življenje, samo dva meseca pred koncem druge svetovne vojne., ugotavlja v sporočilu Silvino Poletto. Veliko žrtev so povzročili letalski napadi tudi v okoliških krajih. Na območju Mirna se še danes živo spominjajo letalskega napada na gorisko letališče, ko so zavezniška letala sipala smrtonosni tovor na širšem območju. Letalski napad je namreč ljudi presenetil na njivah, med spomladansko setvijo. Zbornica podpira sodelovanje na sejmu gostinstva Nerazumljiva usodna odločitev dekleta 18-letno dijakinjo našli mrtvo v njeni sobi Trgovinska zbornica obvešča, da bodo na skorajšnjem sejmu gostinstva in turizma Gact ’95 v Celovcu ( od 11. do 15. marca) v sodelovanju z deželno ustanovo za razvoj kmetijstva (ERSA) predstavili predvsem briška in posoška vina. Ob upoštevanju novosti po vstopu Avstrije v Evropsko zvezo pa bodo na pomembni prireditvi, ki jo bodo letos priredili že sedemindvajsetič, predstavili tudi vrsto drugih kmetijskih pri- delkov, zanimivih za avstrijsko tržišče, od zgodnjega sadja (češnje) do jabolk, hrušk in kivvijev. Zanimanje se kaže tudi za nekatere vrste povrtnin, ki se pridelujejo v naši deželi. Tako bodo na celovškem sejmu n.pr. skušali promovirati Sparglje (beluše) ki se pridelujejo v FJK. Podjetja, ki nameravajo sodelovati na sejmu gostinstva in turizma v Celovcu, naj se Cimprej obrnejo do Urada za promocijske dejavnosti. V njeni sobi, v stanovanju v ulici Marega v LoCniku so včeraj, nekaj pred 13. uro našli mrtvo 18-letno dijakinjo Annamario Albi. Dekle je obiskovalo 4. razred kmetijskega tehničnega zavoda v Gradišču. Truplo je odkril oCe, Giovanni Albi, uslužbenec zavoda INAIL, ob vrnitvi iz službe. Ni znano, kaj je mlado dekle, ki je decembra dopolnilo osemnajst let, privedlo do tako tragične odločitve. r?G- FEBRUARJA v- Primorskem Linev/riikii S barvna prilogo: OBČIIMA SOVODIMJE 1 Izkoristite priložoost za v/aš oglas: pokličite Rvibliest tel. 10401 7736B8B p Prizorišče tragičnega dogodka v Ločniku (foto S.R.) NOVICE ŠPETER / POLEMIKA Dežela FJK za obnovo zdravstvenih struktur Sarajeva VIDEM - Dežela Furlanija - Julijska krajina aktivno sodeluje pri projektu Svetovne zdravstvene organizacije za obnovo zdravstvenih struktur Sarajeva. Projekt predvideva predvsem preureditev nekaterih že obstoječih struktur in prekvalifikacijo zdravniškega osebja za ustanovitev večnamenske zdravstvene strukture, ki pa bi bila namenjena predvsem mladini. Za našo deželo najbolj aktivno sodeluje pri projektu glavni ravnatelj zdravstvenega podjetja za Srednjo Furlanijo Fabrizio Oleari, ki se je v prejšnjih dneh sestal z deželnim odbornikom za zdravstvo Giampierom Fasolo. V lipani tečaj slovenščine za odrasle TIP ANA - Kulturni krožek Nase vasi iz Tipane bo konec meseca pripravil teCaj slovenščine za odrasle. TeCaj, ki bo trajal tri mesece, bo vodil prof. Marino Vertovec, ki ima na tem področju večletne izkušnje, saj je glavni pobudnik tečajev slovenščine v Vidmu.(r.p.) FJK izključena in programa modernizacije železniške mreže VIDEM - Maurizio lonico, elan deželnega vodstva DSL, je dokaj kritičen do odločitve medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje, ki je naSo deželo izključil iz programa za modernizacijo železniške mreže. To predstavlja hud udarec gospodarskim perspektivam nase dežele, ki le ob posodobitvi cestnih in železniških infrastruktur lahko računa na ugodno ekonomsko sodelovanje z vzhodno in srednjo Evropo. Član deželnega vodstva DSL nadalje ugotavlja, da je naša dežela že v zadostni meri plačala davek na področju železnic z neuresnicitvijo naCrta za podvojitev proge iz Vidma do Trbiža in za železniški terminal v Cervinja-nu.jr.p.) Dvoličnost ljudske stranke glede dvojezičnih tabel V Grmeku župan ne dovoli čiščenja tabel SPETER - Polemike v zvezi z dvojezičnimi tablami v Spetru se nadaljujejo. S tiskovnim sporočilom se je oglasil Spetrski odbor Ljudske stranke, ki smatra kot nedemokratično dejanje neznancev, ki so pomazali dvojezične table. V isti sapi pa predstavniki Ljudske stranke ugotavljajo, da bi do teh dogodkov ne prišlo, ko bi Mariniceva občinska uprava, preden je sklenila postaviti dvojezične table, vprašala za mnenje prebivalce. Potreben bi bil ljudski referendum. Ocena Ljudske stranke, ki jo je v občinskem svetu zagovarjal načelnik skupine Giuseppe Chiabudini, nas spominja na izjave, ki jih je pred dnevi v Čedadu izrekel senator Ettore Romoli (Forza Italia), ko je razlagal svoj zakonski osnutek o zaščiti naše manjšine in pri tem dodal, da v Nadiskih dolinah ne želijo nikakršne slovenske prisotnosti, tudi na tablah ne. Takšno je torej mnenje Ljudske stranke iz Speha, ki je očitno v sozvočju z Butti-glionejevim približevanjem Berlusconiju in Finiju. Sicer se je o tablah razvila polemika tudi v Grmeku, kjer je demokristjanski Zupan Elio Chiabai s pismom, ki ga je naslovil Časopisom in orožnikom, prepovedal elanom kulturnega društva Rečan, da bi počistiti umazane dvojezične table, ki so tu Se iz Časa županovanja Fabia Boninija. Zgodba se je začela pred nekaj tedni, ko je elan Rečana očistil nekaj tabel. Dogodek, tako si mislimo, bi morati po zdravi pameti oceniti za hvalevrednega. To pa ni veljalo za Zupana Chiabaia, ki je fanta poktical in ga okaral, ker si je drznil očistiti tablo, ki je občinska last. Na taksno nepričakovano reakcijo prvega moža iz Grmeka se je oglasilo kulturno društvo ReCan, ki je župana pismeno obvestilo, da bo 12. februarja ob 15. uri očistilo vse pomazane table. Tudi tokrat bi zdrava pamet narekovala, da bi moral predlog naleteti na odobravanje župana, tako kot se je zgodilo v Spetru, kjer je župan Marinič nekaterim občanom dovolil, da so počistiti umazane table. Prvi občan iz Grmeka pa je bil drugaCnema mnenja: Rečanu in (v vednost) orožnikom je poslal pismo, v katerem opozarja, da je čiščenje tabel občinska zadeva in zato, naj se domači kulturniki ne drznejo storiti, kar so napovedali. V pismu pa je župan pozabil povedati, ali bo občinska uprava sploh očistila pomazane table, ati jih bo pustila taksne, kakršne so. Rudi PavSiC r BENEŠKA SLOVENIJA / VRSTA PRIREDITEV OD SOBOTE VSE DO PUSTNEGA TORKA n Vesela pustovanja Benečanov ČEDAD - Tudi v Nadiskih in Terskih dolinah ter v Reziji se pripravljajo na letošnje pustovanje. Najavljenih je veliko pobud, ki se bodo zvrstile v naslednjih dneh. Najpomembnejše bodo gotovo v Čedadu, Črnem vrhu, Srednjem, Reziji, Grmeku in na Ljesah. V Čedadu bo domače društvo Pro Logo pripravilo niz prireditev, ki se bodo pričele v nedeljo, 19. februarja in se zaključile v torek, 28. t.m. 2e v nedeljo bo na sporedu okrogla miza z naslovom »Pust: navada, spektakel, praznik in hrana«, ki bo v Cedajski srednji Soli De Rubeis, popoldne pa bo v mestnem središču srečanje pustnih skupin iz Nadiskih dolin. Tradicionalno pustovanje prireja tudi kulturno društvo ReCan, in sicer v torek, 28. februarja. Za veselo razpoloženje bo poskrbel beneški kantavtor Checco. V soboto, 18. februarja bodo v kraju Basaldella pri Vidmu pustovali elani kulturnega društva Ro-zajanska dolina, ki je izraz Rezijanov, ki živijo v furlanski prestolnici. V večer- nih urah bodo pod Šotorom nastopili rezijanski pevci, plesalci in godci. Svojevrstno pustovanje prirejajo tudi gojenci Glasbene Sole iz Speha, ki bodo v soboto, 18. t.m., ob 16. uri, v občinski dvorani pripravili koncert v pustnih oblekah. To, kar smo objaviti, pa je le delček bogate pustne hadicije, ki se je Se dandanašnji ohranila v Benečiji in ki vsako leto privablja v te kraje Številne obiskovalce in ljubitelje starih ljudskih navad, (r.p.) Na sliki: benecanske pustne Seme. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 71. V sodstvu ni umeven noben »slovenski geto«, noben »rezervat za Slovence«. V javni upravi, lahko rečemo, Se manj. Vsak odklon od naCela enotnega ozemeljskega pravnega varstva manjšine bi uvajal nevzdržno in nesprejemljivo rasistično politiko »apartheida«, segregacije, prisilnega ločevanja na osnovi bivanja. Se vedno ne dovolj osramočeni rasistični osnutek Mac-canico bi postavil »slovenski geto« na slovensko ozemlje. Razsodba ustavnega sodišča z dne 5.2. - 24.2.1992 št. 62 Odločba predsednika tržaškega tribunala z dne 6.4.1994 št. 448/94 Ustavno sodiSCe (predsednik dr. Aldo Co-rasaniti, sodniki prof. Giuseppe Borzellino , dr. Francesco Greco, prof. Gabriele Pe-scatore, odv. Ugo Spagnoli, prof. Antonio Baldassarre, odv. Mamo Feni, prof. Luigi Mengoni, prof. Enzo Cheli, dr. Renato Granata , prof. Giuliano Vassalli, prof. Francesco Guizzi, prof. Cesare Mirabelli) je izreklo razsodbo, ki je razglasila neustavnost Členov 22 in 23 Zakona z dne 24. novembra 1981 St. 689 (Spremembe kazenskega sistema) v povezavi s členom 122 Zakonika o civilnem postopku (Codice di Procedura civile), v tistem delu, ki ne dovoljuje italijanskim državljanom, pripadnikom slovenske jezikovne manjšine, v opozicijskem postopku proti odlokom in plačilnim nalogom za upravne kazni pred pretorjem s pristojnostjo na ozemlju, kjer živi omenjena manjšina, da bi lahko uporabljali, na njihovo zahtevo, materih jezik v lastnih aktih, s tem da se poslužujejo prevoda v italijanski jezik ter da prejmejo prevedene v lastni jezik vse akte sodnih oblasti in odgovore nasprotne pravdne shanke. »La Corte Costituzionale dichiara 1’illegiti-mita costituzionale degli artt. 22 e 23 della legge 24 novembre 1981, n. 689 (Modificira al sistema penale), in combinato di-sposto con 1’ art. 122 c.p.c., nella parte in cui non consentono ai cittadini italiani ap-partenenti alla minoranza linguistica slo-vena nel processo di opposizione ad ordi-nanze-ingiunzioni applicative di sanzioni amministrative davanti al pretore avente competenza su un territorio dove sia inse-diata la predetta minoranza, di usare, su Po pomoti smo v včerajšnjem nadaljevanju Studije odv. Berdona objavili napačen tekst. Bralcem se oproščamo. loro richiesta, la lingua materna nei propri atti, usufruendo per questi della haduzio-ne nella lingua italiana, nonche di ricevere tradotti nella propria lingua gli atti dell’autorita giudiziaria e le risposte della conhoparte.« Obravnavana razsodba Ustavnega sodiSCa predstavlja vrhunski dosežek na področju naših jezikovnih pravic. Ze njeno branje je pravi užitek. Po ustavnih normah, zlasti po členu 6 in po deseti prehodni določbi ter po členu 3 Posebnega statuta Dežele Furlanije Julijske krajine, je jezik vsake narodne skupine bistven razpoznavni znak samega ustavnega pojmovanja etnične manjšine. Jezik je bistvena sestavina kulturne istovetnosti, je primarni posrednik njenih vrednot in zato jamstvo za obstoj in nadaljnjo ohranitev duhovnega bogastva vsake etnične skupine. Pravica do rabe lastnega jezika v okolju, ki mu manjšina pripada, je bistveno obeležje varstva etničnih manjšin itd. Ob objavi te razsodbe je zavladalo pri nas izredno navdušenje. »Mislimo, da nihče od nas, ki smo neposredno .prizadeti, ne bi mogel bolje opredeliti pomena, vloge in funkcije, ki jih ima jezik v okviru manjšinske skupnosti. Tudi najbolj preprost človek more zato razumeti, zakaj smo pripadniki slovenske manjšine v Italiji tako občutljivi v tem pogledu in zakaj tako odločno vzhajamo pri zahtevi, naj država uzakoni pravico do rabe materinščine v odnosih z vsemi oblastmi« (Novi list, 5.3.1992) (Se nadaljuje) Brez dialoga ni prave vzgoje JaKA Cvelbar Že pred tednom dni smo zaceli razmišljati o karanju in zmerjanju, ki kot vzgojni element - tako smo ugotoviti - le malo zaleže. Predvsem zelo malo zaleže takrat, ko je to edini način sporočanja med strasi in otroci; ko torej med njimi ni dialoga. Kolikor lahko presodimo, je takega dialoga Čedalje manj. Ugotovili smo že, da med starši poznamo vec kategorij »zmerjalcev«: tiste, ki so stalno na preži, kakor da Čakajo na otrokovo napako; neodločene starše, ki karajo, ker se jim zdi, da to spada k starševstvu, vendar ob tem mislijo na druge reci in niso dosledni v izvajanju groženj; »predavalne starše«, ki pred vsakim karanjem na dolgo in Široko razlagajo, zakaj morajo to storiti; starše nagle jeze, ki vpijejo Se preden vedo za pravi vzrok ohoko-vega prekrška. Ker med karanjem lahko starsi mimogrede storijo celo vrsto vzgojnih napak, gre za zelo nevarno orožje. Najprej si moramo biti na jasnem, da se največkrat ne jezimo zaradi tega, kar je ohok storil, paC pa zato, ker ne vemo, kako naj bi -kot starsi - ustrezno reagirali na dogodek ali ker druge skrbi odvračajo našo pozornost od bistva. Skratka, nic ne vemo, »kakšen odnos zavzeti do dogajanja«. Naša nemoč nas jezi in iz zavesti te nemoči prenašamo jezo na drugega. Denimo: ker sta oba starša zaposlena, mora večja hišna dela opravljati hišna pomočnica. V obdobju, ko si starša ženeta k srcu skrb, kako bo slo naprej, kako bosta plačala obrok posojila, pa nepričakovane stroške pri mehaniku in zobozdravnika itd. itd., ohok neprevidno prelije kozarec mleka na tapison. Namesto da bi dogodku dati dimenzije, ki mu ustrezajo, se začne mati dreti in zmerjati otroka: »Kaj mislis! Ravnokar je gospa počistila, sedaj pa ti tako svinjaS! Mar bos ti plačeval gospe mesec-nino? Ali ne znaš paziti...« in tako dalje. S tem si mati (nezavedno) daje duska nad šibkejšim, njej podrejenim bitjem, ki bo Se bolj »tepeno« v primeru, da bo mrzli tus sovpadal s kakim nesporazumom med materjo in očetom. Ce pa začne karajočo nenadoma peci vest in potegne vse svoje karanje nazaj ter se začne obnašati drugače, potem bo otroka le zmedla. Bodimo raje vnaprej pazljivi. Učimo se ocenjevati, kako reagiramo na otrokove« napake« in se brzdajmo, ce se slučajno zalotimo, da postane mati ohokov prekršek le izgovor za izravnavanje našega pritiska. Ce bomo le vpili in nato v nenadnem kesu postali mili, bomo v otroku utrdili prepričanje, da sami ne vemo, kaj hočemo in da pravzaprav ne vemo, kako bi reagirali, ko se njemu kaj pripeti. Morda bo ohok radoveden in bo poslušal Se kaj ušpičiti, le zato da bi videl, kako bomo reagirali, Ce se torej obnašamo na opisani naCin, si moramo biti na jasnem, da je nekaj v našem vzgojnem početju narobe. Pojdimo po vrsti: nedvomno je tudi karanje pohebno - ohoci največkrat ne poslušajo mirno izrečenih ukazov. Nic ni narobe, da imajo tudi starsi pravico shesti na glas svojo jezo; toda ta jeza naj bo resnično usmerjena v to, kar je ohok narobe storil. Bolj kot pričanje pa vsekakor pomaga, Ce otrok začuti, da smo jezni nanj, ker smo mu to mirno dopovedali, ne pa zato, ker mu to dokazujemo s svojim vpitjem in vreščanjem- Ce želimo, da bo nase karanje uspešno, potem se ga poslužujemo na zmeren način in ne prepogosto. Uspešno bo tudi, Ce bomo ohokovo pozornost pritegnili k temu, kar mu dopovedujemo in Ce bomo pri tem ostali mirni. Nase »pridige« naj ne trajajo predolgo. Tudi ne grozimo med karanjem s sankcijami in kaznimi, ki jih potem ne bomo izvedli-Uspešno je karanje le takrat, ko so odnosi med starši in ohokom pravilni, ko se torej med njimi odvija dialog, ko pride do karanja samo zato, ker je prekršil dogovor, o katerem so že prej govorili. Predvsem ne izrabljamo za karanje cas kosila ali večerje, ko smo vsi pri mizi. ReS je; takrat ni heba nikogar iskati, toda za božjo voljo, saj se nismo zbrali za to, da bomo koga postavili na zatožno klop praV med jedjo. Izkoristimo te trenutke za prijetnejša doživetja. Predvsem pa 51 skušajmo priti na jasno, ali ohok sploh ve> Česa ga dolžimo in zakaj je kregan? Ali je med starši in otrokom v vsakdanjem zivlj6' nju dovolj časa za p°' govor in za sporazm mevanje, ali starsi opazijo tudi ohokovo pozitivno početje, ab pa ga morda njih jeza največkrat zadene ko shela z jasnega, saj se ve ne, da je nekaj napačnega storil? ^Zadružna^ BANKA OPČINE Zadružna ■ BANKA Nabrežina. 4 v ^ Zadružna KRAŠKA BANKA Ul. del Ricreatorlo, 2 OPČINE-TRST TEL. 040/21491 FAX 040/211879 A IRGI / AGENCIJA S&P PROMOVIRALA JAVNI DOLG Trikratni A brez učinka na liro Marka dosegla 1.063A lire, borza klonila RIM - Včerajšnji potek ® Italijanskem valutnem je jasno pokazal, da li-Caka na novi manever. •Mub laskavi oceni trikrat-,e A, ki jo je ena naju-s ednjesih mednarodnih Ocenjevalnih agencij, ame-sba Standard and Poor’s ^Ceraj dosodila itahjanske-u javnemu dolgu na pednji in dolgi rok, je ainrec lirski bankovec Oživel nov negativni ®kord v menjavi z marko, oprav o rekordih najbrž ^Ploh nima vec smisla go-riti. Gre za en sam ne-10 'cii pritisk marke na li-o. ki se mu ta očitno ne °re postaviti po robu, “topak se ji za kak dan poreci kvečjemu nekoliko sPesnejsa obramba. Vrnitev najvisjega ratin-°a J6 v Italiji seveda povz-°cila zadovoljstvo, ven-a.r ne navaja k lahkomi-setnemu optimizmu. »To y bobra novica,« je zade-o komentiral proračunski rnister Rainer Mašera, °da Ura ni reagirala canjo, kar pomeni, da aka na manever, torej na ejanja.« Kot kaže, je pri-Prava gospodarskega ukre-Pa za uravnavo javnih apunov v zaključni fazi, aj Mašera napoveduje, da °a bodo predstavili sredi Prthodnjega tedna. Na Pradvidnost ob povišanju a inga italijanske za-olžitve je pozval tudi Predsednik italijanske eze bank ABI, Tancredi lanchi, ki je sicer izjavil, da si je predsednik vlade zasluzil to zadovoljstvo, vendar je v isti sapi opozoril, da gre za tehnične ocene, ki niso namenjene domačim, ampak tujim investitorjem. Ti so seveda pomembni, je dodal, vendar njihova udeležba na italijanskih trgih ne presega vrednosti 200 tisoč milijard lir. Bianchi je pojasnil tudi smisel te ocene, ki pomeni, da ocenjevalci pri presojanju javne zadolžitve na srednji rok ne vidijo velikih nevarnosti za menjavo. To je po nje- govih besedah seveda ugodno, vendar nima velike teže na notranja gospodarska dogajanja. Laskava ocena Standard and Poor’sa in sorazmerno notranje politično zatišje torej nista imela nikaksnega vpliva na valutni trg, kjer je se je marka po tečaju Banke Italije povzpela kar na 1.063,43 lire, borza pa je v zaključnem delu sestanka »požagala« vse, kar je pridobila dopoldne po objavi novice o promociji italijanskega javnega dolga. INAIL: zadnji dnevi za plačilo premije TRST - Podjetniki in delodajalci so dolžni po zakonu sami izračunati in plačati do 20. februarja premije zavarovalnemu zavodu za nezgode pri delu Inail. Pri tem morajo upoštevati Število zaposlenih in prejemke, ki jih določajo delovne pogodbe za posamezna področja. Plačilo mora zajeti tako premijo na predvideno plaCo v letu 1995 kot morebitno razliko za leto 1994. Zamudnikom Inail zaračuna visoko globo in obresti, poleg tega pa ima pravico zahtevati povrnitev vseh stroškov za zdravljenje posledic nezgod pri delu oziroma poklicnih bolezni v zavarovalno nekritem obdobju. Delodajalci morajo prav tako do 20. februarja sporočiti zavodu INAIL visino plače svojih uslužbencev. Te obveznosti so oproščeni obrtniki, ki lani niso zaposlili odvisnih delavcev, ali Ce so dejavnost opravljali le družabniki ali družinski elani. Obenem morajo dokumentirati vse zaposlitvene spremembe v letu 1994, tako nove namestitve kot prekinitve delovnega razmerja. V primeru, da delodajalec v preteklih letih ni redno plačal vseh zavarovalnih premij Inail, ima do 31. marca možnost, da poravna ta dolg po ugodnih pogojih in s precejšnjimi olajšavami. (B) PRISTANIŠKA DEJAVNOST / PO PODATKIH ZA LANSKO LETO Tižaško pristanišče »rešuje« trenutno neprehodni Balkan Upadel potniški in kontejnerski promet TRST - Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče EAPT (zdaj the Poit Authority of Trieste) je objavila dokončne podatke o prometu, opravljenem v letu 1994. Iz ustreznih preglednic je razvidno, da je potniški promet lani v primerjavi z letom 1993 nekoliko popustil, da se je blagovni promet za malenkost povečal, da je v njegovem okviru kontejnerski promet ponovno Živahna dejavnost pristanišča v Kopru . TRST - Tukajšnji tisk )e v preteklih dneh s Precejšnjim poudarkom °b)avil podatke o januarskem prometu v ^Brskem pristanišču, govore o vidnem na-asČanju pomena tega acunega slovenskega to-ornega pristanišča. S ' ^ tisoč tonami preto-y°rjenega blaga je Luka oper presegla januar-»u proizvodni načrt za ebh 16 odstotkov, nje-a uprava pa na osnovi e sklenjenih izvozno-JParih pogodb pred-deva, da bo promet v H letu dosegel Približno sest milijonov °n pretovorjenega bla-ga. tar bi bilo za okrog ‘unijon ton vec kot so *emTetuVOri!l V Gl^ni komercialni koprskega pri-^amsca je se naprej k: ,S r'ia> za katero naj ril' et°? v Tuki pretovo- “ Približno 1,7 milijo- og 011 Tlaga, na dru-, mestu pa je Mad-ska, s prometom, ki naj bi letos predvidoma nihal okrog 650 tisoč ton. V okviru načrtov Luke Koper za mednarodno promocijo svoje dejavnosti in torej prizadevanj za pridobitev novih trgov se bo podjetje skupaj s Slovenskimi železnicami udeležilo kitajskega transportnega sejma, ki bo v Pekingu prihodnjega maja. V Kopru namreč že precej Časa razmišljajo o odprtju plovne linije s katerim od kitajskih pristanišč, sedanji obisk predsednika slovenske vlade Janeza Drnovska - ki ga spremlja tudi zajetna skupina poslovnih ljudi - v Pekingu pa bo po vsej verjetnosti nemalo prispeval k uresničitvi tega nacrta. Vendar to Se ni vse, saj v Luki za jesenski Cas pripravljajo tudi promocijske akcije v Indiji in v Severni Koreji, prihodnje leto pa se bodo podali tudi v daljno Avstralijo. nazadoval in da se je prevoz blaga s tovornjaki na ladjah roli on - roli off mimo Balkanskega polotoka nasprotno tudi lani občutno povečal. Potniški promet, ki v glavnem poteka s trajktni-mi ladjami, je kot rečeno nekoliko nazadoval v primerjavi z letom 1993. Potnikov so namreč v lanskem letu našteli 122.273, medtem ko jih je bilo leta 1993 127.233. Največ prometa so v tem oziru zabeležili na relacijah s Turčijo, Albanijo in Grčijo. Blagovni promet pa je dosegel 38.096.681 ton, kar pomeni napredek za 3, 20%v primerjavi z letom 1993, ko je znašal 36. 916.603 tone. Tudi'tokrat je glavna komponenta odpadla na raztovor surove nafte za Cezalpski naftovod, ki je sam dosegel skoraj 31 milijonov ton, druge blagovne postavke pa so ostale vec ali manj nespremenjene, z manjšimi premiki navzgor ali navzdol. V zvezi s tem velja omeniti le vidnejše nazadovanje v raztovoru rudnin in premoga, kar je treba spraviti v zvezo z upočasnjeno proizvodnjo v Skedenjski železarni. Blagovni promet s kontejnerji je lani v primerjavi z letom 1993 nekoliko nazadoval. Tedaj je število manipuliranih kontejnerjev namreč prvič prekoračilo »prag« 150 tisoC TEU, kar so Tržačani sprejeli z zadovoljstvom, Čeprav je Trst v tem pogledu Se daleč od vodilnih italijanskih luk, zlasti od prvakov La Spezie in Livorna, da o Rotterdamu, Antwerpnu, Marseillu itd. niti ne govorimo. Lani je ta promet spet zdrknil na 143.168 TEU, tako da je nazadovanje znašalo 7, 84%. Vec prometa je bilo le na progah s Severno in Južno Ameriko, z Daljnim vzhodom in Vzhodno Afriko, na vseh ostalih pa se je kontejnerski promet skrčil, kar velja Se posebno za proge s Srednjo Ameriko in Avstralijo. Omenili smo že, da se Cez Trst Se vedno krepi blagovni promet s tovornjaki, ki so namenjeni v Turčijo, Albanijo in Grčijo in ki se v tržaški luki vkrcajo na trajekte, da bi se izognili nemirnemu Balkanskemu polotoku. Teh tovornjakov so lani našteli 45.932, medtem ko jih je bilo v letu 1993 37.041. Prepeljali so skupno 1.276.163 ton blaga, kar je 31, 41 odstotka veC kot leto prej, ko ga je bilo za 971.110 ton. Pristanišče Se vedno deluje v režimu komisarske uprave in to med drugim zavira tudi vse dejavnosti, ki so tako ali drugače usmerjene v izboljšanje pristaniških storitev. Napovedana preo-snova italijanskega pristaniškega sistema, ki je po dvajsetih letih končno prešla v fazo konkretnega izvajanja, je prav tako Se v marsičem nedorečena (tako denimo v poglavju, ki določa pravice in pristojnosti tako imenovanih kompanij pristanisc-nikov), tako da se že obeta nekakšna reforma reforme. Odprto je Se vedno tudi vprašanje privatizacije VIL pomola, prek katerega poteka kontejnerski promet. Med konkurenti za prevzem pomola je tudi turinski Fiat, ki si prek kontrolirane družbe Sinport prizadeva uresničiti tudi na Jadranu kontejnersko operativno bazo, kakršno je že uresničil v kraju Genova - Voltri ob Tirenskem morju. S pomočjo te baze je Genova v kratkem Času prešla z desetega na peto mesto med najpomembnejšimi kontejnerskimi lukami v Sredozemlju in nekateri krogi v Trstu so trdno prepričani, da bo s privatizacijo VIL pomola tudi domača luka lahko v kratkem zabeležila znatno napredovanje na tem specifičnem področju. Elio Fornazarič LIRA ČET PET PON TOR SRE 1616,7 1618,8 1612,7 1611,4 1604,4 10560 10158,4 1062,7 10590 1063/1 Ciampi na čelu organa EU za kompetitivnost STRASBOURG - Evropska komisija je včeraj formalizirala imenovanje nekdanjega predsednika italijanske vlade Carla Azeglia Ciampija na Celo posebne posvetovalne skupine za ekonomsko kompetitivnost, ki bo imela nalogo svetovati vladam držav elanic EU temeljne ukrepe na tem področju. Evropski industrijski krogi so ustanovitev komisije pozdravili z velikim navdušenjem, saj menijo, da je industrijska kompetitivnost »vitalna limfa« gospodarstva, evropsko komisijo pa so pohvalili za veliko hitrost, s katero je ustanovila ta organizem. OBVESTILA Občni zbor tržaškega obrtnega jamstvenega konzorcija CONGAFI TRST - Obrtna sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu obveSCa zainteresirane člane, da bo jutri, 17. februarja, ob 19.30 letni občni zbor tržaškega konzorcija za jamstvo posojil obrtnim podjetjem CONGAFI. V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice (Ul. S. Nicold 5) bodo člani konzorcija pregledali poslovanje zadnjega leta. Kot znano, opravlja jamstveni konzorcij nenadomestljivo vlogo pri najemanju posojil za obnovitve obratov, za potrebe trenutne likvidnosti ipd., pri katerih dobijo podjetja - z edinim jamstvom svojega poslovanja in prometa - dokaj ugodne pogoje. Prav je, da se zbora udeleži Cim več naših včlanjenih obrtnikov. Kdor ne utegne, naj prinese svojo poverilnico v organizacijsko tajništvo SDGZ, kjer nudijo tudi vse informacije v zvezi s poslovanjem in ugodnostmi, ki jih nudi konzorcij CONGAFI. Gostinci SDGZ vabljeni na prikaz programa WILD TRST - Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju obveSCa elane, da bodo lahko prihodnji teden, od ponedeljka, 20., do vključno srede, 22. februarja, sledili praktičnemu prikazu programa VVILD znanega proizvodnega in. trgovskega obrata za mesne izdelke Bertolini iz Moše (Mossa) pri Gorici. V organizaciji tržaške delegacije italijanskega združenja kuharjev bodo labko v prostorih Motela Val Ro-sandra (vsak navedeni dan po 19. uri) okusili jedi in narezke, pripravljene iz divjačine. Razpoložljiva mesta za brezplačno degustacijo so omejena, zato naj se interesenti cimprej prijavijo v organizacijskem tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 040/362949). ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^.]UBL.IAN£ V pRANKFURT j^ONDON J^UNCHEN JSJANBUL ]y|0SKV0 j^openhagen pARIZ piM gKORIE gPLIT JIRAN0 JjUNAI ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 PIRAN / MORSKI RIBOLOV ' Se mesec dni za kočarjenje Ljubljana kaže več razumevanja za težave ribičev Srečko Perko je izdal Sla v druge vode,- Pri tem pa odločbo, s katero je podalj- ne smemo zamenjevati tega Sano obdobje ribolova z glo- načina ribolova s tistim, pri binsko povlečno mrežo za katerem se uporablja tako en mesec. Po zdaj veljavnih imenovana »koča volante«, predpisih je ribolov s to ki »očisti« vsega živega pas mrežo - ribici ji pravijo »ko- morja v širini do 200 metrov Ca« - v naših vodah dovo- in v višini od gladine do dna. Ijen le od 15. novembra do To bi morali vsekakor prepo-15. februarja. vedati. Sedanje podaljšanje Združenje profesionalnih možnosti zaslužka ribičev ribičev slovenske obale se kočarjev za en mesec je znak, zavzema med drugim za to, da se v Ljubljani vendarle da bi to omejitev odpravili, nekaj premika in kaže na pri-ali pa, da država ribičem pravljenost, da bodo v pri-»kocarjem« nadomesti doho- stojnih državnih organih k dek, ki ga v obdobju prepo- problemom ribištva pristopi-vedi ne morejo pridobivati. li bolj življenjsko. Glede ribolovnega režima Strokovno odločitev drža-v našem morju zadeve Se ni- vnega sekretarja Perka goto-so povsem razjasnjene, saj se vo ni sporna, saj se je pred nekateri zavzemajo za to, da tem posvetoval z ribiškim in-bi koCo pri nas povsem pre- špektorjem in Institutom za povedali, drugi, zlasti ribici, biologijo, kjer je dobil zagoto-pa menijo, da so omejitve ne- vilo, da to podaljšanje ne bo smiselne, saj gre tu za ulov škodovalo ribjemu fondu, ribe, ki se seli in bi sicer od- Boris Vuk POSTOJNA / KNJIŽNIČARSTVO Devetdeset let delovanja knjižnice Predstavili bodo tudi domoznansko gradivo ZaCetek tega stoletja je bil za Pivško kotlino Cas vsestranskega razmaha, tudi kulturnega. Na novo so zaživela številna društva, v Postojni pa so leta 1905 odprli novo knjižnico in ljudsko Čitalnico, kjer so bili bralcem na voljo vsi tedanji slovenski Časopisi. Knjižnica, ki se zdaj imenuje po pisatelju in njenem mecenu Benu Zupančiču, letos praznuje 90-letnico. Obletnico bodo v knjižnici praznovali z več prireditvami, prva pa bo predstavitev zbirke esejev Egiptovski lonci mesa pisatelja Draga Jančarja. Marca se bo občinstvu predstavila Marinka Fritz Kunc z romanom Barboletta, aprila bo sledilo predavanje z diapozitivi Iztoka Tomazina o smučanju z osemtisoCaka, maja pa bodo pripravili razstavo kiparja in slikarja domačina Erika Lovka. Načrtujejo tudi predstavitev domoznanskega gradiva, ki ga knjižnica sistematično zbira že nekaj let Prvi prostori postojnske knjižnice so bili v Majlontu v starem delu mesta. Tam je delovala dvajset let, nato pa je v Času italijanske zasedbe zaprla vrata in vnovič zaživela leta 1947. Po številnih selitvah in adaptacijah se je knjižnica leta 1967 nastanila v današnjih prostorih na Trgu padlih borcev 5, ki so jih leta 1979 dogradili in obnovih. V tem Času je osrednja knjižnica odprla podružnici v Pivki in na Prestranku ter uvedla potujočo knjižnico, ki že šestnajst let obiskuje 58 krajev v postojnski in pivški občini. »Zanimanje občanov za izposojo se iz leta v leto povečuje, zlasti velik porast je opa- zen po letu 1991, kar kaže tudi na to, da je za nakup knjig na voljo Čedalje manj denarja,« je povedala direktorica knjižnice Bena Zupančiča Alenka Curk. Lani je knjižnico obiskalo 83 tisoč bralcev, kar pomeni, da je bil vsak aktivni obiskovalec v knjižnici povprečno 25-krat letno. S pomanjkanjem denarja za nakup knjižnega gradiva se srečuje tudi knjižnica, saj predpisanih standardov financerji ne upoštevajo dosledno. »Na knjižnih pohcah pogrešamo »lažjo« literaturo in leposlovna dela za odraščajočo mladino, medtem ko smo s strokovno literaturo kar dobro založeni,« meni Curkova. Razen literarnih večerov in razstav v mladinskem oddelku matične knjižnice vse leto potekajo ure pravljic, kvizi, uganke meseca in razstave mladinske literature. Mateja Godejša SEŽANA / LOKALNA SAMOUPRAVA. Predlogi ra oičasni proračun To naj bi veljal do sprejema občinskih statutarnih oktav Na današnji seji občinskega sveta občine Sežana bodo svetniki obravnavali tudi predlog začasnega financiranja proračuna za prve tri letošnje mesece. Ker je ta točka dodana sicer obširnemu dnevnemu redu tretje seje občinskega sveta, lahko sklepamo, da gre za nujne sklepe. Začasno financhanje bo po 44. Členu Zakona o financiranju občin teklo vse do sprejetja statuta in proračuna občin. Do takrat pa se nadaljuje financiranje na podlagi proračuna prejšnje občine. Ker je nekdanja sežanska občina (in cela vrsta drugih v Sloveniji) »razpadla« na veC novih, je z zakonom določeno, da se začasno financiranje opravi prek ločenega raCuna za vse občine skupaj. Za limitiran obseg propracunske porabe je se- žanska občina upoštevala Četrtino sredstev, ki jih 1® objavilo ministrstvo za h' nance: skupni znesek za vse štiri »sežanske« občine (Se-žana, Komen, DivaCa in hh' pelje-Kozina) je za vse let° 711,5 milijona tolarjev. Začasni proračun za prV,e tri mesece bo znašal 215 nU' lijonov tolarjev. Odredbodajalec je župan občine Seža-na. V svežnju sklepov je tudi določba, da se ukine prejšnji občinski sklad stavbnih zemljišč, denar pa se prenese v začasni proračun novonastalih občin. Tem občinam se za njihove potret) dodeli po tri milijone tolarjev za nabavo potrebne opreme, ki bo omogočala začetek delovanja novih občinskih uprav. Ta »vnaprej« dani denar se bo upošteval pri delitveni bilanci. Vojko Cuder _______VIPAVA / KULTURNA DEDIŠČINA__________ Oživljanje Lanthierijeve graščine Pripravljenih je le nekaj delnih projektov za oživitev graščine Vipavski kompleks Lanthierijeve graščine, tako imenovani »grad« ali »novi grad« - ruševine starega se vzpenjajo nad Vipavo - je zaprt že od odhoda JLA iz Slovenije. Zagotovo sodi med objekte, ki jih kaže oživiti. V kakšen namen, pa je vprašanje, o katerem potekajo bolj ali manj strokovne debate že nekaj Časa, razgrelo pa je tudi politične strasti. Namembnost je razdelila javno mnenje. Do tega je prišlo zaradi spora med dvema glavnima usmeritvama: koncepta igralništva na eni in koncepta tu-ristiCno-kultumega središča na drugi strani. Po dveletnem delu za oživitev graščine je pripravljenih nekaj delnih projektov, objavljena sta bila dva javna razpisa in opravljenih veC razprav. Ajdovski zavod za družbeno planiranje, ki pripravlja projekt opisa poslovne zamisli, je poskušal doseči, da bi nekatera ministrstva in druge ustanove uvrstiti projekt v programe financiranja. Zato je občinski svet dal soglasje za strokovno koordinacijo in nadaljevanje projekta »Vipavski grad«, kot je njegov delovni naslov. Projekt bodo prijaviti na veC razpisov različnih ministrstev. Z opredelitvijo finančnih virov za financiranje tržnih ra- ziskav bo mogoCe nadaljnje vodenje projekta, ki naj bi pripeljal do stika obeh zamisli. Vsaka od njiju mora dobiti priložnost, v obravnavo pa je treba vključiti javnost. Objekt mora ostati javna last, je bilo rečeno, soočenje zamisli pa naj pokaže 'pokrivanje’ investicije skozi dejavnost z opredeljenimi roki, saj bi se naložba morala občini vračati in tako pomagati pri izvedbi drugih vlaganj, je opozoril župan Ivan Princes. Občinski svet je zadolžil Zupana, naj še pred inventurnim popisom skupaj z ajdovsko občino izpelje popis nepremičnin nove občine. Artur Lipovž SEŽANA / KLUB BALILLA Priprave na tradicionalni rally Vipavska dolina Na nedavnem obenem zboru primorskega kluba ljubiteljev starih motornih vozil Balilla Sežana, ki je bil v motelu na Kozini, so pregledali delo več kot 70-clanskega društva v lanskem letu. Predsednik Stefan Po-zderec je dejal, da so lani izpeljali drugi rally Vipav-ska dolina, ki se ga je udeležilo skoraj sto vozil Častitljive starosti iz vseh slovenskih klubov in tudi iz zamejstva. Pri izvedbi tradicionalnega rallyja - letos naj bi potekal 14. maja - ima veliko zaslug prav direktor Miro Strancar. V klubu imajo tudi nekaj težav s finan- cami ter iskanjem sponzorjev, saj organizacija takšnih športnih prireditev zahteva ogromne stroške. Kljub temu pa so ljubitelji starih vozil odšli na strokovni izlet v Padovo, konec leta pa so vsem elanom podelili klubske koledarje. Njihovi elani pa so se udeleževali tudi drugih rallyjev in srečanj, ki jih organizirajo ostali klubi na Slovenskem. Tudi letos naj bi organizirali dve tekmovanji. Že zdaj so se začeli pripravljati na izpeljavo tretjega rallyja Vipavska dolina, septembra pa naj bi svoje jeklene konjičke popeljati po Brkinih. (O. K. S.) GORENJSKE NOVICE Podelili Žagarjeva priznanja GOZD MARTULJEK - Vsako leto se pedagoški delavci iz jeseniške in zdaj tudi kranjskogorske občine zberejo ob dnevu prosvetnih delavcev. Tako je bilo tudi letos. Navzoče je pozdravil sekretar ministrstva za šolstvo in šport Roman Lavtar, nekaj besed jim je namenil tudi jeseniški žU' pan dr. Božidar Brodar. Na srečanju so podeliti Žagarjeva priznanja, ki so jih letos prejeti prof. Zora Medja, prof. Valentin Cundrič in Albina Sršen. Nove kolesarske steze KRANJSKA GORA - Člani OS Kranjska gora so med obravnavo izvlečka o kolesarskih stezah v predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS sklenili, da bodo letos uredili približno štiri kilometre kolesarskih stez od RateC do Martuljka. Pogodba jim ni všeč RATEČE - Tako kot Ratecani so tudi dani OS občine Kranjska gora menili, da je pogodba, ki jo je pripravil OK Planica za urejanje zimskošportnega parka Planica, neustrezna. v pogodbo namreč ni vključeno Športno društvo RateCe-Tamkajšnja KS meni, da bi moralo društvo biti del organiza-djskega komiteja Planice. Novice zbrala Mateja Faletič BLED / PRIREDITVE Obogatena turistična ponudba Koledar vsakoletnih prireditev, ki jih želijo še popestriti, je že znan Na Turističnem društvu Bled se trudijo, da bi čim-prej lahko oblikovali kar se da popoln program letošnjih prireditev. Za vsakoletne prireditve turistični delavci že vedo, kdaj in kje bodo, vsako sezono pa skušajo ponudbo popestriti še z novimi, ki za zdaj še niso točno določene. Tako kot že nekaj let zapored bodo tudi letos ponedeljkovi večeri v cerkvici na otoku namenjeni koncertom resne glasbe. Sredi maja naj bi se podobni koncerti začeti tudi v župnijski cerkvi na Bledu. Ob nedeljah bodo obiskovalci Bleda v blejskem Zdraviliškem parku prisluhnili zvokom različnih godb na pihala, ki bodo imele promenadne koncerte. Zelo priljubljeni so tudi Riklijevi dnevi od 20. do 23. julija. Takrat se na Bledu zbere še veC gostov kot sicer, vzdolž dela ceste pod hotelom Park pa so postavljene stojnice, na katerih je možno marsikaj videti. Zvečer goste zabavajo različne glasbene skupine, vsako leto pa elani gledališča Tone Čufar pripravijo prikaz življenja iz Rudijevega časa. Med bolj odmevne prireditve na Bledu sodi tudi Idriart, ki bo letos od 27. julija do 3. avgusta. Brez veslanja na Bledu pač ne gre. Veslaška tekmovanja se bodo začela konec aprila s prvomajsko regato, 9. junija načrtujejo mladinski šeste-roboj, dan pozneje bo mednarodna regata, v začetku septembra svetovno srečanje veslačev veteranov, 23. septembra pa sledi zaključek veslaške sezone z državnim prvenstvom. Mateja Faletič CERKNO / DRZNI RAZVOJNI NACRTI S1 SOOmetrsko vrtino do termalne vode Cerkljanski hotelirji in vodstvo podjetja Certa so seznanili novo občinsko vodstvo z razvojnimi pogledi tovarne in turističnimi načrti tamkajšnjega hotela, ki je pod okriljem Etine krovnega podjetja Certa. Po opravljenem postopku lastninjenja podjetja ETA, Cigar večinski lastnik je postal švicarsko-nemški koncern EGO, so nacrti cerkljanskih podjetnikov usmerjeni zlasti v dograditev kompleksa, ki razen hotela v Cerknem obsega tudi Smučarski center Cerkno. Medtem ko so na smučiščih v preteklih letih največ vlagati v sistem umetnega zasneževanja, v prihodnjih letih pa naj bi povečali tudi zmogljivosti žicnic in infrastrukturo, se cerkljanski hotelirji z novimi razvojnimi načrti lotevajo tudi kompleksa ob hotelu. Kot je dejal di- rektor Miran Ciglic, bodo v neposredni bližini takoj, ko bo urejen odkup zemljišča, že marca zaceli z vrtanjem globinske vrtine. Po prvih raziskavah, ki jih je opravil Inštitut za geologijo in geomehaniko pri Geološkem zavodu Slovenije, naj bi od 30 do 34 stopinj Celzija toplo vodo našli v globini 1400 do 1500 metrov. Izvajalec del bo podjetje Nafta Lendava. Končna vrtina bo merila 8, 5 cole, po besedah lendavskih strokovnjakov pa bodo vrtati veC kot mesec in pol. Nafta Lendava je s svojimi izkušnjami in ceno dokaj konkurenčna, nismo pa izvedeli, koliko bo ta projekt stal. Po nekaterih strokovnih ocenah se cena tujih izvajalcev za meter vrtine v globini nad tisoč metrov giblje med 3500 in pet tisoC nemških mark, naš izvajalec pa je menda ob- Okolico hotela Cerkno naj bi v prihodnje precej spremenili (Foto: Roman Bric) Čutno cenejši. Cerkljanski hotel bo v prostorih, ki jih je konec lanskega leta zapustila ljubljanska Nama, kmalu odprl blagovnico, do katere bodo zgraditi nov nadvoz, v kleti hotela pa garažno hišo. Na travniku na nasprotnem bregu Cerknice naj bi uredili kompleks igrišč in športno dvorano, potekajo pa tudi pogovori s Fakulteto za šport o preureditvi starega dijaškega doma v fakultetno kondicijsko središče. Eta načrtuje tudi druge posege v Cerknem. Tako naj bi na mesto sedanje betonarne preselili Petrolov bencinski servis, betonarno pa na Etino zemljišče na Zelinu. Eta oziroma njena naslednica Certa je las- tnica večine zemljišč v naS^ lju, z njenim deležem Pa bili zgrajeni gasilski,^* stveni in upokojenski ter drogi objekti. V Eti so posleni domala vsi pr® 1 . ci Cerknega in okolice, z ganjem kapitala v nove n žbe pa se njen monoP0 položaj v kraju seutWBiic Z- r Ia A Ali Al A A AŠS vre le za povojna an tuHi rtioHvAinn Hainnin? iuui muuvujiiu ut?juiiju i lo ^®kJANA- Včerajšnje zasedanje državnega zbora je mini-v znamenju interpretacije zgodovine in proceduralnih zaple-v' Takoj na začetku seje je protestiral Ivo Hvalica. Vlada je na-državnemu zboru sporočila, da brez predhodnega uskla-^Vanja z matičnim in zainteresiranimi odbori ter sekretariatom ^ ^onodajo in pravne zadeve v tako kratkem Času, kot ga je une*a na razpolago, »ne more podati konsistentnega uskladitve-ne8a amandmaja« k 56. členu predloga zakona o igrah na sre-°’ *d določa bodočo lastninsko strukturo igralnic. Zbor je na-sprejel dve povsem nasprotujoči dopolnili. Po vladnem a°Polnilu bodo lastniki igralnic tudi zaposleni, dopolnilo Iva Vahce pa zaposlenih med bodočimi delničarji ne predvideva. Ob omenjenem sporočilu je v3lica Se dejal, da je po nje-B°vih informacijah vlada ime-^ Pripravljen predlog že v za-"U tedna, zato ga zanima, 5®kai je od tega odstopila, f^dsednik zbora Jožef Skolc )e Pojasnil, da je vlado že po-naj sporoči, koliko Časa Potrebuje za pripravo uskladi-enega dopolnila. Nato so nadaljevali z obra-j^avo zakona o popravi krivic, . Ba je predlagala SLS. Najprej j ^°ize Peterle (SKD) ugotovil, na je prevrednotenje preteklo- sti potrebno. Poprava krivic je dejansko moralno vprašanje, ki bo toliko Časa politično razdvajalo Slovence, dokler ga ne bodo rešili. Ne glede na to, ah bo zbor zavrnil predlog SLS in začel obravnavati vladni predlog, je po njegovem mnenju podana možnost, da relativno kmalu sprejmejo sprejemljiv zakon. Tone Peršak (DS) je nasprotoval poskusu, da bi zakon o popravi krivic urejal tudi krivice, storjene med drugo svetovno vojno. Današnja Slovenija je namreč pravna nasle- dnica države, ki je povzročila krivice, katere je zdaj dolžna popraviti. Ce bi Zeleh s tem zakonom popravljati tudi medvojne krivice, pa bi tej državi naprtili odgovornost za dejanja pred njenim formalnim nastankom. O tem mora po njegovem mnenju državni zbor sprejeti poseben akt. Marijan Poljšak (SND) je ugotavljal, da si že toliko let prizadevamo za popravo krivic, da bi že rad vedel, kateri vladi bo to končno uspelo. Janez JanCar (LDS) je nasprotoval predlogu SLS, ker hočejo skozi stranska vrata rehabilitirati kolaboracijo in popravljati zgodovino. Miroslav Geržina (SKD) je menil, da se je slovenska oblast konstituirala že 1943. leta v Kočevju, zato je odgovorna tudi za medvojna dejanja. Poleg tega pa tudi drugi zakoni, ki popravljajo krivice, segajo v medvojni Cas, na primer zakon o žrtvah vojnega nasUja. Franc Zagožen (SLS) je nasprotoval mnenjem, da gre RTV do nadaljnjega brez direktorjev radijskega in tv programa LJUBLJANA - RTV Slovenija tako do nadaljnjega ostaja brez dveh dhrektoijev. hnenovati bi ju sicer morali že pred meseni- vendar se je zadeva zaradi zapletov s Potrditvijo mandata generalnemu direktorju zavlekla do zdaj. V igri za ti mesti *o trije kandidati, saj je odgovorni urednik razvedrilnega programa Mito Trefalt Pred časom odstopil od kandidature za direktorja TV programov. Za to mesto tako kandidirata sedanji glavni urednik TV programov Janez Lombergar in urednik kulturne redakcije Jani Virk, kandidat za mesto direktorja radijskih programov pa 0staja sedanji glavni urednik radijskih Programov Andrej Rot. Dvom o tem, da bo svetu RTV vsaj 23. februarja, ko se nadaljuje včeraj zaCeta seja, uspelo imenovati oba direktorja, je vnesel že Žarko Petan. Po tem, ko je svet izglasoval sklep, naj do tega dne pripravi mnenje, n Čemur ga zavezuje zakonodaja, je Petan dejal, da ni prepričan, Ce bo revizijski komisiji uspelo do takrat opraviti svoje delo. Članom sveta je nato uspelo obdelati samo še eno točko dnevnega reda. Seznanili so se s poročilom mandatne komisije, iz katerega izhaja, da je z mesta elana sveta na lastno Zeljo odstopil novinar Jure Pengov, dopisnik RTV iz Rima. Njegovo mesto je zasedel Dare Mihe, ki je na lanskih volitvah dobil drugo najveeje število glasov zaposlenih. Razpravo o statutu RTV, ki ga sicer sprejemajo že od junija lani, so preložili na nadaljevanje seje prihodnji teden, tokrat zaradi velikega števila dopolnil, ki so jih dobih pred sejo. Za nadaljevanje seje svetu ostaja še nekaj dragih pomembnih točk. Poleg imenovanja dveh direktorjev in statuta mora svet obravnavati še zaključni račun zavoda RTV za 1994. leto in osnutek letošnjega poslovnega načrta. Majda Vukelič za rehabilitacijo domobranstva. Edina vrednostna sodba je zapisana le v preambuh zakona, kar pa je najbolj blaga oblika sodbe o pretekli zgodovini. Medvojno obdobje pa je v zakonu zajeto le v delu, ki govori o pravici do pokopa. Jože PuCnik (SDSS) je menil, da si poslanci združene liste v resnici ne prizadevajo za popravo krivic, pac pa le navidezno, tako kot so to poCeh zadnja desetletja. Tone Anderlič (LDS) je ocenil, da je najbolje, Ce zbor kasneje ni bil več sklepčen. Po odmora je najprej protestiral Ivo Hvalica, Id je na podlagi izpiska glasovanja dokazoval, da Breda PeCan sploh ni bila prisotna pri glasovanju, in se je torej zlagala. Ker so se nekateri menili, da predsedujoči Lev Kreft (ZLSD) ne bi smel dovoliti ponovnega glasovanja, so poslanci glasovali še o tem. Kreft je dobil »zaupnico«, poslovniška komisija pa bo o tem podala porocho. Po tem je protestiral še Janez Podobnik Cim hitreje zavrne predlog SLS in začne z obravnavo vladnega predloga. Po njegovem mnenju bi zakon potem lahko sprejeti do proslave 50. letnice zmage nad fašizmom. Razprave in replike poslancev so se še nadaljevale. Pred opoldanskim odmorom pa so vendarle glasovati o predlogu zakona. Z enim glasom večine so najprej sprejeti predlog, nato pa je poslanka Breda PeCan (ZLSD) zahtevala ponovno glasovanje, ker glasovalna naprava ni zabeležila njenega glasu. Zbor je sicer sklenil, da bo ponovno glasoval, vendar (SLS) in zahteval takojšen sklic kolegija. Vodje poslanskih skupin so na kolegiju vztrajale pri svojem, zato je Kreft predlagal zboru, naj bi o zakonu glasovali naslednji dan. Poslanci so to možnost zavrnili, pri ponovnem glasovanju pa so zavrnili tudi predlog zakona o popravi krivic. Na koncu so obravnavali še zakon o reviziji državljanstva Republike Slovenije, ki ga je predlagala SLS. Po krajši razpravi so tudi ta predlog zavrnili. Matjaž Albreht Četrtek, 16. februarja 1995 KOMENTAR Obojestransko umujanje žoge Ali so se hrvaško-slovenski odnosi zaceli tajati hitreje, kot je pričakovala javnost? Hrvaški mediji na to vprašanje odgovarjajo posredno in informacije o najno-vejsih srečanjih med predstavniki Zagreba in Ljubljane - sešla sta se finančna ministra in predsednika parlamentov - objavljajo na najvidnejših mestih. Tisti, ki se spuSčajo v komentarje zadnjih diplomatskih sestankov, menijo, da se je Slovenija odločila »spustiti žogo na tla«. Politični komentatorji na Hrvaškem utemeljujejo svoje trditve predvsem s Thalerjevim obiskom v Zagrebu in sestankom s hrvaškim kolegom Matejem GraniCem. Ugotavljajo, da v zagrebškem ministrstvu za zunanje zadeve niso pričakali »jastreba« Thalerja, marveč Thalerja »goloba«, pripmvljene-ga na reševanje vseh odprtih vprašanj, ki pestijo Slovenijo in Hrvaško. Po mnenju hrvaških političnih analitikov se je Ljubljana »prestrašila« spričo hrvaške odločitve o odpovedi mandata mirovnim silam ZN. Slovenija naj bi se namreč bala, da utegne v primeru vnovičnega izbruha vojne nenadoma postati nekakšno »predmestje novega kaosa«. No, nedvomno obstaja tudi druga plat medalje; z drugimi besedami - tudi Zagreb »umirja žogo«. Hrvaška diplomacija je namreč v tem trenutku sredi intenzivnih pogajanj z Beogradom in Kninom, na katerih skuSajo s pomočjo mednarodne skupnosti najti rešitev hudo zapletene »uganke«, ki skriva tudi najgloblje vzroke balkanskega konflikta. Seveda so ti pogovori Se najmanj odvisni od dobre volje Zagreba, zato je za Hrvaško zelo koristno, da začne urejati odnose z eno od nekdanjih jugoslovanskih republik in tako dokaže svetu, da je sposobna normalno, diplomatsko in demokratično reševati odprta sosedska vprašanja -od meja do financ. To bi utegnilo spodbuditi mednarodno skupnost, da bi okrepila pritisk na Beograd, saj bi postalo očitno, da je srbska stran tista, ki ni dovolj kooperativna. To pa Se ni vse. Za Zagreb je zdaj vzpostavitev dobrih odnosov z Ljubljano izjemno pomembna, saj se tako obe državi lažje in hitreje rešujeta iz balkanskega blata in približujeta Evropi. Hrvaški in Sloveniji je veliko do tega, da ju nihče več ne bi istovetil z Jugoslavijo in da se nikdar več ne bi znašli v »paketu«, ki bi ju bolj ali manj trdno priklenil na vzhodne dele nekdanje skupne države. Zagreb torej optimistično napoveduje, da se utegne »ledena doba«, kije doslej zaznamovala odnose med sosedama, kmalu končati. Čeprav je ta diplomatski optimizem mogoče označiti kot »optimizem z zadržkom«, je gotovo vreden pozornosti, saj bi utegnil Slovenijo in Hrvaško končno popeljati na pravo pot, k hitremu in učinkovitemu reševanju spornih vprašanj. Tako bi (spet?) nastal blok, ki bi se ubranil pritiskov z Vzhoda in se združno napotil proti Zahodu in evropskim ustanovam. Darko Pavičič STRANKE / SNS S tesnejšimi stiki z ZRJ nad hrvaški ekspanzionizem »Na odpravo embarga se je treba pripraviti« > tjudgo jeimac je na včerajšnji novinarski Kornere skitf11^6 P0)85™! svojo poslansko pobudo za oživitev gos Tr* .osovter diplomatskih dejavnosti s ti. Zve jg *ko Jugoslavijo (ZRJ), ki jo je poslal podpredsedniku utarnega odbora za mednarodne odnose Borutu P ah anjemu ministru Zoranu Thalerju. D J® “feic je kot razlog za to q udo navedel "naraščajočo ®Varnost hrvaškega ekspanzi-DnVni13Slovenska zunanja sla ^ ie v zadnjem Času na-a Številna opravičila, da je ePala "več gnilih kompro-, Sov s Hrvaško", je dejal ter s navedel dogodek v vi , °ourgu, ko je predsednik tv e Janez Drnovšek Svetu j, Pe (SE) predlagal sprejem ^aske med članke SE. Na ValcevU® bva° porocil0 OP320" nm, kL’ ki so na Hrvaškem Dno 'eVaa n)eno izpolnjevanje ie^°)eV 23 tianstvo, negativno, J® epozoril Jetincic. Kritiziral je rezultate ponedeljkovih pogovorov med finančnima ministrom Mitjo Gasparijem in Božom Prko, saj je Slovenija Hrvaški obljubila, da bo vrnila za okrog 300 milijonov DEM dolgov zagrebške Ljubljanske banke, o preostalem delu dolga pa naj bi pogajanja nadaljevali. Vodja SNS je menil, da bi Slovenija morala položaj Hrvaške, ki je v vojni, izrabiti za dosego svojih interesov. Pri tem je navedel tudi primer neuspešnih pogajanj o Piranskem zalivu, saj "je jasno, da meja med državama mora potekati po reki Mimi". Skratka, je dodal, strinjam se z gospodarskim sodelovanjem s Hrvaško, vendar to ne sme biti hlapčevska ponižnost, saj nas bo Hrvaška, tako kot vselej doslej, povozila pri vseh odprtih in nerešenih vprašanjih. V zvezi z obnovo gospodarskega sodelovanja Slovenije in t.i. ZRJ pa je Jelinčič poudaril, da je bila Srbija pred slovensko osamosvojitvijo "naš prvi gospodarski partner", Hrvaška pa šele tretji. Opozoril pa je, da je treba lotiti politično samostojnost in neodvisnost od gospodarskega sodelovanja in razvoja. Slovenija potrebuje tržišče, zato je gospodarsko sodelovanje s t.i. ZRJ izredno pomembno. Embargo za to državo je delno ukinjen, v kratkem pa bo popolnoma odpravljen, zato se mora Slovenija o gospodarskem sodelovanju vsekakor začeti pogovarjati že zdaj, je poudaril. Jelinčič med drugim predlaga tudi odprtje neformalnih predstavništev Slovenije v t.i. ZRJ in obratno. STRANKE / SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA »Slovenski sokol bo športno društvo in nič več« Obveščevalno dejavnost bo zadevalo le stranko LJUBLJANA - Predsednik slovenske nacionalne desnice (SND) Sašo Lap je na včerajšnji novinarski konferenci še enkrat predstavil društvo Slovenski sokol, ki ga je SND dosedaj ustanovila v Mariboru, Krškem, Kopru in Tržiču. Šolstvo in lokalna samouprava LJUBLJANA - Zenski forum združene liste je vCeraj v Cankarjevem domu organiziral javno tribuno, ki jo je poimenoval Predšolska vzgoja na razpotju. Prinesla naj bi odgovori na vprašanje ali predvidene zakonske rešitve zagotavljajo staršem možnost, da svojega otroka vključijo v enega od javnih vrtcev ter ali leti prinašajo možnost izbire. Potreben je temeljit premislek o predšolski vzgoji predvsem zaradi reforme lokalne samouprave, sredi katere smo. Preoblikovanje občin, ki je iz nekdanjih, finančno dokaj preskrbljenih komun, prineslo majhne občine, lahko po mnenju predstavnic ženskega foruma ZLSD bistveno ogrozi nadaljnji obstoj javnih vrtcev. (M. J.) Do 21. marca, ko bo Slovenski sokol predstavil svoje obleke, kot se je Lap izrazil vCeraj, pa naj bi društva ustanovila v vseh mestnih občinah. SS je športno rekreacijsko društvo, njegov namen pa je nadaljevati tradicijo Sokola izpred 2. svetovne vojne in utrjevati nacionalno identiteto. Kot nasledniki telovadnega društva Sokol bodo skušali pridobiti nazaj vse njegove objekte, ki so bili po vojni nacionalizirani in v katerih je delovalo Telovadno društvo Partizan. Slovenski sokoli bodo propagirah zdrav način življenja in mlade od- vračali od kriminala, mamil in drugih stranpoti. V okviru rekreacije bodo Slovenski sokoli na organiziranih streliščih tudi streljali. Na predvolilnih zborovanjih pa bodo po- leg policije tudi sami ščitili elane stranke. SS je registriran v skladu z zakonom o društvih, in ima« zaščito »zapisano v statutu stranke, je vCeraj povedal Lap. Kar pa zadeva obveščevalno dejavnost SS, je Lap pojasnil, da se bodo ukvarjali izključno z odkrivanjem vrinjencev v SND. Mateja Bertoncelj Slovenska sokolska zveza: Slovenski sokol nima z nami nobene zveze Predstavitev Slovenskih sokolov pa je že povzročila odmeve med Slovensko sokolsko zvezo, ki je pridružena članica Svetovne sokolske zveze. Šest sokolskih društev je v svoji izjavi zapisalo, da glede na tradicijo sokolstva, sokolsko društvo ne more biti in ne sme biti nikoli strankarska organizacija. Slovenska sokolska zveza medse tudi vabi vse, ne glede na njihovo narodnost, vero ali politično prepričanje. H CELOVECh Skrivnostni napad z zažigalno bombo Nihče ranjen CELOVEC - Neznani storilec je včeraj zjutraj v celovškem predmestju VVelzenegg vrgel v privatno stanovanjsko hišo dve zaži-galne bombe in potem pobegnil. Molotovke so povzročile požar, ki. je skorajda popolnoma uničil pritljičje enonadstropne hiše, stanovalcem pa je uspelo pravočasno zapustiti gorečo hišo. Policija je izključila vsako politično ozadje: v hiši - in tudi bližji okolici - ne stanujejo tujci ali politično aktivne osebe«. Blizu kraja atentata so kriminalisti našli modro torbo z napisom »Top Hit Club in-temational«. (I.L.) Ivan Lukan BOMBNI ATENTATI / ISKANJE STORILCEV BREZ USPEHA Varnostni organi še vedno iščejo vročo sled V Linzu aretirali 28-letnega Korošec in ga spet izpustili minister sporočil toliko, da so poleg tega, da je storilec pri obeh atentatih uporabljal vojaško raz-streljivo TNT, še odkrili, da gre za starejši vžigalni mehanizem, ki se uporablja predvsem pri gradnji cest in v vojaških krogih. Glede vseh deset izvedenih hišnih preiskav na Dunaju, Gradiščanskem in v Innsbrucku (na Tirolskem) pa notranje ministrstvo tudi včeraj javnosti ni posredovalo nikakršnih podrobnosti. Očitno še naprej velja pred dnevi uvedena informacijska blokada. Kot znano, je notranje ministrstvo za uspešno izsledovanje storilca oz. storilcev razpisalo nagrado v višini treh milijonov šilingov; najvišjo doslej v Avstriji razpisano vsoto. DUNAJ/SALZBURG -Izsledovanje storilcev krvavih atentatov na Gradiščanskem je tudi včeraj ostalo brez vidnega uspeha.Varnostni organi slej ko prej išCejo ti. »vročo sled«, čeprav je včeraj za nekaj časa kazalo, da je policija dosegla bistven napredek. Iz Linza je bilo namreč sporočeno, da so v dopoldanskih urah aretirali voznika belega Golfa, torej voznika avtomobila, katerega je več očividcev baje opazilo nekaj dni pred atentatom v bližini ro-movskega naselja v Ober-wartu. Pri aretirani osebi je šlo za nekega 28-letne-ga Korošca iz Šentvida ob Glini. Notranji minister L6-schnak je aretacijo Korošca kasneje tudi potrdil, hkrati pa sporočil, da je oseba spet na svobodi, »kajti sled ni bila vroča«. Kot smo poročali, naj bi bil (še vedno neznani) voznik belega Golfa zelo podoben fantomski sliki, ki so jo kriminalisti izdelali na osnovi informacij prebivalcev romovskega naselja pri Oberwartu, fantomska slika pa se močno ujema tudi z opisom atentatorja, ki je avgusta lani nastavil cevno bombo pred javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu. Se naprej varnostni organi iščejo tudi rdeči Golf s koroško registracijo, ter beli Mercedes, katerega Fantomska slika atentatorja so očividci opazili pred atentatom v gradiščanski vasi Stinac, je poudaril Loschnak. Glede morebitnih re-sultatov tehničnih raziskav ostankov nastavljenih cevnih bomb na Gradiščanskem pa je notranji AVSTRIJA / NOVO UPANJE, Bo hearing o varnosti JE Mohovce? Francozi so pripravljeni DUNAJ - Bodo zastopniki francosko-slovaške-ga konzorcija, ki hoCe dograditi sporno nuklearko v Mohovcih na Slovaškem, le še stopili v »areno« in avstrijskim nasprotnikom jedrskih elektrarn odgovarjali na kritična stališča glede varnostnega standarda te nuklearke? Visok predstavnik francozkega podjetja EdF je namreč namiginil, da bi se lahko še izvedel prvotno za 23. in 24. januarja načrtovani hearing v Austria Center na Dunaju. Edini pogoj bi bil, da bi Vzhodnoevropska banka (EBRD) v Londonu, ki bo delno sofinancirala dogradnjo nuklearke, podaljšala rok za ugovor, ki se izteka že jutri. Kot smo poročali, je NOVICE Peymanova izjava še naprej buri duhove avstrijskih politikov DUNAJ - Javno vprašanje direktorja dunajskega Burgteatra Clausa Peymanna, ah so varnostni organi pri zahrbtnem umoru štirih Romov 5. februarja v Obenvartu na Gradiščanskem »morda celo namerno raziskovati v napačno smer in s tem teroristom dati odločilno prednost«, še naprej močno buri duhove avstrijskih politikov. Minister za socialne zadeve Hesoun (SPO) je nenavadno ostro zavrnil Peymannovo izjavo: zahteval ni le odstop direktorja z nemškim državljanstvom, pozval ga je tudi, naj »zapusti državo«.Podobno so reagirati tudi politiki svobodnjakov in ljudske stranke. Za Peymanna pa se je postavil Hesounov vladni kolega in minister za umetnost Rudolf Scholten, ki je poudaril, da dejanski problem ni izjava direktorja uglednega dunajskega gledališča, temveč teroristični umor štirih Romov na Gradiščanskem. »Čeprav se tudi ne strinjam z vsemi pasažami Peymanove izjave, sem le mnenja, da mora v demokraciji biti zagotovljena pravica do svobodnega izražanja mnenja«, je dejal Scholten v pogovoru za Avstrijsko radiotelevizijo (ORF). Scholtenovo stališče so edinolepodprti Zeleni. LL JUŽNA TIROLSKA / ZARADI OPRAVIČILA NA POGREBU ROMOV Frasnelli pred razsodiščem Hubert Frasnelli (SVP). BOCEN/CELOVEC -»Za neopravičljivi surovi spodrsljaj na Južnem Tirolskem leta 1993 prosim mednarodno skupnost Romov za odpuščanje«. Ta stavek, izrečen na javni žalni seji ob pogrebu štririh zahbrtno umorjenih pripadnikov Romov preteklo soboto v Gornjih Bortah (Obervvart), je spravilo podpredsednika in frakcijskega vodja Juž-notirolske ljudske stranke (SVP) v deželnem zboru Huberta Frasnellija pred strankino razsodišče. Postopek proti Frasnel-liju je sprožil njegov frakcijski kolega Roland Atz, politik, ki je leta 1993 pri neki seji deželnega vodstva SVP baje dejal, da je vse južne cigane treba pobiti in zapliniti. Atz se za to škandalozno izjavo do danes ni opravičil ter trdil, da kaj takega nikdar ni rekel. Kljub temu mu je takrat strankino razsodišče izreklo javni ukor. Atz je postopek proti Frasnelliju sprožil, potem ko je o Frasnellijevem opravičilu na žalni seji v Obenvartu izvedel iz juž-notirolskega dnevnika »Dolomiten«.. Vesti iz Južne Tirolske medtem odmeva tudi v krogih koroških Sloven- cev, katerih prijatelj je Frasnelli bil skozi vsa leta. Narodni svet koroških Slovencev in Enotna tista zato v izjavi za tisk poudarjata, da bi bil postopek proti Frasnelliju »popolnoma nerazumljiv« ter poziva vodstvo SVP, naj si tak postopek resno premisli. »Postopek proti Fras-nelliju bi pri avstrijskih manjšina zapustil vtis, da hoče Južnotirolska ljudska stranka disciplinirati enega najbolj pogumnih odvetnikov pravic in interes narodnostnih skupnosti v Evropi«, je rečeno v izjavi NSKS in EL. (I.L.) avstrijska vlada vseskoz1 vztrajala pri izvedbi jaV' nega hearinga o varnosti nuklearke starega sovjet' skega tipa, do prireditve pa ni prišlo, ker so pred' vsem zastopniki slovaš' kega partnerja EdF odklo-niti obliko hearinga in iZ) javiti, da »ne bodo stopn1 v areno, kjer se bi odvija-la naročena potrestna akcija«. Kancler Vranitzky je nato predlagal omejen0 število udeležencev hearinga (največ 200 oseb naenkrat), kar pa je bilo 6 strani slovaškega podjetja za dogradnjo nuklearke odklonjeno. V avstrijski javnosti medtem še vedno močno odmeva objava tajnega poročila o (zaskrbljujoči] varnosti slovaške nuklearke. Najpomemnejše točke poročila Državne komisije za jedrsko energij0 Slovaške so: napačen sestav betona, pomanjkljivosti pri zvarkah pri oblogi za tlačni prostor, slabo skladiščenje gradbenih elementov, pomanj" kljovosti pri transportu in montaži gradbenih deloV’ težke pomanjkljivosti pn gorilnih palicah, problemi z elektronskim vodstvenim sistemom, itd. Kot znano, hočejo dogradnjo atomskega reaktorja v Mohovcih realizirati s posojili Vzhodnoevropske banke (EBRD! katerega članica je - ce' prav z majhnim deležem - tudi Avstrija. En del investicije pa je hoče podpreti tudi Rusija. Ministrica za okolj® Rauch-Kallat je najnovej' šo napoved pozdravila in dejala, da je zdaj stvar slovaško-francoske družbe, da doseže podaljšanj6 roka. Ivan Lukan ISTRA Sporazum o dograditvi termoeleklrarne Plomin Goran Moravcek REKA - Termoelektrarne Plomin, ki leži v enem od nekoč najlepših zalivov na vzhodni obali istrskega polotoka, ne bodo zaprli, kot je veliko ljudi pričakovalo. Sklenili so namreč sporazum o nadaljevanju gradnje drugega bloka »tovarne elektrike«, Id že celo desetletje izziva burne polemike. Zeleni zahtevajo, da jo zaprejo ali preuredijo tako, da bi se »napajala« s plinom izpod dna Jadranskega morja. Toda kronično pomanjkanje elektrike in denarja na Hrvaškem je glavni razlog, da je prišlo med državo in Istro do sporazuma. V Puli sta ga podpisala istrski župan Ludano Del-bianco in direktor Hrvaškega elektrogospodarstva Damir BegoviC. V skladu s tem sporazumom bodo izdelati študijo prostorske ureditve Plominskega zaliva, pred tem pa bodo opraviti še nove ekološke raziskave. Drugi blok termoelektrarne bodo tako zgraditi, celotno moč - približno 330 megavatov - pa bodo pridobivali iz uvoženega premoga. Takšna odločitev pa pomeni tudi zanesljivo zaprtje bližnjega labinskega rudnika in začetek gradnje pristanišča, v katerem bodo lahko pristajale prekooceanske ladje, v neposredni bližini turističnih letovišč. »Za nas je pomembno, da bodo elektrarno prijateljsko sprejeti v okolju, kjer stoji. S tem projektom bomo zadovoljiti vsem ekološkim zahtevam in jamčim, da bo zrak čistejši, kot je danes v Zagrebu na Jelačičevem trgu,« skuša Damir Begovič spraviti javnost v dobro voljo. V tem ni nič čudnega, saj so doslej za izgradnjo Plomina porabiti več deset milijonov mark. Računajo, da bo moral vlagatelj vložiti še najmanj 330 milijonov mark: tak bo namreč strošek dokončanja del pri obeh blokih termoelektrarne in pri sistemu za čiščenje zraka. Koliko bo stala gradnja novega pristanišča v Plominskem zalivu in koliko denarja bo država porabila za zaprtje premogovega rudnika pri Labinu, javnosti ni znano. A nobenega dvoma ni, da bo Plomin velik investicijski zalogaj za državo, Čeprav v Zagrebu menijo, da je najdražje ostati brez elektrike. Zato vlada Nikice Valentiča, ki je pokazala zavidljivo skrb za varovanje okolja, žeti prevzeti hrvaške energetske niti, ki so bile pred letom dni pretrgane. Zelo hitro usposabljajo hidroelektrarno Pračo, ki je bila močno poškodovana v vojni, gradijo pa tudi nov sistem daljnovodov, s katerimi naj bi zmanjšati nevarnost, da bi Srbi z zasedenih območij, kot so to storiti na začetku vojne, presekati žice in »pahniti« Hrvaško v temo. Termoelektrarne pri Plominu naj bi imele naprave za odžvepljevanje zraka, toda Hrvati, ki so »nasedli« številnim ekološkim pravljicam, držijo zdaj nemara fige v žepu. Toda zaupanje v Valentiča se je kjub temu povečalo, ko se je odločil, da bo zaprl največje jadranske onesnaževalce. Koksarna v Bakru je prva nehala obratovati in jo zdaj že demontirajo. Pričakujejo, da bo podobna usoda doletela tudi največje onesnaževalce v Dalmaciji. Napovedujejo, da bodo začeti zdraviti tudi morje. Nova kanalizacija naj bi razbistrila morje pri Rovinju in Splitu, mestih, ki sta napovedati ekološki preporod. Hrvaški politiki poudarjajo, da je sreča, ker Beograd v prejšnji državi ni veliko vlagal v industrijo. Tako nima velikih onesnaževalcev zraka in vod, kakršni so v številnih mestih nekdanjih socialističnih držav. Toda pri tem se mnenje navadnih smrtnikov nekoliko razlikuje, saj ekološki črni madeži na Jadranu niso tako nedolžni. Najslabši je položaj na področju Kvamerja in Kaštelanskega zaliva, posledice pa trpijo tudi prebivalci okoliških področij. Kaj bodo obrodila prepričevanja o spravi turizma in industrije, bo kmalu jasno. Sredi lanskega leta je Hrvaška v Oslu podpisala mednarodni protokol o zmanjšanju količine žvepla v ozračju. Tako bo morala do konca stoletja zmanjšati emisijo žvepla v ozračje za približno 17 tisoč ton, torej s sedanjih 150 tisoč ton na največ 133 tisoč ton. Toda tudi to so velikanske količine strupov. Za prebivalstvo severnega Jadrana pa je slaba tolažba, da prihaja med 40 in 60 odstotki zastrupljenosti ozračja z žveplovim dioksidom iz tujih onesnaževalcev, predvsem iz Italije, Francije in Nemčije. Hkrati tudi zatrjujejo, da j6 emisija žvepla iz hrvaških virov ph celotni evropski emisiji udeležena približno 0,5-odstotno. Na srečo postaja ekologija v državi, ki se sooča z resnimi vojnimi in gospodarskimi težavami, čedalje pomembnejša. Začela se je obnova re-ške rafinerije nafte, kjer naj bi z izgradnjo novih obratov v vrednosti 66 milijonov mark odstraniti žveplo iz plinskih olj in dieselskih goriv. P° sedanjih hrvaških predpisih, ki se niso usklajeni z evropskimi zahtevami, je dovoljena količina žvepla v oi' eselskih gorivih celo en odstotek. pa bodo v dveh letih očistili naftne derivate in iz njih odstraniti žvepl°> se bo emisija žveplovega dioksida na hrvaških cestah zmanjšala za najmanj pet tisoč ton na leto. Veliko težje pa bodo očistiti jadransko obrn° Cje, saj interesi ekologije, turizma, h1 dustrije in energetike pogosto m®0 usklajeni. Torej bo ekološki evforij1' kakršna je vladala ob zaprtju koksar ne v Bakra, sledila ekološka strezni tev, kot se je to zgodilo v Plominm^ KULTURA Četrtek, 16. februarja 1995 Elegantna žgečkljivost Paola Folija v Zlatem oslu V gledališču Rossetti bo do nedelje, 19. februarja, gostovala skupina Paola Folija z odrsko priredbo Apulejevega Zlatega osla. Delo, ki velja za prvi roman v svetovni književnosti - seveda ne v današnjem pomenu besede - nosi pravzaprav naslov Metamorfoze, a zaradi njegove priljubljenosti se ga je že v antiki prijelo ime Zlati osel. Nastalo je v drugem stoletju našega štetja, ko je rimsko cesarstvo doseglo svoj najvecji prostorski razmah, vendar so njegov razcvet že načele kali nezadržnega propadanja. Med bogove iz starega rimskega Pantenona so se naselila božanstva iz Vzhoda, zlasti egipčanska boginja Izida, a tudi semitski Baal in perzijski Mitra, z množico nižjih bogov in demonov. Med množicami se je čedalje bolj širilo tudi krščanstvo. Ves ta svet je živahno opisan v Apulejevih Metamorfozah. Glavni junak je mladi Lucij, ki ga pot zanese v Tesalijo', v tisti dobi znano kot deželo magije. Tu je nastanjen v hiši skopušnega Milona, čigar žena je čarovnica. Neke noči jo skrito opazuje, kako se spremeni v ptico. Tudi sam bi rad poskusil čarovnijo, vendar mu čarovničina služkinja Fotida poda napačno mazilo in Lucij se spremeni v osla. 2e isto noč Milonovo hišo napadejo razbojniki. Poleg naropanega blaga odpeljejo tudi Lucija-osla, ki potlej zamenja veliko gospodarjev in veliko doživi, dokler z Izidino Bojana Vatovec pomočjo ne pride do sveže vrtnice, zdravila, ki ga odčara. Med Lu-cijeve prigode je Apulej nasul veliko zgodb in pripovedk vseh vrst, bodisi komičnih bodisi fantastičnih. Ta uspešni roman, ki je nato stoletja navdihoval pisatelje, denimo Boccaccia, Lafontaina, Lazarilla iz Tormesa in Gila Blasa, a tudi slikarje in kiparje, je torej predloga za novo odrsko predstavo še vedno mladega »enfant terrible« italijanskega gledališča Paola Folija. V njej se hudomušna in še vedno učinkovita Apulejeva pripovedna inventivnost harmonično zliva s Polije-vim lahkotno pikrim humorjem, v katerem nizanje drobnih paradok-sahiih ugotovitev daje sliko človeštva brez tančice tolažilnih iluzij. Paolo Poli nastopa v vlogi avtorja, Apuleja iz afriškega Madau- ra, uspešnega filozofa, govornika, odvetnika in pisca, a tudi kot glavni junak, zdaj kot moški zdaj kot ženska, v številnih prigodah, ki sestavljajo predstavo. Množico ostalih oseb iz zgodbe poosebljajo štirje mladi igralci-mimiki-plesalci Alfonso De Filippis, Paolo Portan-ti, Piero Di Rosolini in Ro s ari o Spadola, ki jim daje glas Poli sam. Pri postavitvi so sodelovali še stalni Polijevi sodelavci: Ida Om-boni za duhovito besedilo, Emanuele Luzzati za prečudovito scenografijo s premičnimi poslikanimi kulisami, Santuzza Gali za bogate pisane kostume, Gabriella Sa-ladino za lepe in izrazite maske, Jacqueline Perrotin za glasbo in Claudia Lavvrance za koreografijo. Tržaška premiera je privabila številne gledalce, ki že leta občudujejo Polijev jedki, rahlo zafrkljivi in vedno rafinirani humor, z namigi, ki bi se pri kom drugem že prelevili v prostaškost, pri njem pa ostajajo vedno v meji elegantne Zgečkljivosti. Zanje je na koncu predstave nas trosil še nekaj iskrivih drobcev komičnosti: parodi-stično deklamacijo osladne pesmi o mami italijanskega pesnika An-giola Silvia Novara, Saviniovo zmitizirajočo verzijo zgodbe o Psihi in Amorju, ki ima pomemben delež v Apulejevem delu, a seveda ni mogla najti mesta v Polijevi priredbi, in popevčico o starorimskih »bigah« iz italijanskega povojnega varieteja. Roberto Gatto o svoji zadnji plošči L’avventura Med ljubitelji jazza je Roberto Gatto (na sliki) znano ime. Najboljši italijanski bobnar zadnjih desetih let je v svoji dvajsetletni karieri sodeloval z vsemi znanimi svetovnimi jazz-mani, posnel pa je tudi nekaj plošč. Zadnja je že nekaj tednov naprodaj, imenuje pa se L’avventura. Roberto Gatto je za snemanje zanj nenavadne plošče zbral nekaj mladih talentiranih glasbenikov, kot so pevec Pietro Brega, kitarist Battista Lena, harmonikar Danilo Rea, basist Enzo Pietropaoli, klarinetist Gabriele Mi-rabassi in Ramberto Ciammarughi s harmonijem. Rezultat je plošča, ki je precej bliže glasbi fusion kot čistemu jazzu. Gattu je uspela sinteza med ritmiko in melodijo, plošča pa se predstavlja kot celovito delo, v kateri se vsako glasbilo prestavlja homogeno. Roberta Gatta smo pred nekaj dnevi srečali v Milanu, z novinarko Marino Lanza pa je posebej za naš dnevnik govoril o svojem zadnjem delu. »Sovražim tiste, ki igrajo bobne. Bobnarji so nori, preveč so vezani na tehniko, mislim da je to že mimo. Pa brez zamere za moje kolege: imam se za glasbenika, ki igra na bobne. Ljubim raziskavo, razvoj, všeč mi je pisati glasbo. Vesel sem vseh nagrad, ki sem jih z leti dobil, vendar ni to vse. Vezan sem na tradicijo in se nanjo tudi vračam. Pozmam pa veliko ljudi, ki gradijo na glasbenih strukturah, ne da bi dodobra poznali inštrument. Jaz sem vzljubil bobne, rad pa uporabljam vse, kar je lahko tolkalo: pepelnik, škatla vzigalnic ali sladic, skratka vse, kar lahko da zanimiv zvok, kar ustvarja neko vzdušje.« Vsekakor pa si v tem albumu zapostavil te svoje odlike. »To je bila tvegana izbira. Lahko bi nadaljeval po ustaljeni poti, a sem raje iskal primerne zvoke. Seveda pa je prisotna tudi tehnika, brez katere bi tudi novi zvoki ostali v ozadju«. Velika novost plošče L’avventura je prisotnost dveh petih skladb. »Zaslugo lahko mirno pripišemo Pietru Bragi. Slišal sem ga na neki zasebni radijski postaji in sem ga takoj poiskal. Ge bi ga ne bil slišal, ne bi bil nikoli napisal teh dveh skladb. To niso navadne pesmi, gre za ljudsko izročilo morje zemlje, za folklorni skladbi iz Lacija. Prva je tradicionalna pesem, druga pa ima zanimivo besedilo in je nenavadna pesem, s posebno strukturo. V album sem jih vključil potem, ko smo vse ostale skladbe že posneli in je bila plošča že pripravljena.« Med najbolj zanimivimi skladbami je Amarcord, ki si jo posvetil Felliniju. V svoji karieri si večkrat sodeloval s filmom? »Prav imaš. Najprej sem mislil, da bo ta plošča poklon kinematografiji, glasbi filmov od prvih petdesetih do sedemdesetih let, poklon Rustichelliju, Tro-vaioliju, Marriconeju. Precej sem vezan na tisto obdobje, na Fellinija in Antonionija. Skladba Amarcord je postala poklon velikemu režiserju kasneje, saj je bil Fellini junija 1993. leta, ko sem to pesem napisal, še živ in zdrav. V svoji karieri pa sem večkrat tudi sodeloval s filmom. Napisal sem glasbeno kuliso za različne filme, npr. za Nudo di donna (z Manfredijem), sodeloval pa sem tudi z Archibugijevo. Moje življenje je tesno povezano s filmom in tudi zadnja plošča se večkrat nanaša na to temo.« Si zadovoljen s tem albumom? »Veš, ko zaključim snemanje plošče sem je ponavadi naveličan, za nekaj časa je sploh ne poslušam več, album L’avventura pa sem poslušal že nekaj dni potem, ko smo zapustili snemalni studio...« Aleš VValtritsch DAN SLOVENSKE KULTURE Prireditev v Ilirski Bistrici v znamenju slovenske ustvarjalnosti v Italiji V petek, 10. t.m., so v galeriji Doma ”Na Vidmu” v Ilirski Bistrici, prejšnjem Domu JLA, odprli razstavo tržiške slikarke Patrizie Devide, ki se je tamkajšnjim ljubiteljem lepih umetnosti predstavila s kakimi 25 deli pretežno velikega formata. V odsotnosti najavljenega goriškega umetnostnega kritika Milka Renerja, je umetnico iz zamejstva predstavil domači slikar Franc Dolgan z branjem besedila, ki ga je za priložnostno razstavno zgibanko napisal Milko Rener. Ker Renerjevo kritično predstavitev umetniške usmeritve Patrizie Devide objavljamo posebej skoraj v celoti, naj tu iz zgibanke povzamemo le, da se je slikarstva najprej učila pri prof. Avgustu Černigoju in nato leta 1982 diplomirala na grafičnem oddelku ljubljanske Akademije za likovno umetnost, še prej pa je na filozofski fakulteti tržaške univerze diplomirala iz italijanske književnosti. Dela in živi v Tržiču sicer pa poučuje italijanski jezik na slovenski srednji šoli ”F. Levstik” na Proseku. Umetnica, rojena v Tržiču, je namreč iz mešanega italijansko-slovenskega zakona. Otvoritveno slovesnost je s svojo prisotnostjo obogatil Tržaški oktet (na sliki s slikarko).V prenovljeni zasedbi (pred slabim mesecem dni se mu je pridružil baritonist Dario Milič iz Nabrežine) se je tokrat prvič predstavil v javnosti z nekaj priložnostnimi pesmimi in pokazal, da je pod vodstvom mojstra Danila Čadeža, z intenzivnim delom v kratkem času dosegel že lepo zvočnost in tudi siceršnjo ubranost, ki kaže, da je najboljši poti k potrjevanju ugleda, ki ga je užival v svojih »zlatih« časih. Zdaj pripravlja nov, v bistvu popolnoma nov program za pomembne nastope, ki ga čakajo na jesen, ko bo slavil 25-letnico nastanka, priložnostni nastopi pa mu služijo za preizkušnje dosežene stopnje zlito-sti in izvajalske zanesljivosti pred občinstvom. Pred številnimi poslušalci je Tržaški oktet po uvodni Zdravljici (Vrabčevi) na čast Prazniku slovenske kulture in po predstavitvi umetnice Patrizie Devide, zapel še štiri bisere iz slovenske umetne zborovske zakladnice: Planinsko rožo, Vačerni Ave, Sam in Bela breza. Zazvenele so intonančno čisto, glasovno dovolj sproščeno in s poudarjenim interpretativnim iskanjem, ki je prišlo do lepe veljave zlasti pri obeh na novo naštudiranih Sam in Bela breza. Dolgi aplavz je zgovorno potrdil, da je oktetov nastop poslušalce povsem zadovoljil. Čustveno doživljanje barvne pojavnosti Patrizie Devide Akademska slikarka Patrizia Devide iz Tržiča se je po dvoletnem premoru ponovno predstavila v javnosti, tokrat s samostojno razstavo v galeriji Na Vidmu v Ilirski Bistrici. Patrizia Devide je diplomirala na ljubljanski akademiji, in sicer na grafičnem oddelku, je pa že na samem začetku svojega ustvarjanja grafiko opustila in se povsem posvetila slikanju: v prvi fazi je prevladal pastel, zatem pa olje. Preusmeritev iz grafičnega v "klasično” pojmovano barvno področje slikanja gre verjetno pripisati nagovoru njenega mentorja Avgusta Černigoja, ki je imel kot pedagog med drugim tudi to izredno lastnost, da je znal svoje učence uvajati v vsakršno likovno zvrst kot povsem suvereno govorico. Devide se je torej usmerila v čisto barvno izražanje, tako, ki odklanja vsakršen risarski namig, vsakršno definicijo forme. Na razstavi se pastelne stvaritve nanašajo na zadnjo fazo njenega snovanja, ko je že možno razbrati razvoj njene abstrakcij-ske težnje v svojsko barvno ozračje, ki ga lahko občutimo bodisi kot čisto fizično barvnost bodisi kot njeno sublimacijo, v vsebinskem pogledu pa kot popolno lirično sozvočje v elegantni žametni intonaciji. Vse drugačna pa sta pristop in izrazno hotenje pri izbiri oljne tehnike. 2e s tem, da se je tu slikarka odločila za mnogo obsežnejša polja, se je znašla pred vprašanjem iskanja novih ravnotežij in uglašenosti. Ne gre torej za "prevajanje” pastela v olje, pač pa za drugačna izhodišča in izrazne prijeme, ki v dosedanjem snovanju kažejo, da so šele na razvojni poti, vsekakor pa jasno održajo odnos slikarke do slikanja, in sicer kot nekaj povsem iracionalnega, nagonskega in sproščujočega in kar ima svoje prapočelo v domišljiji. Zato se Devide nikakor ne misli v barvnem razponu "disciplinirati” na račun ponazoritve izpovedovanja lastne vsebine. V bistvu nas razstava nazorno seznanja z razvojno potjo umetnice in sicer z njenim snovanjem v pastelu kot zaključni fazi njene sporočilnosti v teh tehniki ter s sedanjim trenutkom njenega snovanja v olju, ki daje gledalcu občutek, da je še v prvem ustvarjalnem zanosu in v predhodnem iskanju. Temperamentno pa je Devide že tu nakazala solidne temelje svoje usmeritve, ki so jasno razvidni prav v njenem prvinskem izraznem hotenju. Vsa njena dosedanja ustvarjalnost potrjuje, da je figuralna smer v slikarstvu sploh ni nikoli zanimala, prav tako ne tradicionalna pravila perspektive. Gradnja njene slike raste izključno z barvnim sredstvom kot nekaj organskega v neomejenem prostoru, podrejenega prvinski emocionalnosti, se pravi čustvenemu doživljanju barvne pojavnosti. Iz predstavitve Milka Renerja NA KRATKO LITERATURA / 90-LETN1CA AKADEMIKA BRATKA KREFTA V Kabinetu prof. Sedmaka nocoj Tone Partljič MARIBOR - Do konca junija bodo vsak četrtek na Malem odru SNG Maribor pogovori pod skupnim imenom Kabinet prof. Sedmaka. Njihov organkator je Drama SNG Maribor, ' vodi pa jih srednješolski profesor slovenščine Bojan Sedmak. Prvi gost je bil prejšnji četrtek Radko PoliC-Rac, nocoj bo pogovor s Tonetom Partljičem, prihodnji četrtek pa z Markom Brecljem. Bojan Sedmak je vodil že v minulem letu petnajst pogovorov za Kulturni forum Maribor, predvsem v Univerzitetni knjižnici. Privlačnost tovrstnih pogovorov je zaznal Tomaž Pandur in jih ponudil v organizacijo gledališču, pri čemer si goste izbira sam Bojan Sedmak. »Podobnih pogovorov je v Sloveniji vedno več. Menim, da so se občinstvu priljubili zavoljo neposredne komunikacije iz oči v oči. Pri tem ni mogoča kakšna manipulacija, kot denimo pri te- j levizijski montaži pogovorov,« je povedal Bojan Sedmak. Namen teh pogovorov ni, da bi bili promocija za gledališčnike, ampak so namenjeni ljudem z vseh področij javnega j življenja - arhitekture, glasbe, slikarstva in politike. (J. S.) Uspeh slovenskih likovnikov VALLOIRE - V francoskem mestecu v Savojskih Alpah je med 23. in 27. januarjem potekalo tradicionalno mednarodno tekmovanje v izdelavi snežnih skulptur, ki se ga je po dveh letih premora spet udeležila slovenska ekipa. Projekta so se udeležili kipar Bojan Stokelj, slikar Aleksij Kobal in študentka medicine in plesalka izraznega plesa Saša Stapar-ski. Ekipa je v nekoliko spremenjeni zasedbi doslej sodelovala že štirikrat. Pred tremi leti, ko je izdelava skulptur sovpadla z ZOI v Albertvillu, so dosegli tretje mesto, letos pa so med 22 ekipami iz vsega sveta dosegli celo dve drugi mesti. Naslov slovenske skulpture je Bela alpska deklica - slovenska matica. Iz kocke strjenega snega dimenzij 4x4x4 metre (kot so jo dodelili vsem ekipam) je morala ekipa v treh dneh izdelati skulpturo. Slovenski kip je predstavljal ogromno pol žensko pol otroško glavo (povzeto po Barbie) z avbo z narodnimi motivi. Projekt bodo s foto in video dokumentacijo predstavih na razstavi tudi doma, za otvoritev razstave pa načrtujejo tudi performance. (V. B., V. U.) v vsaki slovenski družini LJUBLJANA - Bratko Kreft, pisatelj, dramatik, dramaturg, režiser in esejist je te dni (11. februarja) dopolnil devetdeset let, ki so bila izjemno plodna in ustvarjalna. Študiral je slavistiko na Dunaju in v Ljubljani ter doktoriral 1. 1939 iz teze: Shakespearov vpliv na razvoj Puškinovega dramatskega nazora. Med študijem in tudi pozneje se je zaradi študija dramatike veliko zadrževal v Parizu in Pragi. V sezoni 1930/31 je dobil mesto režiserja pri SNG v Ljubljani, vendar je bil že istega leta za nekaj časa odpuščen zaradi komunističnega nazora. Svoje delo je posvetil književnosti, dramatiki, esejistiki, kritiki, polemiki, ruski književnosti novejšega časa, za kar je tudi prevzel po vojni profesuro na ljubljanski Univerzi. Obračun dela, ki zajema domala vse naše stoletje, sega s prvimi objavami v dvajseta leta in ostaja živo do devetdesetih, trdo težišče pa ima v drugem deceniju po svetovni vojni. V začetkih svojega stika z gledališčem je nastopal tudi kot igralec, potem pa je vse svoje moči posvetil dramaturgiji in režiji. V obdobju med obe- ma vojnama in po osvoboditvi je izoblikoval nekaj najboljših uprizoritev del iz klasičnega in sodobnega repertoarja. Pomembnejše režije, s katerimi je bistveno vplival na raven in značaj gledališke kulture na Slovenskem so: Romeo in Julija, Hamlet, Henrik IV., Revizor, Gozd, dela iz moderne svetovne dramatike (Sveta Ivana, Galsworthyjeva Družba in Družinski oče, Strast pod bresti, Siromakovo jagnje), iz sovjetske (Bulgakov, Moliere; Ratajev, Milijon težav) in iz slovanske dramatike (Nušič, Langer). Drugo področje Kreftovega udejstvovanja je leposlovje. Napisal je avtobiografski roman Človek mrtvaških lobanj, socialno angažirano delo Povesti iz nekdanjih dni, Kalvarija za vasjo in druge povesti iz Prlekije, Proti vetru za vihar... Napisal je tudi nepregledno množico člankov, posvečenih vprašanjem slovenske in svetovne dramatike, slovstva, režije, gledališča, zgodovine dramaturgije... Le majhen del tega je doživelo knjižno izdajo: Gledališče in francoska revolucija (1939), Poslanstvo slovenskega gledališča (1960) in Portreti (1956). Nad režiserskim, publicističnim in znanstvenim delom pa vsekakor stoji njegova izvirna dramatika, ki ga postavlja na prvenstveno mesto na slovenskih odrih. Kot historični materialist si je izbiral predvsem teme iz slovenske zgodovine od 15. do 18. st., pri čemer so ga bolj kot individualne usode zanimale razmerja in trenja med družbenimi razredi. V Celjskih grofih je fevdalce inter- FILM / 45. MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL V BERLINU Beriinale brez blišča in zvezd BERLIN - Največje razočaranje je te dni je na Berli-nalu povzročila novica, da Roberta Redforda, čigar zadnji film Kviz so včeraj na festivalu predvajali izven konkurence, ne bo v Berlin. Zadržan zaradi priprav na snemanje svojega nove filma Up close and personal z Michelle Pfeiffer, je namreč napovedano udeležbo na projekciji odpovedal. To je bil vsekakor udarec za festival, ki mu že nekaj let manjka prav blišča, pa čeprav so na programu številni ameriški filmi, letos z zvezdami kot so Paul Nevvman, Bruce VVillis in Madonna. Toda v krvi in mesu jih je bolj malo. V torek sta atrakcij žejne fotografe potolažila Julie Delpy (pri nas smo jo videli v Popotniku Vb Iker j a Schlandorfa) in Ethan Hawke (Društvo mrtvih pesnikov), ki sta v Berlin prišla ob projekciji filma v tekmovalnem delu programa Pred zoro (Before Sumise), v katerem igrata glavni vlogi. Ena redkih zvezd, ki je obiskala Berlin je bil Harvey Keitel (Klavir, Sund), jutris pa pričakujejo tudi Alaina Delona, ki mu bodo v Zoo-Palastu podelili zlatega medveda za življenjsko delo. Kljub temu pa so obiskovalci festivala zvesti in množično obiskujejo projekcije. V tekmovalnem delu programa so v ponedeljek predvajali dva filma, ki sta kljub različnemu izvoru obravnavala vsak na svoj način boleče spomine na zgodovino pred petdesetimi leti. Nemec Herbert Ac- htembusch v filmu Hades preko zgodbe o edinem preživelem v neki judovski družini po 2. svetovni vojni, ki je svojevrsten kolaž o absurdu in propadu, eden najpomembnejših korejskih režiserjev Im Kwon-Taek pa v filmu Gore Taebaeka govori o manj znanem poglavju iz zgodovine Južne Koreje konec o festivalu travestitov imenovanem VVigstock, ki poteka v začetku septembra v newyorškem East Villa-geu. V filmu se zvrstijo znani (RuPaul, Dee-Lite) in neznani travestiti vseh ras. Režiser je priznal, da ga je k snemanju vzpodbudil uspeh avstralskega filma Priscila: Kraljica puščave. V torek so v tekmovalnem delu programa predvajali tri filme. Ameriški Pred zoro Richarda Linklaterja o poletni romanci na Dunaju, nemški Transatlantis Christiana VVagnerja o mističnem iskanju Atlantide, ki mu je Prizor iz Kviza Roberta Redforda, zvezde, ki je razočaral Berlin 40-ih let, ki tvori hkrati uspelo na projekciji dodo- zgodovinsko fresko, kroniko vasi pod to goro in njene običaje ter družinsko sago. Isti dan pa je v Panorami vzbudil pozornost povsem drugačen film -dokumentaren VVigstock: The Movie - Banyja Shilsa bra izprazniti dvorano. Tretji pa je bil mehiški film Čudežni prehod Jor-geja Fonsa, ki ga je posnel po romanu nobelovega nagrajenca, egiptovskega pisatelja NaguiSa Mahfouza. (AFP, Reuter, V. R.) pretiral kot nazadnjaški razred v primerjavi z meščanskim. Satirična komedija Kreature prikazuje moralno pokvarjenost ljubljanskih meščanskih prvakov v začetku 1. svetovne vojne. Velika puntarija je dramska kronika o kmečkem uporu pod vodstvom Matije Gubca, komedija Kranjski komedijanti pa prikazuje pripravljanje uprizoritve prve slovenske posvetne drame Zupanova Micka. Po vojni sta nastali še drama Balada o poročniku in Marjutki in V ječi življenja, ki obravnava zadnje dneve Franceta Prešerna. Kre- ftove stvaritve so še številne, ravno tako tudi nagrade in mednarodna priznanja, ki jih je za svoje delo prejel. Nedvomno je njegov prispevek k razvoju gledališke umetnosti za slovenski narod zelo dragocen. Med dramskimi načrti, ki so ostali neizpeljani, je vesela igra o študentovskih vragolijah, v kateri naj bi spletel dogodke okrog prve slovenske gledališke improvizacije sedemnajstega stoletja, ki bi utegnila biti pendant Kreftovi najpopularnejši »jegri« njegovim Krajnskim komedijantom. Andreja Paljevec Najbolje prodajane mladinske in otroške knjige (od 18. januarja do 15. februarja) Izbor najbolje prodajanih mladinskih in otroških knjig je bil v izbranih slovenskih knjigarnah v preteklem mesecu zelo raznovrsten. V koprski knjigarni Libris so prodali največ Mehurčkov Otona Zupančiča, pa tudi sicer na njihovi lestvici prednjačijo dela slovenskih avtorjev. V ljubljanski Plečnikovi knjigami je na prvem mestu zbirka najlepših slikanic Sedem na mah. Žametni zajček Margery VVillians je trenutno najbolj priljubljen v mariborski knjigami založbe Obzorja. Knjigama Libris, Prešernov trg 9, Koper 1. Oton Zupančič: Mehurčki, MK, 1995 2. Helmeja Heineja: Prijatelji, Epta, 1995 3. Vitan Mal: Hitro hitreje, Prešernova družba, 1994 4. Ivanka Mestnik: Izlet na modri planet, Pedagoška obzorja, 1995 5. Marija Volčič: Klobučki, Didakta, 1994 DZS - Plečnikova knjigama in papirnica, Šubičeva 1, Ljubljana 1. Sedem na mah - Najlepše slikanice, Epta, 1994 2. Magično oko - Trodimenzionalnepodobe Toma Bacceia, Obzorja, 1994 3. Beatrbc Potter: Peter Zajec, hišica postavi se, MK, 1994 4. Slikovni slovar rastlin, MK, 1995 5. Florence Verilhac: Tisoč naravnih bivališč. Tehniška založba Slovenije, 1994 Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor 1. Margery VVillians: Zametni zajček, DZS, 1994 2. Lohmann Eisenreich: Narava in letni časi, DZS, 1995 3. Svetlana Makarovič: Veveriček posebne sorte, Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, 1994 4. Slavica Remškar in Marjan Manček: Dežela črk, MK, 1994 5. Michel Cuisin: V gozdovih in po drevju, MK, 1995 Knjigama Karantanija, Gornji trg 26, Ljubljana 1. Luivvs Carroll: Alične prigode v Čudežni deželi, Devin, 1994 2. Fran Milčinski: Butalci, Karantanija, 1992 3. Ezopove basni, MK, 1994 4. Andrej Rozman: Ribanice za pred gospodiče, DZS, 1993 5. G. T. Rotman: Poredni Bobi, Maya, 1991 Pripravila Tanja Fajon IZ TUJIH GLEDALIŠČ Premiere Nemška gledališča so v januarju na novo uprizorila eno izmed del El-se LaskerSchiiler. V Berliner Ensemble je v režiji Fritza Marquardta nastal Ibsonov Mali Evolf, v hamburškem Thalia Theater v režiji Jiirgena Filmma Cehov Striček Vanja, v Mii-nchnu pa je režiser Christian Stiickl uprizoril Strindbergov Smrtni ples. Med krstnimi uprizoritvami velja med drugim omeniti Geno-vevo Petra Hacksa, Mesec v Dachauu Vladimirja Sorokina, adaptacijo Ceste Fderica Fellinija, Salamander VVolfa Christiana Schroderja, lačna srca Michaela VVildenhaina, Trobente smrti Einarja Schleefa, Senčnico Tankreda Dorsta. Nemško praizvedbo je doživela Bondova Moška druščina, Perestrioka, drugi del Angelov v Ameriki Tonyja Kushnerja, Dialog v D-dum Javiera To-mea. Med nove uprizoritve sodita tudi dramski deti Helmuta Kraus-serja (Lederfresse) v Nurbergu in Elfriede Je-linek (Rastatte -oder Sie machens alle) v Hamburgu. Brookova skrivnost Pri frankfurtski založbi S. Fischer so v zbirki Misli o igralstvu in gledališču natisnili delo znanega angleškega gledališkega režiserja in očeta modernega evropskega gledališča Petra Brooka. Brookova knjiga z naslovom Odprta skrivnost je nastala v prevodu Franka Heiber-ta. Na 176 straneh se lahko za ceno 32 DEM spustite v svet briljantnih idej, ki pretresajo večna vprašanja o tem, kaj je gledališče, kako nastane gledališko dejanje in drugo. Tri predstave V gledališču Theatre de la Minoterie v Marseillu so se na začetku tega meseca predstavile tri ustvarjalke. Caroline Delaporte, ki od leta 1989 v svoje ulične, cirkuške, gledališke in ka-barejske predstave vpleta žonglerske in klovnovske elemente, je predstavila delo Bernard, v kitu. Sophie Lessard, ki je svojo plesno izobrazbo dobila v New Yorku, živi od leta 1969 v Parizu. Tu pleše za Petra Gossa, Jana Ga-udina, Paca Dedna in Charlesa Cre-Angea. Poleglega da poučuje, deluje v skupini Petra Gossa, svoje znanje pa prenaša tuni v skupinah Angelina Preljocaja in Dominique Bagouet. Njen prvi solo, s katerim se je predstavila v Marseillu, Betvveen now and may be, je nastal leta 1992. V njem se zastavlja vprašanje o tem, kaj je plesalčeva sedanjost, če so njegove sledi samo v spominih gledalcev. Tretja ustvarjalka, Vera Mantero, Prihaja iz Lizbone in je °d leta 1987 podpisala Ze deset koreografij. Tokrat je nastopila s svojo osmo kreacijo z naslovom Morda bi lahko najprej plesala, šele potem pa mislila, ki jo je Pred štirimi leti predstavila na belgijskem Klapstuck festivalu. (S. D.) GLEDALIŠČE / RECENZIJA PREDSTAVE ZRCALJENJA LJUBLJANA - V koprodukciji Plesnega teatra Ljubljana in Cankarjevega doma, je bila v nedeljo (5. februarja) premiera nove predstave z naslovom Zrcaljenja. V koreografiji Sinje Ožbolt so nastopili plesalci Fredi Fontanot, Dominika Kacin, Sanja Ne-Skovič, Andreja Obreza, Petra Pikalo in Igor Svi-derski. Scenografija je delo Alena Ožbolta, glasbo je napisal Mario Marolt, luč je oblikoval Mario Miklič, S.O.S. pa je prispeval zamisel za kostume. Predstava Zrcaljenja bo v tem mesecu na ogled Se nocoj in jutri ob 20. uri. Ko sem zasledila prve napovedi za predstavo Zrcaljenja, sem se nekoliko pomudila ob kratkem spremnem besedilu, ki so ga ponudili v branje. V njem je bilo govora o tem, da se »v svetu shizofrenije in narcisizma neprestano srečujemo sami s seboj«. Občutek identitete se »povezuje z egom...« Ce je telo »prvi svet« in »iz njega izhaja izkušnja«, ga v umetniški kreaciji najnatančneje lahko zastopa prav ples. Ples se dogaja takrat, ko govorjena beseda izgubi svojo zvočnost, ko podobe o sebi in svetu ne moremo več misliti in je razlagati, mar- več jo lahko samo občutimo. In v tem smislu ples, kakor so ga začrtali ustvarjalci predstave, »ni ‘zgolj1 tekst o telesu, tekst iz telesa, temveč je kar tekst telesa«. Tu pa se lahko kaj kmalu ujamemo v past. Ce k plesno-gle-d a 1 i š k i stvaritvi pristopimo hkrati z razumom (ki se zagovarja in opravičuje z ne-priza-detostjo) in čutili (ki jim miselne pred-stave in pred-sodki ovirajo dostop do izvorne občutljivosti), se lahko zgodi, da zaradi naučenega ocenjevanja ne dojamemo, kaj pravzaprav to, kar gledamo, je. Zrcaljenja gradijo na telesu kot vsečutečemu organu. Določena razlika pa vendarle obstaja. Tu telo v performati- vnem smislu izgublja pomen sredstva, preko katerega se komunicira neka druga vsebina. Ko-reografirana telesa se v gibanju raznovrstnih konstrukcij fizično preobražajo. Iz zamrznjenih, mirujočih stanj se z dodajanjem gibalne substance pretakajo v višja vrelišča. Pomembno pri zaznavanju tega je, da iz navideznosti telesnega procesa, kjer marsikomu zaradi identifikacijskega primanjkljaja lahko poide zanimanje, obstaja drugačno branje. Telo ne govori tako, kot bi pričakovali, v njem ni psihološke (egoistične) dramatičnosti, telo pač in zgolj odseva samo svojo telesnost. V tem primeru se k uživanju nagnjena glasbena spremljava nagiba v prid pričakovanjem, mini- malne svetlobne spremembe, ki v odrsko dogajanje le malo posegajo, pa nevsiljivo kažejo, da je vse skupaj samo igra odsevov. Z dodatnimi odrskimi znaki se sporočilnost predstave simbolno konkretizira. Brez protetičnih pripomočkov (investicije ega, čevlji, s katerimi se dotikamo sveta in njegovi vtisi, bele sledi, črke, ki opisujejo stvarnost), se izkaže golo stvarjenje, ki šele z našo razlago dobi tak ali drugačen pomen. Zrcaljenja prinašajo intenzivno telesno početje, v katerem se »bolečina jaza« ne zatika. Zato je predstava sproščeno intenzivna. Trik o čarobni prevzetosti pa bo treba še odkriti. Sonja Dular VABILO NA RAZSTAVE Dimitar Malidanov Grafike. Jakopičeva galerija. Ljubljana, Slovenska 9A. Na ogled so grafike, nastale med letoma 1985 in 1994. Postavitev: Dimitar Malidanov, tekst kataloga (200 SIT): Jadranka Sumi. Odprto do 28. februarja (od torka do sobote med 10. in 14. uro ter med 15. in 18. uro, nedelja med 10. in 13. uro). Vstopnina: 100 / 50 SIT. V Jakopičevi galeriji se s 30 grafičnimi listi večjih formatov predstavlja znani makedonski umetnik Dimitar Malidanov. Avtor, sicer profesor na oddelku za grafiko Fakultete likovnih umetnosti v Skopju, je na ljubljanski akademiji diplomiral leta 1972 pri prof. Gabrijelu Stupici, nakar je na isti ustanovi pri prof. Pogačniku zaključil še grafično specialko. Studijsko se je izpopolnjeval na E. N. S. Beaux Arts v Parizu. Doslej je med dragim samostojno razstavljal v Skopju, Beogradu, Parizu, New Yorku, Mariboru in Ljubljani - til nazadnje leta 1976. V Sloveniji je sicer pogosto; lani je sodeloval na mednarodni likovni delavnici Slovenija, odprta za umetnost. Njegova tokratna razstava, ki je tudi prodajna, prinaša grafične liste, ki so predvsem iz zadnjih let in na katerih je v tehniki suhe igle, ki jo včasih kombinira z mezzatinto in bakrorezom, skozi detalje iz narave, kot so semena, popki, kaljenje, trava, mah, suho cvetje in korenine, doživel nasprotja med življenjem in smrtjo, rojstvom in razpadom. (V.U.) Barbara Jakše Podobe prostorov nekega kraja. Mala galerija Cankarjevega doma. Ljubljana, Prešernova 10. Na ogled so barvne fotografije. Postavitev: Barbara Jakše, kataloga ni. Odprto do 5. marca (od ponedeljka do sobote med 10. in 14. uro ter med 16. in 20. uro, nedelja med 10. in 14. uro). Prost vstop. V Mali galeriji Cankarjevega doma, katere program je usmerjen predvsem k fotografskim predstavitvam, se z razstavo Podobe prostorov nekega kraja predstavlja znana slovenska fotografinja mlade generacije Barbara Jakše. Avtorica, ki živi in ustvarja v Velenju, je z razstavami pričela leta 1988 in se je doslej predstavila že na številnih razstavah doma in na tujem, njene fotografije pa so bile vključene tako v pomembne zbirke (na primer v zbirko pariške Bibliotheque nationale) kot objavljene v pomembnih fotografsko-likovnih revijah. Več uspešnih projektov je uresničila skupaj s fotografom Stanetom Jeršičem (publikacije Iluzija besed, 1990, Glasovi, 1991 in Slike iz življenja, 1991). Za svojo tokratno razstavo je pripravila izbor 25 barvnih fotografij velikih formatov (od 50 x 60 do 70 x 100 cm), ki jih je posnela v svojem Velenju in okolici, in na katerih je poiskala odgovor na vprašanje, kje iskati podobo. Avtorica odgovarja: »Tam, kjer je prostor. Morda pa je zame vse to iluzija Prostorov nekega kraja.« (V.U.) PREGLED Deseti viški likovni salon in razstavi tapiserij Ta teden je prinesel v naša likovna razstavišča, predvsem manjša, precej novih razstavnih projektov. V torek so v Knjižnici Šiška odprli razstavo slik Irene Polanec. Istega dne so v Razstavnem salonu Rotovž odprti razstavo tapiserij Ine E. Conradi, naslovljeno Japonski miti. Včeraj so v osnovni šoli Vič v Ljubljani odprti razstavo 10. Viški likovni salon, na kateri sodeluje 35 znanih in uveljavljenih slovenskih likovnih umetnikov. Prav tako včeraj so v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor odprti fotografsko razstavo Zmaga Jeraja Portreti kolegov. Nocoj hodo v Galeriji Murska Sobota ob 18. uri odprti razstavo tapiserij Marike Danč Roth, v Galeriji ARS v Ljubljani pa bodo prav tako nocoj ob 18. uri odprti razstavo slikarja Branka Simčiča. Jutri bodo v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki ob 19. uri odprti razstavo grafika Aleša Sedmaka. Prav tako jutri bodo v Konex Clubu v Ljubljani ob 19. uri odprli razstavo Dore Plestenjak in Domna Slane. Istega dne bodo ob 19.30 uri v Galeriji Ceneta Stuparja v Črnučah odprti še razstavo fotografij Eda Marušiča na temo beneških mask. Prav tako v petek bodo v Kulturnem domu v Mengšu ob 19. uri odprli razstavo fotografij Mateja Rupla. (V.U.) ________ČEČENIJA_______ »Deli in vladaj« po insko Zavojevalci iz Moskve bi radi izkoristili čečensko delitev na klane NAZRAN - Dejstvo, da CeCenci živijo v klanih, so ruske oblasti nemudoma skušale obrniti v svojo korist. Pristojnosti v republiki so med klane razdelili tako, da bi se med njimi moral vneti boj za oblast. Nekateri pa že upravičeno dvomijo v uspeh te stare metode »deli in vladaj«. »Rusi igrajo na karto klanov, vendar ne poznajo pravil igre. Zato bodo razmere zapletli še bolj, kot so jih do zdaj,« pravi čečenski zgodovinar Basir Cakajev. Ze od odcepitve leta 1991 Moskva izkorišča zapleteno mrežo medklan-skih odnosov, da bi zaustavila Dudajeva. Podpirajo voditelje iz močnega klana Terkh-hu, iz katerega je izšlo veliko nekdanjih komunističnih veljakov. Trenutna ruska favorita sta Umar Avturkanov in Doku Zavga-jev, ki je bil predsednik te republike že v Sovjetski zvezi in je zdaj elan Jelcinove predsedniške ekipe. Bogataši iz klana Terkh-hu, ki je eden od tri-destih v Čečeniji, prezirajo Dudajeva. »V vsaki civilizirani državi mora biti predsednik bogat. Potem lahko pomaga revnejšim,« pravi eden od njih. Moskovska promocija klana Terkh-hu je sčasoma postajala nasilna. Ko se je nekdanja sovjetska vojska umaknila iz Čečenije, je za seboj pustila dovolj orožja, da bi se klani lahko spopadli med seboj. Ker pa v tej republiki Se danes vlada krvno maščevanje, so CeCenci pri uporabi orožja previdni. Tako je Avturkanov le obrnil hrbet Dudajevu in se leta 1993 formalno odcepil od njegove vlade. Ko so Rusi videli, da z boji ne bo nic, so začeli obo-roževati NadtereCnijsko opozicijo. Pri tem so pošiljali tudi svoje tanke in vo- znike iz elitnih ruskih enot, ki so izvedli napad na Grozni 26. novembra. Tudi ta strategija je šla po zlu, ko so Dudaj eve sile odbile napad in zajele več kot dvajset nasprotnikovih vojakov. Rusiji ni ostalo drugega, kot da je poslala svojo vojsko v Čečenijo in pregnala Dudajeva iz Groznega. Zdaj je prišel čas za Av-turkanova, enega od treh elanov kvizlinške vlade, ki jo Rusija želi ustoličiti v predsedniški palači. Toda navadni ljudje iz Nadtere-čnija so zgroženi nad rusko zasedbo in strahotami, ki so jih videli v Groznem. Klansko pripadnost je zamenjalo sovraštvo do Rusov. Avturkanova so razglasili za izdajalca, komunista in nepridiprava. Vanora Bennett / Reuter SVET Mati je našla svojega sina vojaka (Telefoto: AP) Inguši se bojijo, da jih čaka čečenska usoda NAZARAN - Po dvomesečnem ruskem obstreljevanju Čečenije, sosednjo Ingušijo preveva strah pred podobno usodo. Ruski propagandni stroj je ocenil, da je Čečenija že na kolenih, zato je svojo gonjo usmeril proti njeni zahodni sosedi. Pri tem je najglasnejši Sergej Sakraj, nekdanji ruski minister za narodnosti in sedanji namestnik predsednika vlade. Prejšnji teden je večkrat omenil, da se čečenski separatistični predsednik Dudajev in večina njegovih borcev skriva v InguSiji. Nakazal je možnost, da bi se ti dve republiki združili kot v Času Sovjetske zveze. »Moskva se sklicuje na oporišča, ki naj bi jih Cečenci ustanavljali tu, kar pa je nesmisel,« zatrjuje Sergej Sirotkin, ruski varuh človekovih pravic v Ingušiji. »Očitno je le, da si želi tudi to republiko vplesti v spopade.« Inguši so že od začetka nasprotovali vojaškemu posegu v Čečeniji in menijo, da jih za njihovo načelno stališče čaka kazen. Kot ocenjuje njihov podpredsednik Boris Agapov, že sam obstoj InguSije predstavlja grožnjo Moskvi. Rusija je vdrla v odcepljeno Čečenijo decembra lani. Pri tem je glavnina njihovih sil prodirala prav skozi Ingušijo. Domačini so zabeležili najmanj deset napadov na in-guškem ozemlju, ki jih je potrdila tudi ruska parlamentarna komisija Rusi so tradicionalno nezaupljivi do obeh narodov, ki so si jih podredili konec prejšnjega stoletja. Inguši in Čečeni so muslimani, govorijo podoben jezik, delijo tudi skupno zgodovino in kulturo. Pred čečensko odcepitvijo so bili združeni v Cečensko-Inguško avtonomno sovjetsko socialistično republiko. Nafto so našli le v Čečeniji, zato so bili v tej združbi Inguši vedno revnejši partner. Oba naroda sta zelo trpela med Stalinovo vladavino. Zaradi kolaboracije z nacistično Nemčijo je večino izgnal v ledena prostranstva Kazahstana, kjer jih je preživela le peščica. Ingušem je celo odvzel okrožje Prigorodni in ga prepustil njihovim največjim sovražnikom Osetom. Izgnanci so se po vrnitvi sicer vnovič naseliti v tem okraju, vendar so jih pred dvem letoma Oseti pregnati. Kar 50 tisoč Ingu-sev je tako prezimilo v ledenih gorah. Rusi so sicer poslati svoje sile, ki so se takoj postavile na osetsko stran in tako z ureditvijo razmer ni bilo nič. V InguSiji so sprejeti vse begunce, ki so se zatekli k njim, med njimi tudi 90 tisoč prebežni-kov iz Čečenije. V tem trenutku so Inguši v pasti. Na vzhodu besnijo spopadi, na zahodu je sovražna Osetija. Po cestah se valijo ruski vojaški konvoji, ki občasno usekajo tudi po inguški vaseh. Upanje jim predstavlja le svetovna javnost, ki edina lahko ustavi ruski vojaški stroj. Pri tem vseeno ne želijo na svoje. »Odcepiti se želimo od skupine ljudi, ki v Moskvi sprejema politične odločitve, ne pa od Rusije,« pravi podpredsednik Agapov. Vanora Bennett / Reuter NOVICE Rusija noče evroposlancev STRASBOURG - Ruske oblasti delegaciji Evropskega parlamenta ne dovolijo obiska Rusije in potovanja v Čečenijo. Klaus Hansch, predsednik Evropskega parlamenta, je v sredo v Strasbourgu protestiral proti tej odločitvi, ki mu jo je v pismu sporočil predsednik ruske dume Ivan Ribkin. Prepoved potovanja je Hansch ocenil kot »veliko škodo za odnose z Rusijo«. Ribkin je v pismu pojasnil, da bi bil prihod evrodelegacije »vmešavanje v notranje zadeve Rusije«. Meni, da v tem trenutku »ne vidi smisla tega potovanja« in da bi z uradnim obiskom delegacije raje počakal na sklenitev partnerskega sporazuma med EZ in Rusijo. Hansch je ruske oblasti pozval, naj delegaciji evroposlancev v prihodnjih tednih vendarle dovoli potovanje ter »s tem pokaže dobro voljo in zaupanja polno sodelovanje«, (dpa) Grški PASOK predstavil predsedniškega kandidata ATENE - Grška koalicijska stanka PASOK je včeraj soglasno izbrala Kostisa Stephanopoulosa za svojega predsedniškega kandidata. Parlament naj bi novega predsednika države izvolil na zasedanju 4. marca. Po mnenju opazovalcev ima Stepha-nopoulos največ možnosti za zmago, za izvolitev potrebuje podporo 181 od skupaj 300 poslancev, kolikor šteje grški parlament. Stephanopoulos, ustanovitelj Stranke demokratične prenove, je v preteklosti zasedal veliko ministrskih položajev, velja pa za mirnega in izkušenega politika, (dpa) POLJSKA Nova vlada šele čez dva tedna Vladajoče stranke so včeraj podpisale novo koalicijsko pogodbo O čem pišejo drugje po svetu O razmerah na Kitajskem »Ne moremo trditi, da je število prebivalstva kitajskega 'cesarstva’ povezano z neizogibno smrtjo zelo spoštovanega voditelja. Toda 1,2 milijarde ljudi ne pomeni samo propada strategije nadzorovanja rojstev, čeprav naj bi to številko dosegli šele leta 2000. Na to številko so čedalje bolj prozorne tudi kitajske sosede. Boj za Deng Xiao Pingovo nasledstvo v Pekingu bi namreč utegnil pripeljati do množičnega izseljevanja Kitajcev. /.../ Čeprav ne bi radi vznemirjali kitajskih sosed, japonski vladni krogi ne prikrivajo zaskrbljenosti nad tem, da bi po Deng Xiao Pingovi smrti na Kitajskem utegnila nastopiti huda pohtična kriza in bi se proti Japonski odpravilo veliko tako imenovanih ljudi s čolnov. Ta najbolj gosto naseljena država na svetu je tako zelo blizu ...« (Les Echos, Pariz) O politični krizi na Poljskem »Poljskim notranjepolitičnim sporom še ni videti konca. /.../ Velikani koalicije so nizko padli, zato ne bodo dopustili, da bi nanje še naprej pritiskali s kadrovskimi rošadami. Interesi obeh strank nekdanjih komunistov so preveč različni. Medtem ko Kmečka stranka postaja loSby katoliškega in konservativnega kmečkega ljudstva, sedijo volilci levice (SLD) v mestih. Ti ostro zavračajo klerikalizem in zahtevajo cenejšo hrano. Kmečki politiki se zato čedalje bolj povezujejo z neparlamentarno desnico, ki bo na naslednjih volitvah zagotovo dobila nekaj sedežev v poljskem parlamentu.« (Der Standard, Dunaj) O odnosih med Rusijo in Zahodom »Premora, ki si ga je Zahod vzel pri definiranju sta-lišč o Rusiji, je konec. /.../ Zahod ruskemu predsedniku Jelcinu ne namerava obrniti hrbta. Toda ne zaradi simpatije, ki jo je že prej gojila do Jelcina, marveč zato, ker za Zahod v Rusiji ni nobenega drugega politika, na katerega bi lahko stavil. Zahod si ne žeti Rusije kot sovražnika, toda tudi njegova partnerka ne more več postati. Z gotovostjo lahko trdimo, da bosta Zahod in Rusija tesno sodelovala na nekaterih razmeroma ozkih področjih, kjer Zahod brez soglasja Moskve enostavno ne bo mogel odločati (na primer pri sporazumu o neširjenju jedrskega orožja). Na vseh drugih področjih pa se bo Zahod začel od Rusije čedalje bolj oddaljevati.« (Moskovskije Novosti, Moskva) »Vsiljivi protesti, opozorila in grožnje ter žaljivo Stiskanje ustnic Moskve glede vprašanja širitve Nata, postajajo čedalje bolj smešni. Nihče ni in ne namerava razpoloženja Kremlja tudi v prihodnje povezati s težavami nadaljnjega razvoja ali morebitno razpustri-tvijo Nata. O usodi Nata se dejansko odloča v Moskvi, toda povsem drugače. /.../ Demokracija je skopuška. V državah z demokratično ureditvijo želijo milijoni prebivalcev dobiti čim več denarja in omejeti nesmiselno porabo. /.../ Demokratični in trdni Rusiji Nato ne bi mogel storiti ničesar. Toda takoj, ko bo izginila ta realna nevarnost, bo Zahod zahteval nazaj denar, ki ga danes daje za bombnike in letalonosilke.« (Izvestija, Moskva) O policijski akciji v Ziirichu »Zloglasni zuriski park Letten, kjub dobrim namenom tistih, ki so sceno v parku postavili, ni najboljši primer liberalizma. To je bila simpatična in brez dvoma zelo švicarska utopija. Projekt je bil žal že od začetka obsojen na propad. Nihče namreč ni predvidel, da se bo kotiček za narkomane sprevrgel v 'brezcarinsko območje' za preprodajo mamil. Letten je postal zato-ščišče za narkomane in njihove oskrbovalce z vsega sveta. /.../ Toda Letten ni samo negativni primer: prodaja mamil je bila - vsaj nekaj časa - nadzorovana, mogoče je bilo zajeziti širitev aidsa. In ker je zakon ponudbe in povpraševanja na taksnem trgu nekaj samoumevnega, naj bi nizka cena mamil preprečila kriminal, povezan z njimi. Toda taksna utopija ne more dolgo trajati.« (Liberation, Pariz) VARŠAVA (dpa, Reuter) - Partnerji vladajoče leve koalicije na Poljskem so v sredo v Varšavi podpisali novo koalicijsko pogodbo. Novi predsednik vlade in dosedanji predsednik parlamenta Josef 01eksy je novinarjem povedal, da sestava novega kabineta se ni določena. 01eksy se bo, kot je dejal, najprej pogovarjal s kandidati. Novi kabinet bo poljska levica bržkone predstavila v prihodnjih dveh tednih. »Sejm bo o novi vladi najverjetneje glasoval na svoji prihodnji seji čez dva tedna,« je novinarjem povedal 01eksy. Menda najpozneje v četrtek bo 01eksy o sestavi svojega kabineta govoril s predsednikom države Lec-hom VValenso. Vendar naj bi bil ta obisk pri predsedniku bolj »vljudnostni obisk« in »gesta«. Po neuradnih poročilih naj bi - če bo šlo vse po načrtih koali- cije - v kadrovski sestavi vlade prišlo le do manjših sprememb. Izključili naj bi le ministre, ki so obdolženi finančnih nepravilnosti. Ministrska stolčka naj bi obdržala finančni minister Grzegorz Kolodko in minister za privatizacijo Wies-law Kaczmarek, je v sredo povedal neki višji predstavnik koalicije, ki ni želel biti imenovan. Videti je, kot bi bil konflikL s predsednikom VValenso programiran že vnaprej. 01eksy je zagotovil, da bo njegovem razumevanju predsednik nima pravice, da bi odločal o sestavi notranjega, zunanjega in obrambnega ministrstva. VValensa pa je to pravico že nekajkrat zahteval. Novi predsednik poljske vlade je dejal, da bo te ministre nastavil »po posvetovanju« s predsednikom. Odločitev je vsekakor v rokah prvega ministra. (Telefoto: AP) Emigracijski trendi v Romuniji se umirjajo BUKAREŠTA - Skorajda četrt milijona Romunov je od propada komunističnega sistema decembra 1989 emigriralo, so sporočili iz urada notranjega ministrstva. Lani je bilo zahtev za odhod iz države samo 22.500, kar je izjemno malo v primerjavi z rekordnimi 144 tisoč leta 1990, ko so odpravili zakon, ki je prepovedoval odhod iz države. Število zahtev tako iz leta v leto upada. Tretjina romunskih emigrantov je nekvalificiranih delavcev in upokojencev. Večina emigrantov je nemških Ro-munov, zato se jih največ odloči za novo življenje prav v Nemčiji. V Romunijo je po padcu Ceauses-cujevega režima pribežalo tudi veliko tujcev, predvsem iz Azije in Bližnjega vzhoda. (Reuter) SVET JUZMERE V OKOLICI BIHAĆA Peti koipus napreduje Srbi se z novimi okrepitvami pripravljajo na protiudarec SARAJEVO - Predstavniki Unproforja so vCeraj sporočili, da so se enote bosanskih Srbov brez spopadov umikale Pmd napredovanjem 5. korpusa bosanske armade, Id je zavzela območja južno in jugovzhodno od Bihaća. »Osvobojeno ozemlje se je povečalo,« je o zmagi bosanske v°jske na naslovnici poročal Casnik Oslobodjenje, vendar je Podrobnosti napredovanja previdno zamolčal. »Po vsej verje-biosti je bosansko-hercegovska armada prevzela nadzor nad kraji Zavalje, Sokolac in Kulo-uiak ter območje Debeljače,« je zapisal dnevnik. Nasprotno pa bosanski radio in televizija poročata, da Bihać še vedno napadajo srbske sile, zato naj bi bile operacije bosanske vojske defenzivne narave. Tiskovni Predstavnik Unproforja Herve Uourmelon je včeraj izjavil, da bosanska vojska nadzoruje 95 °dstotkov ozemlja, "ki ga je var-Uostni svet ZN razglasil za varovano območje - gre za oze-rulje, ki se razprostira od juga Proti vzhodu. Tudi vojaški opazovalci ZN so potrdili, da ®ia Zavalje in Sokolac v rokah bosanske vojske. Hkrati poro-bujo, da so nedavni srditi spopadi močno poškodovali vzhodni del Bihaća, vasi Zegar in jJedro Polje, pa tudi kraj Klokot, v katerem je črpalna naprava, ki mestu zagotavlja tekočo vodo. Včeraj zjutraj je bilo v okolici Bihaća in 30 kilo-Uietrov oddaljeni Bosanski krupi razmeroma mirno, na severu bihaške enklave, v oko-nci Velike Kladuše, pa so poiskali spopadi med vojsko Fi-kreta Abdiča in bosanskimi siranu. Opazovalci ZN so samo v enem dnevu našteli 400 topovskih in granatnih izstrelkov. Srbskim silam, ki so se Pred napredovanjem bosanske ^ojske umikale proti jugu enklave, je prišlo na pomoč 1200 srbskih vojakov, zato predsta-Hiiki Unproforja menijo, da drbi skušajo v protiofenzivi zavzeti izgubljeno ozemlje. Konvoj s človekoljubno pomočjo civilnemu prebivalstvu bihaške enklave naj bi po napovedih predstavnika Visokega komisariata za begunce iz Zagreba odpeljal včeraj zjutraj. V Ženevi je neki človekoljubni delavec opozoril na zelo kritične razmere v enklavi, saj menda zaradi lakote več sto ljudem grozi celo smrt. V drugih delih države je premirje, ki je začelo veljati 24. decembra lani, večinoma spoštovano, le v Sarajevu prihaja do občasnih incidentov. Bosanska policija je v torek zvečer aretirala nekega srbskega zdravnika, ki je skušal v oklepniku ruskih modrih čelad pobegniti iz mesta. Da bi se izognil zastoju pri dovažanju človekoljubne pomoči z letališča do Sarajeva, je Unprofor za prevoz določil dvajset vojaških oseb, saj morajo konvoji potovati čez območje, ki ga nadzorujejo srbske sile. Michel Viatteau / AFP Četrtek, 16. februarja 1995 19 Britanski vojak Unproforja s težavo prečka mostarski most (Telefoto: AR) Nemčija opozarja neučakani Zagreb, naj se obnaša razumno ZAGREB - Takoj ko je Nemec Hans Koschnick, ki ga je Evropska zveza imenovala za upravitelja Mostarja, zapustil hrvaško prestolnico, so zagrebške oblasti objavile novico, da bodo v Mostar že v prihodnjih dneh napotile posebno delegacijo, Id jo bodo sestavljati predstavniki najožjega Tudmanovega kroga, predvsem tisti, ki so zadolženi za vprašanja bosansko-herce-govske (konj federacije. Ob Koschnidcovem obisku v Zagrebu, kamor se je mostarski upravitelj prišel pogovorit »o dosedanjih uspehih in težavah, s katerimi se srečuje evropska uprava«, hrvaški vrh očitno ni mogel ostati ravnodušen. Zdi se, da je želela Evropa - na čelu z Nemčijo - v Zagrebu v trenutku, ko se napoveduje odhod Unproforja in je položaj iz dneva v dan bolj zapleten, opozoriti, da Hrvaška del- no odgovarja tudi za nadaljnji razvoj dogodkov v BiH. Povedano z drugimi besedami - Hrvate so njihovi zavezniki znova pozvati, naj se v prelomnih trenutkih vedejo razumno. Nemčija še vedno ne podpira Tudmanove odločitve o odpovedi mandata mirovnih sil na Hrvaškem. V minulih dneh je v zagrebško javnost prišla novica, da je eden od namestnikov nemškega zunanjega ministra »priporočil« Hrvaški, naj Unproforjev mandat raje preoblikuje, namesto da modrim čeladam odreče gostoljubje. Uradni Zagreb se na novico ni odzval, mediji pa so jo bržkone posredovali predvsem zato, da bi preveriti razpoloženje javnosti oziroma reakcijo hrvaškega prebivalstva (ki je predsednikovo odločitev sprejelo z navdušenjem) na morebitno »spremembo načrta«, če bo ta neizbežna. Po drugi strani se v Zagrebu izjemno previdno govori o novem »trojnem summitu«, kjer naj bi za isto pogajalsko mizo sedli Miloševič, Izetbegovič in Tuđman. Hrvaški mediji so objaviti dnevni red zasedanja, ki so ga sestaviti francoski diplomati. Ta vključuje medsebojno priznanje treh držav, sprejetje kompromisne rešitve za krajinsko vprašanje in odpravo sankcij proti Srbiji in Cmi gori kot sklepni dogovor. Hrvati pravijo: »raženj« je postavljen na diplomatsko mizo, toda še vedno ostaja nerešeno vprašanje, ali bo evropskim diplomatom nanj res uspelo natakniti »zajca«, ki je ušel iz »gozda«. Ce bo »lov« neuspešen, ostajajo odprte vse možnosti za izbruh nove vojne na območju nekdanje Jugoslavije, čeprav si je ne želita ne Evropa ne Balkan. Darko Pavidč ALŽIRIJA Med ramazanom je nasilja še več kot prej ALŽIR (AFP) - V času ramazana je Alžirijo znova zajel val nasilja; čeprav so biti uvedeni ostrejši varnostni ukrepi, so bile tarče islamskih skrajnežev znova alžirski intelektualci. Voditelji islamskega gibanja so vsem somišljenikom ukazati, naj v času ramazana ne počivajo. V ponedeljek zvečer so skrajneži ubiti 42-letnega Kocina Lekluja, direktorja šole v Barakiju, predmestju Alžira, Hamid Aberkane, eden najvptivnješih novinarjev vladnega dnevnika El Mudžahid, pa je za las ušel smrti. Islamski skrajneži so v ponedeljek ubiti tudi direktorja alžirskega narodnega gledališča, 48-letnega Azedina Medjubija, sicer zelo priljubljenega alžirskega igralca. Streti atentatorjev so ga zadeti pri izhodu iz gledališča, ko je odhajal z generalke neke igre za otroke. V ponedeljek je alžirska televizija poročala o runom Abdelhafida Saida, predsednika nacionalnega komiteja svobodnega študentskega sindikata, ki je blizu stališčem Hamasa, zmernega islamskega gibanja. Prejšnji teden so streti atentatorjev huje raniti 44-letnega cineasta Djamela Fezzaza, v soboto pa je bila v bližini šole v El Biam v Alžiru ubita učiteljica Fabna-Zohra Ourais, žena znanega alžirskega igralca. Napadi na ljudi, ki delujejo na področju kulture in izobraževanja, so se začeti že lani; tako je bil 10. marca 1994 umorjen dramaturg Abdelkar Alloula, direktor nacionalnega gledališča v Oranu. Od maja 1993 so islamski skrajneži umoriti že 28 novinarjev, ki so menda pisati v nasprotju z islamskimi zakoni. Berbersko kulturno gibanje je zapisalo, da Medjou-bijev umor »spominja na fašistične metode islamskega odpora, ki skuša zbrisati vse dosežke kulture in modernega časa«. Po uradnih podatkih, ki jih je povzel dnevnik Le Matin, so skrajneži samo lani požgali šesto šol in ubiti 82 učiteljev, zato ne preseneča, da se je več sto intelektualcev, profesorjev, novinarjev in umetnikov zateklo v tujino, predvsem v Francijo. Letos vlada Se večji preplah, saj nekateri omenjajo možnost samomorilskih napadov skrajnežev, ki naj bi se odločiti za akcije, kakršne so bile značilne v Libanonu. Bojazni so se pojavile po januarskem atentatu, ko je vozilo bomba uničilo alžirsko policijsko postajo; po uradnih podatkih je bilo ubitih 42 ljudi, 286 je bilo ranjenih. V vrstah islamskih skrajnežev so po zagotovilih vodstva »možje, ki se ne bojijo umreti«, žrtvovati se je pripravljeno več sto mladih članov Islamske vojske rešitve. Zaradi takšnih groženj krožijo po uticah alžiske prestolnice številne patrulje, policijske postaje so močno zastražene in obdane z barikadami. Nekateri Alžirci menijo, da bodo islamski skrajneži znova izvedli spektakularno teroristično akcijo na dan kakšne obletnice, na primer 17. dan ramadana, obletnice zmage prerokove vojske v bitki pri Badru, ati 24. dan ramadana, ko je bila zavzeta Meka. Po podatkih ameriškega State Departmenta je bilo v Alžiriji v treh letih ubitih trideset tisoč ljudi. EVROPSKI PARLAMENT REPUBLIKANCI HOČEJO ZMANJŠATI PRISPEVKE ZDA Santer nima politične vizije Bruseljska komisija vidi cilj predvsem v graditvi informacijske družbe Usoda OZN na ameriški kocki STRASBOURG (dpa, Reuter) - Evropska komisija bo Pod vodstvom Jactpiesa Santerja v naslednjih letih spodbu-lola razvijanje vrhunske tehnologije, posebno skrb pa bo Posvečala tudi razvoju informacijske družbe. Na teh podro-pdi so potrebni dodatni zakonski predlogi, da bi zagotovili Konkurenčna delovna mesta in mladini ponudili perspekti-pO’ )e v sredo v Strasbourgu dejal Santer, ki je poslancem tropskega parlamenta predstavil delovni program bru-sotjske komisije za leto 1995. V razpravi, ki je sledila šoferjevemu nastopu, so ovroposlanci opozarjali, da Nekdanjemu luksemburške-N111 premiem manjka potiti-jt114 vizija, očitati so mu celo, . s nima nobenih zamisli za . oljsanje socialne trdnosti 111 Čistejše okolje. Santer je v pojeta govoru poudaril, da °ra Evropska komisija po-og novih nalog končati tudi 26 začete. Evropski parlament in evropski svet morata iti še ozi več kot sto zakonskih PrealogOV »Ti ostanki ne °rejo škoditi ugledu Evro-P®’« je dejal Santer. Pomem-0 pa je, da bi še to letu uve-enotni trg za elektriko in vP^ki plin. Predstavniki C)lh frakcij v Evropskem parlamentu so z zadržano kritiko odgovoriti na seznam prednostnih nalog, ki jih je predstavil predsednik Evropske komisije. Očitali so mu, da mu manjka pobuda, da bi Evropsko zvezo demokratiziral v smislu približevanja njenim državljanom. »Tesno sodelovanje z Evropskim parlamentom je potrebno, da bi izboljšati učinkovitost procesov odločanja v Zvezi,« je dejala Pauline Green, ki v Evropskem parlamentu vodi socialdemokratsko skupino. Bolj ostri so bili zeleni v Evropskem parlamentu, ki so obsoditi slepo vero v napredek, kot se izraža v programu Evropske komisije. »To, kar manjka, je vizija ekološke preobrazbe družbe, manjkajo predlogi za boj proti prekoračitvi socialnih meja, program stavi le na zlato tele enotnega trga in ne pokaže nobenega izhoda iz te slepe ulice,« je v imenu zelenih dejala Claudia Roth. Liberalna in socialdemokratska skupina sta zahtevati ukrepe za boj proti državni pomoči za prizadeta podjetja. Delovni program Evropske komisije ne predvideva nobenih pobud za to področje. NEW YORK - Ameriški republikanci so sprožiti ostro politično ofenzivo proti Organizaciji združenih narodov (OZN), toda njen generalni sekretar Butros Gali ne želi preveč dramatizirati položaja. »Pristni in odkritosrčni optimist«, kot se imenuje egiptovski diplomat, je med razpravo v ameriškem kongresu o zmanjšanju ameriških prispevkov tej organizaciji skupini frankofonskih novinarjev omenil, da je vprašanje bolj politično kot finančno. Gre za eno od ponavljajočih se obdobij, med katerimi se Američani sprašujejo o svoji vlogi v svetu. Svetovalci Butrosa Galija govorijo o »resni nevarnosti«, ki utegne ogroziti akcije Združenih narodov za ohranitev miru v svetu, in ameriško oklevanje označujejo za »škodljivo potezo« v letu, ko OZN praznuje petdesetletnico obstoja. Generalni sekretar je bolj zadržan v svojih ocenah. Priznava, da bi zmanjšanje ameriških finančnih prispevkov omejilo dejavnosti OZN, toda meni: »S tem se moramo sprijazniti. To je vse.« Morda je Gali prepričan, da bo demokratska vlada predsednika Billa Clintona z vetom vse skupaj preprečila? Morda pa se je v treh letih vodenja Združenih narodov naučil, da se ni pametno vmešavati v notranjo politiko ZDA, ki v blagajno Združenih narodov prispevajo največ denarja. »Ogovarjajo vas in ne smete odgovoriti. Ko sem bil še egiptovski zunanji minister, sem lahko takoj odgovoril na napade. Zdaj pa ne smem kritizirati svojih članic,« je priznal Butros Gali. Načrt ameriške republikanske stranke predvideva še za 31 odstotkov manj denarja za mirovne akcije, čeprav je 25-odstotno zmanjšanje sredstev v borih 3, 5 mitijarde dolarjev velik sklad napovedal že predsednik Clinton. Polega tega v ameriškem predstavniškem skladu, kjer vladajo najbolj revolucionarni republikanci, načrtujejo še korenitejše zmanjšanje ameriške vloge v OZN, s čimer bi svetovno organizacijo obsoditi na počasno zadušitev mednarodnih misij. Kaj storiti? »Druge države članice mednarodne skupnosti sem pozval, naj pomagajo rešiti problem, je povedal 72-letni Butros Gali. »Ce ne bomo našli primerne rešitve, bomo morati v skladu z zmanjšanjem sredstev zmanjšati tudi deja- Butros Gali (Foto: AR) vnosti Združenih narodov.« Kljub temu je Butro Gali še vedno optimist. Po njegovem mnenju je ta proračun najmanjši možni, zato upa, da bodo našli primemo rešitev. Navsezadnje so v minulih 49 letih vedno poiskali rešitve, zato Gali ne vidi razloga, da ne bi bilo tako še naslednjih petdeset let. Povedal je, da bo za ta cilj neutrudno trkal na ameriška vrata in skušal dopovedati izolacionističnim ZDA, da trenutno za Združene narode ni nadomestila. Z Butrosom Galijem se strinjajo tudi najvišji uradniki administracije Billa Clintona, ki zaskrbljeno opazujejo dogajanje v republikanskih vrstah. Zunanji minister VVarren Christo-pher in obrambni minister VVilliam Perr.y sta v minulih dneh jasno povedala, kaj si mislita o republikanskih načrtih korenitega zmanjšanja ameriških prispevkov Združenim narodom - ne odobravata jih. Rene Slama / AFP 20 Četrtek, 16. februarja 1995 SVET _____KUBA / NA POTI V KAPITALIZEM_ Havana ima spet ttinico Socialna ureditev mora ostati nedotaknjena HAVANA - Brez primerne glasbe tržnica ne more biti prava kubanska tržnica: karibski ritmi salse, ki prihajajo iz starega kasetnika, preplavljajo stojnice v havanski Četrti Vedado, kjer kmetje ponujajo svinjske polovice, paradižnik, riž, fižol, čebulo in ananas. Tržnico vsak dan obišče množica ljudi, ki primerjajo cene in se oskrbujejo z najnujnejšim. Sef osrednje havanske tržnice Pedro Femandez ima na steni svoje pisarne obešeno sliko Fidela Castra, Cigar pogled nemo opazuje dogajanje okrog številnih stojnic. Od oktobra lani so na Kubi zopet dovoljene tržnic. »To je odgovor na rastoče potrebe našega prebivalstva,« nam na že znani funkcionarski način razloži Fernandez. Zasebniki in kmetijski kombinati lahko svoje presežke prodajajo na prostem trgu, kjer ceno določata le ponudba in povpraševanje. Medtem ko so bili Kubanci do lanske jeseni na prisilni shujševalni kuri, ki je bila posledica sistema državnih živilskih kart, jim zdaj nakup prehrambenih artiklov omejuje le še debelina denarnice. Cene na tržnicah so še vedno zelo visoke: pol kilograma svinjskega mesa stane petino povprečnega mesečnega zaslužka. Toda že sam obstoj tržnic razveseljuje »povprečnega Kubanca«. Zaradi pomanjkanja javnih prevoznih sredstev se večina delavcev odpravlja v službo peš ah s kolesom. Za staro mestno jedro Havane pa je še vedno značilno, da se veliko stavb podira zaradi starosti, ker ni sredstev za njihovo obnovo. Le stalno pomanjkanje električnega toka, ki je bilo značilno za preteklo leto, je zdaj postalo že bolj redek pojav. Nove zasebne trgovine in lokali so jasen dokaz za to, da na Kubi zdaj vlada večja gospodarska svoboda kot v preteklih letih. V starem mestnem jedru kolonijalne Havane so zasebniki postavili veliko novih stojnic, na katerih ponujajo različno blago. »Oblast zdaj veliko več dovoljuje kot v preteklosti«, nam pravi neki prodajalec. Kubanska vlada je posedovanje ameriškega dolarja sicer dovohla že poleti leta 1993, kar je bil odgovor na hudo gospodarsko krizo, ki jo je povzročil razpad vzhodnega bloka. Prosto trgovino s kmetijskimi in industrijskimi izdelki pa so kubanske oblasti postopoma dovolile šele v zadnjem četrtletju leta 1994. Tudi zasebne restavracije, prevoz turistov in zasebna namestitev teh so zdaj dovoljeni. Da je Kuba na poti v kapitalizem, tamkajšnji funkcionarji odločno zanikajo. »Obstaja trg znotraj gospodarstva, ne pa tržno gospodarstvo,« pravi Jorge Gomez Barrato, tiskovni predstavnik centralnega komiteja komunistične partije. Nov gospodarski model Kube predvideva močan državni sektor, tuje naložbe, več zasebne pobude in več lastne odgovornosti državnih podjetij. »Brez državnega nadzora ne moremo zagotoviti socialne enakopravnosti,« pravi Barrato. Dosežki kubanske revolucije na socialnem področju - brezplačna zdravstvena oskrba in izobraževanje, katerih kvaliteta je sicer zaradi gospodarske krize močno upadla -morajo po njegovem mnenju ostati nedotaknjeni. Tudi politična opozicija v Kubi nima nobenega prostora. Vsaka stranka, ki ni komunisrična, je stranka ZDA - torej stranka največjega sovražnika Kube. Da novi trgi ustvarjajo nove možnosti zaslužka in hkrati tudi ekonomsko neenakost, pa za kubansko vodstvo očitno ne predstavlja veC nobenega problema. »Kdor več dela, lahko tudi veC zasluži,« pravi Joaquin Bemal, član sekretariata kubanskega sindikata CTC. Klaus Blume / dpa Cene na znova dovoljenih tržnicah so sicer visoke, vendar povprečnega Kubanca razveseljuje že samo njihov obstoj Policija se vrača na ulice venezuelskih mest CARACAS - Premožni prebivalci Vene-zule, ki živijo brezskrbno in nimajo eksistenčnih težav, so bili vedno gluhi in slepi za stiske množic. Sele pred nedavnim, ko sta bila isti dan ob svoji vozili nek vladni minister in nekdanji Sef policije, so postali pozorni na naraščanje kriminala v državi. Lani je bilo za petdeset odstotkov veC umorov kot predlanskim - vsak mesec je ubitih povprečno 384 ljudi, v glavnem v revnih predmestnih naseljih. Vsak dan oblast zabeleži deset posilstev, v oboroženih napadih pa je dnevno ranjenih 224 ljudi. Časopisi o kriminalu ne poročajo več z velikimi naslovi, Čeprav gre za umore. Tako je pred kratkim razočaran ljubimec pred očmi tridesetih otrok zverinsko umoril neko vzgojiteljico. Skupina oboroženih roparjev je z bombami in avtomatskim orožjem ustrahovala ljudi v neki restavraciji v Caracasu, nekaj zapornikov pa se je polilo z bencinom in se zažgalo. Čeprav je predsednik Rafael Caldera prevzel oblast v najhujši gospodarski krizi, si ne more zatiskati oči pred zastrašujočimi razmerami. »Ljudje zahtevajo večjo varnost,« je povedal policijski inšpektor Jorge Hemandez Guzman. Vlada je zato ustanovila posebne oborožene policijske enote, ki patruljirajo po mestnih ulicah. Čeprav spominjajo na leto 1992, ko je v Venezueli dvakrat prišlo do poskusa vojaškega udara, pa tokrat prestašenim meščanom vlivajo upanje, da jih kriminalci ne bodo napadati na uticah, čeprav mnogi še niso pozabili dejanj vojaške policije. Njene enote so kljub temu od novembra dobrodošle varuhinje reda in miru v mestih. »Nihče ne mara vojaške države, vendar pa je bolje, da se po uticah sprehajajo vojaki kot pa kriminalci,« meni gospodinja Louisa Andrade, ki je bila priča napadu dveh oboroženih mož na cara-caško veleblagovnico. Policija poleg taksnega patruljiranja, ki so ga mnogi poimenovati »božična operacija«, skuša odkriti preprodajalce mamil in orožja ter ujeti znane kriminalce. Organizacije za varstvo človekovih pravic nasprotujejo policijskim metodam, saj do nenadnega vdora policije v revna mestna naselja po navadi prihaja v zgodnjih jutranjih urah. »Obkolijo celotno območje, ljudi preženejo iz postelj in preiskujejo njihova bivališča,« je izjavil Raul Gubaš, član človekoljubne organizacije Provea. »Gre za sramotne metode, ki ne bodo izkoreninile kriminala, ki se razrašča zaradi gospodar-sko-socialnih težav,« je poudaril. Nekateri državni uradniki predlagajo še ostrejše ukrepe, ki naj bi preprečili širjenje kriminala. Tako senator Haydee Castillo de Lopez zagovarja vnovično uvedbo smrtne kazni, ki je bila v Venezueli ukinjena leta 1863. Vsi se zavedajo, da je treba vzroke za sedanje stanje iskati v težkih gospodarskih razmerah. »Gospodarska kriza pušča v družbi globoke rane. Nasilje, ki smo mu priča na vsakem koraku, je rezultat razočaranja ljudi nad razmerami v družbi,« je izjavila ministrica za družino Mercedes Pulido de Brice-no. V prvih enajstih mesecih je bila inflacija 65-odstotna, place pa so počasneje naraščale. Zato se je življenjski standard zniževal. Brezposelnost je približno 14-odstotna, tisti, ki imajo zaposlitev, pa zaslužijo Čedalje manj. Zaradi slabih gospodarskih razmer se je število ljudi, ki živijo na meji revščine, povečalo za osemsto tisoč in znaša zdaj že dvainpetdeset odstotkov vsega prebivalstva. »Veliko ljudi se sooča tudi z lakoto in za golo preživetje so mnogi pripravljeni tudi ubijati,« je med nočnim patruljiranjem po Caracasu dejala policistka Al vite Mercedes. Prav tisto noč je bilo v mestu ubitih triindvajset ljudi. Nekoga so ubiti le zaradi para ponošenih superg. Andrevv Cavvthome / Reuter Konec pozabljene državljanske vojne PARAMARIBO - Na nogometnem stadionu Franklin Essed v surinam-ski prestolnici sta se nedavno pomirili ekipi, ki so ju še do leta 1992 sestavljali smrtni sovražniki - vojaki in nekdanji gverilci. V tej južnoameriški državi je namreč divjala državljanska vojna, o kateri je svetovna javnost bolj malo vedela. Zvezda srečanja je bil Ronny Brunsvvijk, nekoč vodja gverilskih upornikov, pred leti tudi obtožen bančnega ropa. Z golom iz enajstmetrovke je svoji ekipi omogočil zmago. »Skušamo pozabiti preteklost, zdaj nismo več sovražniki,« je izjavil Brunsvvijk, okrog katerega se je zbrala množica nogometnih navdušencev. »Možje so umirati za demokracijo,« je zadihan dodal in imel pri tem v mislih 400 padlih soborcev, ki so izgubiti življenje v spopadih od leta 1986, ko se je začela vstaja proti vojaški oblasti Desija Boutereseja, ki je leta 1991 privolil v nove volitve potem, ko je vojaška vlada odstopila in je postal novembra 1992 novi predsednik Ronald Venetiaan. Že istega leta je z uporniki podpisal premirje, ki je - Čeprav krhko - prestalo prvo obdobje demokracije. Kljub prijateljskim nogometnim tekmam ljudje niso povsem prepričani, da so stari spori za vedno pozabljeni. »Razmere v državi kažejo, da obstoj demokracije ni v nevarnosti, varnostne razmere so zadovoljive ... vendar pa bi bilo utopično zagotavljati, da bo tako tudi v prihodnje,« je izjavil 58-letni predsednik Venetiaan, ki je bil nekoč učitelj. V tej nekdanji nizozemski koloniji s 400 tisoč prebivalci, ki je postala neodvisna šele leta 1975, še niso zaceljene rane državljanske vojne. Večina ljudi je v spopadih izgubila sorodnike ati prijatelje, veliko jih je bilo ranjenih. Več vasi, ki jih je požgala vojska, nekatere pa tudi uporniki, so še danes prazne. Približno deset tisoC surinam-skih beguncev se je kmalu po koncu državljanske vojne vrnilo iz francoske Gvajane, kamor so se zatekli pred spopadi. Mnogi od njih še vedno nimajo ustreznega bivališča. Nihče še ni bil obsojen zaradi hudo- Andrenv Canvthorne / Reuter delstev: tako roka pravice še ni dosegla ljudi, ki so leta 1982 zverinsko ubili petnajst kritikov Bouteresove vlade, prav tako še ni sestavljena obtožnica za krivce poboja iz leta 1986, ko je vojska ubila petdeset vaščanov Moiwane, ker naj bi simpatizirati in dajati podporo gverilcem. »Ce bodo ostali nekaznovani najhujši zločinci, kako naj zdaj zapiramo ljudi, ki se ukvarjajo s preprodajo mamil in ropanjem?« je izjavil Stanley Rensch, vodja surinamskega odbora za človekove pravice Moiwana 86. Koalicijska vlada je omajala moč policije z odlokom, ki dovoljuje le dvati-sočclansko policijo, ki jo vodijo štirje poveljniki. Veliko policajev še vedno ni lojalnih novi vladi in odkrito podpirajo Bouteresovo opozicijsko Nacio-nalno-demokratsko stranko (NDP). Ta ima v 51-članskem parlamentu dvanajst poslancev, po mnenju nekaterih političnih analitikov je tudi najmočnejša stranka v državi, zato ne bi bilo presenetljivo, če bi na predsedniških volitvah prihodnje leto zmagal Bou-terse. »Bouterse in njegovi somišljeni- ki so prepričani, da lahko pridejo na oblast po demokratični poti predvsem zato, ker je sedanja vlada zaradi gospodarskih težav, s katerimi se spopada država, vedno manj pribljubljena,« je izjavil Leo Morpurgo, odgovorni urednik surinamskega dnevnika De Ware Tijd, ki izhaja v holandščini. »Zato se Bouteresovi somišljeniki ne pripravljajo na državni udar, prav tako pa bodo to preprečili vsakomur, ki bi ga hotel izvesti.« Nekdanji gverilec Brunsvvijk, Bouteresov politični tekmec, zdaj poslovnež zahodnega stila, vlado vedno znova opozarja, da mora izpolniti določila iz leta 1992 podpisanega sporazuma. »Vlada ni izpolnila obljub, da bo nekdanje gverilce vključila v policijske enote in obnovila porušene vasi,« poudarja Brunsvvijk, ki je bil pred priključitvijo gverilcem Bouteresov osebni čuvaj. Čeprav večina Surinamcev meni, da nove gverilske vstaje ne gre pričakovati, prihaja do Čedalje večjega nezadovoljstva med ljudmi v revnih območjih, kjer je še zdaj čutiti posledice državljanske vojne. Skupine oboroženih roparjev, nekdanjih gverilcev, občasno plenijo po deželi. Lani je neka oborožena skupina zavzela največjo elektrarno v državi, ki z električno energijo oskrbuje polovico države. Od surinamske vlade je zahtevala odstop. »Ker smo majhna država, delovanje skupine 20 ati 25 ljudi lahko resno ogrozi mir v državi.« Vlada v Pa-ramaribi se najbolj boji socialnih nemirov, do katerih bi utegnilo priti za-radi težkega gospodarskega položaja, v katerem je država. Lanske večdnevne novembrske demonstracije so povsem ohromile življenje v prestolnici. Predsenik Venetiaan se zaveda, da njegova priljubljenost med ljudmi upada, vendar skuša zgladiti spore v koalicijski vladi, ki naj bi ostala na oblasti do maja 1996, ko bodo potekale splošne volitve. Do takrat naj bi se tudi utrdila surinamska demokracija- »Surinamci verjamejo v demokracijo, zato upajo, da se bo obdržala, Čeprav zdaj stoji na zelo krkih nogah,« je izjavil ameriški veleposlanik v Paramaribu John Gamble. ISLAM / SEST LET PO HOMEINIJEVI FATVI ZARADI BOGOKLETNIH SATANSKIH STIHOV n NOVICE Rushdie naj ne pričakuje milosti Povsem drugega mišljenja je egiptovski veliki mufti Mohamed Sajed Tantavi TEHERAN, KAIRO - Sest let po »fat-vi« (verski odlok) imama Homeinija, ki je 14. februarja 1989 obsodil na smrt britaskoindijskega pisatelja Salmana Rushdiea zaradi njegovih bogokletnih Satanskih stihov, se mora pisatelj Se vedno skrivati. Teheranski dnevnik Zomhuri eslami je namreč včeraj objavil dokument poveljstva pasdaranov (varuhov islamske revolucije), ki trdi, da je »Homeinijeva fatva zvezda, ki bo vedo sijala na zgodovinskem nebu nase revolucije«. »Dokler ne bomo izvedli smrtne obsodbe, muslimani ne bomo mirovali. Tisti, ki upajo, da bi lahko s pasom preklicali fatvo, naj vedo, da se je in se bo žalitev preroka Mohameda vedno kazovala s smrtjo,« je zapisano v pasdaraskem dokumentu. S takimi blodnimi izjavami se v celoti strinja predstavnik za tisk iranskega zunanjega ministrstva Mahmud Mohamadi, ki je včeraj poudaril, da predstavlja Homeinijeva fatva proti Rushdieu »obvezo za ves muslimanski svet«. Diplomat je Se dodal, da so Homeinijevo fatvo podprli na Številnih sejah in zasedanjih Islamske konference. Včeraj pa je v Kairu provladi dnevik Al Gomhurija objavil poročilo s predsi-nocnjega seminarja egiptovskih islamskih verskih voditeljev. Na njem je egiptovski veliki mufti Mohamed Sajed Tantavi povedal, da Koran ni obsodil na smrt tistega, ki izreče obe Sehadi (temeljni pričevanji za vsakega muslimana, in sicer, da je Alah edini bog in Mohamed je njegov prerok). Po mnenju najvisjega egiptovskega koranskega razsodnika, je torej dovolj, da »odpadnik Rushdie izreče obe Sehadi« in noben musliman ga ne sme ubiti. Ce pa bi Rushdie vztrajal pri svojem »odpadnist-vu« je smrtna obsodba opravičljiva. Veliki mufti je tudi povedal, da je Veliki Britaniji predlagal ustanovitev posebnega odbora izvedencev vseh treh mo-noteisticnih ver (židovske, muslimanske in krščanske), ki naj bi proučili in ocenili bogokletno vsebino Satanskih stihov. Potres v Tihem oceanu TOKIO, MOSKVA - Japonski otok Hokaido so vCe-raj prizadeh trije potresni sunki, ki pa na srečo niso povzročili niti gmotne škode, niti človeških žrtev. Epicenter je bil nekje v Tihem oceanu, vendar ni nevarnosti, da bi potres povzročil tsunami (rušilni val). Potres je prizadel tudi ruske Kurile v Tihem oceanu. Zemlja se je stresla ob 21.50 po naSem Času in je dosegla 6,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Ruska agencija Interfax za sedaj ne poroCa o posledicah. Smrtna nesreća v ruskem premogovniku MOSKVA - V južni Sibiriji je prišlo včeraj do nesreče v premogovniku v kraju Pokopievsk, kjer se je zrušila stena v premogovniku in pokopala pod seboj skupino rudarjev, od katerih je dvojica izgubila življenje, medtem ko sta druga bila hudo ranje- Britanski otroci se zelo slabo hranijo LONDON - Univerza v Southamptonu v Anghji je objavila Studijo, iz katere izhaja, da 70 odstotkov britanskih otrok sploh ne pije niti vode, niti mleka, temveč samo sadne sokove in gazirane pijaCe. Ker je v kozarcu indistrijskega sadnega soka približno 8 žličk sladkorja, pomeni, da otroci na ta način zaužijejo tretjino dnevno potrebnega sladkorja, kar pomeni, da istočasno izgubijo apetit. Profesor Chris Roller, ki je vodil raziskavo pravi, da zaužijejo otroci preveč sladkorja, ki nima dejanske hranilne vrednosti in odločno premalo beljakovin, vitaminov in ogljikovih hidratov, kar se potem odraža v krhkem zdravju, počasni rasti, driski in slabi volji. Pri vsem tem je 88 odstotkov britanskih staršev zadovoljnih s prehrano lastnih otrok. ŠKOTSKI TERIER SURINAM / IZ BRAZILSKEGA BELEMA V SURINAMSKI PARAMARIBO Najlepši Škotski terier Peaggy Sue v naročju svoje lastnice, ki je | Q vsa ponosna, da je zmagal na razstavi psov. (AP) Letalo z brazilskimi prostitutkami PARAMARIBO (SURINAM) -Brazilci mu prostaško pravijo »o avtiao das putas« (letalo kurb), kar je v glavem opravičljivo, saj so med potnicami, ki se dvakrat tedensko v brazilskem Belemu vkrcajo v turbopropelersko letalo, skoraj izključno brazilske prostitutke. Namejene so v Paramaribo, glavo mesto nekdanje nizozemske Gvajane, sedanjega Surinama. Po treh urah in pol letenja jih Caka od dva do tri mesece »dela« v bordelskih diskotekah Paramariba in seveda upanje, da bodo nekoC postale »dekleta v izložbi« amsterdamskih noCi. To so revna dekleta iz severne Brazilije, nizke postave in z redkimi izjemami bolj vprašljive lepote, z olivno poltjo in izredno Črnimi lasmi. Na pol gole plešejo »reggae« in »merengue« v temačnih beznicah z eksotičnimi imeni kot so »Manila« ali »Diamods«. Izza pultov jih z zadovoljstvom gledajo lastniki teh beznic, ki so jim dekleta že po nekaj dneh preplačala letalsko vozovico. Dekleta so namreč izredna vaba za stranke, ki se nato vtapljajo v rekah »parba« (krajevno pivo) in v potokih »marienburga«, peklenskega rumskega koktelja (90°). Dobiček je zagotovljen, saj imajo lastniki malo s troskov s temi dekleti. Oblek skoraj ne potrebujejo, zadovoljijo se z arasidno juho in s sesekljanim piščančjim zrezkom. Najlepsim in najuspešnejšim obljubijo tudi letalsko vozovico za Nizozemsko. Le redke torej uspejo uresničiti svoje evropske sanje, a Se tem grozi, da jim bo kdo med prtljago podtaknil kokain, ko bodo poletele proti Nizozemski. »Pred Brazilkami so kurbe prihajale iz Kolumbije,« brez dlak na jeziku pripoveduje taksist, ki pod tropskim nalivom vozi slalom med luksuznimi avtomobili blatnega parkirišča pred Dia-mondsom. Ko človek prestopi prag tega lokala, skoraj ne more verjeti svojim ocem. V trenutku se je iz Južne Amerike preselil na sceno vietamske ruske rulete filma »Lovec« z Robertom De Ni-rom. Azijci v belih srajcah in Črnimi metuljčki se smejejo in na ves glas govorijo v svojih jezikih ob bambusovi kletki, v kateri plešejo na pol gola dekleta. V Surinamu večino prebivalstva že sestaljajo indijski in indonezijski muslimani. »Zabavo v Paramaribu jamčijo le ta dekleta,« pravi 34-letni turi-stici vodic Robert Robles, ki je obenem iskalec zlata. »Z njimi vsi trosijo denar, celo brazilski garim-peirosi, ki iščejo zlato v surinam-skih rekah,« pravi Robles, ki pojasnjuje, da ti iskalci prihajajo vsaj enkrat na mesec v Paramaribo in v nekaj dneh z Brazilkami porabijo vse, kar so si krvavo prislužili. In prav te Brazilke opaziš v jutranjih urah pred stojnicami kraje-vih vračinj, kako kupujejo zdravilna zelišča proti spolnim boleznim in Čudežne rastline, ki uslišijo vsako željo. Požar v karaoke restavraciji je terjal kar 64 življenj, ranjenih pa je 11 oseb TAIPEH - Najmanj 64 oseb je iz gubilo življenje, enajst pa jih je bik ranjenih v katastrofalnem požaru je včeraj prizadel neko karaoke restavracijo v Taichungu, kakih 20C kilometrov južno od Taivanskege glavnega mesta Taipeh. Gasilci sc smoci med kadečimi ruševinam našli 40 zoglenelih trupel, policije u’ ki so sKoraj gotovo un f° Povedali preživeli, je bil ruhu požara v restavraci vec kot 100 ljudi. »Najp Shsal strahotno eksplozijo nato so se plameni v trenutl rdi na vso restavracijo,« je eden od ranjecev. Kakih 4( p6v se je dve uri trudilo s j 0 prvih ugotovitvah so s zašli v ognjeni pasti, ker ni Slinih izhodov, zadnja \ Uslužbence pa so bila zak o sedaj niso še ugotovili k^plozije, domnevajo pa, d esl° neko plinsko jeklenke TIHOTAPSTVO Morje naplavilo na portugalsko obalo večjo količino kokaina LIZBONA - Na obali pri Pavoa de Var zim v severni Portugalski so včeraj našli dva zavoja, v katerih je bilo kar 25 kg kokaina. Policija meni, da bi v prihodnjih dneh utegnili najti Se nekaj mamil na portugalskih plažah, saj je tam tihotapljenje z mamili dokaj razširjeno. Ribici trdijo, da so večkrat opazili hitre gliserje, ki najbrž prevažajo mamilo z ladij, ki so zasidrane v mednarodnih vodah na Portugalsko. Včasih, ko je so vremenske razmere nenaklonjene in ni mogoče pristati ob obali, privežejo zavoje z mamilom pod vodo na dolge vrvi. Zgodi se, da se vrvi ob močnem valovanju pretrgajo in morje naplavi mamilo na obalo. Tako se je zelo verjetno zgodilo tudi te dni. Iz tega policija sklepa, da bi v prihodnjih dneh na portugalskih obalah lahko odkrili se nekaj mamil. Gre seveda le za majhno količino v primerjavi s celotnim obsegom mamila, ki ga iz Južne Amerike prevažajo v Evropo. Skladiščenje jedrskih odpadkov 15-letna študija je pokazala, da je mogoče jedrske odpadke učinkovito shraniti na območju kanadske plošče v okolici Hudsonovega zaliva. Lokalni voditelji so novico pozdravili, saj se bodo zato odprla nova delovna mesta, s tem pa se bo dvognila življenjska raven prebivalcev na tem območju. Cirkonijeva cev (ovojnica za gorivo) Stolpci uranovega dioksida v cirkonijevih cevkah ■0P '' v-'SLS? Hudsonok -7—__ •yi/ zaliv KANADA ■ Območje raziskave x Seizmografska postaja ▲ Naravne raziskave Druge raziskave Podzemno odlagališče Enonadstropno skladišče v globini tisoč metrov, vanj pa je mogoče shraniti približno deset milijonov izrabljenih jedrskih palic. Vir: Atomic Energy Canađa AP/Tonia Covvan SLOVENSKI PROGRAMI fr* SLOVENIJA 1 Video strani Otroški program: Ela Peroci: Ankine risbe, 3/4 del Slovenija hoče hčerko imeti Arhiv zemlje, pon. 2/14 dela ameriške plz serije Po domaCe, pon. Poročila Video strani B. Stevens: Dnevnik Evelyn Lau, pon. 2„ zadnjega dela kanadske drame Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv Tv dnevnik 1 Otroški program: Ziv žav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme Sport Gozdarska hiša Falkenau, 13., zadnji del nemške nadaljevanke Tednik Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme (VPS 2200) Sport Žarišče Poslovna borza Sova VeCen sanjaC, 7/27 del ameriške nanizanke Samo preko mojega trupla Smrtonosna ljubezen, 4., zadnji del ameriške nadaljevanke Video strani SLOVENIJA 2 12.50 13.00 14.30 15.15 16.40 17.25 18.00 18.40 19.10 19.20 20.05 21.05 21.10 22.10 23.10 00.40 Video strani Euronevvs SP v biatlonu: 20 KM (M), posnetek iz Anterselve Kinoteka: Človeške vezi, angleški cb film V vrtincu, pon. Sova, ponovitev Eno leto v Provansi, 5/12 del angleške nanizanke Severna obzorja, 3/4 del ameriške nanizanke 2e veste Podarim - dobim Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Večerni gost: Bogomil Ferfila Sejem mode Umetniški večer: Mahabharata, 2/6 del angleške nadaljevanke Oči kritike Stoletnici Filma naproti VVemer Herzog: Znamenja življenja, nemški film (CB) Video strani A KANALA 07.00 12.00 12.05 12.25 13.15 13.45 13.50 16.30 16.35 16.55 17.45 18.15 18.45 19.00 19.05 19.10 20.00 20.40 21.10 Video strani Spot leta Na velikem platnu LuC svetlobe, ponovitev 363. dela ameriške nanizanke Ameriških deset, glasbena oddaja Spot tedna CMT Spot tedna Na velikem platnu Album Show, ponovitev glasbene oddaje Video igralnica, ponovitev oddaja o računalniških igricah Benny Hill, ponovitev 24. dela angleške humoristične nanizanke Tv prodaja Poročila Risanka LuC svetlobe, 364. del ameriške nadaljevanke Magnetoskop, kontaktna glasbena oddaja Pred poroto, 30. del ameriške nanizanke Primer davčne hojke Poročila 21.15 22.55 23.55 00.00 00.20 Angel in nepridiprav, ameriški vestem Igrajo: John Wayne, Gail Russell, Harry Carey. Irene Rich, Bmce Cabot in dragi; režija: James Edvvard Grant Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu Spot tedna Na velikem platnu CMT in nato še Video strani t%l7V m MTV (62. kanal) 13.30 17.00 18.20 19.10 Video strani MMTV shop, televizijska prodaja Aktualno, zanimivo, ponovitev Risanke MMTV shop, televizijska prodaja III Sport MMTV The Killing Affair, film Running Froni The Guns, film MMTV shop, televizijska prodaja Video strani 01.00 Deutsche Welle ® RAI 1 RETE 4 O Koper Jutranja odd. Unomatti- Nan.: Tre cuori in affitto na, vmes (7.30, 8.00, Nad.: Diritto di nascere, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik 8.,00 Manuela, 9.05 Gua- Dnevnik in nan. Cuori dalupe, 9.30 Catene senza eta, 10.00 TGl d’amore Film: Amarsi un po’ Variete: Buona giornata, (kom., It. ’84), vmes vmes 10.55 nad. Febbre (11.00) dnevnik d’amore, 11.55 Rubi, Aktualna odd. koristnih 11,25 dnevnik nasvetov Utile Futile Dnevnik Vreme in dnevnik Nad.: Sentieri, 15.20 Nan.: La signora in giallo Cuore selvaggio, 16.00 La Dnevnik donna del mistero Znanstveno-tehnoloski Aktualno: Perdonami , tednik Albedo 18.00 Funari News, vmes M j?™ Kviz: Sala giochi (19.00) dnevnik Nan.: Spazio 1999 TV film: Annunci perso- Mladinski variete Solleti- nali (dram., ZDA ’90, i. co, risanke, nanizanke S. Zimbalist, J. O’Neil) Nan.: Zorro Film: Fermata d'autobus Danes v Parlamentu (kom., ZDA ’56, i. M. Dnevnik Monroe, D. Murray), Neverjetne zgodbe vmes (23.45) dnevnik IHSr Variete: Luna Park (vodi Pregled tiska Rosanna Lambertucci) Medicine a confronto Aktualna tema: II fatto Variete: Una sera al Luna Park (vodita Pippo Bau-do, Mara Venier) Dnevnik Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere Aktualno: Sottovoce Nad.: I miserabili (10.) RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete Nan.: Doogie Hovvser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2 33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie! Ragazzi, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Aktualna odd.: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Buon Compleanno Cine-ma Iz Parlamenta, šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Impatto frontale (dram., ZDA ’94, i. J. VVincott, P. Kilpatrick) TG 2 dosje Dnevnik Pregled tiska in vreme RAI 3 Oddaje Videosapere: Angleščina, dok. , Filozofija, Zenske in glasba, Euronevvs, itd. SP v smuCanu: tek 20 km Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Regione 7 Športno popoldne: tenis indoor, SP v smuCanju-biathlon 15 km Z DSE Parlato semplice Dok.: Geo-LeteCi duh Sport, Insieme, vreme, dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualna oddaja : Tempo reale (vodi Michele Santoro) Dnevnik in vreme 50 let zgodovine italijanskega športa Pregled tiska in vreme Variete: Fuori orario Blob IS! CANALE5 y Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete Bim Bum Bam in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia TV film: La figlia del Maharaja (pust., It.-Nem. ’94, i. H, Tylo, K. Bedi) Nan.: Gasa dolce časa Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik ITALIA 1 Euronevvs Bersaglio - v studiju Tatjana Juratovec LeteCi zdravniki - tv nanizanka Slovenski program Chios, otok - mastike, dokumentarec Zamejski portreti Primorska kronika Tv dnevnik Tečaj italijanskega jezika Euronevvs »Meridiani« - aktualna tema Odprte strani - oddaja pripravlja Rosanna Giuri-cin Stanje stvari kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon Tv dnevnik Slovenski program: Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno - glasbena oddaja ui’a Avstrija 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.40 Spori studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: VVings, 18.10 Su-perboy, 18.45 Village, 18.50 Tutti al college Odprti studio, vreme, 19.50 Spori studio Variete: Karaoke Film: Scuola di polizia (kom., ZDA '94, i. S. Gut-tenberg, G.W. Bailey) Aktualno: Fatti e misfat-ti, 22.45 Ciak Glasb, variete: Jammin’ Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Cas v sliki Nas hrupni dom, pon. Zemlja in ljudje, pon. Blodenje pred Galapago-som Crna smrt, pon. Cas v sliki Mi, pon. Pravica do ljubezni Blagoslovljena dvojica Pogledi od strani Otroški program Mini Cas v sliki VVurlitzer Cas v sliki Prijatelji za vse življenje Nas hrupni dom Cas v sliki Spori Peter Strohm Kuharski mojstri Pogledi od strani Malko, angl. - franc. akc. film,1991 Igrajo: F. Murray Abraham, Richard Young in drugi King Kobra, am. grozljivka, 1981 Šestintrideset sob Šaoli-na, hongkongški film, 1978 Video strani Dm3 Avstrija 2 S TELE 4 19.30, 22.00, 23.50 Dogodki in odmevi Nad.: Kalifornija, 21.20 Le spie (#) MONTECARLO 1 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Spori Film: Jo e il gazebo The Lion Trophy Show 1 Film: Osterman vveekend (krim., ’83, i. G.T. Nelson) Trojica s štirimi pestmi Mala koca, am. komedija, 1957 Igrajo: David Niven, Ava Gardner in dragi Moc strasti Bogovi z Manorce Sledi visoke kulture kamene dobe Cas v sliki Mi Miljonsko kolo Zvezna dežela danes Cas v sliki, vreme Kultura Notranjepolitično poročilo Kuharski mojstri Noro dobro Večerni studio Spori Božji kandidati Sporna vprašanja La Stupenda. portret sopranistke Joan Suther-land Video strani |j^j Hrvaška 1 Dobro jutro Poročila Zemljepis: Afrika, 2. del Prva stoletja krščanstva: Temelji Otok Ivanič Deklica iz prihodnosti, 18/24 del serije Poročila Cesarica, 99. del nadaljevanke Rififi v Panami, francoski film Zemljepis, pon. Religija Fevdalizem Zgodba o kontrabasu Doktor Argus, risana serija Leo in Fred, risanka Z jadri okoli sveta, 11/12 del dokumentarne oddaje Obala Srebrne reke Prometni krog Hrvaška danes Kolo sreCe Santa Barbara, 935. del ameriške nadaljevanke Dnevnik Spori Kviskoteka Kulturna krajina Razstava na tv: Petar Barisić Moc denarja Slika na sliko Baxter, francoski film Igrajo: Lise Delamare, Jean Mercure, Jacques Spi-esser, Francoise Drianco-urt, Catherine Ferran in drugi Režija: Jerome Boivin Poročila Sanje brez meja M Hrvaška 2 Tv-koledar Middlemarch, ponovitev 7/7 angleške nadaljevanke Ameriški Cezar, pon. 4/5 dela dokumentarne serije Risanka Dnevnik Svet narave, 3/10 del dokumentarne serije Jeeves in VVooster, 6/H del humoristične serije The Shadovv Trader, 1/3 del serije Nocoj z vami, zabavnoglasbena oddaja Video strani @ Madžarska 17.25 16.35 18.25 19.15 19.30 20.10 21.05 22.00 22.50 23.35 Serije Opoldanski zvon Posel, gospodarski poročevalec Koliko je vreden podeželan, studijo Szeged Izbor prejšnjega tedna Narodna glasba Poročila Čakajoč na vlado, iz sejne sobe Kabineta Gospodična,, serija Srednjeevropski kulturni magazin Program madžarskih Zi- dov Posel Kviz Za otroke Muza, novice iz kulture Dnevnik, telesport Rja Sosedje, serija RijB Friderikusov Sov gj Mali svet, razgovor v studiju Ponujam, poslovni pr° gram RjPil Dnevnik BBC TV SPORED Četrtek, 16. februarja 1995 TV SLOVENIJA 1_______20.05 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU Poroka z ovirami Silva von Bernried in Victor Fabritius se hočeta Poročiti. Toda poročni načrti v gradu Bernried se zamajejo. Silva in Fabritius ugotovita, da ima-različne predstave o svoji bližnji poroki. Silva noće proslavljati v majhnem krogu z družino Martina Rombacha, za Fabritiusa pa naj bi bila Poroka stanu primeren družabni dogodek... novsezadnje se bo poročil z baroneso. Silva je razdvojena. Hoče njo ali njen naslov? Spreta se. Martin ju poskuša spraviti. Susanna pa ima čisto drugačne skrbi. V Samostansko lekarno pride stranka in predloži recepta dveh različnih zdravnikov. Kmalu zatem Su-sanna odkrije, da bi bila lahko kombinacija razli-Pnih zdravil za stranko nevarna. Sum se potrdi. Dr' Beringer, tako se stranka piše, ki je imel pred dvema letoma hud infarkt, je v življenjski nevamo-sii, Z Martinovo pomočjo Susanna izve, da je dr. Beringer raziskovalec gob in da s svojim vnukom v ~Jseben 1160,0832 2353,9695 8165,0000 7,6767 192,4980 123,1690 Doslih je možno odsl i doaovor. 1162,9248 2359,7355 8185,0000 7,6955 192,9696 123,4707 topanje glede na banka valuta nakupni prodajn[_ Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,50 81,70 panje. 81,95 81,85 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velja dne 16. februarja 1995 od 00.00 do 24. ure — banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečai za USD, ATS, UT in CHF so dok* veiavni tecqnici Banke Stovenie, pit dugih val oziroma zmartono za Ožšoctiotne točke. T do ECU = 30.0CD na dan Pit vei^i prtvii r rak • Banke, ki objavjamo tečde, se zavezijemc nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnMe DEM DEM DEM DEM DEM teni na podk utah pa je razi teaji veljajo zc upn se tečaj kupovati in pogoje nakup 81,50 81,70 81,30 81,70 jgi srechjh tečaj merje Banke SkM odkup prilivov jotodvsporazurr zadajati tujo vok. a ai pradede. 81,98 81,85 81,70 81,96 3v po trenutno srnje povečano i prodajo deve to po objavfe- 15. FEBRUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni__ ameriški dolar — 1604,400 — ECU — 2004,380 — nemška marka — 1063,430 — francoski frank — 306,590 — funt šterling — 2508,800 — holandski gulden — 948,790 — belgijski frank — 51,670 — španska pezeta — 12,372 —' danska krona — 270,030 — irski funt — 2495,640 — grška drahma — 6,779 — portugalski escudo — 10,291 — kanadski dolar — 1143,310 — japonski jen — 163,100 — švicarski frank — 1258,850 — avstrijski šiling — 151,100 — norveška krona — 242,690 — švedska krona — 217,940 — finska marka — 345,110 — avstralski dolar — 1196,880 ^ valuta nakupni prodajni^ ameriški dolar 10,4000 10,9000 kanadski dolar 7,4000 7,8000 funt šterling 16,3000 17,1000 švicarski frank 815,5000 847,5000 belgijski frank 33,5000 34,8000 francoski frank 199,5000 207,5000 holandski gulden 615,0000 639,5000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,6490 0,6830 danska krona 174,5000 182,5000 norveška krona 156,5000 163,5000 švedska krona 140,2000 146,8000 finska marka 223,0000 233,0000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 8,0300 8,4700 japonski jen 10,4500 10,95000 slovenski tolar - hrvaška kuna - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. J REVERCHONOV HI-FI Zvok za izbirčne Švicar Michel Rever-j-hon je proizvajalec glasbenih stolpov, ki med poznavalci zabavne elektro-Jdke veljajo za nekaj tako kvalitetnega, kot je Rolls-n°yce med avtomobili. iretjina odjemalcev nje-8°vih pozlačenih izdelav je snobov, tretjina jubiteljev glasbe in tretjima tehničnih obsedencev. nbližno polovico svojih Prestižnih izdelkov proda na Daljnji vzhod, zibelko jmnozicne zabavne elek-r°nike, četrtino jih razgrabijo v ZDA in Evropi. njegovih izdelkih je vse Posebej izdelano, brez nodajanja tujih izdelkov. Vsak od njegovih stolpov stane približno 40 ti-®°c nemških mark. Premen preide na serijsko 'zdelavo CD playerjev, ojačevalnikov, konverte-rjev in zvočnikov, traja ysaj tri leta. Dve leti pora-orjo za oblikovanje, leto Z® izdelavo prototipov. ri oblikovanju vselej opravijo temeljne fizikal-ne Preizkuse, pri katerih i6 opirajo na najsodo-jOejso tehnologijo. Sode-mie z univerzami v Zurichu, na Japonskem, ZDA in Italiji. Dvajset odstotkov iztržka Rever-chon vloži v razvoj. Najboljši deli njegovih izdelkov prihajajo iz industrije ur, vsi njegovi izdelki so ročno izdelani. Letos se Reverchon namerava posvetiti seriji »cenejših« ponudb: ojačevalec naj bi prodajali po tri tisoC dolarjev. Meni, da gre za visoko tehnologijo po Se sprejemljivi ceni. Seveda zgolj za najzahtevnejša uSesa. Sicer pa - Ce kupujete glasbeni stolp, ne pozabite na nekaj temeljnih strokovnih pravil: CD player, ojačevalnik in zvočnike morate namestiti na stabilno podlago, da boste amortizirali nihanja. Zvočnike vselej naslonite na trden zid. Na strani, kjer poslušate, naj bo mehkejše ozadje (na primer zavesa, dobre so tudi knjige). Odbijanje zvoka je neugodno. Vpliv stranskih sten na zvoCni doživljaj je minimalen. Strop v prostoru naj bo hrapav, preproge na tleh pa slabijo zven. Nenavadni zvočniki iz Reverchonove delavnice V takšnih študijih preizkušajo zvočnike: to so zvočno povsem izolirane komore Programi, ki se financirajo izključno z reklamami, nimajo svetle prihodnosti Televizijski programi, ki se financirajo izklju-Cn° iz reklamnih ogla-Sov, nimajo posebno SVetle prihodnosti. Tako mieni Ed Artzt, eden naj-vecjih poznavalcev televizijskega marketinga in Predsednik ameriške ZVeze reklamnih agencij. Vse kaže, da se bo oglašanje izgubilo v tehnološkem razvoju elektronskih prometnic in interaktivne televizije, kjer bodo reklame nepotrebne. Ljudje si bodo programe izbirali in sestavljali po svoji volji. Prosti Cas postaja Čedalje večja vrednota, ki je ljudje ne želijo zapravljati z neželjenimi programi, reklame pa so nujno zlo, ki odbija Čedalje veC gledalcev Oglasi ze zdavnaj niso veC edini in najpo- membnejši prihodek ponudnikov programov. Čedalje veC programov živi od naročnine. Ljudje so pripravljeni za dobre programe plačati veC, saj jim je kakovost pomembnejša od količine. Reklame pa so največkrat nujno zlo. Specializiacija programske ponudbe Čedalje bolj izriva oglase. V ZDA imajo perspektivo le oglaševalci, ki oglašajo na splošnih, generali-stiCnih kanalih. Seveda pa bodo spremembe zgolj postopne in močno odvisne od okolja. Oglašanje na TV je v letu 1993 prineslo televizijskim postajam v razvitejšem delu sveta (upoštevanih je 38 držav) 75 milijard ameriških dolarjev. V naslednjih dveh letih naj bi se promet povečal za približno 5 milijard dolarjev. Seveda bo razvoj v različnih delih sveta potekal različno. Medtem ko v ZDA že iSCejo nove oblike televizijskega marketinga, se bo na nekaterih največjih trgih (Indija in Kitajska) začel Sele uveljavjati. Tam bo imelo oglašanje na TV tudi funkcijo spodbujevalca gospodarskega razvoja in bo pomemben vir dohodka. Potemtakem so kratkoročne napovedi razvoja televizijskega marketinga rožnate, le dolgoročne so oblačne. Značilno je tudi, da je marketing ena redkih dejavnosti, ki je ohranila stopnje rasti tudi v Času najveCje gospodarske recesije. Zanimivi so podatki, koliko potrosijo za reklame na glavo prebivalca v nekaterih državah sveta (v vseh primerih gre za podatke iz leta 1993, vir Zenith Media): država Avstralija HongKong Indija Indonezija Japonska Singapur Južna Koreja Avstrija Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Norveška Slovenija* US$ 68.5 107,2 0,2 1.3 115.0 57.5 25.6 38.9 24.3 43.9 36,5 56.9 29.4 50.7 23,3 15.0 Švica 25,1 Turčija 12,8 Velika Britanija 67,6 Mehika 31,5 ZDA 125,4 * ocena za 1994 Povprečje po celinah: (US $ na prebivalca) Afrika 9,4 Azija in Oceanija 7,8 Evropa 40,3 Latinska Amerika 27,8 Severna Amerika 118, 2 NIZOZEMSKE IZKUŠNJE Nogomet kot poezija Za nizozemsko televizijo pri nogometu ne gre veC zgolj za gole. V njihovih športnih oddajah se ukvarjajo tudi z literaturo in razvedrilom, kar naj bi pritegnilo večji krog gledalcev. Nogometaši postajajo show zvezdniki. Konec je Časov, ko so nizozemsko nogometno dogajanje obvladovali huligani. Nogomet jutrišnjega dne se hoče uveljaviti med opero in gledališčem. Tako je soditi po tem, kako predstavljajo nogomet na kanalih javne in komercialne TV. Pripadnost Amsterdan-Canov Ajaxu je že od nekdaj povezovala različne družbene sloje. Ko so nedavno iskali novega župana, je bil eden od pogojev, da mora biti privrženec tega kluba. Vendar pa je nogometne tekme vselej spremljal tudi prizvok nasilja in alkohola. Zdaj igralci in privrženci zahtevajo, naj nogomet dobi uglednejši predznak. Trener Van Gaal si je izmislil pojem »blago nogomet«, ta Sport namreč želi bolj tržno prodajati. S tem razume predvsem privlačno in napadalno igro, ki naj bi bila hkrati razvedrilna in napeta. TV producent Henk Spaan trdi, da se je v zadnjih dvajsetih letih občinstvo moCno spremenilo. Za nogomet se zanima veC ljudi z visokošolsko izobrazbo, navijači že dolgo niso veC samo moški. Vse to mora upoštevati tudi televizija. Komur ni do izpostavljanja na Stadionu, je treba ponuditi televizijski prenos. Kako pomembna je televizija, pojasnjuje Spaan na primeru snookerja, angleške različice biljarda. Preden so ga Nizozemci lahko sprejemali prek BBC, skorajda nihče ni poznal tega Športa. Danes boste na vsakem vogalu na Nizozemskem naleteli na gostilno z mizami za snooker. Spaan je avtor sportno-razvedrilne oddaje na ja- vni TV, ki jo že tretje leto vsak torek ob 22. uri spremljata najmanj dva milijona od 15 milijonov prebivalcev Nizozemske. Spaan in njegov kolega Vermeegen vodita oddajo od bloka do bloka, pri Čemer se ves cas prepirata in zabavata. Med letoma 1975 in 1981 sta podobno oddajo vodila na radiu. Vmes sta se ukvarjala s satiričnimi oddajami. V oddaji prikazujeta priljubljene nogometaše v zasebnem življenju: z osemnajstletnim mladim zvezdnikom Ajaxa Patrickom Luivertom ribarita, z ženo belgijskega asa Luča Nilisa, ki igra pri PSV Eindhovenu, kuhata. Igralce vabita h komentiranju posameznih prizorov. V bistvu gre za oddajo o nogometu, ki pa ga predstavljata nekoliko drugače. Vsako oddajo zaključita s poezijo, ki je posvečena eni od nogometnih zvezd. Z občinstvom so se spremenili tudi igralci. Nekdanji »veliki Ajax«, kot so imenovali moštvo v Času Johana Cruyffa, je imel imenitne igralce. Vendar ti niso tako vsestransko izžarevali kot današnji. Današnja generacija nogometnih zvezdnikov je bolj podobna pop zvezdnikom. Imajo jih za seksualne simbole, dekleta obešajo njihove slike v svoje spalnice. Celo inteligentno TV voditeljico Sonjo Bahrend navdihne ob misli na Regija Blinkerja (Feijenoord Rotterdam) prava lirika: o njegovih hitrih in lepo oblikovanih nogah lahko razpravlja dolge ure. Toda v svoji politični in kulturni oddaji se z nogometom srečuje po literarni plati. O njem govorijo ugledni publicisti, pesniki in pisatelji. Spaan opozarja na razvoj v drugih državah: na Švedskem so natisnili knjigo esejev o nogometu, v Angliji izdajajo revijo o nogometu, ki nagovarja izključno izobražence. Mediji so panoga prihodnosti Po izračunih koncerna Bertelsmann naj bi telekomunikacije v Evropi do leta 2000 presegle gospodarski pomen avtomobilske industrije. Po vsem svetu naj bi se promet s komunikacijskimi uslugami in elektronskimi mediji s sedanjih 880 milijard DEM povečal na 1500 milijard DEM (leta 2000). V tej panogi naj bi zaposlili 60 milijonov zemljanov. Zato si podjetniki v Nemčiji prizadevajo za veC podjetniškega mane-verskega prostora in tudi za revizijo obstoječih državnih pogodb o pravicah oddajanja radiotelevizijskih programov, Ces, da grozi močna ameri- ška in japonska konkurenca. Medijski zakoni v Nemčiji naj bi bili Zastareli. Moti jih predvsem določilo drzavih pogodb (v Nemčiji je radiotelevizija pristojnost deželnih zakonov, zato so za koordinacijo na državni ravni potrebne državne pogodbe], ki zahteva za ustanovitev komercialne postaje več delničarjev. Podjetniki bi si radi izborili pravico do 100 odstotne lastnine posameznega programa, nasprotniki pa trdijo, da bi prišlo do nove monopolizacije v obliki koncentracije medijskega kapitala. Okoli leta 2000 naj bi v Nemčiji na področju komunikacij obrnili kar dve tretjini domačega proizvoda. V Evropski uniji pa naj bi panoga dosegla 6 odstotkov vseh gospodarskih dejavnosti. Tedaj naj bi bilo od mul-timedialne dejavnosti odvisno kar 10 milijonov delovnih mest. Razmah pa je odvisen od sodelovanja telekomunikacij, računalniške industrije, proizvajalcev zabavne elektronike in TV postaj. Prihodnost je v koeksistenci medijev, meni predsednik Bertelsman-na Mark Woessner. Torej ni res, da je radio mrtev. V bodoči medijski ponudbi bodo imeli svoj prostor tako radio, kot tudi TV, revije in časopisi. GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 16. februarja, ob 20. uri: Sinja Ožbolt - ZRCALJENJE (DP). Preostava bo Se v petek, 17. februarja, ob isti uri. V petek, 17., in v soboto, 18. februarja, ob 20. uri: S. Berkoff - DEKADENCA. Gostovanje Teatra Errit iz Zagreba. SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 16. februarja, ob 19.30: D. Jovanovič - UGANKA KORAJŽE, za abonma Studentski tretji in izven. MALA DRAMA, tel: 061/ 221-511 Danes, 16. februarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. V petek, 17. februarja, ob 20. uri: F. Boyer -Ali BOG LAJA? za izven. V soboto, 18. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. SNG OPERA, tel.: 061/ 331-950 V sredo, 22. februarja, ob 19. uri: G. Verdi - RIGO-LETTO, za izven. V petek, 24. februarja, ob 19. uri: G. Verdi - NABUC-CO, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 16. februarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMU-CISCU Zci izven. V petek, 17. februarja, ob 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za izven. V soboto, 18. februarja, ob 16. uri: S. Makarovič -SHOW STRAHOV, za izven. LGL, tel.: 061/314-789 VELIKI ODER Danes, 16. februarja, ob 17. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. Predstava bo Se v soboto, 18. februarja, ob 11. in 17. uri, za izven in v nedeljo, 19. februarja, ob 11. uri, za izven. šentjakobsko gledališče V petek, 17. februarja, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. KRIŽANKE Danes, 16. februarja, Viteška dvorana ob 20. uri: M. Kmecl - ANDREJ SMOLE - ZNAMENITI SLOVENEC. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V petek, 17. februarja, ob 20. uri: Zijah A. Sokolivič -CABARES, CABAREI. Predstava bo Se v petek, 18., in v četrtek, 23. februarja. V soboto, 18. februarja, ob 17. uri: lutkovna igrica TRIJE SNEŽAKI v izvedbi LG Kamnica. CEUE SLG CELJE, tel.: 063/25-332 DNEVI KOMEDIJE do 26. februarja V petek, 17. februarja, ob 19.30:1. Lovrič - AFERA POUHNKUFR. V soboto, 18. februarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCISCU. V nedeljo, 19. februarja, ob 17. uri: M. Jesih -LJUBITI. JESENICE GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA, tel.: 064/81-260 Danes, 16. februarja, ob 19.30: R. Cooney - POKVARJENO. KAMNIK KULTURNI DOM DUPUCA V petek, 17. februarja, ob 20. uri: I. Torkar - VSTAJENJE JOŽETA SVEJKA. LJUTOMER V petek, 17. februarja, ob 19.30: M. Frayn - HRUP ZA ODROM, premiera. Predstava bo Se v nedeljo, 19. februarja, ob 15. uri in v petek, 24. februarja, ob 19.30. MARIBOR LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 19. februarja, ob 11. uri: B. Gregorič -PORCELANASTA MUCA. PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 17. februarja, ob 20.30: A. Strindberg - GOSPODIČNA JULIJA. SEŽANA KD SREČKA KOSOVELA Danes, 16. februarja, ob 9. in 11. uri: S. Makarovič -SHOW STRAHOV, za osnovnošolski abonma. VELENJE DOM KULTURE VELENJE Danes, 16. februarja, ob 19.30: H. Ibsen - STRAHOVI, za gledališki abonma (5). Predstava bo Se v petek, 17. februarja, ob 12. uri, za mladinski abonma (5) in ob 19.30, za rumeni gledališki abonma (5). 3R1 V soboto, 18. februarja, kinodvorana ob 20. uri: E. Kishon - RODIL SE JE OCE, premiera. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG gostuje danes, 16. t.m., ob 20. uri v Domu Španskih borcev v Ljubljani in jutri, 17. -t.m., ob 20. uri v gledališču v Kopru s predstavo Vinka Modendorferja »Transvestitska svatba«. Gledališče Rossetti Danes, 16. t.m., ob 20.30 (red Četrtek) - Paolo Poli in Ida Omboni predstavljata »L’asino d’oro«. V glavni vlogi Paolo Poli. Predstava 7A, za abonente popust. Ponovitev jutri, 17. t.m., ob 20.30 (red petek). Danes ob 16.30 - Zgodovina gledališča v treh lekcijah-predstavah (2. del). Režija E. Protti. Jutri, 17. t.m., ob 18.00 - »Moje gledališče« -Srečanje s P. Polijem Vstopnice so na prodaj pri blagajni gleda- lišCaS.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Predprodaja vstopnic za predstavo št. 4 »Ser-vo di scena*. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra«. Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 16. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine E.A.O. iz Rima z delom »Rosa-nero«. Režija Antonio Calenda. Ponovitev jutri, 17. t. m., ob 20.30. VIDEM Gledališče Contatto Do 4. junija bo skupina Me’ o Matt predstavila »Orfejev labirint« Pietra Faielle. KOROŠKA TINJE Danes, 16. t.m., ob 19.30 - Impresionizem, eksprezsionizem, klasična moderna in abstrakcija v umetnosti. SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 16. februarja, ob 12. uri: Alkohol in njegovo mesto v življenju mladostnika. Strokovni nosilec seminarja: dr. SLAVKO V. ZIHERL (SD). Ob 19. uri: TOMO KRIŽNAR - predavanje z diapozitivi (Avstralija in Nova Zelandija). V torek, 21 DOM ŠPANSKIH BORCEV V petek, 17. februarja, ob 18. uri: modna revija butika MOZAMO. GALERIJA CENETA STUPARJA, Dunajska 405 V petek, 17. februarja, ob 19.30: literarni večer VLADISLAVA STRESA. CEUE OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE, Muzejsld trg 1 Danes, 16. februarja, ob 18. uri: VEČER POLJSKE LIRIKE 20. STOLETJA. MARIBOR MALI ODER SNG MARIBOR, tel.: 062/ 224-421 Danes, 16. februarja, ob 17. uri: kabinet prof. Sedmaka. Gost bo TONE PARTLJIČ. V Četrtek, 23. februarja, bo gost kabineta prof. Sedmaka MARKO BRECELJ. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7 V petek, 17. februarja, ob 18. uri: otvoritev razstave stripa in risanega filma MIKIJA MUSTRA. Razstava bo na ogled do 27. marca. SEŽANA KD SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-355 V petek, 17. februarja, ob 16.30: nastop uCencev šole za tuje jezike Ara. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA I. TAVČAR JA, tel.: 064/ 620-200 Danes, 16. februarja, ob 17.30: veCer z diapozitivi GORE. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Športna palaca V soboto, 18. t. m., ob 21. uri nastop komika Beppe Grilla. Grillo bo nastopil tudi v Pordenonu in sicer v petek, 17. t. m., ob 21. uri v Palasportu. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti (tel. 630063). V ljubljanski Mestni galeriji je na ogled razstava del IVA PRANČIČA RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V Mah galeriji je do 5. marca na ogled razstava fotografij BARBARE JAKŠE. Razstava skulptur in risb DRAGA TRŠARJA je na ogled do 20. marca. v prvem preddverju je do 5. marca na ogled razstava SLOVENIJA IN DUNAJ. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februara na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. V spodnjih prostorih Modeme galerijeje do 12. marca na ogled razstava VVILUAMA HENRVJA FOX TALBOTA. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del IVA PRANČIČA je na ogled do 26. februarja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Danes, 16. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik BRANKA SIMČIČA. Razstava bo na ogled do 9. marca. GALERIJA CENETA STUPARJA, Dunajska 405 V petek, 17. februarja, bo ob 19.30 otvoritev razstave fotografij EDA MARUŠIČA. Razstava bo na ogled do 1. marca. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik MAJE POGAČNIK je na ogled do 23. februarja. GALERIJA KAPELICA SOU Razstava del ROBERTA SMRAKA je na ogled do 10. marca. GALERIJA CZP KMEČKI GLAS, Železna 14 Razstava akvarelov in pastelov PLESTENJAK - BA-HAR je na ogled do 7. marca. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafičnih Ustov BOGDANA BORČIČA je na ogled do 19. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na ogled do 28. februarja. ARHITEKTURNI MUZEJ -JAKOPIČEVA GALERIJA Razstava grafik DIMITRA MALIDANOVA je na ogled do 28. februarja. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Arheološka razstava AMFORA je na ogled do 26. fe- bruarja OSNOVNA SOLA VIC, Abramova 26 Danes, 16. februarja, bo ob 18. uri otvoritev likovne razstave 10. VISKI LIKOVNI SALON. Razstava bo na ogled do 23. februarja. KNJIŽNICA SISKA, Cesta komandanta Staneta 10 Razstava slik IRENE POLANEC je na ogled do 7. marca. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Razstava grafik ZORE STANČIČ - Album je na ogled do 25. februarja. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. IDRSKA BISTRICA GALERIJA NA VIDMU, Gregorčičeva 2 Razstava slik PATRIZIE DEVHJE je na ogled do 25. februarja. MENGEŠ V petek, 17. februarja, bo v Kulturnem domu ob 19. un otvoritev razstave fotografij MATEJA RUPLA. Razstava bo na ogled do 28. februarja. MARIBOR ROTOVŽ, Rotovški trg 1 Danes, 16. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave risb IDE BRISNBC-REMEC. MURSKA SOBOTA Danes, 16. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave MARINKE DANC-ROTH. Razstava bo na ogled do 12. marca. SOLKAN VILA BARTOLOMEI, Pod vinogradi 2 Razstava skulptur in risb ZMAGA POSEGE je na ogled do 26. februarja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA, Mestni trg 37 V petek, 17. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave grafik ALEŠA SEDMAKA. TRŽIČ GALERIJA KURNIKOVA HIŠA Razstava risb Slike stare Ljubljane BORISA TROBCA je na ogled do 5. marca. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava likovnih del LEONA KOPORCA je na ogled do 24. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Umik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Umik nedelja, torek, sreda 9-13, četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Art Light Hall: do 4.3. razstavlja slikar Davide Lippolis. StudioPHI: v soboto, 18. t.m., ob 18. otvoritev razstave akvarelov slikarke Rosette Valetti in risb Sal-vatoreja Marcheseja. Razstava bo na ogled do 4.3. po običajnem umiku. Studio Bassanese: do 11.3. razstavlja Enrico Castel-lani - »Carte 1994«. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Galerija Le Caveau (Ul. Sv. Frančiška 51/A): danes, ob 18. uri otvoritev razstave Livia Rosignana. OPČINE SKD Tabor-Prosvetni dom: Razstava Rudolfa Sakside - poklon tržaških prijateljev. Odprta je do 21.2. vsak dan (rezen srede) od 16.00 do 20.00. ŠPETER Beneška galerija: do 2.3. je od 17. do 19. me na ogled slikarska razstava Jasne Merku. GORICA Galerija Kulturnega doma: danes, 16. t. m., ob 18. mi otvoritev razstave slikarke Clotilde Menardi-Fenzl. KOROŠKA CELOVEC Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker. Galerija U: do 17.2. razstavlja Gertmde Kresse. TINJE Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča. BOROVLJE Galerija Riesen razstava 50 koroških umetnikov. RADIŠE Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla. SLOVENIJA, UUBUANA CD, tel.: 061/222-815 Danes, 16. februarja, ob 10. uit SPREHOD SKOZI ZGODOVINO JAZZA - BIG BAND RTV SLOVENIJA. Na koncertih bo zgodovino jazza predstavil JANI KOVAČU-(LD). Danes, 16., in v petek, 17. fetoua-rja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma lin H. , V ponedeljek, 20. februarja, oD 19.30: SIJAJ OPERETE - ANSAMBEL HONVED (Budimpešta), ZSUZSA CSONKA, EVA KO VACS, SZELVIA VARKONVL [f pran), GABOR DANIEL, TAMAb DAROCZI, ATOLA PAL (tenor). SLOVENSKA FILHARMONIJA, Vn^djam^rnaija, ob 11. un: nedeljska matineja posvečena Haydnu - KOMORNI ORKESTER SLOVENICUM. GAJO JAZZ CLUB, Beethovnova Danes, 16. februarja, ob 22. uri-koncert LOJZETA KRAJNČANA. KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI Danes, 16. februarja, ob 22. uri: koncert skupine ANA PUPEDAN s predskupmo MUD FISH. GRAD DOBROVO V petek, 17. februarja, ob 20. um srečanje z glasbeno družino GUA' RINO. IDRSKA BISTRICA MKNŽ V soboto, 18. februarja, ob koncert skupin TODAY IS THE DAY (ZDA) m HA DET BRA (Zagreb). KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA . V soboto, 18. februarja, ob 19. um koncert ZENSKEGA PEVSKEGA ZBORA. KOPER Danes, 16. februarja, dvorana glasbene šole Koper ob 20. uri: konca1 sopranistke MARTE HORVAI' VtJGA in flavtistke SILVIE Dl MA- RINO. MARIBOR , V petek, 17. februarja, Unionska dvorana ob 19.30: koncert MAK1" BORSKE FILHARMONIJE, za izven. PIRAN V soboto, 18. februarja, ob 20. un. koncert VLADA KRESLINA. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V torek, 21. t. m., ob 20.3u koncert harmonikaša Corrada Rojaca. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona l99a- Danes, 16. t.m., ob 20. uri (red H) četrta ponovitev baletne pjed®13 ve - G. Rossini »II Turco in ha«. Režija Stefeno Vizioli. Dm gent Donato Renzetti. , Ponovitev v soboto, 18. t.m., 0 17.00 (red S). Prodaja vstopnic in rezervaci) pri blagajni dvorane Tripcovic (umik: 9-12/16-19 - zaprto ob pm nedeljkih). Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 20. t.m., ob 1®. Recital sopranistke Sumi J • Predprodaja vstopnic pri blaga) Dvorane Tripcovich (9-l2'i 21). Gledališče Rossetti • V ponedeljek, 21. t. m., ob 21. u» enkratni koncert Fiorelle Man noia. Predstava izven abonma) Za abonente popust, izkazni niso veljavne. Tržaško koncertno društvo _ V ponedeljek, 20. t.m., ob 20.3 Nastop ORT Orkestra iz ToSka_ ne. Solisti: G. Gyorivanyi-Ra A. Lucchesini. Tržaški jazzovski krožek V ponedeljek, 20. t.m., ob 20.3 nastop ORT Orkestra iz Tos ne: Gyoriyanyi-Rath in A. E chesini. Športna palaca pri Carboh V ponedeljek, 13.3. ob 21-JJU. Koncert ansambla Litfiba. prodaja vstopnic pri UT Ar v saži Protti. TRŽIČ Občinsko gledališče , V petek, 17. t m., ob 20.30 kon cert pianistke Marthe Arg®*1 čelista Mishe Maiskyja. N® gramu van Beethovnove skia GORICA Kulturni dom „ v.n. V petek, 24. t. m., ob 20.30 ko cert kvarteta Honved Ensem SCGV E. Komel Koncertna sezona 1994-95 V ponedeljek, 20.t.m., ob ■ v komorni dvorani na Hre , jZ du 20. septembra 85-*> Gradnik v samospevih S mavrija. KOŠARKA / EVROPSKA LIGA PRVAKOV NOVICE Smelt Olimpija se je upirala le en polčas V prvem delu so Ljubljančani dolgo vodili nato Pa popustili - Daneu in Paspalj najučinkovitejša Panathinaikos - Smelt Olimpija 79:66 (37:35) ATENE (STA) - Dvora-na Makis Liougas, 2500 gledalcev, sodnika Dagan Uzrael) in Tošev (Bolga-nja). PANATHINAIKOS: . Pragiskos Alvertis 7, Co-®tas Patavoukas 11, Niko-'a°s Economou 2, Žarko Paspalj 20 (4:6), Panagio-iis Giannakis 13 (1:5), p°ian Vranković 15 1G3), Miroslav Pecarski Christos Miriounis 7. SMELT OLIMPIJA: Pornan Horvat 3, Jaka jianeu 20 (5:5), Anthony Peed 6, Dušan Hauptman 13, Marko Tušek 2 1°:2), Marko Milic 7 0:3), Boris Gorenc 9 0:4), Vitalij Nosov 6 (0:2). prosti metl pa- Oathinaikos 6:T4, Smelt Olimpija 7:16. OSEBNE NAPAKE: Panathinaikos 15, Smelt Olimpija 19. Košarkarji Smelta Olimpije so v 13. krogu skupine A evropskega klubskega prvenstva v Atenah izgubili proti Pa-^athinaikosu z 79:66 OASS). Slovenski držav-111 prvaki tudi v magič- nem trinajstem nastopu niso zabeležili nove zmage, temveč so srečanje proti grškemu Panathi-naikosu kot po pravilu izgubili v prvih minutah nadaljevanja, ko so v enajstih minutah dosegli vsega 12 točk. Srečanje so sicer pričeli odlično, saj je zaCetna peterka - Jaka Daneu, Anthony Reed, Dušan Hauptman, Marko Milic in Vitalij Nosov -zaigrala izredno disciplinirano v obrambi in napadu ter si tako v 12. minuti priigrala že osem točk prednosti (23:15). Nato je raven igre Olimpije moCno padla, v zaporedju sta zaradi poškodb morala na klop Reed in Daneu, kar so domačini sprida izkoristili in v zadnji minuti prvega dela izid izenačili na 33:33. V tem obdobju je dobro igral Jaka Daneu, ki je edini držal korak s razpoloženimi Žarkom Paspaljom, Pa-nagiotisom Giannakisom in Stojanom Vranko-vicem. Ostali ljubljanski košarkarji so bili daleC pod svojim povprečjem. V nadaljevanju so Lju- Dcmašnji spored Skupina A Real Madrid - Paok Solun, Benfica - Scavolini Pe-aaro, CSKA Moskva - Maccabi Tel Aviv. VRSTNI RED: Panathinaikos 22, Real in Scavolini 2°> CSKA in Maccabi 19, Paok 17, Smelt Olimpija 15, Benfica 14. Skupina B Eles Pilsen - Barcelona; Bayer Leverkusen - Gibona Magreb, Limoges - Joventut Badalona, 01ympiakos " Buckler. KRSTNI RED: 01ympiakos in Limoges 20. Buckler, Barcelona in Efes Pilsen 19, Gibona 18, Bayer 16, Joventut 13. bljanCani kot po tradiciji slabo zaceli, nikakor niso zadeli koša Grkov, le-ti pa so prednost zlahka povečevali, tako da se je ta povzpela že na viskoih 21 točk (76:55) in srečanje je bilo praktično odločeno. V zaključku so se igralci Smelta Olimpije zbrali ter razliko znižali na »sprejemljivih« 13 točk. Grško moštvo si je z včerajšnjo zmago praktično že zagotovilo nastop v Četrtfinalni fazi, danes pa bo na sporedu nekaj odločilnih dvobojev, zlasti med Realom iz Madrida in solunskim Paokom. Najbolj zanimiva tekma v B skupini pa bo v Pireju med 01ympiako-som in bolonjskim Buck-lerjem. Vranković (11) In Nosov na prvi tekmi v Ljubljani (Foto S. 2.) r NOGOMET / PRVE TEKME 2E JUTRI n Po več kot dveh mesecih spet ples v »bundesligi« MUNCHEN - Po veC kot dvomesečnem premoru se bo ta vikend spet začela nemška nogometna liga. Prve tekme bodo na sporedu že jutri. Kupoprodajnih novosti ni bilo dosti, slabe novice pa prihajajo iz Bayernovega tabora. Tra-pattonija muci domotožje in bo ob koncu sezone zapustil Munchen. Zanj je že pripravljena zamenjava, Otto Rehhagel, ki že enajst let uspešno trenira VVerder Bremen. Razen tega sta Bavarce pustila na cedilu večno poškodovani Papin in še ne toCno določeni virus, ki je »knock-outiral« Švicarja Sutterja. Po jesenskem delu vodi Borussia Dortmund z 28 točkami, sledijo VVerder 24, Borussia MG in Freiburg 23, Kaiserslautern in Bayern 22... SPORED 19. KOLA: Borussia MG - Schalke, VVerder - Dynamo, Bochum - Bayern, Freiburg -Karlsruhe, Duisburg - Uerdingen, Hamburg -Stuttgart, TSV Munchen - B. Dortmund, Koln -Eintracht, Kaiserslautern - Leverkusen, (dk) Japonska podpira kandidaturo za SP TOKIO (STA/dpa) -Japonska vlada je .podprla kandidaturo nacionalne nogometne zveza za organizacijo SP leta 2002. Po poročilili iz Tokia bo vlada v naslednjih dneh poslala pismo predsedniku Mednarodne nogometne zveze Joau Havelangeu, v katerem mu bo zagotovila pomoč vlade pri ustvarjanju pogojev za izvedbo SP. Japonska upa, da bo prva azijska država, ki ji bo uspelo organizirati to največje nogometno tekmovanje na svetu. NajostrejSa tekmeca sta Južna Koreja in Mehika. KOŠARKA / PO ALL STARS GAME IGRAJO V NBA S POSPEŠENIM RITMOM Glavni favoriti ne poznajo ovir Clyde Drexler v dresu Houstona NEW YORK - Da bi nadoknadih zamujeni Cas zaradi prekinitive ob NBA Ali Starš Ga-rire, so v torek zvečer odigrah kar 11 tekem. Ob pričakovanih prepričljivih zmagah Seat-ha, Houstona in Orlanda so nekateri favoriti Brdi dokaj presenetljivo ostali praznih rok. Gew York je zgubil v Detroitu, Charlotte v New Jerseyu, Portland v Dallasu, Denver pa doma z Atlanto. »Big match« je bil nedvom-n° v San Antoniu, kjer so Spursi zanesljivo odpravili Uath Jazz. DREXLER V HOUSTON! Clyde Drexler, ?e vrsto let eden izmed najboljših zunanjih igralcev NBA in dolga leta elan Blazersov iz Portlanda, je prestopil k Houstonu, ki je lani osvojil naslov prvakov, v zameno pa so Rocketsi odstopili Otisa Thorpa. Clyde »The Giide« Drexler, ki je pred kratkim dopolnil 52 let, je v svoji dolgoletni karieri velikokrat ookazal, da spada v elito: osemkrat je bil izbran za Ali Starš Game, bil je elan »Dream I oama« na olimpijskih igrah v Barcelloni leta 1992, letos je v prvem delu prvenstva odi-gral 41 tekem, poprečno pa je dosegel 22 t°ck, imel 5, 7 skokov in 5 asistenc na tek-mo- 201 cm visoki temnopolti branilec ima podobna poprečja (21 točk, 6 skokov in 5, 7 Asistenc) tudi v svoji dolgoletni karieri od le-a 1983 dalje, ko so ga Blazersi zbrali na »draftu« novincev s številko 14. Drexler, ki se je pred leti dvakrat zapored tudi boril v finalu za naslov prvaka (obakrat neuspešno), bo takoj zamenjal diskvalificiranega Maxwella, ki je bil zaradi pretepa z gledalcem kaznovan s prepovedjo igranja na 10 tekmah (ob globi 20.000 dolarjev). 208 cm visoki Otis, ki ima ravno tako 32 let, ima za sabo ze 11 sezon v NBA, njegovo letošnje poprečje pa je 13, 3 točk in 9 skokov na tekmo. Blazersi in Rocketsi so opravili še eno zamenjavo. V Houston je odšel Tracy Mur-ray, 24 letni zunanji igralec, pravi specialist v metu za 3 točke. 201 cm visoki Murray je v lanski sezoni imel celo najboljše poprečje za 3 točke v NBA ligi (46%), v letošnjih 29 tekmah pa je poprečno dosegel 6 točk na tekmo. V Portland pa se je preselilo 208 cm visoko krilo Marcelo Niccola, ki je v zadnjih treh sezonah igral v Španiji. »PREVROČA« KLOP: Miami Heat, ki je v dosedanjih 47 tekmah dosegel šele 18 zmag, se je odločili za zamenjavo trenerja. Odpisali so Kevina Lougheryja, njegovo mesto pa je prevzel prejšnji pomožni trener Alvin Gen-try. Lougheryju je društvo ponudilo mesto podpredsednika kluba, sam pa se ni še odločil, Ce bi ponudbo sprejel. Kevin Loughery ima za sabo ze 20 let izkušenj v raznih klu- bih, saj je pred leti vodil že New Jersey, Atlanto, Chicago in VVashington. IZIDI - torek: San Antonio - Utah 112:96 (D. Robinson 29, Elliott 20), Seattle - Golden State 118:108 (Payton 26, Kemp in Sch-rempf po 21), Orlando - Indiana 111:92 (D. Scott 18, H. Grant 17; Smits 20, Miller 19), Houston - Clippers 124:104 (Olajuvvon 26, Brooks 23), Sacramento - Boston 108:101 (W. VVilliams 25; D. VVilkins 23), Detroit -New York 106:94 (G. Hill 25; Ewing 24), Miami - Milvraukee 112:99 (B. Ovvens 20), New Jersey - Charlotte 109:98 (A. Gilliam 26, K. Anderson 18), Denver - Atlanta 88:99 (S. Smith 30), Dallas - Portland 95:90 (Mash-burn 27; Strički and 25), Minnesota - VVashington 96:99 (Cheaney 26). Vzhod: Orlando 38-10, New York 30-17, Charlotte 31-18, Cleveland 28-19, Indiana 27-20, Chicago 23-25, Atlanta 23-26, Boston 19-28, Milvvaukee 19-30, Miami 18-29, Detroit 18-29, Plriladelphia 14-34, VVashington 14-34. Zahod: Phoenix 38-10, Seattle 34-12, Utah 35-14, San Antonio 31-15, Lakers 29-16, Houston 30-17, Sacramento 26-20, Portland 25-21, Denver 20-27, Dallas 19-28, Golden State 14-32, Minnesota 11-37, Clippers 8-41. Vanja Jogan Najhitrejša Gotschlova, Suhadolčeva deveta AARE (STA/APA) - Na drugem treningu za ženske pred smukom za svetovni pokal v Aareju na Švedskem je bila najhitrejša Avstrijka Renate Gotschl pred Američankama Hilary Lindth in Picabo Street. Od slovenskih smučark se je Mojca Suhadolc uvrstila na 9. mesto, Alenka Dovžan pa je bila 42. Značilnost drugega treniga so bili majhni zaostanki. Razlika med 1. in 10. je bila vsega 92 stotink sekunde, med 1. in 30. pa 1.8 sekunde. Izidi treninga: 1. Renate Gotschl (Avt) 1:11.50, 2. Hilary Lindh (ZDA) 1:11.58, 3. Picabo Street (ZDA) 1:11.66, 4. Astrid Lodemel (Nor) 1:11.81, 5. Svetlana Gladiševa (Rus) 1:11.98, 6. Pemilla VViberg (Sve) 1:12.24, 7. Michaela Dorfineister (Avt) 1:12.30, 8. Ingrid Stockl (Avt) 1:12.32, 9. Mojca Suhadolc (Slo) 1:12.36, 10. Isolde Kostner (Ita) 1:12.41, 11. Michaela Gerg-Leitner (Nem) 1:12.52, 12. Miriam Vogt (Nem) 1:12.55, 13. Anita VVachter (Avt) 1:12.58, 14. Alexandra MeiBnitzer (Avt) 1:12.63, 15. Heidi Zeller-Bahler (Svi) 1:12.79, 42. Alenka Dovžan (Slo) 1:15.13. Jdiryd premagal Pereriro Konec za Česnokova MEMPHIS (STA/AP) - Vi. krogu mednarodnega moškega teniškega turnirja v Memphisu je Šved Anders Jarryd premagal Venezuelca Nicholasa Pe-reiro gladko s 6:4 in 6:2. V 2. krogu je izpadel sedmi nosilec Rus Andrej Cesnokov, ki ga je s 4:6, 7:6 (7:1) in 6:2 izločil Novozelandec Brett Števen. Izidi - 1. kroga: Anders Jarryd (Sve) - Nicholas Pe-reira (Ven) 6:4, 6:2, Brad Gilbert (ZDA) - Louis Glo-ria (ZDA) 1:6, 6:4, 6:4, Marc Kevin Gollner (Nem) -Guillaume Raoux (Fra) 1:6, 6:2, 6:4, Lars Rehmann (Nem) - David Rikl (Ceš) 2:6, 6:4, 6:4, Jonathan Stark (ZDA) - Alex 0‘Brien (ZDA) 6:4, 6:7 (5:7), 6:1, Luke Jensen (ZDA) - Michael Joyce (ZDA) 6:4, 7:5, 2. krog: Todd Martin (ZDA/3) - Alexander Mronz (Nem) 7:5, 6:4, Brett Števen (NZ1) - Andrej Cesnokov (Rus/7) 4:6, 7:6 (7:1), 6:2. Maja Živec Škulj izpadla OKLAHOMA CITY (STA) - Slovenska teniska igralka z nemškim potnim listom Maja Živec Škulj je izpadla že v 1. krogu mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Oklahoma Cityju. S 6:2 in 7:5 jo je premagala Američanka Audra Keller. Izidi 1. kroga: Audra Keller (ZDA) - Maja Živec Škulj (Nem) 6:2, 7:5, Tami VVhitlinger Jones (ZDA/7) - Laurence Courtois (Bel) 6:7 (6:8), 6:0, 6:1, Laxmi Poruri ((ZDA) - Patricia Hy-Boulais (Kan) 6:4, 6:0, Nicole Bradtke (Avs/6) - Tatjana Panova (Rus) 6:2, 0:6, 6:2, Jelena Likovceva (Kaz/9) - Lind-say Lee (ZDA) 6:1, 6:4, Karin Miller (ZDA) - Elly Hakami (ZDA) 3:6, 6:3, 6:0, Brenda Schultz (Niz/l) - Beate Reinstadler (Avt) 6:3, 6:4. Graf - Hingis v četrtfinalu PARIZ (STA) - Švicarka Martina Hingis je v osmini finala ženskega teniškega turnirja v Parizu (nagradni sklad 460.000 dolarjev) s 6:4 in 6:1 premagala peto nosilko Francozinjo Juhe Halard. V Četrtfinalu se bo 14-letna Švicarka pomerila s Steffi Graf, ki je brez težav odprayvila Rusinjo Eleno Makarovo s 6:2, 6:1. Izidi -1. krog: Karina Habsudova (Slk/7) -Stephanie Rottier (Niz) 6:1, 6:1, Judith VViesner (Avt/6) - Meike Babel (Nem) 6:2, 5:7, 6:4, Petra Lan-grova (Ceš) - Nanne Dahlman (Fin) 6:4, 6:2; Dva svetovna rekorda na mitingu v Moskvi MOSKVA (STA/dpa) - Na atletskem mitingu v Moskvi sta bila postavljena dva nova svetovna rekorda. Štirikratni dvoranski svetovni prvak Rus Mihail Scenikov je 5.000 metrov prehodil v 18:07:08 minute in izboljšal rekord za 8 sekund, American Al-lan Johnson pa je 110 metrov z ovirami pretekel v 13.34 sekunde, kar je 24 stotink sekunde bolje od stare znamke. Helder podpisal za Arsenal LONDON (STA/Hina) - Menedžer angleškega prvoligaša Arsenala George Graham se na vso moC trudi, da bi moštvu, ki je trenutno 12. na prvenstveni lestvici, vrnil ugledno mesto v Anghji in Evropi. Potem ko sta prejšnji mesec v klub za skupaj 6.2 milijona dolarjev prestopila John Hartson iz Lutona in Chris Kiwomy iz Ipswicha, je Graham za 3.2 milijona dolarjev sedaj pripeljal še Glenna Helderja, igralca nizozemskega Vitessa. Graham upa, da ho na ta način lahko ubranil naslov v pokalu pokalnih zmagovalcev in svojemu moštvu tudi v prihodnji sezoni zagotovil nastop v tem tekmovanju. Glede na Ugaške izide Arsenal nima namreč nikakršnih možnosti veC, da se uvrsti v evropsko tekmovanje. Argentina - Bolgarija 4:1 (2:0) MENDOZA (STA/dpa) - v prijateljski nogometni tekmi v Mendozi je Argentina premagala Bolgarijo s 4:1 (2:0). Kitajski navijači organizirano na tekmo PEKING - 108 kitajskih nogometnih navijačev je z državnimi zastavami in ostalo navijaško opremo z letalom odpotovalo na Tajsko, je sporočila agencija Xinhua. Navijači bodo na turnirju za Kraljevsfd pokal podpirali moštvo Quanxiang. Zadeva ne bi hila nic posebnega, Ce ne hi šlo za prvi organiziran odhod kitajskih navijačev v tujino. Večino 108 navijačev, skoraj tretjina je deklet, sestavljajo poslovneži, uslužbenci in študentje. NOVICE NOGOMET / V ZAOSTALI TEKMI GENOA - MILAN KOŠARKA / KORAĆEV POKAL Zaradi divjanja angleških navijačev prekinili prijatejsko tekmo v Dublinu DUBLIN - Prijateljsko nogometno tekmo med državnima reprezentancama Irske in Anglije v dublinskem Lansdovvne Roadu je sodnik prekinil v 27. minuti zaradi divjanja angleških »hooligan-sov«. Po golu Ircev, ki ga je dosegel David Kelly, so najvijad gostujočega moštva zaceli pljuvati proti irskim navijačem, potem pa so jih obmetali s plastičnimi sedeži. Ranjen je bil nek pohdst, potem ko so pripadniki varnostnih sil skušali odstranih prena-peteže iz stadiona. Kapetan angleškega moštva David Platt je zaman skušal pomiriti angleške navijače. Tudi Stich in Becker v 2. krogu MILANO (STA/AP) - Vi. krogu mednarodnega moškega teniškega turnirja v Milanu je Četrti nosilec Nemec Michael Stichs 6:1 in 7:5 premagal Italijana Gianluco Pozzija, prvi nosilec Becker pa je ugnal Švicarja manto s 6:3, 7:6. Izidi 1. kroga: Olivier Delaitre (Era) - Alex Corretja (Spa/8) 6:3, 4:6, 6:1, Renzo Furlan (Ita) - Radomir Vasek (Ceš) 7:6 (7:3), 6:2, Michael Stich (Nem/4) -Gianluca Pozzi (Ita) 6:1, 7:5, Tomas Carbonell (Spa) - Markuš Zoecke (Ger) 7:5, 6:3 Cedric Pioline (Fra) -Javier Sanchez (Spa) 6:4, 6:3. 2. krog: Jevgenij Ka-felnikov (Rus) - Karol Kucera (Svo) brez boja. Tri kola za Chamota MEANtri - Laziov branilec Chamot je bil po nedeljski izkljudtvi kaznovan s prepovedjo igranja za tri kola. Eno kolo bodo morali preskočiti Jami (Ju-ventus), Carbone (Fiorentina), Cristallini (Torino), Fontolan (Inter), Jugovič (Sampdoria), Ricci (Bari) in Statuta (Roma) Pri Comu zamrznili plače COMO - Predsednik nogometnega drugoligaša Como Mario Beretta je zaradi slabih rezultatov za 59 dni zamrznil plaCe igralcev in trenerja Marca Tar-dellija. Como je v nedeljo s 3:1 doma izgubil prod Venezii. Beretta pričakuje, da bo moštvo v naslednjih treh tekmah proti Atalanti, Veroni in Udi-neseju osvojilo najmanj pet točk. »To je pogoj za obstanek,« pravi Beretta. Drastičnemu predsednikovemu ukrepu trener Tardelh ne oporeka. Cipollini prvi v Alassiu ALASSIO - Italijanski Sprinter Mario Cipollini je že na kolesarski dirki po Sredozemlju pokazal, da je v odlični formi, včeraj pa je zmagal še na dirki od Monte Carla do Alassia, na kateri je nastopilo 173 tekmovalcev (brez Bugna). Cipollinij je v Sprintu premagal rojake Zaninija, Bontempija in Gelsia. Najboljši od tujcev je bil Belgijec Van Petegem, ki se je uvrstil na osmo mesto. Povprečna hitrost dirke je bila nad 40 km na uro. Disciplinski ukrepi med amaterji VeC igralcev članskih ekip slovenskih nogometnih društev je bilo kaznovanih s prepovedjo igranja za eno kolo. Le-ti so: Massimo Tabai in Fabio Franh (oba Juventina), Alessandro Babich (Primojre), Sandro Malusa in Giuseppe Padoan (oba Vesna), Nico-la Lacalamita (Kras), Dimitri Ferluga (Primorec). ■ ■: ■ Delitev točk še najbolj pravična Pod vtisom tragičnega dogodka Milanski Stefanel je v Orthezu res zablestel Gentile dosegel 24 točk Genoa Milan 1:1 (1:0) Strelec: Skuhravy v 45. (llm) in Panucci v 83. minuti GENOA: Micillo, Tor-rente, Caricola, Manicone, Galante, Bortolazzi, Ruoto-lo, Francesconi, Van’t Schip, Skuhravy (Delli Car-ri od 78. min.), Miura. MILAN: Rossi, Panucci, Maldini, Albertini (Dona-doni od 46. min.), Costa-curta, Baresi, Eranio, De-sailly, Massaro (Melli od 60. min.), Di Canio, Simo- Sodnik: Beschin (Legna-go) V ponovljeni tekmi 18. kola, ki so jo 29. januarja prekinili po prvem polčasu zaradi uboja navijača Ge-noe Vincenza Spagnola, sta se Genoa in Milan razšla brez zmagovalca, kar je končno tudi najbolj pravično, Čeprav so imeli Milančani še posebej v drugem polčasu precej veC od igre. Srečanje se je nujno začelo pod vtisom tragičnega dogodka izpred dobrih štirinajst dni, na stadionu pa je bil tokrat prostor za navijače Milana prazen. DomaCi navijači so ograje stadiona Ferraris okrasih z navijaškimi šali, drugih transparentov, razen rdece-modrega napisa »Živeti v srcih tistih, ki ostanejo, ne pomeni umreti, živio Spa-gna!«, pa ni bilo. Spagna je bil nadimek, s katerim so prijatelji imenovah ubitega Vincenza Spagnola. Sile javnega reda so tudi uvedle izredne varnostne ukrepe, toda na stadionu je bilo vse mirno. V tem vzdušju se je začelo tudi samo srečanje. Ekipi sta svoje moCi usmerili na sredino igrišča, kjer sta s presingom razdirah vse napadalne poskuse nasprotnikov. Nekoliko bolj agilni so bili Milančani, ki so bih nekajkrat Izredni varnostni ukrepi pred tekmo Čeprav so se organizirani navijati Milana odpovedah gostovanju v Genovi so bih varnostni ukrepi ob igrišču izredni. Sile javnega reda je zlasti alarmiralo dejstvo, da so nekaj ur pred tekmo v nekem zapuščenem objektu blizu stadiona odkrih nekaj molotovk. Toda do neredov k sreti ni prišlo. Pan - Stefanel 76:82 (38:38) PAU: Fauthoux 4, Carter 15, T.Gadou 5, Hamm 6, D.Gadou 7, Winslow 18, Mc Rae 17, Gamier 2, Guinot 2, Coco STEFANEL: Bodiroga 21, Gentile 24, Portaluppi 2, FuCka 15, De Pol 4, Scono-chini 2, Alberti 2, Pessina 10, Cantareho 2, Veneri Sodnika: Sanchis (Spa) in George (Nem). PM: Elan 12:22, Stefanel 12:17; 3T: Elan 4:18 (Fauthoux 0:3, Carter 2:6, T.Gadou 1:6, Hamm 1:1, D.Gadou 0:2), Stefanel 4:6 (Gentile 4:6); gledalcev: 9.000. ORTHEZ - V prvi polfinalni tekmi košarkarskega Ko-raćevega pokala je milanski Stefanel v Orthezu povsem zasluzeno premagal tamkajšnji Pau. Stefanelova prednost pred torkovo povratno tekmo v Milanu pa bi nevarni pred vrati Miciha. Toda prvi zadetek so dosegli domačini, ko je Rossi povsem po nepotrebnem v kazenskem prostoru podrl Van’t Schipa. Enajstmetrovko je zanesljivo izvedel Skuhravy, Milan pa je imel še srečo, saj bi moral sodnik ob enajstmetrovki še izključiti Milanovega vratarja. V drugem polčasu smo bili priča pravemu obleganju vrat Genoe, toda vse do 83. minute se rezultat ni spremenil. Takrat je Panucci iz prostega strela s pri-bližno 20 metrov premagal vratarja Genoe in postavil končni izid. VRSTNI RED A LIGE: Juventus 42, Parma 39, Roma 34, Sampdoria in Lazio 31, Fiorentina in Milan 30, Caghari, Torino in Bari 26, Inter, Foggia in Napoli 24, Cremonese in Genoa 18, Padova 17, Reggiana in Brescia 12. ODBOJKA / EVROPSKI POKALI Sisley gladko izločil Nemce Daytona naprej brez težav Vse italijanske ekipe so bile uspešne v Četrtfinalu odbojkarskih pokalov. Sisley je v pokalu prvakov po porazu v Nemčiji (1:3) sinoči gladko premagal nemškega prvaka Bayer s 3:0. Bolj na tesno je šlo Edilcuoghiju, ki je v Cannesu izgubil s 3:1 (doma je z istim izidom zmagal), toda zaradi večjega števila osvojenih točk, se je uvrstil v polfinale. Daytona je v pokalu pokalnih zmagovalcev po hitrem postopku opravila z nizozemskim Rentokilom, Tallin pa je v pokalu CEV sicer izgubil v Sankt Petersburgu s 3:1 (5:15,15:9,15:5,15:12), toda doma so zmagali s 3:0. Tudi Cariparma je v polfinalu CEV zahvaljujoč boljšim točkam. Parma je doma izgubila s 3:2 proti Friedrich-shafenu (13-15, 15-7, 11-15, 15-13, 16-18), z istim rezultatom pa je zmagala v gosteh. Poslavljajo pa se Mariborčani od pokala pokalnih zmagovalcev. Včeraj so sicer premagali Aris s 3:2, toda v prvi tekmi so izgubili s 3:0. Sisley - Bayer VVuppertal 3:0 (15:8,15:4,15:7) Sisley: Gardini (5+9), Tofoli (0+1), Agazzi (0+0), Zvverver (6+9), Bernardi (8+6), Zorzi (8+13), Giombini (4+12), Passani, Vermiglio, Moretti, Polidori, Gallotta. Sodnika: LeCnik in Končnik (Slo). Daytcma - Rentokil 30 (15:7,15:2,15:7) Daytona: Vullo (4+2), Olikhver (7+4), Babini (5+3), Cuminetti (7+11), Van de Goor (8+6), Cantagalli (4+8), Franceschelli (0+1), La-raia (1+1), Paccagnella (1+3), Dali1 Olio, Tagliatti. lahko bila še večja, saj je im®l minuto pred koncem kar H točk naskoka. Po prvih dvajsetih minU' tah je bil rezultat neodločen. Milančani so imeli na začetku precej težav proti ra-zigranemu skakalcu Mc Reaju. Orthez je z nekaj odličnimi in spektakulaminu akcijami dosegel najvisjo prednost osmih točk (23:15)-Ko pa je Stefanel od indiw dualne prešel na consko ob-hrambo 1-3-1 se je stanje na igrišču spremenilo. Orthez v napadu ni imel vec pravih rešitev (zgrešil je tudi pet zaporednih prostih metov), Ste; fanelovi košarkarji pa so bih na drugi strani izredno natančni in so dve minuti pred koncem polčasa celo prvič povedk s točkama prednosti (32:34). Toda v drugem delu tekme se je Stefanel dobesedno razigral v napadu in povsem onesposobil gostitelje, ki niso nikoli vodili, njihov odpor pa je bil iz minute v minuto vse bolj šibek.Najboljši strelec srečanje je bil s 24 toCkanU Gentile, Bodiroga jih je dosegel 21, Fucka pa 15. Pri gosti; teljih so največ košev dosegh Carter (15), Mc Rae (19) in Winslow (15), doprinos branilcev pa je bil izredno skromen. Polom Benettona V prvi polfinalni tekmi košarkarskega evropskega pokala je Benetton sredi Tre-visa s 95:88 (38:43) klonu pred 01ympiqueom iz Anti-besa, ki ima tako enkratno priložnost, da na povratni tekmi v Franciji izloči fevon-zirane Italijane iz finala. Benetton je bil zlasti nespreten pri prostih metih (36:47), pravil pa si je deset toCK prednosti. Najboljši strelen VVoolridge 25, Naumouskj 16, Rusconi 14, Gracis 13 (vsl Benetton), Rivers 22, Richar-dosn 21, Ostrovvski 15, Fiore-st 15 (vsi Antibes). V drugem polfinalu je He-raches v gosteh s 79:78 premagal Taugres Victorio. ______SMUČANJE / 8. POKAL TREH DE2EL_ Šentjanž spet prvi Veleslalom s 125 udeleženci iz treh držav - SK Devin tretji CELOVEC - Športno društvo Šentjanž v Rožu na Koroškem je v nedeljo vzrono organiziralo letošnje 8. tekmovanje za Pokal treh dežel na šentjanških Rutah v obliki veleslaloma. Prireditve pod pokroviteljstvom Slovenske športne zveze Celovec se je udeležilo 125 smučark in smučarjev iz treh držav, kvahteta nastopov - od mladincev do odraslih -pa je bila izredno visoka. Najboljši tekmovalec je bil domačin Joži Partl, ki je zahtevno progo prevozil v 45, 70 sekundah, najboljša tekmovalka pa je bila Brigita Esel (prav tako SD Šentjanž) s časom 46, 27. Smučarji in smučarke SD Šentjanž so zasedb prvo mestu tudi pri ekipni razvrstitvi, drugo in tretje mesto pa so osvoji-h SK Portorož (Slovenija) ter SK Devin (Italija). V tej zelo hudi konkurenci so se zelo dobro odrezah tudi zamejski smučarji, ki so večkrat stopili na stopničke za zmagovalce. Detid: 1. Riccardo Rust (St. Janž) 13, 78, 2. Alessio Sibiha (Devin) 14, 53. Otroci I - ž: 1. Michaela Mautz (Sele) 1.06, 71, 4. Tjaša Mazzucca (Devin) 1.36, 67. Otroci II - ž: 1. Isabel Sablatnik (St. Janž) 57,16, 2. Nicole Starc (Devin) 1.29,40. Solarji I - m: 1. Friedrich Mak (Sele) 51, 85, 7. Sebashano Galci (Devin) 1.53, 31. Solarji H, ž: 1. Brigitte Esel (St. Janž) 46, 27, 4. Tjaša Trampuž (Devin) 1.04, 53, 6. Katja Legiša (Devin) 1.17, 27. Starostne skupine I - HI ženske: 1. Vlasta Vadnjal (Portorož) 58, 99, 3. Eriča Ukmar (Devin) 1.09,68. Zenske: 1. Lidija Oraže (Sele) 49, 90, 2. Sarah Sosič (Devon) 52, 24, 4. Gabrijela Pieri (Devin) 53,81, 6. Jagoda Skerk (Devin) 58, 28, 7. Alenka Škabar (Devin) 1.02, 50, 8. Cristina Zampar (Devin) 1.28,45. Mladina I - ženske: 1. Tatjana Za-blatnik (St. Janž) 46, 83, 4. Katja Cu-lot (Devin) 54, 98, 6. Jana Legiša (Devin) 1.19, 93. Mladina I - moški: 1. Niki Mak (Sele) 50, 81, 2. Aljoša Paulina (Devin) 52, 32. Solarji H - moški: 1. Martin Sleik (St. Janž) 49, 49, 7. Tomaž Sirca (Devin 59,16, 9. Stefano Maizan (Devin) 1.01,19. Mladina H - ženske: 1. Silvana Orasche (St. Janž) 47, 99, 3. Breda Sosič (Devin) 1.09, 74. Mladina II - moški: 1. Aleks Prašelj (Mladina) 51, 84, 4: David Šuligoj (Devin) 1.33, 34. Veterani III - moški: 1. Miro VoltiC (Portorož) 1.04, 36, 2. Jordan PuriC (Devin) 1.06, 43, 5. Bruno Skerk (Devin) 1.34, 38. Veterani H - moški: 1. Gusti Za-blatnik (St. Janž) 47, 47, 5. Natahno Culot (Devin) 56, 31. Veterani I - moški: 1. Joži Partl (St. Janž) 45, 70, 7. Paolo Garofolo (Devin) 1.00, 28, 8. Andrej Starc (Devin) 1.01, 90, 9. Danjel Gomizelj (Devin) 1.02, 09,10. Alex Mazzucca (Devin) 1.03, 92. Člani - moški: 1. Eduard Oraže (Sele) 46, 87, 3. David Sosič (Devin) 49, 65, 6. Aljoša Škabar (Devin) 53, 45, 9. Danjel Toscano (Devin) 56, 05, 10. Claudio Peric (Devin) 56,89. Moštvena uvrstitev: 1. SD St. Janž 597 točk, 2. SK Portorož 426 točk, 3. SK Devin 340 točk, 4. DSG Sele-Zeh 198 točk, 5. SK Snežnik lirska Bistrica 65 točk, 6. SD Mladina Trst 25 tatic. ODBOJKA / NARASCAJNICE NA TR2AŠKEM_ V boju za naslov kar šest naših šesteric S pričetkom bojev v B skupini bo prvenstvo naraščajnic na Tržaškem polno zaživelo. Na njem sodeluje letos 13 šesterk, ki so razdeljene v dve skupini. Prve tekme v A skupini so bile že konec prejšnjega tedna. Kontovel je z zmago proti S. Andrei potrdil, da upravičeno raCuna na uvrstitev v polfinale (prvi dve uvrščeni šesterici iz vsake skupine), ta cilj pa je bržkone dosegljiv tudi za Slogo A. Ostale ekipe v tej skupini so Oma B, Virtus in Pallavolo Trieste. V B skupini slovenskih derbijev res ne bo manjkalo. Nastopile bodo namreč štiri naše šesterke: Bor Friulexport, Breg, Sloga B in Sokol, poleg njih pa še Orna A in Altu-ra. Sloga B nastopa v tem prvenstvu izključno z igralkami letnikov 1982 in 1983, v ostalih treh naših šestericah pa je tudi precej igralk letnika 1981. Vsaj eni od teh ekip naj bi tudi uspel prodor v sklepni del prvenstva. Breg: Noemi Bet (letnik 1981), Erika Cos-sutta Erika (82), Jessica Gregori (83), Jasna Kalc (82), Paola Liciniani (81), Jadranka Mingot (82), Maria Teresa Orlando (81), Deborah Rodeha (81), Eva Slavec (82), Ivana TerCon (81), Monika Zeriali (82), Inka Žerjal (82). Trener: Mario Cač. Bor Friulexpoit: Tina Furlani (81), Sara Posar (81), Manuela Krasevich (81), Vama 81), Ilonka Križman (81), Ka ) (81), Tina Sossi (81), Johan8 Trener: Branko Sain. ■ Karin Crissani (82), Mara Sos foo"i rvoanri 1841, h (82). ro (82). ina (82), Veronika č>osiC (82 ’ ), Staska Cvelbar (83), Martma Trener: Dušan Blahuta ija Švara (81), Tjaša Trampu* ^eghissa (81), Ambra San JCOŠARKA / V DERBIJU DEČKOV BOR BOLJŽI 85 točk Pavletiča za Sokol premalo Pri borovcih najbolj razpoložena Štokelj (45) h Bosari (37) - Odločitev šele po podaljšku Bor Ediauto - Sokol 131:120 (44:53,109:109) BOR EDIAUTO: Kafol 3 p-:2), Zobec 2, Smilovich 8 (0:2), Gaburro 8 (4:6), Stokelj 47 (15:21), Opelli, Santi 9 (1:4), Floridan, Bo-37 (7:10), Tolentino 2, Krcalic, Lovriha 15 (1:1), Cossutta. Trener: Krede. PM: 29:46, SON: 30. PON: Santi in Smilovich. SOKOL: Grilanc 0:2, Pavletič 85 (16:29), Šušteršič 14 (0:1), Frandob 1 ll'2), Doglia 16 (6:10), Bogateč 4, Hrovatin. Trener: Popovič. PM: 23:44. SON: 30. PON: Grilanc, Šušteršič, Bogateč, Doglia. 3 TOČKE: Pavletič 3. Bolj razburljivega in izenačenega derbija kot so ga videli gledalci v svetoivan-ski šolski telovadnici, verjetno ni nihče pričakoval. Borovci so Nabrežin-ce- ki so tokrat nastopili v zelo okrnjeni postavi, pre-teagali šele po 45 minutah razburljivega boja. Prva če-jrteia se je zaključila z rahlo prednostjo Sokola, ki pa )e po prvem polčasu imel Ze devet točk prednosti. V nadaljevanju so borovci nadoknadili ves zaostanek in tekma je bila do konca tete izenačena. Junak tekme Robi Pavletič, ki je s 85 teckami posnemal Carlto-na Mayersa, ki je pred nekaj tedni v Riminiju zadel 87 točk, je v zadnjih minutah regularnega dela Sokol popeljal v vodstvo te 5 točk. Toda borovd so se spet zbrali in v zadnjih sekundah izenačili. V podaljšku so Nabrežinci zaradi petih osebnih napak ostali samo s tremi igralci, ter je borovcem omogočilo zelo težko, a pomembno teiage. Niko Stokelj I >1 4, Robi Pavletič (Sokol) je dosegel 85 točk (Foto Kroma) LOKOSTRELSTVO / 6. TROFEJA MESTA VIDEM Precej soliden nastop lokostrelcev Zarje in Našega praporja V nedeljo je bilo v Vidmu lokostrelsko tekmovanje v dvorani, ki je veljalo za 6. trofejo mesta Videm. Konkurenca je bila kar dobra, v njej pa so se lokostrelci Zarje in Našega prapora kar solidno odrezali. Od posameznikov velja posebej omeniti Stojana Ražma in Joška Kuzmina, ki sta se zelo dobro odrezala v članski konkurenci, med ekipami pa so Zarjini tekmovalci Stojan in Aleksander Razem ter Moreno Granzotto celo osvojili prvo mesto. Člani Zarje so s tem zaključili svoje letošnje nastope v dvorani, medtem ko bodo lokostrelci Našega prapora nastopih Se na tekmah v Krminu (to nedeljo, prisotni bodo tudi mladinci Zarje), Oderzu (26. 2.) in v TolmeCu (19. 3.) Potem bodo na vrsti že tekmovanja na prostem, prvi uradni nastop pa bo najbrž 9. aprila na tekmovanju v Bazovici. REZULTATI Člani (30 nastopajočih); 1. Gilberto Nar-duzzi (Videm) 566 (283, 283); 2. Riccardo Auter (TS) 546 (275, 271); 3. Stojan Ražem (Zarja) 546 (268, 278 - zadel je dve desetki manj kot Auter); 4. Joško Kuzmin (Nas Prapor) 544 (273, 271); 5. Aleksander Ražem (Zarja) 539 (267, 272); 7. Moreno Granzotto (Zarja) 535 (263, 272); 16. Ivo Devetak (Naš prapor) 515 (242, 273); 20. Giorgio Marino (Naš prapor) 501 (249, 252); Naraščajniki (3 nastopajoči); 1. Daniele Vicintini (Krmin) 470 (237, 233); 2. Loren-zo Quintana (Naš prapor) 439 (219, 2209; NaraSCajnice (2 tekmovalki): 1. Katja Ražem 522 (257, 265); 2. Kristina Berce (obe Zarja) 423 (228,195); Dečki (4 tekmovalci): 1. Riccardo Zulia-ni (Krmin) 495 (246, 249); 4. Simon Assi (Nas prapor) 402 (206,196); Najmlajse (1 tekmovalka): 1. Cotič Janina (Nas prapor) 407 (194, 213); Člani compound (22 tekmovalcev): 1. Claudio Del Col (Maniago) 563 (280, 283), 20. Dario Cotič (Nas prapor) 512 (255, 257); DRUŠTVENA LESTVICA (v poStev so prišli trije najboljši posamezniki, 8 ekip): 1. Zarja 1620 (Stojan in Aleksander Ražem, Moreno Granzotto); 2. Videm 1596; 3. Arcieri Isonzo 1588; 4. Naš prapor (Joško Kuzmin, Ivo Devetak in Giorgio Marino) 1560. NOGOMET Cicibani končali prvi del prvenstva Brežani tokrat le remizirali Prvenstvo CSI - KOLIBRI Breg Farco - San Sergio B 3:3 (2:1) STRELCI ZA BREG: Franco, lozza in Kirm. BREG FARCO: Planinšek, Ota, Mihelčič, Sancin, Franco, lozza, Klun, Mihe, Lovrečič, Cheber. Na zelo blatnem terenu so varovanci trenerja Lovrečiča igrali samo neodločeno, kljub temu, da so kar trikrat vodih. Nasprotnik pa je bil trdoživ in je vsakič uspel izenačiti. Za prikazano igro in borbenost bi tokrat pohvalili Franca, lozzo, ki je dosegel zelo lep zadetek, in vratarja Planinska, ki je večkrat odlično posredoval. S tem srečanjem so Brežani zaključili prvi del prvenstva, drugi se bo pričel s prvimi spomladanskimi dnevi. (E.B.) KOŠARKA / PRVA DIVIZIJA Po dveh kolih Prosek že sam na vrhu Na tekmah Turnirja Obersnel v minibasketu borovci zabeležili dve zmagi Prosek - La Talpa 81:74 (39:43) PROSEK: A.Pertot 6, A.Gregori 17 (5:8), Rupel 2 (2:2), Sterni 21 (5:8), A.Emili 6, Grilanc 29 (4:9), Piras. PM 16:27. 3T: Grilanc 3, A.Pertot 2. Po trdem boju so igralci Proseka, ki so nastopih v nekoliko okrnjeni postavi, premagah tudi peterko La Talpe in so tako po 2 kolih sami na vrhu lestvice A skupine. Trio Sterni, Gregori, Grilanc je bil za počasne nasprotnike neustavljiv, skupaj pa so vsi trije dosegli kar 67 točk. Zaradi slabše igre v obrambi pa so dokaj skromni gostje dosegh kar 74 točk Po prvem polčasu je La Talpa celo vodila, v nadaljevanju tekme pa so naši košarkarji najprej nadok-nadili zaostanek in povedli ter brez večjih težav ohranili zadovoljivo prednost. V tem kolu je bila ekipa Dinama prosta in je po dveh kolih Se brez točk na lestvici B skupine. V 3. kolu bo Prosek gostil Aido Mitsubischi, Dinamo pa peterko Superbasket. (VJ) MMBASKET Turnir Obersnel libertas - Bor 9:34 BOR: Furlani 8, Crevatin 2, Udovič, Kemperle 2, Černigoj, Kralj 22. Vaditelj: VValter Corbatti. V zaostalem srečanju drugega kola tega turnirja so okrnjeni borovci premagali predvsem fizično slabše vrstnike Libertasa. Plavi so s Kraljem na Čelu odločno povedli že v prvi Četrtini 14:0, nato pa brez vsakih težav uspešno izpeljati tekmo do konca. Pri naSih vsi za- služijo pohvalo, viden napredek pa je bilo videti predvsem pri Gabrijelu Černigoju. (M. Jogan) Bor - Suvich 49:47 BOR: Oblak 4, Morelj, Rebula 2, Udovič, Slavec, Kralj 35, RusiC, Obersnel. Vaditelj: M. Jogan. Po lepi in v finišu razburljivi tekmi so Borovi minikoSarkarji premagah solidni Suvich. Tekma se ni začela najbolje za nase. Nasprotniki so po prvih dveh Četrtinah že vodili z rezultatom 29:17, nato pa so naši z odlično skupinsko igro, predvsem pa z veliko voljo do zmage, v zadnjih minutah dokazati, da se lahko enakovredno kosajo z vsakim nasprotnikom. Tokrat bi pohvalili res vso ekipo, kajti vsak je dal svoj delež k zmagi. (M. Jogan) Obvestila DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE obveSCa, da poteka rekreativna telovadba v mali telovadnici italijanske srednje Sole N. Sauro - Ul. D’Annunzio 48 - Milje dvakrat tedensko in sicer ob sredah in petkih od 17. do 18. ure. SMUČARSKI KLUB BRDINA sporoča, da je odhod za Solo baby ski team v soboto, 18. 2.. Informacije tel. 212859 in 224205; SMUČARSKI KLUB DEVIN organizira v nedeljo, 19.t.m., smučarski avtobus v PodkloSter ob priliki Pokala prijateljstva v organizaciji smučarskega centra PodkloSter. Rezervacije in informacije Skerk tel. 200236 in Sosič tel 208551 ob večernih urah. SMUČARSKI KLUB BRDINA organizira v nedeljo, 26. t. m. avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje na sedežu kluba, ProseSka ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. r-pLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET h Izlet v GradeSko laguno Tokrat k morju in ne v gore, Čeprav se bo komu zdelo, da sezona ni Se prava. Kot planinci, ljubitelji narave, se spodobi, da se zanimamo tudi za dogajanje ob podnožju hribov, ob obalah našega Jadrana. SPDT se je zato v sodelovanju z društvom naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko” odločilo, da popelje svoje elane in prijatelje v GradeSko laguno na opazovanje različnih ptic selivk in stalnic, ki imajo svoje domovanje oziroma se začasno zadržujejo v mreži vodnih tokov in kanalov v laguni pri znanem turističnem obmorskem Gradežu. V ta namen SPDT prireja zanimiv avtobusni izlet na katerem bodo imeli udeleženci priložnost opazovati različne ptice v njihovem naravnem okolju. Izletniki se bodo odpeljali v Gradež, kjer bodo stopili na ladijco, zapluli po laguni, s kratkimi postanki na strateških točkah, kjer bodo opazovali ptice najbolj ugodno. Izlet vodi prof. Marinka Pertot, za strokovno vodstvo pa bo poskrbela biologinja Damjana Ota. Seveda izletniki ne smejo pozabiti fotoaparata, po možnosti s teleobjektivom in daljnogleda. Izlet bo v nedeljo, 5. marca. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan v Trstu, ob 8. uri. Po prihodu v Gradež se bodo izletniki vkrcali na ladjo in vožnja bo trajala nekaj ur. Vpisovanje je v teku na ZSSDI (tel. 635627) do vključno 25. februarja. Cena izleta, v kateri so vključeni prevoz z avtobusom in z ladjo ter kosilo na ladji, je 45 tisoč lir. Interesenti Pohitite, ker obeta izlet v GradeSko laguno lepa doživetja. Zaključeni smučarski tečaji Društveni smučarski delavci so se oddahnili. Prejšnjo nedeljo se je na precej zamegljenem in s snegom skopim Zon-colanu zaključil niz smučarskih tečajev SPDT, ki jih je letos zaznamovala smola. Organizacija ni bila lahka, predvsem zaradi pomanjkanja snega. Bilo je tudi par nezgod, na sreCo nic hudega, a vendarle so povzročile nekaj preglavic. Zdaj je ve že mimo in društveni smučarski vaditelji se se-uaj pripravljajo na porazdelitev priznanj o uspehih posamez-uih tečajnikov. To pot so si zamislih družabnost, da ne bi rzkaznic v naglici razdeljevali kar na smučiščih. Družabnost podeljevanja izkaznic o izkazanem pridobljenem smučarskem znanju bo zato v soboto, 18. februarja, v prostorih Kulturnega društva KD "Slavko Škamperle” na Stadjonu 1. Maj pri Sv. Ivanu, z začetkom ob 16. uri, na katero so vabljeni vsi tečajniki in njihovi starši. Napovedani smučarski izlet na Helm, ki ga je mislil smučarski odsek SPDT prirediti prihodnjo nedeljo, pa odpade. SPDT misli svoje tečajnike in elane Se enkrat popeljati na sneg, vendar enkrat kasneje. Kdaj bo izlet, bodo organizatorji pravočasno javili. Kulturni praznik v SPDT Tudi SPDT je počastilo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, z večerom, na katerem je ob prisotnosti avtorjev predstavilo kar Štiri knjige, ki so po svoji vsebini in tematiki tesno povezane s planinstvom na Tržaškem. «Po uvodnih besedah prof. Nade Pertot, ki je občuteno in strokovno spregovorila bodisi o vsebini knjig, kot o avtorjih, je o svoji knjigi, "Od Trente do Zajzere”spregovoril Rafko Dolhar, ki je predvsem poudaril, da je njegovo delo posvečeno velikemu alpinistu in humanistu Juliusu Kugyju, raziskovalcu Julijskih Alp, ki naj bi bil vzor mladim generacijam planincev. Dušan Jelinčič je nato spregovoril kako je nastala knjiga spominov Tigrovca Zorka Jelinčiča, prvega in dosmrtnega predsednika povojnega SPDT "Pod svinčenim nebom”, ki jo je uredil skupaj s sestro Rado, ter vanjo napisal daljši občuten sestavek o spominih na oCeta. Predstavil je Se italijanski prevod svojega dela razmišljanj pod Karakorumom "Zvezdnate noči” z naslovom "Le notti stellate”, z vrst alpinisticno-literarnega pripovedovanja o občutkih in doživetjih pod mogočnimi gorami, ki nima primerjave v tovrstni italijanski književnosti. Zal na večeru, zaradi nerazpoloženosti, ni bilo Marjana Vončine, prevajalca Tumovega življenjepisa v italijanščino "Dalla mia vita”, da bi globlje orisal ne samo osebnost Henrika Tume, ampak tudi svoje veliko prevajalsko delo. Lep, prijeten in doživet večer, le Skoda, da je bil obisk zelo, zelo skromen. (L.A.) Uspešno se je zaključil smučarski tečaj na Nevejskem sedlu Čeprav je bila zima 1994/95 muhasta kar se da in skopa s snegom, so pri SPD Gorica le uspeli zaključiti treCaj smučanja na Nevejskem sedlu. Obiskovalo ga je 37 elanov. Letos so prvič priredili tudi teCaj smučarskega teka, ki ga je obiskovalo sedem elanov. TeCaj se je zaCel 22. januarja, zaključil pa 12. februarja. Čeprav se zima že poslavlja, imajo pri društvu Se nekaj točk v programu: 5. marca bo izlet v Sappado, ali Forni di Sopra, ob priložnosti tekmovanja, ki ga napoveduje društvo Mladina. Ge bo dovolj prijav, bo peljal avtobus, ki je seveda na razpolago tekmovalcem in drugim smučarjem, oziroma izletnikom. 12. marca pa bo na Trbižu društveno tekmovanje. Prijave na sedežu društva. Občni zbor SPDG bo 16. marca v Kulturnem domu v Sovodnjah Predlanskim so se goriski planinci zbrali na obenem zboru v Steverjanu, lani v Standrežu, letos pa bo skupščina v Sovodnjah, v tamkajšnjem kulturnem domu. Namen društva je namreč, da bi dejavnost, ki je bila doslej osredotočena v Gorici, razširili tudi v okoliške kraje. Občni zbor bo v Četrtek, 16. marca ob 20. uri ob prvem in ob 20.30 ob drugem sklicu. Tradicionalno srečanje planincev bo predvidoma v Brdih Letošnje tradicionalno srečanje zamejskih planinskih društev s planinci iz matične domovine bo predvidoma v Brdih, v organizaciji SPD Gorica, udeleženci pa se bodo povzpeli tudi na 509 metrov visoki Sabotin. Pri društvu so si že zavihali rokave in zaceli s pripravami, da bi prireditev, ki bo drugo nedeljo junija, speljali na najboljši način. Podrobnosti o poteku manifestacije, ki se tudi uvrSCa v sklop prireditev s katerimi bodo pri društvu obeležili 50-letnico obnovitve dejavnosti, bodo sporočili v prihodnjih tednih. ( x Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4: Z vsem svojim bitjem boste začutili energijo, ki se poraja v vas in se z uspehom spopadli s pastmi življenja. Življenjski sopotnik vam bo v prijetno oporo. BIK 21.4- 20. 5.: Vsakič, ko se boste zamislili nad lastno sebičnostjo, si boste priznali spoznanje, da so prav vsi enakega kova, čeprav se na videz ukvarjajo bolj z drugimi kot s seboj. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zadnje čase se izkazujete kot pravi mojster za kreiranje vaše vedno uspešnejše in lepše prihodnosti. To vrlino vam bo z vso izčrpnostjo potrdil tudi partner. RAK 22. 6. - 22. 7.: Predajanje nežnim partnerjevim dotikom vas bo poneslo v vzvišena intimna doživetja. Partner ob tem ne bo ostal praznih rok; vračali mu boste z vso možno milino. LEV 23. 7. - 23. 8.: Notranji preganjalec vas bo malone ugnal, toda ne boste se mu pustili; z vso spretnostjo in pogumom ga boste če že ne izgnali, pa ga vsaj za lep čas utišali. DEVICA 24 8. - 22.9.: Težava, ki skuša na piano že vse vaše življenje, vam bo končno odprla oči. Spoznali boste, da bi se z njeno rešitvijo vaše življenje razmahnilo v novih dimenzijah. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Za kratkočasje na delovnem mestu boste poskrbeli s svojo površnostjo v presojah in naglico v reakcijah. Potolažite se z rekom, da za dežjem vselej posije sonce. ŠKORPIJON 23.10. - 22,11.; Mikavnemu projektu boste posvetili vso svojo pozornost in energijo. Ne bo vam žal, kajti vaša naložba se vam bo bogato obrestovala. Ne zavračajte pomoči. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Osvobojeni morečega suma v zvezi s partnerjem se boste podali na zanimiv izlet po svoji notranjosti. Spoznali boste, da je temeljil na vašem starem strahu. KOZOROG 22.12. - 20.1Po dolgih razglabljanjih boste z radostjo ugotovili, da možnost za vašo osebnostno rast obstaja v vas samih, čeprav se boste tolikšne odgovornosti hkrati zbali. VODNAR 21,1.-19.2.: Odkrili boste temeljni vzrok vašega emocionalnega nihanja. Odkritje vas bo povzdignilo na stopničko, s katere boste začutili bližino vrha. Ni se vam treba več ozirati. RIBI 20. 2. - 20.3.: Razkrinkali boste ozadje nagajivih misli, M so vas morile zadnje čase in ki jim nikakor niste mogli priti do dna. Čestitke za lucidnost in pridnost! , SLOVENSKA DEDIŠČINA Vilharjev grad Kaleč Razpadel je že pred prvo svetovno vojno Na vrhu nizke vzpetine blizu vasi Bač pri Knežaku, nedaleč od izvira ponikalnice Pivke, stoji ohranjeni okrogli obrambni stolp gradu Kaleč. Grad Kaleč ni značilno srednjeveško poslopje, saj je nastal v začetku 17. stoletja (leta 1622), ko se je fevdalni vek že nagibal k svojemu koncu. Sezidal ga je Jurij Steinberg, deželni četrtni stotnik, nekdanji glavar v Kastavu in graščak na odročnem gradu Gotnik nad Zabičami. Od Steinbergov je pomemben gospod Franc Anton, saj je bil nadzornik deželnih cest na Kranjskem, upravitelj idrijskega rudnika živega srebra in znamenit raziskovalec Cerkniškega jezera. Leta 1758 je v Ljubljani izšla njegova monografija o jezeru, izčrpno delo, v katerem je opisal svoja petnajstletna opazo- vanja in raziskovanja. Leta 1686 so Steinbergi prodali Kaleč Janezu Adamu pl. Petenegkhu, vendar je po predkupni pravici posegla vmes kneginja Auerspergova, ki je na Kalcu želela urediti kobilarno. Naslednje leto je Kaleč dobil baron Janez Krstnik de Leo, leta 1721 ga je kupil grof Ferdinand Raunach, nato pa je hitro šel iz rok v roke. Baron Jakob Marenzi je leta 1782 prodal Kaleč na dražbi, štiri leta pozneje so ga dobili Vilharji, ki so na Kalcu gospodarili skoraj sto--petdeset let. Leta 1843 je grad od očeta prevzel pesnik Miroslav Vilhar (Po jezeru bliz’ Triglava, Lipa zelenela je...), župan v Knežaku, velik narodnjak in organizator znamenitega tabora na Kalcu maja leta 1869, ki se ga je udeležilo skoraj devet tisoč ljudi in na katerem so postavili zahtevi po zedinjeni Sloveniji v eni kronovini in z enim deželnim zborom ter po uvedbi materinega jezika v šolah in uradih. Vilhar je na Kalcu poltretje leto gostil pisatelja Frana Levstika, ki je tam bival kot domači učitelj njegovih otrok in je gotovo vplival na Vilharjevo pesniško in jezikovno brušenje. Leta 1903 so Vilharji prodali grad in posestvo devetim domačinom iz Bača. Po prvi svetovni vojni je bil grad - Valvasor ga je upodobil kot dvo-kribio enonadstropno poslopje z okroglim stolpom na vogalu - popolnoma zapuščen in je hitro razpadel. Danes je ohranjen okrogli obrambni stolp s strelnimi linami in obrambnim hodnikom na vrhu. Ivan Jakič Kaleč pred tristo leti LABIRINT mm j a Ime in priimek: Telefon in naslov:. Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Alenka in Tomaž sta bila tokrat v ljubljanskem nočnem klubu Eldorado - v živo sta zabavala goste Turistične agencije Royal in obiskovalce Eldorada. Vsi so bili zadovoljni - tisti, ki sta jih izžrebala tam in tisti, Id jih je žreb poiskal doma. Doma so bili izžrebani in nagrajeni: Sabina Kralj in Milen* Ožanic po 3.000 SIT, Maja Kodrič pa 4.000 SIT. SKANDINAVSKA KRIŽANKA OSEBA V OSMEM LETNIKU ZENSKO IGRALKA OBORINA V TIBETANSKO PREBIVALEC PREMIK DELA ANGLEŠKI IGRALEC MAŠČOBA AVSENAK TEKOČINI GOVEDO INDOKINE SAARINEN STENOGRAF OB POROKI MEDNARODNE ŠPORTNE TEKME NOVEGA SVILENO BLAGO Z VZORCEM PREBIVALCI KRAJ PRI TRAVNATA MAKEDONSKO ETIOPSKI KEMIČNE ASIRSKO GOSPOD PRIPRAVA ZA PROŽENJE PUSCIC SLOVENSKI TABLOID ISAAC NEWT0N ERMANNO ŽIVALSKA OSJE GNEZDO ILMENSKO BELJENO IZDELOV. GEOLOS. PISATELJICA PEROCI ZDRAVILA Z OPUEM OPERNA PEVKA TOMAŽ DOMICEU KOVANJE ALKALOID VFRAN- V TOBAKU TORKAR NORV. SMUČAR. CENTER OSEBA, KI KAJIZBOUSA DIRIGENT GL MESTO PREPROSTA OPERNA ARUA SAUDSKE AMERIŠKA ARABUE KUKAVICA ZNAMENITI PRAŽAN Po sledeh humorista Jaroslava Haška m Negove knjige je danes v praških knjigarnah težko najti Cehov Pri Fleku - razen atakarjev - ni, saj je tam pivo zanje veliko predra- roic^vfk Zl^ai v zasebnih kah, sočasno pa sprej- 1 ® ^200 gostov, torej 00 vrčev piva po 4 de-1 itre hkrati. Marsikdo bi rZkone brez pomislekov .6l?. vl°zil svoj certifikat, 6 bi bilo to mogoče. red mnogimi leti je i i!st v praski knjigarni atiko kupil Svejka v treh figah (prvi dve knjigi teu-6i’ b^etjo in del četr-’ ki jo je ge napisal Ha-so ’ Pa skupaj.) Prodajalci , §a sicer nekohko začu-^eno gledali, a ga je le do-■ V zadnjem Času kljub sem naporom in ogle-1 desetin in desetin iz-knjigarn turist Ha-°vega imena nikjer ne asledi. Na razprodajah je a voljo knjižica Jaroslav ^asek in Dobri vojak ki je izšla ob stole-1 !Cl avtorjevega rojstva -a 1983 - izpod peresa plegovega biografa Radka ni/-.’ s'cer v čeSCini, bini, angleščini, nem-Cuu in francoščini. Tako smo naredili prvi korak po sledi Jaroslava Haska. Zal tudi zadnjega. Tu je seveda Se staro praško mestno jedro, z nekaterimi uličicami, ki so kljub vidnemu prodoru kapitalizma ostale taksne, kot so bile pred vojno in taksne, kot jih je povozil Cas v štiridesetih letih »železne zavese«. Če so razne kole »mleko kapitalizma«, kot je nekoč dejal neki mislec, »Bambini di Praga« (naslov Hrabalove zgodbe) danes sesajo s polnimi pljuči prav to mleko. Generacije, ki so zrasle s kokakolo, so vsekakor drugačne od pivskih (posledica je verjetno izguba smisla za smešno). V eni od uliCic stare Prage turist uzre na desni prodajalno hot dogov, z reklamo za kokakolo, na levi trgovino s Švicarskimi lirami in butik, nekoliko stran prodajalno jean-sa. Tu je sleherna sled za Haskom že zabrisana. Zdaj bi si moral naključni turist poiskati doma- Jaroslav Hasek, kakor ga je narisal prijatelj J. PanuSka Cina poznavalca in s knjigo Potepuška gos v rokah iti po Haškovih sledeh. Zal tudi to ni možno, ali pa bi bilo preveč zapleteno, razen tega tudi neuspešno. NeuspeSno zato, Stara Pi raga izgublja identiteto s coca-colo in hamburgerji (Foto: Borivoj Repe) ker so to počeli že Številni haškologi, poznavalci Prage, stari pivski mački, ki so imeli na voljo leta in leta, Ce ne desetletja, da so izvohali vsak kotiček, ki je vsaj malo dišal po hmelju in sladu. Zato moramo kot turisti ubrati popolnoma drugačno pot. Sledili bomo njegovemu Josefu Svejku in drugim literarnim junakom ter tako vsaj delno spoznali tudi Haškovo pot. Tistega davnega dne, ko so ubili nadvojvodo Ferdinanda v zdaj že apokaliptičnem Sarajevu, je Svejka mučila revma. Uporabljal je opodeldok, ko je izvedel za ta nemili dogodek, ki je spremenil potek zgodovine. Svejk ni pretirano žaloval zaradi te, za monarhijo tako boleče izgube. Bilo pa mu je takoj jasno, da je vojna pred vrati. Borivoj Repe (Se nadaljuje) MARIJA DEMŠAR Java, otok starih kultur (S) Danes Borobudur oblegajo turisti z vsega sveta, zato je ogromen tempelj kamnitih reliefov tudi prizorišče vsiljivih trgovcev. Tempelj se dviga najprej v Šestih kvadratnih terasah, potem sledijo tri okrogle, na vrhu je mogočna stupa. Na okroglih terasah stoji 72 manjših stup, podobnih rešetkastim zvonovom, v katerih sedi buda v naravni velikosti. Stene ogromnih kvadratnih teras so obdelane z več kot 25001kamnitimi reliefi, "ki so skupaj dolgi kar pet kilometrov! Prikazujejo podobe o nekdanjem življenju, od arhitekture, oblačenja, kmetijstva, borbenih veščin do plesa in druge umetnosti tistega Časa. Legenda o gori, ki so si jo izmislili bogovi Otok Java je ena sama veriga bolj ali manj dremajočih vulkanov. Na vzhodu se dviga eden najbolj zloveščih, Mont Bromo. Vulkansko Zrelo obkrožajo tri gore, Mont Bromo (gora ognja) Mont VVidodaren (nevestina gora) in Mont Batok (gora kokosovih lupin). Ko se v divjini razbohoti sončni vzhod, Cez pustinjo zaveje veter, ki pometa gorske vrhove. V sončni svetlobi pokrajina žari s pretečo močjo, katere lepota in nevarnost sta neločljivi. Mont Bromo je gora, ki so si jo lahko izmislili le bogovi, o njej pa priča legenda, ki razkriva tudi imena gora, ki obkrožajo vulkansko žrelo. V davnih časih je hčerka mogočnega velikana Indre Dewi Jurangga stopila z gore svojega očeta, da bi videla in slišala, kakšen je svet tam spodaj, izven očetovega kraljestva. V dolini je srečala mladeniča, ki ji je rekel, da je sin velikana in varuje tempelj bogov. »Moj oče je velik in močan velikan, prav tako kot tvoj oce. Njegovo ime je Bromo,« ji je povedal mladenič. »Po svetu sem šel zato, da bi poiskal ženo. Bogovi so mi povedali, da bom blizu ene izmed gora srečal lepo, mlado dekle. In sedaj sem jo našel, je rekel ves srečen. Toda Dewi Jurangga ga je žalostno pogledala in odkimala: »Nikoli ne bom tvoja žena. Moj oče me ljubi bolj od vsega in ves cas pazi name. Nikoli ne bo pristal, da bi postala žena stražarja templja, še posebno pa ne sina velikana Broma. »Zakaj ne?« je vprašal mladenič. »Zato, ker je tvoj oče Bromo poslal uničujoč ogenj in tok žgoče lave s svoje gore in preplavil rodovitno zemljo ob vznožju gore. V eni noči jih je spremenil v nerodovitno pokrajino. To je vzrok, da je moj oCe sovražnik tvojega.« (Se nadaljuje) Sikajoča para na planoti Dieng (Foto: Marija Demšar) Georges Simenon Maigretova pipa 19] uiaeset let stara, zalita bi ^ zelo mehkih, zelo občutij! Je Joseph naredil kaki LTlnol?’ i-l._______ - 'ijvomji, mauemoisene ij1 tei Cetrh je imel prijat Jdaigret je zarenčal: Bodi tako dober in pov Tudi zato, ker je čas, de očete govoriti s tisto malo. lagajnicarkino pomočjo Pr.ejeiTlal pisemca, kadar nje !. e ni mogla priti na zrni sem ga odkril v: a=uac je v frizerski salon j: . en fant, blagajničarki izro 111 ^amrmral: Za gospoda Josepha.’ Na srečo je blagajničarki ela, da je fant odšel v snjenimi izdelki na Bulv Nouvelle. Tako je eno vodilo k drugemu, dokler nisem končno našel Mathilde.” “Upam, da ji nisi nič rekel.” “Se tega ne ve, da se ukvarjam z njo. Njenega šefa sem samo vprašal, ali je kateri od njegovih namescenk ime Mathilde. Pokazal mi jo je za pultom. Hotel jo je poklicati. Prosil sem ga, naj ji nič ne reče. ... Pol šestih je. Čez pol ure bodo trgovino zaprli.” "Oprostite, mademoiselle...” “Ne, monsieur.” “Samo besedico...” “Pustite me pri miru!” Majhno žensko bitje, sicer precej čedno, ki si je domišljalo, da hoče Ma-igret... No, dobro. “Pohcija.” “Kako, prosim? HoCete reči...” “Da, rad bi se malo pogovoril z vami. O vašem prijatelju.” “O Josephu?... Kaj je storil?” “Ne vem, mademoiselle. Rad pa bi vedel, kje je.” Isti hip je pomishl: “Prekleto! Napaka.” Naredil je neumnost, kot bi bil šele začetnik. Opazil je, da je zaskrbljeno pogledala naokoli. Kaj ga je pravzaprav pripravilo do tega, da jo je nagovoril, namesto da bi jo skrivaj zasledoval? Mar ni bila z Josephom dogovorjena, da se dobita na postaji metroja? Zakaj je začela hoditi počasi, namesto da bi šla normalno naprej? “Domnevam, da je v službi, kot ponavadi.” “Ni, mademoiselle. In brez dvoma veste vi to prav tako dobro kot jaz, Ce ne še bolje.” “Kaj hočete reci?” Bil je tisti čas dneva, ko je na velikih bulvarjih huda gneča. Cele procesije so se valile proti vhodom v metro, kamor se je gnetla množica. “Ostaniva za trenutek tukaj, prosim,” je rekel in jo prisilil, da se je blizu postaje ustavila. Očitno je postala živčna. Glavo je obračala na vse strani. Premogla je svežost svojih osemnajstih let, okrogel obraz, samozavest majhne Parižanke. “Kdo vam je povedal zame?” “To ni pomembno. Kaj veste o Josephu?” “Kaj naj bi vedela?” Tudi komisar je ostro opazoval množico, ker si je rekel, da bo Joseph kar najhitreje izginil, Ce ga bo zagledal z Mathildo. “Ah vam ni vaš prijatelj nikoh govoril, da se bo njegov položaj kmalu spremenil? ... Na, lagati hočete, čutim.” “Zakaj naj bi lagala?” Ugriznila se je v ustnico. “Vidite! Sprašujete samo zato, da bi pridobiti čas, da si izmislite laž.” S peto je udarila po pločniku. “Sploh pa, kako naj vem, da ste res s policije?” Pokazal ji je izkaznico. “Joseph je trpel zaradi svoje povprečnosti, kajne?” “Pa kaj potem?” “Trpel je grozno, pretirano.” “Morda ga ni veselilo, da bi ostal frizer. Je to zločin?” “Prav dobro veste, da nisem tako mislil. Sovražil je Jtišo, kjer je prebival, življenje, ki ga je živel. Se matere ga je bilo sram, kajne?” “Tega mi ni nikoli rekel.” “Vendar ste to čutiti. No, zadnje Čase vam je gotovo govoril o tem, da se bo njegovo življenje spremenilo.” “Ne.” “Kako dolgo se že poznata?” “Malo dlje kot šest mesecev. Bilo je pozimi. Prišel je v trgovino, da bi kupil aktovko. Dojela sem, da so mu predrage, toda tega si ni upal reči in je eno kupil. Zvečer sem ga videla pred trgovino. Nekaj dni je hodil za mano, preden je zbral pogum in me nagovoril.” “Kje ste se shajali z njim?” “Največkrat sva se videla samo za nekaj minut, na utici. Včasih me je z metrojem pospremil do postaje Championett, kjer stanujem. Nekajkrat sva šla v nedeljo skupaj v kino, ampak to je bilo težko zaradi mojih staršev. ” (Se nadaljuje) Četrtek, 16. februarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / NA ZAHODU IN SEVERU PADAVINE ALPE JADRAN / DE2EVNO Vremenska slika: Nad severnim Atlantikom je še vedno obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta bo čez dan prešla Slovenijo. Za njo bo prehodno s severozahodnimi vetrovi pritekal malo hladnejši in bolj suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeoroški zavod C A srediSče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * x ^ pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% *** *** *** *** i nad 10 m/s Vremenske razmere bodo obremenilne. Veliko ljudi se bo slabše počutilo, notranje bodo nemirni ali potrti. Hitreje se bodo utrudili. Zvečer bo vpliv vremena prehodno popustil. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.04 in zaSlo ob 17.29. Dan bo dolg 10 ur in 25 minut. Luna bo vzšla ob 18.56 in zašla ob 7.05. SNEŽNE RAZMERE dne 15. 2. . , c™ Rogla 50 do 70 Kope do 40 Krvavec 10 na 60 Vogel 115 Kranjska Gora 20 Mariborsko Pohorje do 40 Soriška planina 50 , cm Kanin 3 na 40 do 140 Kobla do 40 Zelenica do 60 Golte do 25 Cerimo 37 Velika planina 15 Rakitna urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, —‘'' 1—lini. Sinu--,-2 —1-1----5 .. Vogel, K Gozd Martuljkom in Zelenci v Podko Danes: ob 3.54 najnizje -33 cm, ob 9.42 najvišje 44 cm, ob 16.02 najnižje -58 cm, ob 22.28 najvisje 50 cm. hitri: ob 4.28 najnižje -36 cm, ob 10.17 najvišje 41 cm, ob 16.31 najnižje -54 cm, ob 22.57 najvisje 51 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Danes bo oblačno, padavine se V sosednjih pokrajinah bo bodo od zahoda razširile nad oblačno in deževno. Zvečer vso Slovenijo. V nižinah bo de- bodo padavine od zahoda po-Zevalo. Najvišje dnevne tempe- nehale, rature bodo od 5 do 10 °C V Sloveniji: Obeti: V petek bo delno jasno z V soboto se bo vreme znova zmerno oblačnostjo. Zjutraj poslabšalo. in dopoldne bo po kotlinah megla. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA..... 5/7 TRST........ 9/W CELOVEC...... BRNIK........ MARIBOR...... 'n CELJE....... u 7 NOVO MESTO... NOVA GORICA.. f/» MUR. SOBOTA. 'J'i PORTOROŽ...... 3/1/ POSTOJNA...... “/j/ IURSKA BISTRICA. 'If KOČEVJE...... 'C CRNOMEU.......- 3/J SLOV. GRADEC.. RATEČE....... -3/-0 VOGEL.........- "f,; KREDARICA.... VIDEM....... 5/ ? GRADEC....... MONOŠTER..... //7 ZAGREB....... 3 4 REKA......... TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..... STOCKHOLM.... /" MOSKVA....... % BERUN........ 3/ / VARŠAVA...... V« LONDON....... 9/g AMSTERDAM.... BRUSELJ...... W , PARIZ........ 9 5 DUNAJ.............. $ ZORICH....... -3Č ŽENEVA....... 2 RIM............. 5/15 MILAN........ u/ ' BEOGRAD...... BARCELONA.... 1°/^ ISTAMBUL..... °// MADRID....... i//' LZ.BONA...... 15/'° ATENE............ 5/6 BUCAREST..... 3° MALTA............ 1°’ PRAGA............. 'A SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE LR Kitajska ima sedaj PEKING - Nekaj minut pred polnočjo je v Pekingu privekal na svet Zhao Xu (na sliki AP z mamo Li Yinhuo). Vest ne bi bila omembe vredna, saj se na Kitajskem dnevno rodi vsaj 57.500 otrok, a z malim Xujem ima sedaj LR Kitajska kar eno milijardo in 200 milijonov ljudi. Ob tej priložnosti je režim organiziral pravo slavje, ki sta se ga med drugimi udeležila tudi podpredsednik kitajske vlade Zhou Jiahua in ministrica za družisko načrtovanje Peng Peiyun. Slavje je služilo predvsem, da bi potrdili uspehe pri druži-skem načrtovanju in napovedali nove pobude za omejevanje rojstev. Kitajske oblasti so s precejšnjim poudarkom navedle, da jim je od leta 1970 uspelo znižati stopnjo naravnega prirastka s 33,43%o na 17,7%o. Seveda je bilo v začetku to izredno težko, tako da so se morah poslužiti prisile. Z zvišanjem življenjske ravni prebivalstva pa je postalo vse precej lažje, še vedno pa imajo precej težav na podeželju, kjer se zaradi tradicije ljudje še vedno upirajo vladnim načrtom. Vsekakor pa navajajo, da bi včerajšnji dosežek uresničili že leta 1986, če ne bi tako strogo omejevali rojstev. Japonska krši prepoved kitolova v južnih morjih SYDNEY - Aktivisti naravovarstvene organizacije Greenpeace so ob obalah Antarktike odkrili japonsko ki-tolovsko brodovje, ki ga sestavljajo tri kitolovke in ladja za predelavo Nis-shin Maru (na sliki AP). Japonska torej krši prepoved kitolova ob Antarktiki. RIM - Italijanom morda •■primajkuje vsega, a ne fantazije. Tako je neko tekstilno podjetje v srednjeitalijanskem Pešam pričelo proizvajati posebne spodnje hlače iz kovinskih vlaken, M naj bi predvsem moški spol varovale pred negativnimi učila elektro-magetskih valov. Te sproščajo predvsem računalniki in televizijski aparati, a tudi drugi gospodinjski stroji. V zadnjem času pa smo priča pravemu elektro-magnetskemu oe-snaženju zaradi mobitelov, saj so Italijani dobesedo zaljubljeni v te prenosne telefone. O negativnih učinkih takega žarčeja ni Se dokazov, nekateri celo trdijo, da povzročajo raksta obolenja. Pražonka V Pragi rojena Daniela Pestova se v kopalk^1 bohoti na ameriški športi reviji Sports lllustrated. Ge' letata AP) I PEKING - V siloviti eksploziji, ki je popolnoma raznesla neko hišo v VVangdaiju (kitajska obrežna pokrajina Jiagsu), je življenje izgubilo pet elanov nek® družine, med katerimi je bil tudi enoletni otrok. K° je kasneje ugotovila preiskava, so v hiši nezakom 0 izdelovali petarde in drugi pirotehični material. LC a ' ' / v ; | PARIZ - Bil je običajno miren maček, ki je predel v naročju svojih gospodarjev v francoskem La RicamaneUj a nekega dne se je spremenil v pravo zver in se zagnai v svoje gospodarje. Reših so jih Sele gasilci, ki so troj^ co (oteta, mater in 20-leto hčer) pospremih v bolnism co. kjer so jim zdravniki ugotovih globoke rane.