SPOMNITE
SE
SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM!
AmmSKK ff DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT—FORc,.	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
NEWSPAPER
NO. 6
CLEVELAND & 0„ THURSDAY MORNING, JANUARY 9, 1947
LETO XLIX—VOL. XLIX
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE ^ “ ie
vloul predlog proti
(Došle preko Trsta)
PREKMURSKA KNJIGA. — slovenski jezik z “izdajalci." JSprtllll dcldVIlRdlfl
Delavcu bi bilo dano na prosto voljo, če je v uniji ali ne
Washington. — Senator Jo-
RUSIJA NOČE IZMENJAVATI Z
Cankarjeva založba v Ljubljani Med razstavljenimi knjigami je priredila malo razstavo prek- je zanimiva mašna knjiga z na-/ murske knjige. Naši prekmurski slovom: “Red zveličanstva." Na-j Slovenci, ki so bili dolga stoletja pisal jo je Mihael Sever, ki na pod Ogrsko, so se v marsičem prvi strani prinaša nagovor, kii drugače razvijali kot Slovenci, ki se začne: “Lublenemi slovensko-i
so bili! pod staro Avstrijo. Med mi narodi." Ta knjiga govori le-'	o ....	. ...
njimi je bilo tudi nekaj prote-	ta 1747 o “slovenskem narodu.”	'	,	. ’ V*"	1 anec lz ‘J)"	mami niltrnu
stantov. Kljub vsemu so ohranili	Vsi drugi so se takrat raje ime-	“°*	v. "”*?**:	NAM[ DL,AKOV
svoj jezik in tudi svojo slovensko novafi Kranjci, Štajerci, Goriča- neil’njj,,|P P V*,t1C Uj'f	Washington— Zed. države so
zavest. Svojo pokrajino so sami ni itd, naši Prekmurci so se že T e P°*f ,.	? e 0 ‘lja' opetovano predlagale Rusiji na
imenovali Slovenska krajina, le takrat imenovali “slovenski na- ,	, se P avl’ n“ na P°K° - črt, po katerem bi si deželi izme-
Slovenci na tej strani reke Mu- rod.”	•	|^	dselofajalcam njavali dijake, trgovce in profe-
re so jih nazivali Prekmurce. V	SOVJETSKO KULTURO	“ “la veljavna‘156 bl zahte:	sioniste, toda Rusija je ta	pred-
svojem jeziku so ohranili neka-	skušaj« širiti komunisti povsod, i	v	uny.,	r™ara*°K dozdaj č‘-sto prezrla. Niti	od-
V koncila se je dvignil dvom, če ima jurisdikcijo nad Trstom
^posebnosti, ki spominjajo S to naj bi se širilo tudi komuni-' 'T'1’	™ "e D1,cpo’ govorila ni.
ra staroslovenščino in kažejo, da stično mišljenje. Nekako pre-;	j!!!.?.™ *! Pais Pa so ameriški diplomati
ip kažejo, da stično mišljenje. Nekako pre-;	....	,	, .
so bili Slovenci v nekdanjih ča- kvasiti hočejo slovensko ljudstvo!, ... ? ,	°™ e avec v neuradno zvedeli od Rusov, da je
sih eno s Slovaki. »	z "novim” mišljenjem sovjetske,,	.l®°. ese o, e aJ*|' bilo mnogo ruskih univerz tekom
Najstarejše knjige Perkmurja Rusije. Na eni strani to pomenij !. ‘?ne naJf 1 unl.JS a 1 vojne porušenih in da tudi sta-so iz začetka 18. stoletja. Raz- kulturo brez Boga in brez ob- S T. 1“,'"	^ novani Primanjkuje, da
stava prekmurske knjige zače- veznosti do božjih zakonov, na'v |lrli;n°ii,!>rias	moglo izvesti ta načrt;
bi se
» uaciviiiuioikc iviijiKC iat-c- 'wuiuovi u«	Aanunuv, na „	.	.
nja s knjigo, ki je nekak abeced- drugi strani znači izoblikovanje' ,g|	',0 a 1 ne' pa 1 vseenn ‘e"
nik in ima naslov: “Abecedari- človeka v državno bitje. Vse je' * n	. , . ,	a V ip
um Slovensko.” Tiskana je bila država, vse je samo kolektiv.! re °k |a Je govon, a ce ^ o	| J J
‘etf ,1725/ ..P0t™ sled,e.raZn,e “b"0bode S™°3t0J'j “oseba' ki'bTkrSilMo’pi nabožne knjige. Slovenski jezik ne odločitve m več. tfovek m več1 ,	,	,	*
oseba, ni več individualno bitje,|	I$5’°0° *,0be POTRDIL
jc vzdrževala predvsem duhov- «>cub, m vcc unuvnuminu uujc, •	, ,
ščina in slovenska govrica se je ampak samo kolesce v veliki ma- "	__
vzdržala po cerkvi. Danes zmer- šini, ki jo vrti komunistična par-
jajo duhovščino, ki je reševala
(Dalle na 2. »tranb
Novi sodnik Friebolin je včeraj nenadno umrl
Zdaj je samo vprašanje kje ga je zobala?
Montreal, Kanada. — Cleveland, 0. — Guverner! ,Valter Jork je kupil za pra-
V,
clevelandski mestni sodniji 33
let starega Brookes Friebolina. Zadnji četrtek je bil zaprisežen ■in je tedaj nastopil svoj urad.
Včeraj ga je pa našla njegova mati mrtvega v avtu y domači garaži. Vrata garaže so bila odprta. Mrliški oglednik je izjavil, da se je zadušil s plinom, ki jo uhajal iz avtnega motorja.
Mati pripoveduje, dp je šel sin ob 8:30 v garažo,, po avto, da se odpelje v službo. Ob 11 je pa slučajno videla, da je avto še v garaži. Šla je pogledat in našla sina sključenega na sedežu. Poklicala je policijo, ki je takoj obvestila požarno brambo, da je prihitela s pulmotorjem in je skušala oživeti mladega sodnika. Toda bilo je že prepozno. Družina stanuje na 1827 E. 89. St.
Mladi Friebolin je služil v pralnem oddelku mesta pod žu panom Lauschetom. V vojni je služil pri inteligenčnem oddelku v Afriki, Franciji in Nemčiji.' Lani je dobil časten odpust.
Zdaj ima guverner Lausche priliko, da imenuje dva sodnika na izpraznjena mesta pri mestni sodniji. Nekateri upajo, da bo imenoval tudi kakega Slovenca.
Montgomery je bil sijajno sprejet pri Rusih v Moskvi
Diplomati že zapuščajo Španijo
London. — Diplomatski zastopniki Turčije in Nizozemske se pripravljajo, da odidejo iz Španije. Angleški poslanik je že prišel domov. Vse to se zgodi na sklep združenih narodov proti Francovemu režimu Španiji.
_!----0- ----
Velik izvoz mašti je vzrok visokih cen
brati. Nesel jo je domov in jo hotel pripraviti za kosilo. Ko ji je pa odprl želodec, je našel tam vsepolno zlatih zrn, ki so vredni najmanj $10. Torej je imel pri goski čistega dobička $36.50. Sosedje se temu niso toliko čudili, kar jim gre zdaj po glavi je to: kje se je goska Zlata nazobala?
Ta predlog, če bo postal posta- ■■ a	lili
va, bo v resnici odpravil vse za- IM II Ir VH Al I ||
prte delavnice. Zaprte delavnice so tiste, kjer smejo delati samo linijski delavci.
NOVI GROBOVI
S tem je pokazal svetu, da stoji vsa Amerika : generalom <
Nekateri delegati dvomijo, če ima koncil 11 držav pravico postaviti pristanišče Trst pod oblast združenih narodov. O tem bodo glasovali v petek.
New York. — Ko je bil varnostni koncil združenih narodov, ki sestoji iz delegatov 11 držav, na tem, da uradno postavi Trst pod oblast združenih narodov, so se oglasili nekateri delegati z dvomom, če ima koncil to pravico. Daši bi bilo glasovanje o tem sanio formalnost, vpndar je koncil sklenil, da s tem ne bo silil vzpričo pojavljenega dvoma. Koncil se je sporazumel v terti' da načne to vprašanje zopet v petek ob 3 popoldne.
raj popoldne John'Cvitkovič, tem- ko 'e bU lmenovan drug dr-star 67 let. Tukaj zapušča 8 'ŽUVI1J tajnlk’ ameriška zunanja otrok: Johna, Josipa, poročnika P°i:tika ne bo d°sti ali nič dru-Petra v Fort Benning, Ga., Mar- RaiSna-. Republikanski voditelji fina, Antona v Athens, 0., Ro- '° ur?lrali senat- llaJ nemudoma berta v San Francisco, Viktorja P'otfd,J° imenovanje 8«n. Mar-hčer Angelo omož. Block v Hu-I s,haIla za državnega tajnika. Se-ron, O. 6 vnukov in druge sorod-' nat 'Je nato odložil vse druge za-njj(e	j deve ter soglasno potrdil Mar-
Rojen je bil v selu Vlšči vrh 'ha,la za državnega tajnika, pri žumberaku, kjer zajiušča Ta nagla akcija senata doka-več sorodnikov. Tukaj je bival ?-uje, da je general v kongresu 46 let. Pogreb bo v.soboto zju- zei° priljubljen. Senator Van-traj ob 8:15 iz želetovega po- denberg, ki je pomagal državne-grebnega zavoda na St. Clair mu tajniku Byrnesu pri zunanji Ave. v cerkev sv. Pavla na 40.1 poHtiki, je apeliral na svoje ko-cesti ob 9 in na Kalvarijo. j lege za naglo akcijo, da s tem po-| kažejo svetu, da so Zed. države Josip Trček	fc(jjne y svojj zunanji politiki.
Sinoči je umrl za srčno kapjo Genera, Marshal, je zdaj na
Prvi, ki se je oglasil proti statutu tržaške države je bi] avstralski delegat Makiii, ki je izrazil dvom, če ima 11 narodnosti pravico glasom čarterja združenih narodov prevzeti odgovornost za novo svobodno državo. Rekel je, da Avstralija ne more prevzeti nase te odgovornosti. Apeliral je na ostale, nuj najdejo kako drugo pot iz kočljive zadeve.
Odgovoril mu je ameriški delegat Johnson, ki je rekel, da so zunanji ministri Velike četvorke naročili koncilu, naj odobri načrt za tržaško državo do 15. januarja in
Tajnika Marshalla _ čaka velika odgovornost in težki problemi
Dva glavna problema sta pa: Rusija in republikanski kongres

Washington. — Novi ameriški državni tajnik, general George Marshall, bo z novo službo vzel nase najtežje probleme v zgodovini sveta. Največja problema, ki ju bo imel proti sebi, sta pa gotovo Rusija in republikanski [sicer v nov
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Bančni odbor za 1947.
Sinoči se je vršila delniška seja North American Banke. Zastopanih je bilo 7206 delnic. Za direktorje so bili izvoljeni za tekoče leto vsi dosedanji direktorji. Volitve so nadzorovali sledeči delničarji; Louis Zakrajšek, Ben no B. Leustig in Steve F. Pirnat. Seja se je vršila v lepi slogi in poročila direktorjev, so vzeli delničarji z zanimanjem na znanje.
Poroka—
Mr. in Mrs. Frank Godič iz 1273 E. 55. St. naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Mol-lie z Mr. Hermanom Meglich, sinom poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Meglich iz 1003 E. 64. St. Poroka se bo vršila v soboto 11. jan. ob 9 v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji obeh družin so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše želimo novemu paru v novem stanu. Druga obletnica—
V	soboto ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojno Mary Koračin v spomin 2. obletnice njene smrti.
Važna seja—
V	soboto ob 7 zvečer se bo vr-šilq seja podružnice 47 SŽZ in
vna
zgodilo okrog 1. februarja.
« Johnsona sta podprla sovjetski delegat Gromikov in Cado-gan iz Anglije.
Toda k besedi so se oglasili še trije drugi delegati; ki so podprli avstralskega delegata in ki so istotako dvomili, da ima koncil pravico prevzeti odgovornost za novo tržaško državo. Belgijski delegat Silvercruys m delegat iz Kolumbije, Lopez, sta vprašala za več časa, da položaj preštudirata. Isto je prosil delegat iz Sirije, Khoury. Ti so namreč prvič sedeli pri seji kot novo imenovani delegatje.
Toda, ako hoče koncil to zadevo “poriniti skozi," to lahko stori, ker ima zagotovljenih 7 gla-
sefa v novem letu in bodo
Moskva, i— Feldmaršal Montgomery, načelnik angleškega ge-j neralnčga štaba, je bil v Moskvi j
sijajno sprejet ob prihodu. Na i0,;n TrfPk no domače Štoro-1	—--- n, Ker ima zi
letališču ga je pričakal sovjetski ve(, gtar 71 i’et, stanujoč na 6600’	Trumana' S°V izmed “
maršal Aleksander Vasilevski z'	Ave Xukai zaDl,šča poslanec predsednika Irumana.	-------0------
drugimi generali. Navzočih je soprogo Johano roJ. Fortuna, do_ k J^gf^en in bo^pLložil ta- Italija 1)0 ItajbrŽe prf
bilo mnogo diplomatov in voja- j p d]i : y-hniki tri Krat ar“8 teoen00 P”	J . * ,r
ških atašajev. Ameriški posla-	omož. Ser’ce.y, ^l^Ti^ToTokm ^	““
mk pa -m prišel k sprejemu,^ Josephine in Victoria omož. Wal-1 ]menovanju Jza državnega tajni- pogodbo Z ZaVeZIUkl
lace, vnukinjo Phyllis m več so- ko gg . yozjl z letalom proti Rjm. - Vse izgleda, da bo Ita-rodnikov. Rojen je bil na Vrhni-! H :
vzrok ni znan. Montgomery
fflSSK* »iCfr«
vojni	:	S °	višjih uradnikov namerava po- predložena Vse druge glavne
Glede tarnanja nekaterih na- - ...	, .	°. ..	I ložiti resignacijo, če radi druge- stranke so bde pa P™t‘. Zadnje
rodov, da so v Vojni največ trpe- t'*8*1"
ii m da zato zaslužijo največ po- --------------------------- ,	--’ protestom, da * bo pogodba v
doglednem času revidirala v
bo deloval z i
republikanskim kongresom — tol zadeve na dnevnem redu zato bo zdaj njegova glavna- skrb. I „»j se udeleže, po možnosti vse Pa ne samo to! S tem Imeno-1 članice, vanjem, je postal gen. Marsha’l V bolnišnico—
narodna osebnost, na katero bodo zrli politikarji kot možnega
Včeraj se je podala v Huron Rd. bolnišnico v svrho operacije
predsedniškega kandidata leta Mrs. Jennie Velikanja iz 1060
1948. Marshall se je kot vojak vedno ogibal politike toda ničesar ne bo mogel storiti, če ga pograbi politični val in ga zanese v predsedniške vode.
Prva njegova naloga bo zdaj, da začne z drugimi ministri Velike četvorke delati na mirovni pogodbi z Nemčijo. V ta namen je določen sestanek v Moskvi za 15. marca. Morda bo novi državni tajnik vprašal za prestavo
E. 61. St. dovoljeni.
Obiski začasno niso
Darovi za begunce
Za slovenske begunce so darovali sledeči pri fari sv. Lovrenca: po $5: neimenovana, Christ Lozar, Mrs. Ida Brožič, Box 89, Mantus, O.; po $3: Mrs. J. Po-seje, da bo dobil več časa za pri-| tochnik, 765 E. 236. St.; po $1: pravo. V tem bo dobil v roke pa! Mrs. Andrew Blatnik, 3$53 E.
še druge probleme, ki gotovo ni-! 8L St., Mrs. Mary Oblak, 3949 so majhni: Palestina, Argentina,' W.*22. St.
Čet ni V Turčiji,’ ga'^Tadi formalnortiT od no- dni se pa sliši, da bodo pogodbo trdi državni urad I vega tajnika je potem odvisno, vse stranke podpisale, toda pod moči, je izjavil Montgomery, da Washington. — Moskovski ča- če odpovedi sprejme ali ne. je Rusija največ trpela v zadnji sopjs “Novi čas” je zapisal, da'
Poljska, Japonska in ekonomska V blagajno ‘odbora stoterih” odpomoč Amerike za rekonstruk- Je darovala Mrs. Cuk $10. V nacijo Evrope.	j šem uradu so darovali: Helen
, Prejšnji tajnik Byrnes je bil '/-*'n(*ra' 18702 Muskoka Ave. v sredi teh problemov 18 mese- P° $2: John Plut, Calumet, cev, dočim je dobi! Marshall ne-! Mich. in neimenovana, kaj pogleda v svetovno politiko' Iskrena zahvala vsem skupaj samo na Kitajskem, kjer je bil za 10 blagohotno pomoč. Naj bi odposlanec predsednika Truma- še dru«‘ kaJ prispevali po svojih na	% i močeh za slovenske reveže.
Toda Rusi mu niso nepoznani.	~	°	~,
prišel je ž njimi v dotiko, ko se Zed. države naročajo
je udeležil konferenc v Tehera- jfogjjj jn	|aj
Washington. — čeprav se _____ _______
vsipljejo prašiči v klaynice, pa je vorom' je rekel: “Dobre dien,
cena za mast še vedno visoka. Te- kgr pomeni v ruščini dober dan.
mu je vzrok ogromen izvoz ma-, sti iz dežele. Nedavno so jo pro-1 dali samo Franciji 12 milijonov funtov. Kupci so tukaj tudi iz
vojni. Ruski narod je pa trpel, se nahajajo ameriške čete v Tur- AltlGriŠkO POVCljstVO V molčal in se boril naprej.	f-iji in v Iraku in da se bo njih j-,	»... . ”,	, •«.
Njegov obisk ima namen, je število v bližnji bodočnosti še po- 1N6I11C1J1 III AVSulJl rekel feldmaršal, da ustvari pri- večalo. Ameriški državni odde- cnrpmpnipnO jateljske zveze z rusko armado lek je izjavil: “V Turčiji ni no-	„ . meriški p0.
in da se bo iz teh odnošajevraz- benega ameriškega vojaka, isto	okup8cij3kih čet v Nem-
vilo medsebojno zaupanje, kar bo ne v Iraku!	■ . .	, a, Lucius D,
vkonst obeh dežel, Angl.je m	—£-----------	Clay. Nadomestil bo generala
Sovj;teke Rusue^	:	Kanada zviša ceno za • McNarneya, ki je bil imenovan
Ko je Montgomery nehal z go-	svinjtko meso ' za vojaškega zastopnika pri
Ottawa. — Da se bo redilo združenih narodih, več prašičev in da se zagotovi Domov je bi! poklican tudi ge-Čehi SO krstili ulico za ' več svinjine Angliji, je vlada rural Mark Clark, poveljnik oku-UNRRA	I ukazala višjo ceno prašičem in pacijskih čet v Avstriji, ki bo
večjo korist Italije.
Končno mora ustavodajna skupščina pogodbo odobriti, kar bo gotovo storila, če bodo za to vse glavne stranke, ki so v vladi. ----------------o-------
Zadnji sneg je mnogo pomagal ozimnini
Washington. — Iz krajev pšeničnega pasu poročajo, da so zadnji snežni viharji mnogo po-
nu, ng Jalti in v Potsdamu. Tani	,
je imei prijiko, da jih je od bii- odpreta luko Dairen
žje spoznal in tudi njih diplo- Washington. — Zed. države so matske trike.	nujno urgirali Kitajsko in Sov-
Kar se pa tiče ameriškega kon- jetsko Unijo, naj takoj odpreta gresa bo najbrže dobro oral, ker pristanišče Dairen v Mandžurije imel v času ko je bil načeln k ji, da bodo imeli tam dostop vsi generalnega štaba, popolno za- narodi. Dairen naj pride pod ki-upanje obeh zbornic.	tajsko civilno upravo ffrez rus-
——o-----------	ke vojaške kontrole.
Zemlja je starejša, kot se Ameriški diplomati so to zale mislilo	hteV° izro'ili ruakim “blastem v
,u„w..	—_______j_____- Budjevice. — Meščani tega sicer od $25 na $29 pri 100fun- prevzel poveljstvo 6. armade z
Anglije Kube Porto Rico in Mt- mesta so se odločili, da bodo pre- tih. V Anglijo mora Kanada po-, glavnim stanom v San Francis-1 Ako ne pride vmes kaj drugega, hike. Jesen je bila mast 55 cen-| krstili glavno ulico v “UNRRA” slati leta 1948 do 400,000,000' cu. Njegovo mesto bo prevzel bo vrgla ozimna pšenica mnogo lov funt, ampak leta 1939 je bi- iz hvaležnosti za odpomoč, ki so funtov slanine, kar je za 50,000,- general Keyes, ki je bil dozdaj nad en bilijon bušljev, kar bo rete 6 centov in pol funt.	1 jo prejeli od te organizacije. 000 več kot je pogodba za 1947. poveljnik 3. armade v Nemčiji. I kord za Ameriko.
Moskvi in kitajskim v Nankin-Princeton, N. J. — Učenjaki gu. na tej univerzi so dgonali, da jim To je prva reakcija ameriške magali ozimni pšenici. Sneg je je dal uranij, ki ga uporabljajo vlade, odkar je ruski poveljnik v
..........za atomsko silo, novo merilo, po Dairenu 20. dec. ukazal ameriški
katerem' bodo dognali starost diplomatski ladji odpluti iz pri-zemlje. Po tem sodijo, da je zem- stanišča. lja najmanj dva tisoč milijonov Zed. države zahtevajo naj se let stara in da so živelj na nji takoj izvede glede Dairena po-predpotopne živali okrog 70 mi- godba, ki sta jo podpisali 14. lijonov let.	avg. 1945 Kitajska in Rusija.
preprečil, da mlade sadike ne bodo zmrznile, ko se bo pst stopil bo dal pa potrebno močo za rast.

"AMERIŠKA DOMOVINA'
AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
OB DSBEVfb. M
mini mm
81 PuWlSwd dally aNMsXKtSuadiri and BtHSm ' 0U*
MABOCM1MA:
Za Amerika na Mo I7.M; aaOtraland ln Kanado w» poku m m> leto MM. la Ameriko pol leta MM; aa Cleveland ln Kanado po poiti pol leta MM. Za Ameriko ketrt Ma UH; m Cleveland In Kanado po potu Setrt leta Mik. Za Cleveland In okoiieo po niikeMh: celo hto 17.00. pol leta MOO.
teM Ma MM.
MIMI itevllka etana I eentov.
UnMed Metat MM D. B. MM ter I D. B. MM Mr I _ Oevehndia*
M M* year: Cleveland and Canada by mao #00 per year, mentba ClevMand and Canada by mall MM lor I month«, notm Cleveland and Chnada by man MW for • month«. ‘ ka If Čemer MjM per year. MM lor a month«.
MM Mr I month« MnM« etcMa k otnte eaeh.
Entered ea eeoond-ekam matter January kth lkOk. at the Foet OlOn at Cleveland, Ohio, under the Ant of March krd lt7l.______
$$	No. 6 Thurs., Jan. 9, 1947
Bolni zdravega nosi
Gotovo se še spominjate basni iz šolskih let, ki pripoveduje, kako je lisičji pregovorila volka, da sta šla klat drobnico v ovčjo stajo. Zalotili so ju pastirji; spretna lisica jim je ušla, volku so jih pa nametali,, da'se je malo živ priplazil do meje, kjer je čakala nanj lisica, ki je tarnala ln vzdihovala, da je malo živa in da se ne more preihaknithz mesta, tpliko da jih je dobila od pastirjev, dočim je v rfespici odnesla popolnoma zdravo kožo. Zvita lisica je znala tako spretno govoriti in tako živo dokazati volku svoje befliih stanje, da se je je ta res usmilil, in sl jo, dasi se je sam komaj vlačil, naložil na hrbet in jo nesel domov. Lisica si spotoma ni mogla kaj, da se ne bi norčevala iz bedastega volka in je začela sama pri sebi govoriti: "Joj, joj, bolni zdravega nosi...
Ta basen nam je prišla na misel ,ko smo čitali, kako danes raztrgana, sestradana in napol živa Jugoslavija vzdržuje Albanijo. Oni dan smo čitali, daje poslala Jugoslavija Albaniji “zaenkrat" 10,000 ton žita. Pomislite, Jugoslavija, kateri preti vsled slabe letine spomladi pravcata lakota, je poslala albanskim arnavtom, ki niso še nikoli kaj prida storili za Jugoslavijo, ki niso, niti po narodnosti, niti po čem drugim prav v ničemer sorodni z Jugoslovani, se rede zdaj na jugoslovanski pšenici, katero bo Jugoslavija sama, to je čisto gotovo, spomladi beračila po svetu, da ji njeni narodi ne poginejo od glada.
Pa to še ni vse! Lanske jeseni je bila v Albaniji mala povodenj v nekaterih krajih. Napravila je nekaj škode, pa ne posebne. Saj kakšno škodo pa naj napravi voda na al-banskem kamenju in dračju. Pa vendar je Titova vlada v Jugoslaviji zagnala silen vik in krik, češ: dobri albanski narod je ob vse! Treba je zbrati denarno odpomoč, da si dežela opomore, da jo rešimo propasti ! Tito je ukazal, da začno zbirati po vsej Jugoslaviji denarne prispevke za ubogo Al--haaiiiv Vsaka ookraiiaa, vsak. okraj, vs^p, mesto, in vsaka vas je morala zbratrodrtierjen znesek" denarja. Koliko so zbrali še ne vemo. Vemo pa, da je zbrala samo Slovenija do začetka decembra nad 5 milijonov dinarjev tu “ubogi aL banski narod.” Ako je dala samo Slovenija 5 milijonov, koliko je zbrala pa vsa Jugoslavija, si lahko mislimo. Ali je pa morda Tito še posebno osrečil Slovenijo, ki je bila vedno tako dobra in ubogljiva, da ji je določil častno vlogo, da nabere največ.	*	,
Pomislite, Slovenija je morala dati 5 milijonov dinpjfcv (toliko nam je znano, pa je dala gotovo več), kar znese v ameriški valuti (1 dolar — 50 dinarjev) $100,000. V Sloveniji, odkoder dobivamo v Ameriko vsak dan pisma, y katerih nas rojaki skoro na kolenih prosijo, naj jim pomagamo, ko nimajo kaj deti v usta, ko nimajo kaj obleči, ko nimajo obutve, ko otroci ne morej v šolo, ker nimajo čevljev — pa gredo in zberejo $100,000 za albanske arnavte! ln še ni dolgo, ko so po Ameriki beračili za otroško bolnišnico v Ljubljani, ker da nimajo absolutno nobenih sredstev, da bi si postavili bolnišnico, katero Ljubljana tako nujno potrebuje. Pa so šli na delo priganjači od SANSa in drugi in nagnali ameriške Slovence, da so zbrali do $150,000 —- za otroško bolnišnico v revni Sloveniji. Kdaj bo ta bolnišnica postavljena, ne vemo, če bo sploh kdaj. Vemo pa, da bi se celo v Ameriki, kjer zaslužijo gradbeni delavci po $2.25 na uro, postavila za tisti denar najmodernejša bolnišnica. Vemo tudi, da bi se za tistih $150,000 postavilo lahko v Sloveniji najmanj 10 bolnišnic, če računamo na razliko vrednosti ameriške in jugoslovanske valute. Toda nihče ni takrat godrnjal, ko so tisti denar za ljubljansko bolnišnico zbirali. Nihče ni rekel žal besede, ko so priganjači malodane z grožnjami izsiljevali denar od ljudi. Ampak, ker je bil tisti denar že davno zbran in gotovo tudi poslan v Ljubljano, ali kamor že, se nam čudno zdi, da niso že zasadili “prve lopate” za tisto bolnišnico, ki je bila tak« “nujno potrebna.’' Bogve, kam je šel tisti denar in kdo še bo zanj dobro imel? Najbr-že bo ž^njim prav tako, kot je bilo z znanim in slavnim mi-JijondohJrškifn fondom, saj so zbirali denar skoro prav tisti ljudje, ki so kar dvakrat znali potegniti lahkoverne ijojake. Kdor zna pa zna. Pa to je zadeva tistega, ki je dal, on naj vpraša, kam je šel denar in on naj poizve, kdaj bo bolnišnica zgrajena, ali kdaj jo bodo začeli graditi.
Kar je pri vsem tem značilno je pa to, da iz starega kraja fehtariio po Ameriki za to in za ono, doma je pa tolike denarja, aa ga samo v Sloveniji lahko spravijo skupaj v par dneh nad 5 milijonov dinarjev, pa ne zase, ne za kake slovenske sirote, ne za tako “nujno potrebno otroško bolnišnico,’\ampak za Albance. Pa ko bi šel tisti denar, ki so ga morali napol sestradani Slovenci za Albance, res za pomoč albanskemu narodu. Pa ni šej, ker tisto škodo od poplave bi lahko poravnal kdo z enim ameriškim stotakom, pa bi še razmetaval denar. Tisti denar, izsiljen najbrže z bajoneti, je šel v glavnem za pomoč komunistični aflbanski vladi, katere diktator Hodža je zvest pajdaš jugoslovanskega Tituša.
Milijone in milijone dinarjev je iztisnil Tito iz jugoslovanskih narodov, da jih je poslal komunistu Hodži v malho. Potem mu je dal pa še 10.000 ton pšenice!
Res, silno bogata mora biti Titova Jugoslavija, da lahko tako na široko pomaga sosedom. Zelo nas veseli to slišati, ker se bomo zdaj vsaj vedeli ravnati, kadar bodo prišle iz Jugoslavije v Ameriko spet kake mile prošnje za pomeč.
Dežeki, ki lahko daje tako-kmalu po vojni kar stotine vago-, no društvo “Slovenski Dom,” ki t nož ju božjega prestola”! zani-nov pšenice sosedom zastonj in ki lahko zbere na milijone (so ga po nastopu Rooseveltove miv roman).
dinarjev in jih podari iz golega prijateljstva drugim, taka t administracije preorganiiirali in^	-----
dežela ne potrebuje nobene pomoči več iz Amerike . .. Kaj | mu dali ime “Reliance.” Temu^ Januarska številka “NOVE-se ve, morda bo Jugoslavija zdaj, ko ima toliko, da razme-j posojilnemu in hranilnemu dru-^Q^ SVETA” bo izšla malo ka-tuje na vse strani, povrnila Ameriki tistega pol bilijona, ki stvu zdaj predsednikuje Mr. Leo 3n0) enkrat med 15. in 20. ja-
g.t je dobila v podobi UNRRA po vojni.
■o-
Iz Chicage in okolice
j ponujajo vohicem. Republikanci Dogod-j pa so si izbrali Roota, ki je pa ki so se vrstili v njem z veliko menda švedskega rodu, a pravi-
Nekaj iz preteklosti Leto 1946 je za nami.
brzino. Javnost jih je ocenjevala po svoje. Veliko važnih dogodkov je šlo mimo nas skoro neopaženih, kar je napačno. Pozneje se bomo zavedli šele, da so šlf' mimo nas, pa jim nismo posvetili tiste pozornosti, kakor bi jim morali. Tako navadno vsako leto veliko zamudimo, kar se zavemo šele, ko enkrat vse tako odide v preteklost.
V	Chicagi se je dogodilo pred letom več skrivnostnih ropov in umorov. Oblasti niso mogle dolgo časa priti na sled morilcu šestletne Suzane Degnan, Pozneje pa je policija le izsledila morilca v osebi 18 letnega Wm. Heirensa, ki je bil v juliju obsojen na dosmrtno ječo.
Naduti naziji, ki so prednedol-gim mislili, da bodo zavladali vsemu svetu, so bili v letu 1946 po dolgem procesu spoznani krivim in 11 nazijev je bilo obsojenih na smrt. Goering se je usmrtil sam. Prvič v zgodovini je bil tak proces, da so bili voditelji kake velesile,'ki je bila kriva vojne postavljeni pred mednarodno sodišče in kaznovani, kakor so zaslužili. Nadutost ki navadno slepo vodi diktatorje, jih zavede končno v propad. Ameriški pregovor: vsak pes ima svoj dan, ni prazna fraza.
V	nobenem letu še ni bilo po Ameriki toliko hotelskih požarov, kakor v letu 1946. Požar v La Salle hotelu v Chicagi, je bil nekaj groznega. Bilo jih je mnogo še po drugih mestih. Tudi železniških nezgod še ni bilo, ka-
stile. Mnogo je bilo še drugih dogodkov, žalostnih in slabih več, kakor veselih.
Kaj ima bodočnost za nas?
Obeta se nam mnogo. Demokrati in republikanci so na svojih posvetovanjih „ izbrali vsak svojega kandidata za mestnega župana. Demokrati so se naveličali očeta Kellya pa so mu dopovedali, da je 13 let županovanja zanj dovolj. Prvotno oča Kelly o tem ni hotel dosti slišati, ko mu ra to le niso .ienjali dokazovati, je po ajerško pljunil v stran in privolil. Pa naj bo, ampak glejte, da bo moj naslednik tudi Aje-riš, ker županstva, policije in druge take politične prate so le za Ajeriše, veste! Pa so pokimali njegovi mali bosi in takoj za prvim vogalom našli drugega Ajeriša, ki se piše samo za tri črke drugače, kakor oča Kelly. Novi kandidat se piše Kennedy. Našli smo ga! zdaj odmeva vse križem in ga kajpada že pridno
jo, da ni pod soncem boljšega človeka, ki bi bil bolj primeren za chicaškega župana. Ko bi bilo nas Slovencev malo več kakor je, bi izbrali kakega Ribenčana, pa bi se takoj podali z njim v tekmo in bi se začeli pravdat: proti Ajerišem, ki imajo po večini ameriških mestih neke vknji-žene pravice na županstva, policije in druge take urade, kjer je dosti Špeha.
Obetajo nam največjo letalsko postajo na svetu. Svet za isto je že kupljen na severno zapadni Strani blizu Desplaines.
Daljo obetajo več dela v Chicagi in okolici. Veliko novih podjetij bo začelo obratovati in izdelovati razne izdelke. Obetajo več automobilov, več zrakoplovov za civilne ljudi. Pravijo, da že v tem letu bo zelo veliko privatnih ljudi si nabavilo razna letala, ki jih bodo uporabljali za razvedrila, kakor zdaj uporabljajo automobile ob prostem ča ra. Kmalu bo vse frčalo po zraku. Nova doba se pričenja. Yes, frčali in letali bomo, kakor komarji, muhe, sršeni, vrabci, golobi in orli. Kar mislite si lep senčni nedeljhki popoldan, sonce bo milo klatilo s svojim žarki vesoljstvo, vi pa boste kakih 5000 čevljev visoko v lastnem letalu brneli. Pa bo primrnel mimo vas vaš sosed, pa mu boste skozi linico pomigali rekoč mu po radio telefonu, ki ga boste imeli v le-alu: Halo Jack! Halo George! In Vam bo odijjmal nazaj enako govoreč. Letala pa bodo brnela
Jurjovec, tajnikuje pa mu naš nuarjem. Zakasnitev je prišla, Mr. John Petrovčič. Federalna ker je mora|a tiskarna čakati
hranilnica “Reliance” vsestransko lepo napreduje in bo še bolj v bodočnosti.
Župnija sv. Štefana, ki bo menda drugo leto slavila svojo lietdesetletnico ustanovitve je zadnja leta dosegla sijajen napredek. Pod bivšim župnikom č. g. Edvardom Gabrenjem se je
papir za platnice Januarska številka je vsebinsko zelo za-njmiva. Vredna, da jo vsak shrani. Sploh je vsaka številka “Novega sveta” zanimiva. "Novi svet” stane letno za Ameriko $3.00; na Kanado in ostalo inozemstvo pa $3.50 na leto.
odpiačal ves dolg in še nekaj je ostalo. Kupili so tudi več lot na
južni strani 22nd flace, kjer mislijo v blišnji bodočnosti pozidati mogočno farno stavbo, ki bo služila mladini za razne športne sestanke in zabave in druge namene. Sedanji novi župnik č.g. Leonard Bogo-lin, je krepko poprijel za delo tam, kjer je ob odhodu pustil bivši župnik, ko je odšel v Detroit in ladja naše župnije mb-gočno plove naprej k nadaljr nim uspehom. Za Božič so dobri1 farani prispevali za božično kolekto blizu $3,200.00, sčemer bi skoro sv. Lovrenca v Clevelandu posekali (!).
Zdaj smo nastopili predpustni čas. To je čas, ko se Janezi, Antoni, Francelni, Jakci ter Maričke, Francke in Tončke in drugi parijo in stopajo v zakonski stan. O tem pa kaj več drugokrat, saj ni potrebno, da bi morali povedati vse kar vemo, na enkrat. Ribenčan je dejal, ko je klobaso.porezaval, da jo je treba rezati počasi, da je dalj luštno.
------o------
Januarska številka “Novega Sveta”
, Prihodnji teden bo izšla januarska številka; ali prva številka desetega letnika družin-
“NOVI SVET”, 1489 West Cermak Rd., Chicago 8,111. --------------o------
Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ
Cleveland, O. — Člani in članice društva Cemiško jezero bodo obhajali dvanajsto obletni co, odkar se je ustanovilo to društvo in priklopilo domači bratski organizaciji Slovenski Dobrodelni Zvezi.
Društvo, ki nosi ime po svetovno znamen Cerkniškem jezeru lepo in stalno napreduje in šteje že lepo število članov v obeh oddelkih in tudi finančno le društvo v dobrem stanju.
Da sč primerno proslavi to društveno obletnico, se je sklenilo prirediti veselico s plesom
Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v nedeljo 12. januarja zvečer. Igrala bo popularna Vadnalova godba. Odbor je pa tudi preskrbel, da bo dovolj prigrizka in pijače.. Za leto 1947 si je članstvo izvolilo sledeči odbor: preds., John Rožanc; pod preda. Frank Ste-go; tajnica Katherin Pugel; blag. Margaret Rožanc; zapis. Uršula Branicel; nadzorni odbor,: Andy Jerman, Louise Škerl in John Vičič, Seje se bodo vršile vsak tretji četrtek v mesecu.
člani in članice, vsi ste vabljeni, da se bolj pogosto udeležujete sej, posebno še sedaj, ko je v teku kampanja za novo članstvo. Poglejte malo okoli sebe, kdo od -vaših sorodnikov in prijateljev ni še pri zvezi in nagovorite jih da pristopijo. Vam se bo izplačalo in napra-vlii jim boste njvečjo uslugo, posebno pa še ob času nesreče. Vsak član bi moral za časa te kampanje pridobiti vsaj enega novega člana za naše društvo ali pa več, nič za to.
Opozarjam, da se vsak član društva udeleži te plesne zabave in pripelje s seboj tudi prijatelje. Vabljeni so'tudi ostali člani zveze, da posetijo to našo proslavo. Torej ste še enkrat vsi vabljeni na to veselico v nedeljo 12. januarja. Za odbor	Katherine Pugel.
DROBNE VESTI IZ SIOVBHJE
(Došle preko Trsta)
~	mot m t«
Ameriko! Počakajmo vsi tega, pa magari če moramo na to čakati še drugih 100 let. Kdor dovolj dolgo čaka, vse dočaka. Le poskusite tudi vi.
Naše domače vesti Leto 1946 je tudi v gosnqdar-kem oziru uspešno. Ljudje so tem letu več zaslužili, a so mo-■ali vsled draginje tudi več po-■ rositi. Kakor dojde, tako proj-de, ta belokranjski rek ima.traj-r.o veljavo. Vendar pa obe naši tukajšni Federalni hranilnici in posojilnici, s katerimi večinoma Slovenci poslujejo zaznamujeti !cp napredek v prometu in premoženju. Znana Federalna hranilnica. “St. Paul,” kateri predsednikuje naš znani rojak Mr. Frank P. Kosmach, zdaj premore nad 12 milijonov dolarjev. To že nikakor niso kašne mačkine solze. Vse pa kaže, da bo to podjetje rastlo še naprej.
Druga naša Federalna hranilnica pa je “Reliance.” To je bivše slovensko posojilno in hranil-
(Nadaljevanje ■ 1. itnnl)
tija. človek je nekak egiptovski suženj, ki gradi faraonom veličastno piramido. Mravlja v velikem mravljišču. S to sovjetsko miselnostjo hočejo čim prej prepojiti vse dežele, ki jih je komunizem okupiral. Tako tudi Slovenijo. \
V novembru je prišla v Ljubljano delegacija "Vsezveznega društva za kulturne vezi Sovjet-
"Ob novem letu” <«do» 7£Xr&2rS3. članek). Med nam. tu »> znanstvenik Cicin, kiparka Ve. !am . . .” (pregled dogodkov|ra Muhinai rektor ieningradske
Univerze Voznesenski in knji-

fled Slovenci v Ameriki). ‘Kristjan in demokrat” (zanimiv članek). L. Stanek: “SILVESTROVO” (pesem). “Stara pravda” (važne zgodovinske pripombe o borbah in pra-/ici slovenskega naroda). L. Stanek: “Kmečka kolednica” (pesem). “Sdem razlogov, zakaj verujemo” (zanimiva poljudna razprava). D. J. L. Zaplotnik: “VINCENC ŠIFRER, 0. S. B” (življenjepis). J. M. Trunk: “Tihe ure—Centu Bog ne zabrani?” (premišljevanja). L O’Flaherty: “VESLO” (črtica) . “Črna gora — Črni les” (zanimiv članek o Črni gori). ‘Slovenski pijonir” (opis slovenske naselbine na Hibbingu,-Minn. in tamkajšnih slovenskih družin). “Dom in zdravje” (nasveti za zdravje in gospodinjstvo). “Za smeh in zabavo”. P. N. Krasnov: “Pri pod-
ČE
AL PA NE
ževnik Poljajev. Ti so imeli razna predavanja in so skušali’navezati stike s slovenskimi znanstveniki in umetniki.
Imeli so tudi razna predava-pja o Rusiji in ruski sovjetski kulturi. Tako je predaval Voznesenski o vlogi inteligence v Sovjetski zvezi. Tovariš Ivan Anisimov o vprašanjih povojne kulture in umetnosti. Nikolaj Ci-cin je razlagal slovenskim agronomom o poskusih ruske znanosti, kako vzgojiti s križanjem pšenice z neko puščavsko rastlino novo žito, ki bi vzdržalo tudi v zelo vročem podnebju. Vera Muhina je govorila kiparjem in Poljajev časnikarjem. /
Nekoč se je bahal slovenski komunist, da so v Sloveniji v dveh letih s komunizmom tako daleč kot v Rusiji v dvajsetih. To sicer ne bo držalo, treba pa bbbbmbbbmmbbbpb
jim je priznati, da se resno trudijo, da bi njih komunistična vera res hitro prekvasila Slovence.
PROBLEMI GLEDALIŠČA. — v “Lj. pr.” dne 24. nov. beremo članek o problemih gledališča v Mariboru. Tudi iz tega članka se vidi kako se prepričan komunist trudi, da bi tudi gledališče .zgledak) kot šola za komunizem. člankar se pritožuje, da nekateri še vedno ne razumejo
»SffiSS
politike v ljudškf razumejo, da mora vse služiti propagndi komunistične ideje. Nekateri, pravi, še vedno mislijo pri gledališču samo na umetnost in zametujejo "tendenco,” toda v ljudski državi ni ničesar brez tendence, seveda komunistične tendence. — Tudi gledališče mora torej vzgajati za komunizem.
SLOVANSKI K'OMITET' ljudske republike Slovenije so ustanovili v Ljubljani za pospeševanje zbližanja vseh Slovanov m za medsebojne kulturne stike. Poskrbeli so, da 50 prišli v odbor čisti somišljeniki partije. Razni Koblerlerji, Vodniki in kar je takih ofarjev drugega razreda niso vredni, da bi pospeševali slovanske stike. Ti so bili potrebni za začetek, ko je bilo še treba varati ljudi. Sedaj so komunisti sami dovolj močni in ne potrebujejo raznih priveskov. Taki priveski Osvobodilne fronte tudi ne razumejo temeljev “nove” kulture.
pomnili in si vas bomo.
“V Jolietu že ne bomo spali," sem naglo pripomnil sotrpinu v Buicku, g. Froncu, “in kakor vidim, so naša odposlanca celo napodili, kar je abso-j lutno proti vsakim postavam med civiliziranimi narodi; to so taki narodi, ki znajo noštevan-ko in abecedo. Primite se dobro za vrata, ker jaz bom zdajle Buick navil do konca, fan-oma odprl vrata na stežaj, da josta skočila na varno, potem bomo pa zagalopirali doli po No. Chicago štritu, kot bi gorelo za nami. Potem naj pa le
Ko sva z g. Frončem rešila tisto kočljivo in težavno uganko: če bo kaj, ne bo nič, če ne jo nič, bo pa 36 krajcerjev, zagledava v vratih hotela naše odpolanstvo ali deputacijo, ki jc šla koledvat jerperge Hitro sta stopila čez prag, kar je v meni takoj vzbudilo zlo sum-i.jo, da sta na strategičnem umiku. Saj sem či3to natančno' leti za nami, kar hoče: drikelci,
videl, kako se je Jakšič ozrl nazaj vnic in da takrat ni imel v ustih svoje večne cigare, kar sc zgodi samo v hudi telesni nevarnosti, ali pa če je močno prehlajen. Videl sem tudi, da je Mr. Grdimi nekaj rekel nazaj čez ramo, kar sem si jaz razlagal tako, da je vrgel nazaj v hotel zadnjo grožnjo, en-češ, oraj*t, si vas bomo že ža-
ročice, motike, cepini, ali kar je že. Nas ne bodo vjeli, vam rečem. Ko bomo enkrat ven iz Jolieta in ko bomo videli, da je za nami vse varno, bom Buick ustavil, se reče, ce ga bom mogel, razsuran kot bo in ves v, ici in vsi štirje bomo stopili ven na cesto in otresli prah s svojih čevljev za vse večne čase in še nekaj tednov zatem.”
“Kdo je pa tisti, ki je pritekel za njima in ki nama sem čez cesto daje nekova znamenja?” pripomni g. Fronc. “Ni videti, da bi bil hud in tudi z rokami ne maha, kot bi podil komarje in brenclje od sebe, ampak bolj izgleda, vsaj po moji sodbi, kot bi vabil ves ve-sdljni svet na svoje srce.”
“Oči vam je zmešalo, gospod, m napek vidite, če mislite . . /ejdaminuts, saj tisto je pa -am gospodar France Gospoda-rich!” zavpijem tedaj jaz na vso moč, da se je še celo naš korenjaški in sicer pametni Bu-uck stresel. Pogledam natančneje čez cesto in vidim, da je svetovna situacija res nekoliko drugačna, kot sem jo prejle slikal gospodu poleg sebe Ne samo Gospodarichev France, ampak tudi Grdina in Jakšič so zdaj mahali preko ceste irt naju na vse mile viže vabili k sebi.
“Zdi sc mi, da ne bo drugače kot da bova šla tj e, ker sicer bo še nesreča in bo kateremu ro-
ka odletela, kakor jih vihtijo okrog sebe. Se vam zdi, da je to res vabilo in ne tako vabilo, kakor je oče v Ribnici vabil Ur bančka domov, ki si ni upal pod očetovo streho, ker je bil napravil nekaj napačnega, bče ga je milo vabil: “Urbanček, domov pojdi, boš žgance jedel, pa tepen boš!”
“Po moji sodbi prav lahko zaupava in se odzoveva vabilu tamle preko.' Sicer pa gredo vsi trije sem, ko vidijo, kako sva nezaupljiva. No, bova pa poslušala njih ustno izročilo.” fees sO prišli vsi trije do na-Sega Buicka in France Gospo-darich me je prav po dopadljivi slovenski navadi pozdravil: “Glej ga, hudiča, namaianega, kaj si res ti? Tok izvleci se vendar iz avta in stpoi notri k nam. Avto bomo dali v našo garažo tamle zraven, vi boste pa nocoj moji ljubi gostje, ali pa če hočete biti tukaj do božiča. Za moje prijatelje se pri nas vedno prostor dobi. Ce ga
ni, ga pa napravimo in razi nemo, čeprav nismo iz Ribni doma.”
Ce bo anglejska trobenta tal lepo vižo dajalaod^ebe na sod danjbom jaz v švarmliniji mi pgtfjnfh Predstavil sem Gosp darichikše .g. Fronca, s kat rim sta še pa od prej poznal zakiajmali so Buick v garaž da bo tudi oh dobil pošten streho po vzorni postrežbi, : nam jo je ves dan izkazova nato se pa vsujemo skozi gla na vrata v hotel, da je bil ki drenj v vratih. Veste, takes prijaznega vabila ni devati r preskušajo' in nevarno bi bil cagati in se sramežljivo obota' I j ati: kako ste že rekli?
Ce ima kateri Jolietčano priliko, naj stopi tje pred G< spodarichev hotel in pogledi če je tam še tista luknja, ki j je napravil kamen, kateri se ir •je odvalil od srca, ko sem bi dodobra prepričan, da smo dc bili jerperge.
S. P. D. SV. MOHORJA
Ustanovljena 31. decem-\	bra 1931
Inkorporirana 12. oktobra 1923
Re-inkorporirana 8. aprila 1940
I ! CHICAGO, ILL.
1	Odbor z« leto 1947:
Predsednik: John Mlakar. 1925 W. 22nd Place podpredsednik: Frank Puklavec, 233« So. 61st Ct , Cicero, 111.
Tajnik: Jo«. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Joe. Oblak. Jr. 1840 W. 22nd Place Zapisnikarica: Anna '/.okat 2060 W. Coulte^ Street Duhovni vodja: Rev. Leonard Bogolin. O. F. M.. 1852 W. 22nd Place Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthtngton Ave. — Karolina Plchman, 2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 2056 W. 23rd St. porotni odbor: Math Hajdinjak. 2017 W. 21«t Place — Leo Mladic, 1919 W. 22nd Place - Pauline Oibolt. 202« W. Cermak Rd. -Anna Zorko. 1654 W. 2lst Place
Družbena zdravnika: Dr. Joa. E. Ursich. 1901 W. Cermak Road ln Dr. F. T Grili. 1858 W. Cermak Road Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 22nd Place Uradno OlasUo: “Ameriška Domovina”
Seje se vrSijo vsako drugo soboto v mesecu ob 8. url zvečer v cerkveni dvorani Sv. Štefana na 22nd Place In Wolcott Ave.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo Je prost. Za natančno pojasnilo *glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika aU predsednika.
To je izvanredna ugodnost za vsakega katoliškega Solvenca v Chi-cagi.-Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo) /
v Kozji rep.
“Pa jo pusti, Anton!” je prigovarjala Gornica sinu. “I, kaj se pa siliš tja, kjer te ne marajo? Pameten bodi!"
Anton se ni dal pregovoriti. Vse je vrelo po njem, in misel za mislijo se mu je porajala, ljubezen in srd sta ga razburjala. Ej, kako bi ga! .. . Hva;
lil je pa Boga, da mu je dal
mirnost. Ko je Lazar zbesnel in še je vrgel nanj, takrat je Antonu zavrela kri in ga silila uporu; toda obenem mu je tudi šinila v glavo misel, da je nasprotnik — Ančkin oče.
“Ali te bo potem še ljubila, ako prizadeneš očetu kaj hudega?"
Kri se mu je umirila in kakor neobčutljiva stvar se je pustil sukati Lazarju, ki ga je potem igraje spehal vun
0, saj bi ga ne bil! Ali če je pa Lazar Ančkin oče . . .
Premišljal je, kaj bi storil, a za materin svet ni maral..
Tem potom vabim člane in članice naše družbe na našo prihodnjo sejo, ki se bo vršila v soboto, dne 11. januarja točno ob osmih zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Cenjenemu članstvu tem potom sporočam, da bo naša družba obhajala 25 letnico svojega obstanska in sicer v nedeljo 2. februarja. Natančen program za ta dan vam bo poslan pismenim potom. Za danes naj to obvestilo zadostuje-
Stara navada je, da ob nastopu novega leta ljudje naredijo razne sklepe ali resolucije za novo leto. Eden izmed teh sklepov ■ vsakega našega člana naj bo: “Letos bom pridobil enega novega člana za našo družbo.” Ako se bomo tega držali, potem bo bodočnost naše družbe zagotovljena.
Želim vsemu članstvu veselo, zdravo in srečno novo leto.
Jos. L. Kobal, tajnik.
Ljudske povesti
Girardčani vabijo
Girard, O. — Po tolikih letih je zopet prebudilo Girardčane leto 1947 in upam, da bomo prebujeni tudi ostali skozi celo leto in še naprej.
Dal Bog, da bi nam to leto prineslo boljše čase in več zadovoljstva nam vsem. Naše geslo je: Začeti takoj v začetku novega leta! Tako bomo začeli z veliko plesno veselico, katero bodo skupno priredila društva: St. Patrik št- 250 KSKJ, podružnice SMZ in SŽZ, Gospodinjski klub in delničarji Slovenskega doma. Ta veselica se bo vršila 18. januarja, pričetek ob 9 ivečer v Slovenskem domu v Girardu. Ves preostanek je
Hrvatov in 288 Srbov. Druge kritična, posebno, ker se bo ba-
Barbič se je prismejal h Gorniku. Po pozdravu je sedel kakor domačin in je gledal sedaj njo, sedaj Antona, ki sta bila oba v zadregi.
“No, si opravil?" je vprašal Barbič čez nekaj časa s takim glasom, da se je poznalo, da ve vso stvar.
Zato mu ni nihče odgovoril.
“Ali ti nisem pravil, hehehe? . .. Fant, sedaj pa imaš!”
"Ničesar nimam!” je vzkipel Anton.
“Saj vem, da ne, hehehe . . -Pa tudi nič imel ne boš, če ti je Lazarjeva Ančka vse.”
“Bom videl!” se je zagrozil Anton.
(Dalje prihodnjič.)
nšmenjen v korist tukajšnje katoliške šole St. Rose.
Ni naš namen samo to, da priredimo veselico. Ne! Temveč je tudi naša želja, da bi se po tolikih' letih zopet sešli z našimi prijatelji tudi izven Gi-rarda. Kot na primer iz Clevelanda, Barbertona, Loraina, Warrena in kakor tudi iz vse
narodnosti vas ne bi zanimale. V glavnem so pa sami Baltijci.
Med nami je veliko otrok in sicer: Do tretjega leta starosti jih je okoli 200, Od tretjega do šestega leta 180. Od 6-12 nekako 300. Te podatke mi je ravnokar dal vodja otroške kuhinje.	V'-
Sedaj pa hujša statistika: Kako je z našim zdravjem?
V	taboriščni ambulanti je danes. 32 jetičnih bolnikov, toda to so sami hujši slučaji. Po barakah je teh bolnikov, ki so zapisani kot jetičniki, še 25. Koliko jih je pa v resnici vseh, ki niso na listi, ve samo Bog, zakaj temljitega zdravniškega pregleda že dolgo časa ni bilo. Doječih mater je med Slovenkami 61, nosečih 27. Starih ljudi, ki dobivajo nekaj posebnih dodatkov k hrani, ti so stari na 65 let, je med Slovenci danes 90.
V	Gradcu študira 122 slovenskih akademikov, ki jih najbolj tare vprašanje šolnine. V neki meri bodo izenačeni z doma-
bližnje okolice Girarda. Koli- čimi dijaki, to se pravi, da boko bi bilo res veselja, ko bi se Ido plačevali vsak semester do po tolikih letih zopet enkrat 300 šilingov šolnine. Veliko sešli in vsi' skupaj zapeli tisto skrb imamo, kako bi jim poma-našo staro pesem “Ti, pa jaz, Igali. Miss Michel, ki je naš pa Židana marela . . .” To še Welfare Officer, nas sprašuje,
tiče tudi našega urednika Arne' diške Domovine.
Ker veste sedaj, kaj je naša
kaj bi bilo napraviti. Svetovali srno ji, da bi tu napravili za dijake zbirko, odnosno javno
želja, ste prav prisrčno vablje-1 prireditev. Ljudje imajo za tani prav vsi brez izjeme. V upa- i ke reči veliko smisla, samo de-
MAKE
FRANC JAKLIČ
Li- Vin
rugi dan je imel Barbič slab dan, to se pravi, slabo kosilo pri Dolenji Urši. Kaše mu je bila skuhala na svežem mleku ter je polno skledo postavila predenj, a sama je smuknila k sosedi, kjer je bil danes cel dan ženski zbor. Barbiču je precej nekaj neprijetno dišalo, da je začel vihati nos; pa ker se mu je bela kaša tako prijetno režala, je udžj-il po nji, toda . . . brr . .. ni je mogel jesti — bila je preveč osmojena. Nehal je, pa zopet začel, ker se mu je kaše škoda zdelo in je bil lačen — pa vse zastonj, kar upirala se mu je.
“Tako-le da!” je godrnjal nevoljen. “Saj bi se je še mačka branila!”
Ko je pa prišla Urša v hišo, da bi jo pohvalil, kako je dobro napravila, je zagodrnjal:
“1, kaj si pa delala, da si tako prismodila? Kdo bo to jedel?”
“O, kako si pa izbirčen!”
“Na, pa pokusi, pa se bom tri dni postil, če jo ti vso sneš” Urša vzame žlico in začne jesti.
“Joj! Joj! Pa res! . . . Kaj si boš mislil . . . Ljubi moj, nikar ne zameri! Nisem imela časa stati pred pečjo, pa se mi je to naredilo- Ti ne veš, kaj se je zgodilo, ti ne veš . . .” Barbič je bil radoveden. “Poslušala sem pa sem bila gredoč na kašo pozabila . . . Ako hočeš, in ako res ne moreš spraviti te kaše doli, ti bom pa par jajc čez ponev vrgla, da ne boš govoril okrog, da si šel la-* čen od moje hiše . ■
‘'Dolžna si me napasti, potem pa kakor veš. Nu, kaj pa te je tako zmotilo?”
“Ti, pomisli, bom videla, kaj boš dejal: Gornikov Anton je snubil Lazarjevo Ančko.” “A-a-a!”
“Res! Ni korajžen, da jo gre snubit?"
“Pa bo?”
“Kaj si neumen?'. . . Nič ne bo ... Kje pa to more kaj bi-
ti1!”	'.............
“Kaj pa je Lazar dejal?”
“I, kaj! Iž hiše ga je vrgel, punco pa pobil, da še sedaj leži v nezavesti.”
“Jej! . . . Jej!”
“Tako je! Sedaj pa ne vedo, ali bi šli po gospoda ali po padarja.”
“Mari naj gredo po Gornika
—	pa bo precej ozdravela!”
“Ti si neumen!”
“Mari si ti, pa Lazar, pa vsi taki!”
“Se tj pozna, da si iz Kozjega repa.”
“Kaj so tam kaj slabši ljudje, kakor 'ste tukaj na sredi, kali?”
“Nič prida niste!”
“Ti oklešček ti, babji! - . . Molči, pa rajši premisli, kdo je slabši. "Ali ni Gornik več vreden, kakor vsi drugi fantje v vasi ”
“1-jov!"
“Zakaj se je pa Lazarjeva ravno za njim pehala?”
“Tako seje!”
“Misliš, da mu ni pomigala, naj jo pride snubit?”
“Tako mu je! . . . Beži, beži!
. . . Sanjalo stdro!”
“Sanjalo? Včasih mi pa nisi tako rekla . . .”
“M ... m ml Dedec!” “Ti, Urša, saj si menda že pametna! Zakaj bi pa Lazar ne dal Gorniku *hčere?”
1‘Saj ni neumen! Pa sram ga je menda tudi! .Kaj bodo pa ljudje rekli?”
“Kaj pa sedaj pravijo? Ali je to lepo?.. . Lazar je bahač. In ako bi bila dekle taka, kakor je stari, bi jaz Gorniku svetoval, naj to pusti. Tako pa ne.
—	Naj se vzameta!”
“Kaj ti kaj moreš, reva?” “Jaz? Boš videla!”
Barbič jezen vstane pa se odpravi, ker je bil na jed čisto pozabil.. Urša se pa tudi ni hotela več spomniti obljube . . • Barbiča je bilo to razburilo, kar mu je bila Urša povedala. Gornika je imel rad, Lazarju pa je bil gorak in ga je veselilo, kljubovati mu .. . Krenil je

nju, da se vidimo 18. januarja v Slovenskem domu v Girardu,
narja je med nami že neusmiljeno malo. Upamo pa, da bomo
Ohio, vas prav lepo pozdrav-1 že kako stisnili se kaj iz njih. ljamo vse in želimo vsem srečno novo leto, četudi že malo bolj pozno in vam kličemo na veselo svidenje 18. januarja v Slovenskem domu.
Emma Zore-
je vsaj do neke mere v tem času odločila tudi naša nadaljnja usoda. Hude preizkušnje nam Bog nalaga in močan moraš biti, da jih kolikor toliko krepko prenašaš.
V hudi krizi smo moški glede obleke. Za ženske se je še kar nekaj nabralo doslej in tudi za otroke-. Pravi reveži smo pa moški in je od meseca do meseca slabše. Ne pretiravam. Saj vem, da ste v Ameriki veliko storili za nas, pa moram vseeno povedati, kako je. Bog vam povrni. Ne verjamete, kako ljudje molijo za vas. Da bi na primer slišali otroke, ki vsak večer v taboriščni kapeli dostavljajo iskrene prošnje za svoje dobrotnike v Ameriki!
Iz domovine prihajajo vedno bolj žalostne vesti. Bridko je pri vsem tem to, da ljudje verujejo v skorajšnjo spremembo. Doma vidijo tako dobro kot mi tu, da od teh ljudi, ki so zdaj na vrhu, ni mogoče pričakovati drugega kot večje in večje nasilje.
Kaj naj bi še povedal? Predolg ne smem biti. Naj še to povem, da nam zima dosedaj še kolikor toliko priznaša. Za kurjavo imamo samo sveža jel-ševa drva, kadar jih pač imamo. Pa bo že kako z božjo pomočjo.
Pozdrav vsem rojakom, ki nas niste/obsodili, in čutite z nami. Bog naj vem obilno povrne! Vesel naj vam bo letošnji Božič — Projesor.
o-------
DELO DOBIJO
YEC POMOČNIC ZA (AFETERIJO
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razumeti in govoriti angleško „
— Kuhano zelenjavo se mera takoj ko je kuhana servirati, kajti če dalj časa -stoji na peči, zgubi svoj sladki okus.
YOUR BUY WORD
VariMg. ya« m«	F yw da
NHM, tour «4 C*m«M I« Mu, M OitfrA-Oay (brand)
HaMgll Vitamin Copra In contain! the MlbMa-	-
i Mr Mbt of Ron vita-mini. «baw ragelmaa* bt btoMn tmtrV Mia brn boon imbMid
Tabo too aaandt rmj looming and yur no largo) about Waada nippUmtnli it til Iba m TbaFl CONVINIMCL Ny hr aaly aw aagaab aacb day. Ibaft SCONOMY.
OUAUMTOt Yaw aunty bad K, adar
taking a tlngla OwAOay (brand) Malll-gh VNubt Cagaala arary day hr ddy dan yaa ara not aaMy tadtOad. N
dan yw an «a* attMy i ■an M ad hr OatJUPay (brand) MakV yh Wanda Captalar.
MUS IAMRATORIK, INC Ukhort. Mia M
TU IMATE NAGLO POMOČ PROTI BOLEČINAM VSLED
RHEUMATISM & ARTHRITIS
Da. dobi am uspešna ln hitro delujoča pomoč proti mučnim, zbadajočim bolečinam vsled revmatizma In vnetja kostnih sklepov. To Je TRINERJEVA STOP-GO METODA, novi, povojni Izdelek JOSEPH TRINER KORP., ki Izdeluje Trlnerjevo Grenko Vino, naj-višje odlikovano kot ameriško želodčno ln nežno odvajalno sredstvo. TRINERJEVA STOP-GO METODA hitro ln uspešno olajša neprenealjlve bolečine vsled revmatizma ln vnetja sklepov. Način je preprost: zavžljte po eno Qo tableto vsak dan in po dve STOP tableti po vsaki jedi. GO tableta doda odraslhb potrebne snovi, ki jih ni zadosti v navadni hrani: vitamin D 5-krat, vitamin BI nad lHkrat ln vitamin C 2’-jkrat
Preženite sl nestrpne bolečine revmatizma ln sklepnega vnetja ln se počutite. kot bi se morali! Zahtevajte samo TRINERJEVO STOP-GO METODO. ki se prodaja na podlagi JAMSTVA DENAR NAZAJ! TRINERJEVA STOP-GO METODA se dobi po vseh lekarnah Če bi pa vaš lekarnar ne imel tega novega, povojnega Izdelka, Izpolnite spodnji vzorec ln ga pošljite na:
TRINER’S STOP-GO, METHOD Bok 40 Chicago 90, Illinois
Cenjeni:
PožUtte ml škatUleo TRINERJEVE STOP-GO METODE, za kar prilagam 12.00.
.Država .
Route._____Boa.-----.Prilagam
Dopis iz Spittala na Koroškem
Veiiko je vredno to, da imajo naši dijaki v UNRRIuem “Stu-demtenheim'u” v Gradcu Za direktorico Miss Jaboor, ki se v resnici popolnoma žrtvuje zanje Slovenski fantje se dobro drže, pridno študirajo in imajo I Grelec naprodaj povsod jako dober ugled. To jih | Naprodaj je grelec v dobrem drži pokonci.	stanju; greje 4 sobe. Zglasite se
V našem taborišču nas zdaj
MALI OGLASI
Samo snažne, čist* in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo.
$29 za 40 ur dela na teden
Hrana in uniforme zastonj •
Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company soba 901
700 Prospect Ave.
Tapco
potrebuje mlade ženske n inšpekcijo in delo pri strojih
Predznanje ni potrebno.
Moralo biti stare nad 21 let in voljne delati katerikoli šift.
Premija aa nočni šifl Zglasite se od 8 zj. do 9 zv.
THOMPSON PRODUCTS INC. 23555 Euclid Ave.
Euclid. O.
Tapco
en je tega, kar se
je naše taborišče pomočilo s prihodom v Spittal begunske skupine iz Lieiiza na Tirolskem. Sem so prišli slovenski, hrvaški in sueski begunci. Tako smo sc našli v skupnem tabdri-šču zopet mnogi, ki smo bili zadnjič skupaj v Vetrinju lansko spomlad. V Lienzu je os-stalo sedaj le še nekaj Slovencev in sicer tisti, ki delajo v taboriščnih pisarnah, pri policiji, pri gasilcih, pri zdravniški službi in tako dalje. Pa tudi ti bodo kmalu prišli za nami. V Lienzu imajo ostati kot skupina samo še Rusi, ki jih zaslišujejo, kdo od njih je novi in kdo stari emigrant.
Koliko nas je zdaj Slovencev tu, prav za prav ne morem natanko povedati. Število zmerom raste. Vsak dan pride še ta ali oni. Po statistiki od 23. t. m. je bjlo v taborišču registriranih 3698 Slovencev, 319
evan.jahaStf^ttinazije. Manjka namreč prostorov. Tukajšnje taborišče je bilo doslej nekako normalno obljudeno, zdaj je pa prišlo vanj kakih 2000 novih iz Lienza. Zato smo se morali vsi sistniti. Na vsakega posameznika pride le 2.80 kvadratnih metrov prostora. Kdor ima s seboj kaj prtljage, je nima kam položiti. Iz Lienza so pripeljali s seboj barako, ki je tam služila za cerkev. Cuje se, da-bo v nejej tu sedaj gimnazija.
Glede hrane bi posebej pripomnil, da otrokom manjka kruha. Dobijo ga od* 8 do 15 dekagramov na dan, kolikor so starejši, toliko več. Lahko verjamete, da je to veliko veliko premalo. Otrok pač zmerom prosi več in več kruha. In kaj bo prinesela zima, sam Bog ve. Lansko leto smo mislili, da je bila tista najhujša. Letos pa vemo, da bo ta še veliko bolj
na 7004 Hecker Ave. (8)|
4 sobe v najem
“O. K." po 800 milj dolgem potovanju. — Policijski zdravnik John Turner iz Philadelphije preiskuje eno Uto starega Walter Bammann-a, potem ko sta z njegovo materjo Mrs. Dorothy Bammann prehodih pot 800 milj od Chicaga do Philadelphije. Mrs. Bammann se je podala na pot, da bi, mogoče v tem mestu naili zaposlitev in je bih brez vsakih sredstev, ko je dospeh v to mesto. Policija je preskrbela streho in hrano za oba v City Welfare Shelter.
Radi razširjenja naše organizacije
potrebujemo
V najem se oddajo 4 sobe, kopalnici! in garaža. Vprašajte na 6424 Spilker Ave.	(7)
l^j »aj.*1;
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini; 6 in 6 sob. Odprta za ogled v nedeljo popoldne od 1 do 6. Vprašajte na 7005 Hecker Ave.
>	(7)
Stanovanje iščejo
Trije odrasli v družini, oče in sin sta dobro zaposlena, iščejo stanovanje 3 do 5 sob, najsi bo od 55. ceste pa vse do Willoughby, O. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče KE 1505.	(7)
1607 E. 49. St. 2 hiši na 1 lotu lot 40x144
G. C. Kaneen
11324 Euclid Ave. RA 5382 SK 0327
RE NU AVTO BOOT CO.
Popravimo ral trto m prebarvamo, da bo kot nor.
Popravljano body lo fenderk. Wcldtnil
JOHN J. TOŽNIK GLonfflo MO. m um mod at____________
East 61st St. Garage
PRANK RICH. laatnlk
1109 E. HM St. BEndtrmm 0231 Se priporoča aa povrnila lo barvanje viiega avtomobila. Delo točno tn dotm.
za inšpekcijo in delo pri strojih '
Ta dela ne zahtevajo nobenega predznanja. Prosilci morajo biti pripravljeni delati na kateremkoli šiftu. Izbranim moškim se nudi prilika za napredovanje ln dolga zaposlitev pod izvrstnimi delovnimi pogoji ter po dobri ^lači od ure.	fj
Premija za no^fii šift
Priglasite se od 8 zj. do 9 zvečer.
THOMPSON PRODUCTS INC.
23555 Euclid Ave.
Euclid. O.
Pisarniško delo
Sprejme se dekleta za splošno tipkanje; prijazna okolica in dobra plača.	'	g
Sani-Clean Service, Inc. Tel. RA 9405
MALI OGLASI
Furnezi
FR. MEČIC CAFE 7114 St Clair Ave.
Mas Mt
6% pivo. vino. Mnje In dober prlgri-»k. Bt priporočimo aa oblak.
Odprto do 2:30 zjutraj
Michael’s Floral Shop
MICHAEL SUHADOLC, lastnik r
Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX8408
(Thurs.)
Kraška kamnoseška obrt
16426 Waterloo Rd. IVtahoo or
■DIHA SLOVENSKA IZDELOVALNI-OA NAGROBNE I
SPOMENIKOV
Novi furnezi za premog, pilo, olje, gorko vodo ali poro. Resetting $15 - člžčenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermoetat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. - EN 0487 Govorimo slovensko (z)
t ’
KUPITE PIVO V ZABOJIH
EMERY'S BAR
* 961 Addison Rd.
Mi ga imamo več vrst. Nekatera piva so mnogo boljša kot so bila pred meseci.
Kupite si zaboj STANDARD danes!
Prosim, prodajte mi vale prune steklenice od piva!


I
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsin
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME" DAILY
OBZOB, PUBLISHING COMPANNY 830 So. 5th St. Wlnukee 4, Win. TeL Mitchell 4313
LOKALNE VESTI
Milwaukee - novo središče za zračni promet
Za novo leto smo bili Mil-waučani “befedrani” iz čika-šjtega predmestja (vsaj čika-žani so si domišljali in nas smatrali dozdaj za nekakšno svoje predmestje) v metropolo in eno izmed 40 velikih centralnih mest za zračni promet. Civilna aeronautična komisija v Washington« je namreč odobrila z novim letom aplikacijo dveh največjih zračno-promet-nih ameriških družb — United ' in American Airlines — da smeta postaviti tu svoje pristanišče in uvesti tako direktno zvezo med vzhodom in za-padom. V obe te smeri je Milwaukee doslej imelo le dve. liniji —. Northwest Airlines in Capital (Pennsylvania Central) — in to le do New Yor-ka in Washingtona z vmesni' mi postajami v Detroitu, Clevelandu in Pittsburghu, proti zapadu pa le na severno za-padno obal. Razen teh si imeli še dve lokalni zračni liniji za zvezo med posameznimi wisconskimi večjimi Htesti.
Z dodatkom obeh novih linij pa bo ustanovljena sedaj tudi direktna zveza proti ju-gozapadu do Dallasa v Texa-su in Mexico City, z vmesnimi postajami St. Louis, Tulsa in Fort Worth, in višje gori. do San Francisca in Los Angelesa v Kaliforniji. Kdorkoli je
zadnje tedne v Milwaukee padati, nekaterim kar zh 60%. Po znatno nižjih cenah in če-sto celo z izgubo, jih ponujajo zlasti tisti avtomobilski prekupčevalci, ki so se tekom zadnjega leta z njimi dobro založili, pa zdaj ne gredo več tako
denar, a bi se jih radi iznebili, predno sploh izgube vsako vrednost. Na splošnp, modeli 1938 do 1942 šej vedno gredo po starih OPA maksimalnih cenah. Novejši modeli do 1946 prinesejo nekaj več, če so v posebno dobrem stanju. Starejši modeli od 1937 nazaj, ki so pred 6 tedni prinesli še 5250 ali več, pa se danes dobe že celo za $50 ali le nekaj več,
Gen. MacArthur pride morda prihodnje leto v Milwaukee na obisk
Mihvauški kongresnik Andrew J. Biemiller, ki se je te dni vrnil iz 30-dnevnega in^ spekcijskega potovanja po Pacifiku kot član kongresnega odbora, je ob povratku izjavil, da je govoril z gen. Mac-ArthurjefflPv Tokiju, in da mu je general izrazil željo, da bi se prihodnje leto rad udeležil slavnosti 100-letnice države Wisconsin, ter da če mu bodo le razmere dopuščale, bo prišel. Kakor znano, je MhcAr-thur rodom Miltvaučan.
Biemiller je v družbi še štirih drugih kongresnikov, ki so
hotel potovati doslej v to smer, ,kupno tvorUi kongTOmi odhot
je moral iti najprej v Chicago.
Z operacijami'iz Milwaukee bosta obe novi liniji začeli kakor hitro bodo urejene vse formalnosti in delo na potrebnem razširjanju in moderniziranju tukajšnjega letališča Billy Mitchell Field. Vsekakor pa pred nastopom poletja.
Najemnina za nove stanovanjske stavbe zvišana
OPA urad je v petek prbd novim letom nkznanil, da smejo lastniki stanovanjskih prostorov,'. bodisi novih 'hiš ali predelanih starih, v kolikor bodo te stavbe ali predelave gotove po novem letu, zvišati najemninsko ceno, dodatno k OPA maksimalni ceni za slične stare prostore, še za $4 za vsakih $1000 investiranih konstrukcijske stroške za do-' tično stanovanje ali za predelavo. Dosedanji dovoljeni dodatek'je bil le $3 od tisoča.
Cene rabljenim avtomobilom padajo
Z vedno večjim številom no-
preprečiti to deportacijo, a iz-gleda, da ne bo uspel. Edina pot, ki mu zdaj še preostaja, je še enkratni apel na najvišje federalno sodišče, a ker je to že enkrat izreklo svoje mnenje in potrdilo obsodbo prvega sodnika, nima dosti upanja tudi tu in bo moral končno iti, kamor ga je srce itak vedno vleklo.
Goering in Milwaučanka
Za Božič se je Vrnila iz Nuerenberga v M i 1 w a u kee Miss Margot Bortlin, ki je s šestimi drugimi Amerikankami bila na nueremberškem procesu proti nacijem zaposlena kot prevajalka iz nemščine v angleščino. Bila je tam 14 mesecev. Ima tu mater in živi na 2436 W. Kilborn Ave. Med drugimi zanimivostmi je ob svojem povratku časnikarskim poročevalcem pripovedovala, kako je Herman Goering, št.
nacij, našel na njej dopadljivo oko in svojim stražnikom parkrat izrazil željo, če bi se dalo na kak način “skomandi-rati,” da bi jo videl kdaj od blizu in govoril z njo. Tudi med obravnavo je večkrat metal poglede nanjo. (Na sliki, ki .go jo prinesli listi,- je tudi res “lest punca.”) Stražniki so se seveda samo muzali, in mu rekli, da je to nemogoče. Med sedmimi Amerikankami je bila ona edina, ki je sjužila kot prevajalka, ostale so bile kot stenografinje. Vsi drugi prevajalci so bili moški. Njena “špecijaliteta” je bilo prevajanje za Goeringa in on je našel veliko dopadanje nad tem. V ostalem pa je povedala, di
li zaostajati za njim več kot pet besed, drugače je bil prevajalec izgubljen ter je moral obtoženca prositi, da ponovi še enkrat, kar je malo prej govoril. V takem slučaju pa se je kaj rado zgodilo, da je obtoženec stvar malo obrnil in povedal drugačč, ako je videl, da ga je prej morda malo “polomil” v svojo škodo. Prevajalci so torej modali gledati na to, da obtoženci niso imeli preveč časa za premisleke. Bilo je to torej silno utrudljivo delo in zato so navadno delali samo eno uro in pol dvakrat na dan z vmesnim, presledkom.
Kongresnik Brophy imenoval Art Nuesse-ja za svojega tajnika
Novo izvoljeni kongresnik za 4. milwauaki distrikt John C. Brophy, prejšnji alderman v 5. mestnem okraju, ki ima za ženo Slovenko iz Pečaverje-ve družine, je imenoval za svojega tajnika Arthur Nuesse-ja, dosedanjega tajnika Wesley Steel Treating Co. Charles I. Wesley (Vesely), predsednik družbe, je rodom Čeh in je bil pnjfej aktiven v Brophijevi voliviiftcampanji ter mu je s svojim vplivom brez dvoma največ pripomogel IpizTOlitvi. Nuesse je z imenovanjem na Washingtonsko mesto odložil vse trgovske interese pri Wesley družbi ter izstopil iz njenega delničarstva. Nastanil se bo v Washingtonu, a začasno je še obdržal svdj dom tu.
greb je bil na Holy Cross pokopališče iz slovenske cerkve Sv. Janeza Ev. — Obemo pokojnima blag spomin, preostalim pa naše sožalje.
Rojenice
Zadnje dni so se rojenice zglasile pri sledečih slovenskih družinah ter jim pustile čvrste dečke: Frank Kerznar, 1312 N. 36th St.; Rudolph S-Kos, 3122 W. Stevenson Ave.; Jacob Ribar, 2926 N. 22nd St.; Daniel Zarnik, 2932 W. Mitchell St.; Frank j. Strnad, 3461 So. Iowa St., in Joseph J. Pirc, 3323 N. 1st St. — Deklice so pa pustile pri /tružinah: Frank Erc'hull (kar dvojčki), 1137 W. Madisop St.; Anton Ganoni, 4674 N. 48th St., in John Krakar, 2185 So. 51st St. — Da bi bilo vse zdravo I
Stavka v West Allis stane že $36,484,511
za mornariške zadeve, obiskal otoke Hawaii, Midway, Wake, in Guam, ter na Japonskem in privatno hišo, elegantno opre-
je sedem Amerikank imelo te-1 la kom procesa odkazano veliko ceg
Dva nova-grobova
27. decembra je na svojem
n*160tt-A«*. a«l St. u>
Ob zaključku leta se radi spomnimo nazaj, kaj se je zgodilo izrednega tekom leta. Nekdo si j e. zapisoval posebno izredne zapletljaje, ki so res nekaj posebnega in skoro neverjetni, vendar je vsak resničen.
Tukaj vam povem nekaj teh slučajev:
Bob Forde, ki je bil nekoliko kratkoviden, je šel po pločniku v Marysville, Kalifornija. Nasproti mu prideta dva delavca, nekaj karokov vsaksebi. Boh jo je udaril naravnost med njima in prepozno videl, da se je zaletel v veliko šipo, ki sta jo delavca nesla.
Whitey Long v Elk City, Oklahoma, je prižigal ob 4. juliju pokalice- V svoji gorečnosti je pa napravil veliko pomoto. Ker ni imel več žveplenk, jevo vlado, ki je doma pod oa-
Ameriške distilerije se pripravljajo, da bodo poslale žganje na tuježemske trge, ker za doma ga bo kmalu dovdfj.
*	* e
Politikarji so hoteli popraviti generala Eisenhower j a, da bi kandidiral na demokratski listi za predsednika Zed- držav let* 19«. Ne bo nič, je rekdl general, ki je rekel, da v svojem življenju če ni volil ta tudi ne bo, na zase, ne za koga drugega.
•	» •
Italijanski ministrski predsednik de Gasperi je prišel v Washington'po denar. Vprašal bo za posoj^o v vsoti $100,-000,000. Kot se poroča iz kapitala, bo to posojilo odobreno, da se s tem podpre de Gasperi-
v Kini ameriške postojanke v Tokiju, Tientsinu, Peipingu, Shanghaiju, in na povratku Manilo, Truk in Kwajalein. O rezultatu svojega in tovarišev obiska je dejalk da “ni.upanja na kako skorajšnjo poravnavo notranjih sporov v Kini” in da “če tam pride do resnične civilne vojne, bo za ameriške če-e najbolje, da se umaknejo iz Kine.” Povdaril je tudi potrebo, da Amerika obdrži vse baze in otoke) ki jih ima zasedene, kajti “bolje je, da jih držimo zdaj, ko jih imamo, kot pa bi jih morali v slučaju nove vojne z'velikimi žrtvami znova jemati. Za varnost Amerike pa so absolutno potrebni.”
Bivši mihvauški nacij Paul Knauer izgublja zadnjo bitko
Okrožno apelatno sodišče Zdr. držav v Chicagu je te dni zavrnilo apel bivšega milwau-
jriljeno s preprogami, tapetami in dragocenim pohištvom polnim zrcal, ki jo je ameriška armada “rekvirirala” zanje ter jih nastanila v njej in z-astra-žila s stražami noč in dan. Hrano so imele izvrstno -z drugimi ameriškimi uslužbenci vred v Grand hotelu, v katerem so se prej šopirili samo najvišji naciji. Vseh prevajalcev je bilo pri procesu 36, i njih delo ni bilo lahko. Prevajati ^so morali sproti v angleščino vsako besedo, ki jo je obtoženec govoril, in niso sme-
v starosti 66 let Mrs. Fran
Stvarnik, ki -zapušča tri poročene hčere in dva sina, enega v Detrojtu. Pogreb je bil v ponedeljek 31. decembra iz cerkve sv. Trojice na Mt. O-livet pokopališče. Bila je članice SŽZAt. 12 in JPZS št. 6, ter vsa leta zvesta naročnica Obzora. — Isti dan je tudi preminil v starosti 75 let Joe Lesjak iz 2854 N. 33rd St. Doma je bil iz Ljubnega v Savinjski dolini ter je bival v Ameriki nad 40 let. Zapušča 4 sinove': Josipa, Matha, Franka in Louis-a, ter tri hčere: Mary, Kristino in Olgo. Žena mu je umrla že pred leti. Po-
Milwaukee, Wis. — Stavka pri Allis-Chalmers Mfg. Co. v West Allis, ki traja že 8 mesecev, stane do danes že $36,-484,511 in še nobenega izgleda ni, da bi bila kaj kmalu končana, kot trdijo unijski voditelji. 1
Največ so izgubili delavci na plačah, potem je izgubila kom-panija na produkciji in nazadnje vlada na davkih. Na tisoče dolarjev so dobili pa tudi izredni stražniki, ki so tukaj, da vzdržijo red.
Policija pravi, da kažejo računi sledeče: Plače šerifovim deputijem, rednim in izrednim, znaša $20,000.
; Plača poličajem iz Milwaukee,4d so na piketni liniji, znaša $17,000. '
Plača za overtime milwau-škim policajem, ki jih plača
je prižgal pokalico z gorečo cigareto, potem je pa cigareto vrgel proč fn vtaknil pokalico v usta. Samo dva zoba mu je vrglo iz ust.
Marcelino Memo v Saginaw, Michigan, je kazal prijateljem, jtako si je pred 26 leti po nesreči odstrelil pol prsta. Ko je kazal s puško v roki, je pozabil, da je puška nabita. Odneslo mu je še drugo polovico prsta.
Mrs. Julien Hebert v New Orleansu je opraskala domača mucka. To je žensko tako vjezilo, da je šla po puško in stekla za mačko. Pri tem je padla čez svojega sinčka, puška se je sprožila in strel je zajel fantka v koleno. Vsa prestrašena je Mrs. Hebert vrgla puško od' sebe. Zopet se je; sprožila in drugi strel je zadel njenega moža v peto. Kolikor je znano, je mačka še vedno živa in zdrava.
Eugene Ramsey v Bugaw, N. C. j,e nastavljal past za miš-Past se je pa sprožila in ga zagrabila za prst. V bolečini se je pasti odtresel, da je odletela
Tune in.. .the
AMERICAN-
JUG0SLAY
(SLOVENIAN)
RADIO HOUR
OF MILWAUKEE
A Program of Classical and
Folk Music of Slovenia
Every Sunday Morning
8:45 to WRJN 9:30
1400 Kilocycles
•
English and Slovene
Announcements 11
vih avtomobilov na trgu so ce-,	.	,.	.
ne rabljenim avtom začele|skega nacijskega vptlite 1 ja ______________________________|Paul Knauerja za novo zaslišanje v zvezi z odvzemom' njegovega ameriškega državljanstva, katerega mu je v maju 1945 odvzel -zaradi njegovih nacijskih aktivnosti tekom vojne tukajšnji zvezni sodnik F. Ryan Duffy ter so na podlagi tega zvezne priseljeniške oblasti odredile njegovo deportacijo nazaj v Nemčijo. Kanuer se nahaja zdaj že nad 1 leto dni na Ellis Islandu ter! skuša potom svojih odvetnikov j
PAID ADVERTISEMENT
Authorized, and for which $3.75 has been paid THF. OBZOR by the Sherfin-aki-for-Fifth Ward Alderraan Commtitee, Mrs. Agnes E. Tamms, Secretary, 923 S. 10th St., Milwaukee 4, Wis.
LEO L. SHERFINSKI SAYS:
"No public official should neglect advice of wives and mothers of his district. THEY ARE THE REAL HEADS OF THEIR FAMILIES."
oVaj, znaša $7,400.
Plača policiji iz West Allisa od 3. junija je $19,800.
Plača izrednim stražnikom iz West Allisa znaša $10,000.
Stroški v bolnišnici za policaje in za poškodovano lastnino so $3,000.
Milwauski okrajni odbor za dobrodelnost je potrošil za potrebne družine brezposelnih $40,000.
Škoda, povzročen ana poslopjih in 234 avtomobilih znaša $15,000.
Kompanija trdi, da so izgubili delavci, ki so na stavki, na mezdi že $19,000,000 v dobi 175 dni, to je od 30. aprila 1946.
Kompanija ima škode na produkciji v prvih četrtletjih 1946 za $17,000,000- Izguba za zadnje četrtletje še ni določena.
Mesto West Allis bo izgubilo od davkov, ki jih ne bo prejelo od te kompanije, $287,000. To je računano na podlagi državnih davkov, ki jih je družba plačala leta 1945. Mesto Milwaukee bo izgubilo na sličnih davjtih $64,021.
tro kritiko radi pomanjkanja Živeža in brezdelja.
*1* *
Med angleško delavsko Stransko in boljŠevDti v Moskvi je prepir zaradi ostankov Karla Marksa. Njegov pepel je na nekem pokopališču v Attfiiji in zahtevajo ga v Moskvi, češ, da so sovjeti pravi naslednika Marksa. Toda angleška socialistična vlada tudi trdi, da ima pravico do Marksovih ostankov, ker stopa po poti njegovih naukov. Sovjeti so zaenkrat odnehali, pa bodo zopet vprašali za pepel, kadar se odnošaji Bled Anglijo in SoVjetijo liekoliko ublaže.
* * *
Republikanci so obljubili, da bo kongres zpižal dohodninski davek za 20%. Nekateri so se že podali v toliko, da pravijo, da bo nekoliko prevgž, ampak za 10% pa da "bodo .davek vseeno znižali.
* *.	j
Neki viri trdijo, M so francoski komuhisti povsem- priv***
pravljenj, da vzamejo oblast v roke. Osejn brigad izvežbanih
kot in tam ubila miš, ki je partizanov je razpostavljenih na strategičnih krajih po vsej deželi in orožje je pripravljeno. V armadi sami je do 2,600 komunističnih častnikov, ki bi prevzeli vodstvo v slučaju revolucije.
pravkar smuknila iz lunknje.
Joseph Callahan v Chicagu je zadremal na stolu. V spanju je odprl usta in umetno zobovje mu je padlo iz ust na tla. Potem je Joe v spancu padel na Ja in s čelom zadel v čeljusti na tleh, ki sta ga močno ugriznile v- glavo.
E. L. Barret iz Maxwell, Kalifornija, je šel na lov na divje goske. Eno je pogodil s stre-
V državi Oregon država prodaja žgano pijačo, kot v Ohio in v nekaterih drugih državah. Pa si administracija v Oregopu najbrže misli, da ga preveč cu-
lom tako “srečno” da mu je pa- *»jo ta da pivcem to škodi-Jla na glavo in ga zbila na tla.
Nek plumber je spal ponoči,
ko ga sredi noči zbudi zvonec kjer bodo odvadili prehude pi-
Zato je naprosila legislaturo za $114,000, s katerim denarjem bo država ustanovila kliniko,
ga
telefona. Skoči s postelje, da bi šel k telefonu. Pri tem pa pade, vendar se privleče do telefona in sliši nek glas: "Tukaj je dr. Burnett. Pridite takoj, da mi popravite furnez.” Plumber mu pa odgovori: "Bom prišel, toda ne prej, da pridete vi sem in mi uravante nogo, ki sem si jo zvinil, ko sem hitel k telefonu.”
• 1 * *
Ameriška vlada je izračunala, da bodo porabili ameriški
jance pijače.
* * •
Med 1935 in 1940 so Ameri-kanci zapravili pri stavi v loterijo in razne dirke v inozemstvu $1,000,000,000 vsako )eto. Dve tretjini (tega denarja j« šlo v žepe raketirjev, ki prodajajo ponarejene listke,
• • •
V organizaciji združenih na-narodov je 54 držav včlanjenih, ki zastopajo 1,646,000,000 oseb, ali 77 odstotkov vsega sve-
Tale dva sa pa težko nosila
motoristi v leto 1947 najmanj tovnega prebivalstva. 805,400,000 sodov gazolina. Faktično je danijs 2,000,000 več avtov na cesti, kot so pa mislili, da jih bo.
* * * 1
Kavčukasta industrija pravi,
da bo kmalu vjela zahtevo po kolesih za potniške avte. Kar
"Evropa" v blatu. — Bivši nemški luksuzni parnik Evropa, katerega so vzeli Francozi in ga •prekrstili v Liberie, se je v viharju, ki je divjal v pristanišču La Havre odtrgal od sidrn in se potem potopil v blatu. Sedaj bodo poskusili ta parnik dvigniti iz blata, V ozadju je pa parnik "Paris," ki tudi leži v blatu.
West Allis, Wis.—Tista dva, ki sta ukradla iz gostilne We-genhaupt 40,000 pennyev,,sta morala težko nositi, da sta jih spravila na varno. Najbrže sta izvohala, da spravlja gostilničar pennye v bakse od cigar, pa sta prišla ponje. Gostilničar je imel 12 baks polnih pen-neyev in še eno platneno vrečo. Dosti bosta imela opravka, predno jih bosta spravit* v pro-j met.
V Carigradu ali Konstantinoplu so začeli imenovati ulice z imeni in devati na hiše številke šele leta 1916. Mesto je bilo takrat staro 1,600 let in je imelo en milijon prebivalcev. , • « «
Danes nam v Ameriki zelo
m_____	.	p«
bo še nekaj časa primanjkova- primanjkuje papirja. Toda to
lo bodo težka kolesa za truke in traktorje. Zato svetuje farmarjem, naj si pomagajo s sedanjimi kolesi vsaj še preko spomladanskega dela.
• ■* • •
Čevljarska industrija računa, da bodo dobili odjemalci v prihodnjih šestih mesecih kolikor čevljev bodo hoteli. Takrat bo ponehalo primanjkljaj na materialu ta na strojih.
ni nič v primeri s pomanjkanjem istega tekom civilne vojne. Neka papirnica v Gardiner, Maine, si je opomogla a tem, da je uvažala iz Egipta omote egiptovskih mumij. Takrat so bile mumije v Egiptu po 2 za en nikelj ta vsaka mumija je dala 300 j srdov blaga, v katero je bila zarita ta to so potem predelovali izumljivi AmeHkan-ci v papir.

LETO STRAHOTE 1793
VICTOR HVGO
Bilo je tiho kakor v grobu. Molčali so temni oblaki, molče bo se valili valovi, le veter je sovražno piskal. Nič se ni premikalo na čereh, vse je bilo mirno na ladjah. Strašna tišina. Ali je bila to istina ali so bile to sanje na morju?
Grof Boisberthelot je po-glasno dajal povelja poročniku La Vieuville, ki se je spustil v baterijski krov; potem je kapitan vzel daljnogled in stopil na zadnji del korvete h krmarju. Nameril je daljnogled proti zapadu pa čeri, potem aq je o-brnil na vzhod, kjer se je kakor prikazen videla sovražna eskadra.
“To so Minquiers. Tam počiva veliki galeb s črnim hrbtom, kadar leti na Nizozemk sko,’’ je dejal krmar, kakor da govori sam s seboj.
Kapitan* je bil seštel ladje. Bilo jih je osem. V sredi je bil visok trikrovnik, admiralska ladja.
Kapitan je vprašal krmarja:
1 “Ali poznate tiste ladje tam ”
“Seveda."
“Kaj je to?”
“Eskadra.”
“Francoscka?”
“Hudičeva!"
Kapitan, ki je še vedno držal daljnogled pred očmi, je po krajšem premolku nadaljeval:
“Dobre ladje. Jaz sem eni ali drugi tam že poveljeval.’’
Jaz jih vem na pamet,” je odvrnil Gacquoil.
govoril sam s seboj kapitan,
“linijski ladja, 120 topov; druga "Izkušena,” fregata prvega, razreda, 52 topov.” In zapisoval si je število topov sproti v beležnico. In tako je prepoznal eno za drugo: “Drijada”, 40 topov; “Predrzni,” 23 topov; “Richemont,” enako; “Ateist,” “Kalipso”, “Osvajalec”
Zdajci je prišel zopet na vrhnji krov La Vieuville.
“Chevalier,” mu je zaklical katpitan naproti, “vsega skupaj tristoosemdeset topov.” “Dobro,” je odgovoril poročnik.
“Vi prihajate od pregleda, La Vieuville, koliko bojasposob-nih kosov pa imamo mi?” “Devet.”
“Dobro,” je dejal Boisberthelot.
Zdelo se je; da se osem molčečih ladij ne gane, toda postajale so počasi vedno večje. La Vieuville je salutiral. “Gospod kapitan, evo moj ra-port: Sidra dobra. Sidrski ko-> lobar ji trdni.' Vrvi izvstrne in predpisane dblžine. Municije obilo. Šest topničarjev mrtvih. _ Stoenoinšestdeset strelov na V3|k top.
“Ker jih imamo samo devet,” je zammrral kapitan.
Potem je zopet z daljnogledom pregledal obzorje. Eska-' dra se je počasi približevala. Starinski topovi “Claymore” so imeli to prednost, da je troje
dnu čolna je bilo nekaj provi- in dejal:
ti puškinim strelom.
Potem-so korveto zasidrali z vsemi šestimi sidri. Vseh devet še uporabnih topov so zvalili na eno stran sovražnika nasproti. Sovražna eskadra pa se je bila zvrstila v polkrogu, kojega tetivo so tvorile min-quierske čeri. “Claymore” je bila v tem polkrogu zaprta in vrhtega priklenjena na lastna sidra; za hrbtom je imela skale, to se pravi — brodolom. Obkrožajoče ladje so bile kakor tropa psov okoli merjasca —ne laja, toda kaže zobe.
Na obeh straneh so čakali. Topničarji “Clayillore” stali pri topovih,
Pasažir ni bil zapustil krova. Hladnokrvno je gledal
janta: Prepečenec, nasoljeno meso in sodček vode.
Ko je matroz odrinil čoln od korvete, se je naslonil La Vieuville čez krovno ograjo. Šaljivec celo v najbolj opasnih trenutkih, je zaklical čolnu v slovo:
; “Dober, da uteče, še bolj pripraven, pa, da se potopi.”.
“Gospod poročnik, pustite burke,” je dejal krmilar.
“Jaz sem brat matroza, ki je bil ustreljen na Vaše povelje.”
Tretja knjiga HALMALO Gospod in hlapec
Počasi je starec dvignil glavo.
Možu, ki je bil te besede- iz-pregovoril, je bilo okoli ,80 let. Imel je zveste oči. Krepko je držal vesla v obeh pesteh- Bil
Kakor blisk je plul čoln, ki! j e očitno dober fant. se je skrival-v gubah valov, k; “Kdo si?” ga je vprašal sta-eilju. Nad morjem, zakritim v.rec. “Pravkar sem Vam bil re-somrak, je ždelo zamolklo pri- kel.” — “Kaj hočete od mene?” čakovanje.	— Matroz je spustil vesla, pre-
Naenkrat se je v tem neskon- križal roki in dejal: “Ubiti čnem pritajenem molku ocea-^ Vas,”—‘iKakor Vam je drago.” na začul glas, ki se je, bobneč[ —“Pripravite se.” “Na kaj?” skozi ladijsko trobilo, zdel nad- — “Da umrete.” — “Zakaj ?” človeški- Bil je kapitan Bois- ie vprašal starec.
Starec je odgovoril: "Storil
ljenje.” — “To je res; najprej Isedmih gozdov. Jaz ga nisem ste ga rešili, potem pa ubili.”— nikoli videl v lice, kljub temu
‘Ker ste ubili mojega brata.”—okraj. Iemnujesegospodmar-j Mirno je odgovoril starec: quis Lantenac, vicomte Fonte-;sem prav.” — Matroz Jekrep-“Najprej sem mu bil rešil živ- nay, knez Bretonije, gospodar keje stisnil samokres. Zdaj.
.............. • “Dobro,” je rekel starec, “kje
pa je duhovnik?” — Matroz je zijal v starca. “Duhovnik?” — “Da. duhovnik. Jaz sem tvojemu Jiratiu dal v zadnjem trenutku duhovnika. Ti si mi dolžan duhovnika.” — Streljanj^ topov tam daleč je postalo vedno redkejše. “Oni tam imajo duhovnika,” je dejal starec. — (Dalje prihodnjič)
berthelot.
Nastal je odmor. Pomorščak
“Kraljevi pomorščaki,” je za- je bil očividno osupnjen. Poklical, “razvite kraljevski pra- tem je nadaljeval: “Rekel sem por na glavnem jamboru! Da-j da Vas hočem ubiti.” — “In jaz nes bomo videli zadnjič vzhaja-J Vas vprašam, zakaj?” — Ma-trozove oči so se zabliskale. —
ti solnce!” , ,
Iz korvete je Zadonel po-^zdravni strel.
“Živel kralj!” je zaklicab-mornariški zbor.
Tedaj je zadonel daleč na obzorju drug krik, neskočen, da-
“Jaz ga nisem ubil.” — “Kdo pa?” — Njegova nemarnost.’1/— Pomorščak je zastrmel v starca z odprtimi ustmi, potem sq je zopet grozeče nagubančil- — “Kako se pišete?” je vprašal starec.” — “Jaz se pišem Hal-malo, toda to Vam hič ne koristi.” Matroz je potegnil z desnico revolver iz pasu, z levo pa rožni venec.
Starec se je dvignil. “Veruješ v Boga?” je vprašal. — ‘'Oče naš, kateri je v nebesih,” je odgovoril matroz in se prekrižal. Potem je napel petelina. “Dam Vam eno minuto časa, milostljivi gospod.” — “Zakaj me tako imenuješ?” — "Ker ste gospod, to se Vam pozna.” — “Ali imaš ti gospoda?” — “Imam, in še imenitnega.” y— “Kdo je to in kje je?” — “Ne vem. Zapustil je naš
je moj gospod.” — “Ce bi ga videl pred seboj, ali bi ga ubogal?” — “QdWVo! Najprej smo dolžni pokorščino Bogu, potem kralju, za njim pa gospodarju . . Toda to nima z našo stvarjo ničesar opraviti. Vi ste ubili mojega brata in morate zdaj zato umreti-”
-AND THE WORST IS YET TO COME -in najhojše šele pride
iiiimiiumiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiUHUiiiiiimiNiiHmiiiiiimrj
Pokličite KE 5200
I DA VAM SČISTIMO FURNEZ ŠE DANES!
=	S
I Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z vacuum g = čistilcem. Računamo po $4 in več.
Adams Heating Service
550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY
iiiiiiuiiiniuummmi

im,?
priprave za boj.
Boisberthelot je stopil k nje- J jjn ;n veI]dar jasen
mu'	. | “Živela republika!”
“Gospod,” je rekel, “vse je pripravljeno. Mi nimamo druge izbere, kakor da se spustimo v boj s sovražnikom, ali pa da poginemo ob čereh. Boljše se je boriti kakor pa utrpeti brodolom. Jaz se dam rajši ustreliti kakor da bi utonil v vodi. Teda umreti je naša stvar, ne pa Vaša. Vi ste mož,
<i se ga izbrali vladarji. Vas čaka velika naloga, da prevzamete vodstvo vojske v Vandeji.
Če Vi poginete, je mogoče monarhija izguljena. Vi morate
ostati živi* Nam veli čast da M°	od plamena, kakor
,	st j ,	. * . ; cia se i e dvignil iz morja ognje-
ostanemo- Vam pa, da otečete. ,lik. yiha je bičal bakreno ža.l
Vi boste korveto zapustili, go- v kat€ri so 8e ladje zdaj | spod general. Dal Vem bom Lrikllzovale zdaj izginjala kaJ ladjico in moža.. Ni izključe-, kor pML|||i. Na tem rdečem!
‘je. ll0>‘da P° ovi,nkih doseie*e °ba-! czadju se je dvigal črn! ttujfr" lo, ni se še zdanilo. Valovi so korvete jqa Vrhu velikega ! visoki, morje temift. Ušli bo-1 jambora je. plapolal liljin pra-ste. V mnogih slučajih pome- .J0r Bourbpnov.
In grmenje iz tristo ognjenih' žrel je zagrmelo nad morsko globino.
Bitka se je začela.
Morje je zakrilo v dim in-ogenj. Beli curki peneče vode,
I zadete od krogelj, so brizgali povsod v zrak.
“Claymore” Je začela bljuvali ognjene zublje na osem republikanskih ladij. Istočasno jc v polukrogu okoli nje razvrščena eskadra otvorila nanjo ogenj iz vseh topov. Obzorje je1
Boiler and Furnace-
Immediate Installation
VP TO 3 YEARS TO PAY FOR /
Any size for home or building. Steam heat, Hot water, Gas, Oil or Coal. Gas Bufners, Oil Burners, Hot Water Heater, Stoker. Repair Boiler and Furnace — Plumbing.
Call STEPHEN M. ROBASH at
W. F. HANN & SON
15505 Euclid Ave. Mtl 4200-01-02
ni beg zmago.”
Starec s strogim obličjem je prikimaval resno in odobrujo-če.	.
Grof Boisberthelot je povzdignil glas. “Vojaki in ma-trozi!” je zaklical.
Vsi so postali pozorni in pogledali kapitana.
“Mož, ki ga- vidite med nami” — je začel kapitan — “je zaupnik kralja. Njegova oseba je izročena v varstvo nam, mi ga moramp rešiti.- On je francoskemu prestolu neobhodno potreben. Ker nimamo nobenega kneza, bo on voditelj Van-deje. Je velik ip visok častnik. Mi bi ga bili morali izkrcati na francosko obal; zdaj jo mora doseči sam. Rešiti voditelja, pomeni rešiti vse.”
“Res je!” je zaklicalo vse moštvo.
Kapitan pa je nadaljeval: “To pa ni lahka stvar. Da kljubuje visokim valovom, bi moral čoln biti velik, da uide križarkam, bi moral biti majhen. Vseeno, kje pristene, da se le ne razbije. Rabim posbe-no dobrega matroza, ki zna dobro veslati in plavati in je tu doma. Zadosti je še tema, da se more čoln neopaženo oddaljiti od korvete. In kmalu Ijo toliko dima, da' ga nihče ne bo opazil- Mali čoln bo lahko
Moža v čolnu sta molčala. Matroz je čolniček spretno vozil skozi prehode med čermi na lesno in levo; zdaj so bitko zakrivale skale. Ognjeni odsvi* ra obozorju je bolj in bolj ble-Jel, divje grmenje topov je slabelo, toda iz hitrih presledkov .ned izstrelki se je mogld sklepati, da se koveta hrabro drži in hoče izstreliti svojih sto in enoinšestdeset krogelj do zadnje.	< . J
Čoln je bil ubežal sovražniku, oda nateježje je šele prišlo. Ni se imel več bati topovskih krogelj, čakala pa ga je pevar-..ost brodoloma. Drobna orehova lupina, brez jadra, brez iambora, brez kompasa, za boj : oceanom in viharjem opremljena ^amo z dvema veslofha— itom, izročen na milost in ne-nilost, velikanom,!
In v tej neizmernosti, v tej strašni samoti'je matroz spre-iaj v čolnu vzdignil svoj obraz, ii ga je bledo obseval jutranji svit, pogledal starcu srepo v oči
Ekspedicija na južni tečaj. — Gornji zemljevid nam kale možne poti, ki jih je zavzeta, mornariška antarktična ekspedicija, ki se je podala na južni tečaj pod poveljstvom admirala Richard E. Byrd m raziskovanje tega tečaja in za ohranitev pravic Zed. držav na tem koncu sveta.
mož zadostovalo za postrežbo, ' preplul plitvine. Kjer se uja toda streljali so manj točno in me panter, izmune podlasica.
niso nesli tako daleč kakor moderni topovi francoskih križafk. Zato je bilo treba pustiti, da se francoske ladje približajo na strelsko daljavo lastnih topov.
Tiho je dajal kapitan potreb-povelja. Korveta je bila nesposobna tako za boj proti ljudem kakor proti valovom. Izvrševala je takorekoč samo svojo dolžnost. Matrozi so se oborožili, liri topovih je stalo strežno osobje pripravljeno, smodniška shramba je bila odprta, krov se je zavaroval pro-
Ne smemo izgubiti niti trenutka. Kdo se javi prostovoljno?”
V temi je stopil iz vrst na-j prej matroz in clejal;
“Jaz.”
Pač trenutkov pozneje je odplul od latjje majčken čoln; v njem sta bila dva potnika, starec odzadaj, matroz odspre* daj. Noč je bila Še čisto temna. Kakor je zapovedal kapitan, je matroz z vsemi silami veslal proti minquierskim če-* rem.-Drugega izhoda ni bilo. Na
j
r;
If you want more laundry and cake soap, more electrical appliances, plumbing supplies, paint and paper, salvage some used cooking fat every day. Render down raw fat, and scraps left on dinner plates, skim toupt and Hews. The meat dealer pays four cents for every pound and every sound r.alco make the things you want.
M-M »»*+++111 H I HtWWfW I I I I

proto* proti-nezadostnim prometnim postavam, ki naj bi bile v varstvo njih otrok. Promet je bil ustavljen več milj na dolgo, ko so matere in otroci korakali ali stali na cestah. V bližini sta dve šoli in sicer Junior višja i* ljudska Šola.
ŽENINI IN NEVESTE! •
Naša slovenske unijska tiskar-na vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.. Prilite k nam in si izberite vzore« papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 SL Clair Ava.	HEnderson 0628
MII I'TTlTr ... — ............
te

AMERIŠKA PpMOVINA, JANUARY 9, 1947
A. PAUL TINCHER
Handwriting Expert
Expert,	All	Questions	of	Forgeries	|
5	i	i
š Age of Inks,	Paper, Typewriting,	Court	Photographs =
:	=
Nights—FAirmount 7545 -:-
I' GUARDIAN BLDG.	MAin 7696	|
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiimiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiinr
CEMETERY
MARKERS
$40°°
1 w Will Foundation BY BRINGING IN THU AD YOU ARI 'INTITLED TO 10% DISCOUNT ON ANY PURCHASE
CALVARY
MONUMENT WORKS
930S-IB Mlln An. Ml. I4IMH!
WATCH
REPAIRS
RUSHED
All Work Guaranteed
Diamonds - Jewelry
Ted’s Jewelry
721 Fidelity Bldg.
Opposite Vincent
1940 E. 6th St.
Please Mention This Ad
=ar.=- . T---
Business Opportunities
AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTIONERIES, GROCERIES-MEATS CAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS
Call us for appraisals; we have plenty of cash customers
TO BUY OR SELL
CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN
The man who knows and really sells businesses; 23 years in Cleveland
Tower Investment Co.
MAIN 8174-8175 621 HIPPODROME BLDG.

GOLD & SILVER PLATING
PRODUCTION
PLATING
GOLD AND SILVER ANTIQUES & JEWELRY RESTORED nQUICK PROMPT 1 SERVICE
DuBonnett Plating Co.
SW. 0757-11796 Superioi
CARPETS
AND
RUGS
Expertly Cleaned and Demothed in Your Own Home
BRINGS OUT ORIGINAL COLOR AND LUSTER QUICK - DRYING PROCESS
We Are in Position to Give Special Rates for January and February
Call PO 2121 or P0 7117
JONES CARPET
Cleaning Service
%ArjrjrMWjrjrwjM\
CARNEGIE Flowerland
THE FINEST
IN FLOWERS
FOR EVERY OCCASION CAreful Paramiaj Attention Given Each Order Large or Small WEDDINGS - FUNERALS HOSPITALS - CORSAGES CUT FLOWERS - PLANTS BIRTHDAYS — ORCHIDS You’ll Like Our Artistic Desifns—Reasonable We Telegraph Flowers Everywhere
10828 Carnegie Ave. RA 6110

S'
s
s
s
s
s
s
s
s
s
s
W r/rMjrjrjrjrj'jrZ
CONVERSION
James Koubeck Awning Co.
H
Complete Awning Service Covers — Venetian Blinds And Canvas Specialties
WA. 8780 - 3642 East 131st St.
Piate Your Order Now For Spring Delivery
wm
GREETINGS
CHAMPION MACHINE AND FORGING CO)
3695 East 78th Street	Michigan 5804
Northwestern Mutual Life Ins. Co.
RUSSELL P. THIERBACP General Agent
CH. 5840
N. B. C. Bldg.
BILL THE MOVER & SONS
Storage ■ Shipping
Kaaplng books i» tho ban# of tho avorogb bvtinouman. Why do oil this work, writer tht worry, and than not ba abtolutely tura authoriflas won’t toka you to to«k? lat ’MoH-Ma-Monday* tha samotionoHy tuccou-ful system of bookkeeping by moil, do tha job at small cost. A rapra-santotiva will axploin detail*, with no obliflo-tion to you.
'MAIl-ME-MONDAY”
SOOKKISUNG ... TAX Helhm]
Phone Garfield 9124 10111 Euclid Ave. MAIL-ME-MONDAY

SERVICE Is Our Motto
Sinclair Gas Lubrication • Washing Polishing - Simonizing Tires - Batteries Accessories
BURNERS
Immediate Installation
$1(9.50
COMPLETELY
INSTALLED
A, G. A. Certified
Home Gas Equipment Company
Established 18 Yfars 1836 E. 23 St. MA 3191
»MtwmiterjiiiiNiMiiitJwiiwMiiNNWiiinwiiaiawiNW ♦
TEACHER OF PIANO
Children - Adults
Jos. C. Bycoskie 8 A.M. to 8 P.M. CLOSED SUNDAYS
FAIRFIELD SERVICE STATION
W. 14th & Fairfield CH. 9457
You'll Be Satisfied...
IT'S DIFFERENT!
APEX Guaranteed Electric Service
For Clogged • SEWERS	i
•	DRAINS	iS
•	SINKS	^
•	DOWNSPOUTS
Better . . . Fatter . . . More Economically
NO DIGGING
Work skilfully performed by competent men with the most modern electrical equipment
'£££* Call EXpress 7866
H. A. Brehm, Seryice Manager
INCOME TAX RETURNS
COMPLETED
WM. J. LODRICK
FOR 25 YEARS TAX CONSULTANT WELL ESTABLISHED BUSINESS OFFICE f
Open Evenings
3423-25-27-29 Memphis Ave.
FL. 5686	Near Pearl ,
B^imiimiiiniiiiimi.i

Studio 9404 Hough Ave.
GA. 6774
JAMES F0GLES0N
GREETINGS
WHITTIER
HOTEL
1687 East 55th Street
DON H. WHEELER Mgr.
EN. 9211
GREETINGS
GREETINGS
KELLERMAN
- v • • .
GREETINGS
OHIO AUIO TOP AND BODY SHOP
GROCERY STORE
7033 Euclid Avenue ENdicott 9108
Upholstering and Tops Repaired
Business Coupes converted to Opera (Joupes
Harry Auerbach. Mgr. SW 1124 1957 E. 90th St.
In Rear
NORTH OF EUCLID
SERYICE STATION
2154 Wooster Road
BOulevard 9734
STAR PATTERN WORKS

Notice
DR. WM. BANNERMAN DR. SCOn BANNERMAN

GREETINGS
Your Favorite Place to Buy
ANOTHER JOB WELL DONE Member of Veterans
MU. 4276	10601 MORRISON
| ............................................ '«
I
§	Polishing—Plating—Tinning—Japanning	||
THE EMPIRE PLATING COMPANY
CHICKENS DUCKS FRESH EGGS
All Kinds of Chicken Feed
(OUINWOGD POULTRY
14801 Saranac Rd. Liberty 3866
BODY AND FENDER.: REPAIRS - BAER FRAME AND AXLE SERVICE TRIMMING AND PAINTING
OPTOMETRISTS HAVE NOT MOVED 24 Years in One Location
15226 Madison Avenue DO NOT BE CONFUSED BY OTHERS OF THE SAME NAME „ Call LA. 3268 For Appointment
SCHAEFER BODY, INC.
Henry Krueger 5009 Superior Avenue ENdicott 0025
JEWELRY FOR EVERY OCCASION Priced to every purse . . . styled to every taste
WALTER F. MEYER
QUALITY JEWELER 12509 St. Clair Avenue
ART GLASS and MIRRORS
A
, Wm. E. Oberg, President
8800 EVARTS RD.
\ jiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiqiimim^iiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiimiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiuniiii^
m’s Greetings
t
CEdar 1067
\	'I
Cleveland Academy of Floridesign
Offers
Complete courses in floral design and merchandizing Beginners—Advanced—Master Courses
New ideas—Demonstrations—Actual practice and personal attention given each student in floral arrangements, cordages, bridal bouquet«, funeral work, etc.
CLEVELAND ACADEMY of FLORAL DESIGN 6508 Euclid Ave., Room 20!	Phone: EX 8385
Office hours from 1 P. M on
COUNCILMAN WILBER C. WALKER
4th Ward
I	I
.............................min.....
SEASON’S GREETINGS
JAMES T. CASSIDY
Advokat
MAin 3105
810 Standard Bldg.
Help Wanted—Female-
FLOOR
SERYICE
OR
Counter Work GIRLS—18-35
Must be neat, active, of medium height and weight. Good salary. Excellent working conditions. Short hours available. •
FORUM
CAFETERIA
2050 East 9th St.
ART GLASS LEADED
MADE TO ORDER AND REPAIRING
CHURCHES A HOME PERSONAL SUPERVISION
United Art Glass & Mirror Company
MICHAEL POREMBA, PROP. CE. 16» - »67» Grand
TOWING REPAIRING ALL MAKES OF CARS
FRANK'S 6ARA6E
1452 Green Road
South of Mayfield
EV. 2545
15
Punch Press Operators
Experienced Preferred Will train men interested in this occupation
Good Piece Work Earnings
The Geometric Stamping Co.
1111 East 200th Street - IVanhoe 3500
Subacribs to tha “AMERIŠKA DOMOVINA*