V Celju, dne 28. septembra 1911. St, 43. i rt trn rv.o T9I >DV Izhaja vsak datotek; ako je ta, dan prašen ii, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.i je posjjj^ti na naslov: „Narodnl List" w Celju. — Reklamacije šo poštnine oroet-e. --- Uredništvo: Schillei-jeva cesta Ste v. 3. ■r " I ' ' Narodni List" stane za celo ieto 4, K, za pel leta 3. &, z* o in druge dei srej. — Pasa »talne 10 vht. ^ ^ za celo Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežel«) na leto 5:K 60,vin. Naročnina se plačuje vnaprej, — Posamezna " " 31 m 1 "ml ~ Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta, — Pri večkratnih objavah zfl&ten popust po' dogovoru," PrifttjOjf bine za oglase je Mftčevati po pošti na naslov: „Narodn-i » ' ' V Cefji. rrr " " r ^ri; trr mmm fe pozabile naročnine! Polom klerikalne obstrukcijet v Gradcu, O upravičenosti ali neupravičenosti obštrukcij^ kot skrajnega bojnega sredstva Slovencev za dosego odrekanih nam pravic s strani deželnpzborske nemške večine ne razpravljamo. Narodpa stranka je tozadevno ponovno zavzela svoje jasno in odločno stališče. Narodna stranka jp celo takrat, ko so klerikalni deželni poslanci v popolnoma napačnem trenutku in s popolnoma zavoženo taktikq z&-počeli obštrukcijski boj v Gradcu, stopila načelno na njihovo stran, v mnenju, da se tudi njim gre pošteno in odkrito za dosego najnujnejših naših gospodarskih in političnih zahtev. Naravno, da je morala narodna stranka spremeniti svojp stališče napram klerikalni obštrukciji v tistem hipu, ko je videla, da se gre klerikalcem samo za to, da dobijo enega svojega somišljenika v deželni šolski svet, in da celo v to privolijo, da se poleg tega pokliče vanj še en nemški klerikalec. V tem trenutku torej, ko je narodna stranka videla, da se gre klerikalcem le za strankarski in ne za narodni uspeh, ko je videla, da so klerikalci pri volji pripustiti, da se pomnoži nemški in obenem klerikalni vpliv v deželnem šolskem svetu, v tem trenutku je morala naša kot v resnici narodna stranka javno obsoditi klerikalno obštruk-cijo. In od tega časa naprej tudi obštrukcija v Gradcu ni bila več zadeva celega naroda, ampak zgolj zadeva klerikalne stranke. Nemški večini je klerikalna obštrukcija bila jako po volji. Po svojem časopisju je sicer včasi lict,-mersko zajavkala, kako da so vsled obštrukcije Interesi dežele oškodovani, v resnici pa sta Zgornji in Srednji Štajer s strani dežele tudi sedaj uživala iste dobrote kakor sicer, trpel je le slovenski del dežele. Na drugi strani pa je bila obštrukcija nemškim naci-jonalcem zaradi tega dobrodošla, ker jim kot večini ni bilo treba zvišati deželnih doklad, kar bi bili v slučaju delazmožnosti deželnega zbora vočigled o-gromnim izdatkom morali storiti. Značilen je v tem oziru članek dr. Delpina, predsednika spodnještajei-skega nemškega narodnega sveta, v »Deutsche Wacht«, katerega članka smisel je, da se s tem, če ni deželnega zbora, tepe le Spodnji Štajer in da je zato Nemcem ljubo, če deželni zbor ne zboruje, ln pod predsedstvom istega dr. Delpina je nemški narodni svet sklenil, da se slovenskokierikalna obštrukcija ne sme z nobeno privolitvijo odkupiti. Spominjamo se, s kakim pompom so klerikalci svojo ohštrukcijo upeljali. Mogočno so s.e bili na prsa, da ne bodo odnehali prej, dokler sp ne izpolnijo vse slovenske narodnopolitične zahteve. A že pri spomladanskih pogajanjih za delazmožnost so vse druge naše narodnopolitične zahteve postavili v, kot ter stavili kot pogoj samo še sprejetje predloga nemškega klerikalca Hagenhoferja, da se pomnoži deželni šolski svet z enim nemškim in enim slovenskim klerikalcem. To naj bi bila naša največja narodnopolitična Zahteva? Takrat so s svojo zahtevo propadli. Nemški nacijonalci o tem niso hoteli ničesar slišati. Sedaj v jesenskih pogajanjih so naši klerikalci prvotno tudi poskušali s tem svpio. srečo. A na nemški strani so naleteli zopet na trd odpor. Na drugi strani pa vidijo, da tudi v sloven- skem ljudstvu ni ravno preveč navdušenja za še nar daljno težko gospodarsko škodo, ki jo poraja v ved-ijp večji meri obštrukcija za Spodnji Štajer. ^tO;^ njihove fraze, da ne odnehajo, predno se n$ izpolnijo vse slovenske narodnopolitične zahteve, načnkftat izginile, in v »SJraž£« so začeli trobitj »retpur«. Obštrukcija se lahko za nekaj časa opusti, so rekli. In tudi narodnopolitične zahteve se lahko za nekaj časa izključijo in se umaknejo gospodarskim zahtevam. Kakšne so bile te, slovenski javnosti, seveda ni bilo znano. Dejstvo pa, da so se klerikalci iz svoje prvotne bojne poze korak za korakom tako sramotno umikali, je vzbudilo v slovenski javnosti u-pravičeno ogorčenost. Izkazalo se je, kar smo mi s prvega početka vedno trdili, da so klerikalni poslanci nezmožni voditi načelen boj za pravice slovenskega naroda, in izkazalo se je dalje, da nag s svojo nestalno, nesmotreno politiko samo izpostavljajo zasmehu širše politične javnosti. Pogajpnja zaradi delazmožnosti deželnega zbora sq se razbila, ne morda ob odporu slovenskih klerikalcev, ampak ker. je nemška večina sama odklonila sklicanje deželnega zbora, ker je, kakor smo to že zgoraj omenili, Nemcem Ie prav, če deželnega zbora ni. Slovenske obštrukcije ,v deželnem zboru v resnici več ni.Če bi nemška večina hotela^ bi deželni zbor že davno zboroval, in na^i klerikalci bi i)or^a-gali tudi brez vsake odkupnine vleči deželni voz naprej. Tako nas breznaeelna klerikalna politika venomer sramoti pred široko politično javnostjo, na drugi strani pa nas gospodarsko težko oškoduje. Proti tej breznačelnosti bomo tudi odslej v časopisju in med ljudstvom vodili najostrejši boj. -tM-,,-;, 3z političnega sVeta. Vojska med Turčijo in Italijo? Vsak mesec j enkrat se mora časopisje baviti s kakimi vojnimi pripravami te ali one države. Sedaj se zopet poroča, da se že pripravljata na vojsko Italija in Turčija. Ob severnem obrežju Afrike je pokrajina Tripolis. Italija ima tam velike gospodarske interese, a Turčija ji zabranjuje vsako gospodarsko napredovanje. Tui-čija ima namreč nekako vrhovno oblast nad Tripolis. Zato si hoče sedaj Italija priboriti svoje pravice z orožjem. Svoje bojne ladje je že odposlala. Hrvaški ban Tomašič bo v kratkem odslovljen. Zadnje tedne se za vladne posle nič več ne briga. Javnost sploh ne ve, kje se nahaja. Tomašič, ki je v začetku svojega banovanja nastopal kot hrvaški rodoljub, jo je pozneje s svojim, hrvaškim težnjam sovražnim postopanjem popolnoma zavozil. Baje bo njegov naslednik grof Bombelles. Zaprte češke šole na Dunaju. Nemški klerikalci, katere so naši klerikalni časopisi svoje čase slavili kot narodno strpne ljudi, so sedaj začeli kazati rogove na Dunaju. V njihovih rokah se nahajajoče u-blastj so brez vsakega povoda zaprle kar tri češke zasebne šole na Dunaju, Na stotine čeških otrok je brez pouka. Češko javnost je to silno razburilo. Češki poslanci so storili vse korake pri vladi, da razveljavi nepostavno postopanje dunajskih klerikalcev. Ako vlada ne bo ugodila Čehom, bo to vplivalo na postopanje čeških poslancev v državnem zboru. Vladarski obiski pri avstrijskem cesarju. Bolgarska carska dvojica obišče avstrijski dvor meseca oktobra v Budimpešti. Glede obiska srbskega kralja Petra se vrše pogajanja, ki še niso končana. Draginjske demonstracije na Dunaju. O dogodkih 17. tm. na Dunaju nam piše somišljenik-očividec sledeče: Po končanem shodu se je vnel strašen hrup. Ljudstvo je kričalo na vse grlo in razsajalo po ulicah, tako da so morali hitro vojaštvo na pomoč poklicati. Pri rotovžu so začeli pobijati šipe na oknih s palicami. Zadaj pa je stal voz pivovih sodov, te so začeli valjati vojakom pod noge. V bližnji gostilni so pobrali vse steklenice in krožnike in metali tja, da ie švigalo kakor v vojski. Dunajska prostovoljna rešilna družba je postavila štiri sanitetne postaje za zdravniško pomoč ter je imela obilo posla, ker naenkrat je bilo 15 mož težko ranjenih. Samo pri rotovžu sta dva zdravnika hitela na vso moč, pa bilo je še le malo; še nista bila tam gotova, že prinese redar poročilo, da je v drugi ulici zopet nekaj ranjenih; kri je tekla curkoma. To je še bilo dobro, da kamor se je rešilna družba obrnila, je ljudstvo kli- calo: prostor, prostor, zdravniška pomoč je tukaj!! Tej ni nihče Žale besede rekel. Na petih vozeh uličnega vlaka (tramvaja) so pobili vsa okna, niti ena šipa ni ostala. Kar je tam■blizu, so vse pobili. Po gostilnah, kavarnah in trgovinah je vse pobito, ker pu ulicah je bilo prenatlačeno v ljudstvom. Potem je šla druhal skozi Kaiserstrasse V 7: Okrilju; pobijali in razsajali so vedno naprej; ko pa jfe prišia rešilna družba z vozom ranjencev, pa so klicali: prostor, prostor,!; Naenkrat je bito prostora dovolj; da so ranjence srečno pripeljali na dom. Popoldne se je v prvem okraju-nekoliko umirilo; vnel'pa se je v 16." okraju (Otakring) strašen krik. Tam so tudi morali imeti mnogo vojaštva, katero je moralo ulice zapreti. Kričeče ljudstvo je hotelo prepoditi vojake, nakar je častnik ukazali streljati. Nekdo mu vrže kamen v prsa, da je zaječal: od bolečin. Do noči je bilo pet. mrličev. Mnogo pa jih. je rešilna družba v bot Hišnice peljala. Kakor se kaže, polovica jih ne bode okrevala. Po pet; šest voz je vedno ranjence vozili) v bolnišnice. Fantje in-dekleta, po 15 let stari, so bili obloženi s kamenjem v žepih. Enemu redarju je priletel kamen na glavo tako čvrsto, da mu je čelado prebil in ga težko ranil. Rešilna družba ga je peljala na dom. Ko se je zmračilo, so pri šoli pobili vse šipe, odtrgali vrata, polomili klopi in nazadnje šolo zažgali. Bil je velik ogenj, Ljudstvo pa je še naprej kričalo. Hrup je trpel skoro do jutra. Mnogo je bilo prelite krvi. Tarifarične odredbe vlade za omejitev draginje. Železniško ministerstvo je v sporazumu z ostalimi prizadetimi ministerstvi poleg že dovoljenih znižanj tovornih cen za živino in meso sedaj tudi upeljalo s takojšnjo veljavo splošno 50% no znižanje tarifo v za krompir, sočivje in zelenjavo na vseh progah avstr. državnih železnic. Obenem se je razširilo že uvedeno 50% znižanje tarifov za krmo in steljo tudi na turščico in klajno moko (oblodo); Seveda je pogoj za to znižanje, da se morajo vsi predmeti, ki so deležni znižanja, porabiti za tuzemski konzum, oziroma domače kmetijstvo. — Avstr. državne železnice so dovolile tudi 50%no znižanje tarifov za čilski soliter in fosfate. Železniško ministerstvo se je obrnilo tudi na uprave vseh zasebnih železnic, da dovolijo enake ugodnosti. Novi vojni minister general Auffenberg je že nastopil svoje mesto. Dalmatinski namestnik Nardelli bo v kratkem odstopil. Njegov naslednik bo baje grof Attems. Rusija. Za Stoljipinovega naslednika je imenovan dozdajni finančni minister Kokovcev, ki obdrži obenem mesto finančnega ministra. Rusija. Morilca min. predsednika Stoljipina je vojno sodišče obsodilo na vešala. Stoljipinova vdova je dobila od države podpore 100 000 rubljev (blizu 400.000 kron). Draginja mesa na Angleškem. Angleško je država, ki nima nikakih agrarnih carin. Po načelih proti-kmečkih politikov bi tam morala biti »obljubljena dežela« konzumentov, ker oni trdijo, da so visoke carine na kmetijske pridelke vzrok draginje Živil. Kako napačna je ta trditev, dokazuje dejstvo, da ječ pred kratkim zveza angleških mesarjev izdala oklic, da je prisiljena zvišati cene mesu. Govori se, da se bo zvišala cena pri funtu govedine na 1 M 50 fin. Angleški funt pa ima krog 450 gramov. Kilogram govedine bi torej prišel na 2 K 50 vin., torej veliko višje kot v Avstriji. Kaj. neki poreko k temu naši protiagrarni politiki? mm. Izvrševalni odbor narodne stranke za Štajerski je imel v pondeljek 25. tm. zvečer ob skoro polno-številni udeležbi članov sejo. Pred obravnavanjem dnevnega reda je izrekel izvrševalni odbor predsed? niku stranke dež. poslancu dr. V. Kukovcu, proti kar teremu je uprizorila celjska nemška klika (ter nemško in klerikalno časopisje) s pomočjo celjske justice nesramno in v vsi svoji podlosti razkrinkano gonjo, ponovno neomajno zaupanje. Vršila se je nato obsežna debata o obč. volitvah v celjski okolici, o dra-. ginjskem vprašanju, o strankinem časopisju, o deželnem zboru. Sklenilo se je, da zavzame narodna stranka napram žalostnemu polomu klerikalne polit tike v Gradcu na javnih shodih svoje stališče. Seja načelstva Narodne založbe se vrši jutrt 29. tm. ob 8. zvečer v rdeči sobi Narodnega dpmftj>i Celju. Občni zbor bo 8. okt. ti. Plačilo neposrednih davkov v IV. četrtletju 1911. Tekom IV. četrtletja 1911 zapadejo neposredni davki na štajerskem v plačilo v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5 odstotni davek od najemnine onih poslopi], ki sc prosta hišno-najemninskega davka in sicei: 10 mesečni obrok drie 31. oktobra 1911, 11. mesečni obrok dne 30. novembra 1911, 12. mesečni obrok dne 31. decembra 1911. II. Občna pridobnina in pridob-nina podjetb, pcdvrženih javnemu dajanju računov. IV. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1911. III. Rent-nina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 2. poluletni obrok dne 1. decembra 1911. Nemški narodni svet za Spodnje Štajersko je imel 21. tm. sejo, v kateri je med drugim sklenil, da se slovenska obštrukcija v Gradcu ne sme odkupiti niti z najmanjšo koncesijo. Kmetijski delavci. Štajerska posredovalnica za delavce je imela 24. tm. v Gradcu zborovanje, na katerem se je govorilo o tem, kako preskrbeti za štajersko delavce za kmete. Sklenilo se je, da se bo nadaljevalo z že zapričeto akcijo za nabavljanje se-zijskih delavcev iz Galicije, katera akcija je dozdaj imela uspeh. Odgovornost železnice za požar vsled iske». Najvišje sodišče je razsodilo, da je železnica brezpo gojno odgovorna za požarne škode, ki nastanejo vsled isker iz lokomotiv. Odlikovanja. Red železne krone III. vrste je dobil celjski okrajni glavar baron Miiller, zlati zaslužni križec okrajni komisar dr. Hohl v Mozirju. Shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani se je vršil minolo soboto v ljubljanskem Mestnem Domu. Govorila sta drž. posl. dr. Ravnihar in privatni docent na praškem vseučilišču dr. Rostohar. Sklenila se je sledeča resolucija: Slovenci, zbrani na shodu v Ljubljani 23. tm. 1. zahtevamo, da se zaeno z italijanskim vseučiliškim vprašanjem reši tudi slovensko; 2. poživljamo slovensko javnost, oziroma poklicane kroge, da se z vso energijo poprimejo akcije za slovensko univerzo in poživljamo dalje vseuči-liški odsek, da se preosnuje v splošno stanovsko vseučiliško društvo; 3. smatramo za smotreno in potrebno, da se slovenske učne sile in dijaštvo koncentrira na eni univerzi in sicer na češki univerzi v Pragi; 4. poživljamo slovensko javnost, da posebno izdatno podpira slovensko dijaško podporno društvo v Pragi, ker se s tem omogoči potrebna koncentracija slovenskega dijaštva v Pragi; 5. zagotavljamo svojo hvaležnost češkemu narodu za njegovo dosedanjo naklonjenost našim kulturnim stremljenjem; 4 izjavljamo, da slovenska napredna javnost ne goji nobenih apatij do poljskega narOda ali njihovih univerz, ampak da si želi kot zastopnica pravega Slovanstva med Slovenci najožjih kulturhin stikov s poljskim narodom. Češko univerzo v Pragi pa volimo zato, ker je v sedanjih razmerah razvidno, da potom te univerze lažje in prej pridemo do lastnega vseučilišča. 7. Pridružujemo se zahtevi bratov Hrvatov po reciprociteti zagrebškega vseučilišča. Iz državne službe. Prestavljen je davčni nad-oskrbnik Henrik Vidic iz Celja k davčni administraciji v Gradec. Porotne obravnave v Mariboru. V soboto je na vrsti tiskovna pravda. Posestnik in trgovec Miloš Jarnovič v Dramljah toži odgovornega urednika »Straže« L. Kemperla zaradi razžaljenja časti. Knjige družbe sv. Mohorja so izšle. Izdala je 7 knjig, o katerih bomo spregovorili obširneje. Družba šteje letos 84.855 udov. Tridesetletnica mature. Maturanti c. kr. učiteljišča mariborskega iz leta 1881. se prijazno vabijo, da gotovo vsi pridejo v torek 3. oktobra ti. v Maribor. Istega dne se zbiramo v Gambrinovi dvorani zvečer med 6. in 7. uro, kjer bode zabavni večer. Dne 4. oktobra ti. vdeležba pri cesarski sv. maši, po-; tem obisk grobov — ogledovanje novega c. kr. uči-, teljišča — fotografiranje — skupni obed v Gambrinovi dvorani. Popoldan slučajni izleti v okolico -odhodi. Tovariške pozdrave! Anton Porekar, sklicatelj. Prestavljena je poštna praktikantinja Elzu Praunzeis iz Ljubljane v Brežice. Častno diplomo je podelila c. kr. kmetijska družba goriška, oddelek Cervignano, o priliki gospodarske razstave v Cervignanu g. Andreju Hedžetu,: gospodarskemu uradniku v Conasteri pri Ogljeju, za zasluge v kmetijsko strokovnem qzirji. Odlikovani je Slovenec, štajerski rojak od Sv. Bolfenka, pri Središču. Odborova seja »Matice Slovenske« dne 20. sept. Prva korektura enega dela Slov. Zemljevida je do-šla julija meseca. — Nekatere letošnje publikacije so že natisnjene, druge se dotiskujejo; ustanovi se rok za natisk I. zvezka Mencingerjevih Izbranih spisov. — Na društveni hiši so se izvršile obsežnejše poprave in prenovitve. — Rokopis »Zanesi, o Gospod« se v dosedanji svoji obliki ne srejme, sprejme se pa spis »Madež«. — Za prošlo leto se je prodalo 4070 garnitur društvenih publikacij, dijakom se je dalo za znižano ceno naknadno 286 garnitur. — Za 1. 1911. je plačalo le 1888 članov (polovica poverjenikov); članarine je došlo 9000 K. Iz Ciril-Metodove družbe. (Veselo poročilo iz Amerike.) Podružnici št. 1. sledi podružnica Dunlo, Pa. št. 2. G. Fr. Sakser v New Yoi-ku je nakazal prispevek te podružnice po naročilu g. Iv. Doleza 78 K 10 vin. Srčna zahvala dobrim rojakom, zbranim v CM. podružnici št. 2. v Dunlu! — (PosojilnicavŠmarjupriJelšah) je darovala Ciril-Metodovi družbi 120 K. Hvala! — (lz nek e kazenske poravnave) je imela poleg poravnancev tudi CM. družba dobiček: g. dr. Gvidoii Sernec, odvetnik v Ormožu jej je poslal 5 K. G. Raj-ko Novak, učitelj v Idriji, je poslal 4 K 20 v., nabranih pri veseli odhodnici med nekaterimi tovariši. G. notar Anton Carli, prvomestnik CM. podružnice v Žužemberku, je pozdravil veliko skupščino s kronskim desetakom. Hvala! — (D r u ž b i s v. C i r i i a in Metoda) je poslala podružnica v Polenšaku 6 K 40 vin., ki jih je daroval g. P. Sorko, gostilničar v P. pri Mariboru za nabir. Lovrec. Hvala! — (Veselica ob veliki skupščini v Tržiču) je dala čistih 200 K. Ta prisrčna veselica, pri kateri so največ sodelovali otroci iz družbenega vrtca, ostane v trajnem spominu udeležencem. — (Za družbo sv. Cirila in Metoda) raste zanimanje med Slovenci v Ameriki bolj in bolj. Od 26. julija 1909 do 8. junija 1911 so poslale C. M. podružnice po podružnici v New Yorku št. 1. 5600 K. Letos so razmere za delavce jako neugodne. Navzlic temu se je ustanovilo 7 novih CM. podružnic. G. tajnik Andolšek je poslal prav te dni od I. CM. podružnice v New Yor-ku 400 K. Hvala dobrim rojakom v daljni Ameriki, hvala njjhovim rodoljubnim voditeljem! Pridite vsi v nedeljo i. vinotoka na Veliko vinsko trgatev, katera se vrši v vseh prostorih Sokol-:-: skega doma v Gaberju. :-: Celjski okraj. Celje. Tu je včeraj 27. tm. opoldne umrl tajnik Južnoštajerske hranilnce, g. Janko Vavken, po dolgi mučni bolezni. Truplo prepeljejo danes popoldne ob 5. uri iz Narodnega doma na celjski kolodvor, od-tam pa v Cerklje na Gorenjsko, kjer je bil pokojniK rojen. Imel je tam tudi lepo posestvo. Umrli je bn ves čas svojega bivanja v Celju zvest narodnjak, podpornik narodnih društev, kakor jih je malo najti. Blagemu možu bodi lahka rodna gruda! Namesto venca na grob g. Janka Vavkena je podaril g. Rud. Stermecki Dijaški kuhinji v Celju 10 K. Celje. Cuje se, da so klerikalci uverjeni, da dobijo v Celju koncesijo za tiskarno. V tem slučaju bodo baje izdajali za Posavje in Savinsko dolino poseben list, ker je »Slov. Gosp.« baje za te kraje — preslab. Tako se je vsaj izrazil »odličen« klerikalni politik v Celju. Bomo videli! Celje. V rotovški dvorani je im:el nedavno Marckhl shod, na katerem je govoril jako neumno o draginji. Kako resno so celjski nemškutarji ta shoa smatrali, se vidi iz dejstva, da so poleg raznih bogatašev govorili o' draginji sami mesarji, ki danes kupujejo v okolici teleta po 1 K za kg, prodajajo p« teletino skoro po 3 K 1 kg. Uljudni trgovec; V začetku tega tedna je šla neka celjska slovenska gospodična k tukajšnjemu vrtnarju Gradischerju in hotela kupiti nekaj cvetlic. Govorila je seveda slovensko. V prodajalni je bila neka gospodična, katera je ravno hotela slovenski gpc. z željenimi cveticami postreči, ko se je oglasil za gardinami glas: »Fur die Windischen wird bei uns nichts verkauft.« To naj si zapomnijo vsi Slovenci dobro, posebno oni, ki prihajajo in odhajajo z vlaki. Na naslov gimnazijskega ravnatelja Prof ta. Zadnja slavnost .Siidmarke' je razburila tudi gimnazijce. Nabavili so si črno-rudečo-rumena znamenja, katera nosijo sedaj na svojih prsih. Mi bi se b stvarjo ne bavili, ko bi se tudi slovenskim, dijakom privoščila taka prostost; ker pa temu ni tako, zahtevamo prav odločno od ravnateljstva državnega zavoda, da posveti tudi nemškim dijakom malo več pozornosti. Kar velja za Slovence, mora veljati tudi za Nemce. Iz Celja je pisal nedavno bivši nemški pridigar v »Slovencu«, da »celjski liberalci hodijo v nemške trgovine« in ne poznajo gesla »Svoji k svojim«. Pozvalo se ga je, naj pove imena. Nato je »krščanski« mož resnice in pravice umolknil. Mar bi bil pomete} pred svojim pragom! Še ne dolgo tega so dali celjski ložefinci, ki gotovo niso liberalci, delati neko železno;.Ograjo nemškemu ključavničarju, in sploh bojkotirdjo g. Rebeka že pet let, dasi gotovo tudi on ni »liberalec«. Najemniki »Belega vola« (tudi sedajni baje narodni!) pa dajejo sedlarska dela nemškemu sedlarju, vkljub temu, da je v Celju soliden slovenski sedlar, ki je celo njihov somišljenik. Tako »slovenski« obrtnik podpira stanovskega ih narodnega tovariša. Škandal! I, telovadni večer v Sokolskem domu, ki ga je priredil vaditeljski zbor Celjskega Sokola v soboto 23. tm., je moral vsakogar zadovoljiti. Uspehi, ki jih z vztrajnimi vajami v telovadnici dosega celjski Sokol tako pri naraščaju kakor pri članstvu, so nad vse razveseljivi. Sobotni nastop naraščaja nam ]e porok, da se celjski Sokol neprestano razvija in spu-polnjuje, Isto. nam je še v veliko večji meri pokazala sijajna telovadba, članstva, osobito vaditeljskega zbora na orodju, ki je bila trenutkoma naravnost vratolomna. Krasna je bila ob koncu skupina. Uvedba telovadnih večerov, ki naj pokažejo slovenskemu občinstvu v Celju in okolici napredek in uspehe su-kolskega dela v telovadnici, je prav primerna. Naj bi jim slovensko občinstvo posvečalo svojo pozoi-nost. Na slovenski gimnaziji v Celju je bilo letos v prvi razred sprejetih 74 dijakov (in 3 privatisiinjej. I. razred je razdeljen v oddelek a (33) in oddelek: b (41 + 3). II. razred šteje 50 (+ 1), III. 35 (+ 1), IV. 24 dijakov (+ privatistinj). Lani je bilo začetkom leta v I. a 40 (+ 2), v I. b 30, v II. razr. 51, v III. razr. 30, v IV. razr. 23 dijakov, koncem leta 1910/11 pa 34 (+ 2), 25, 47, 30 in 23. Torej je zavod letos glede števila napredoval. — Na nemški gimnaziji jih je letos v I. razr. sprejetih 34. Iz seje okrajnega šolskega sveta celjskega dne 25. tm. Učitelj na celjski okoliški šoli g. J. Žagar je dobil še za eno leto dopust v svrho umetmiške na-daljne izobrazbe in ga suplira še nadalje njegov brat g. Fr. Žagar; učiteljica, gdč. A. Kalšek je dobila en-mesečni dopust, suplira jo absolvirana učit. kandi-datinja gdč. A. Ježovnik iz Petrovč; kot suplentinji, ozir. kot suplent so se nadalje določili: gdč. IVL Wudler za Št. Jur ob j. ž., gdč. H. Smolnikar za Novo cerkev in g. A. Gobec za celjsko okoliško šolo. Prihodnjo soboto, dne 30. tm. zvečer je v »Narodnem domu« (rudeča soba) prijateljski sestanek starih hiš in prijateljev »Kluba napr. slov. akademikov.« Celje. Kolesarska dirka, ki bi se imela vršiti preteklo nedeljo, a se je radi skrajno slabega vremena morala opustiti, se vrši v nedeljo 1. oktobra točno ob pol 3. uri pop. od gostilne Krušič do Žalca in nazaj in sicer ob vsakem vremenu. Po dirki je veselica pri g. Krušiču, h kateri vljudno vabimo narodno občinstvo iz Celja in okolice. Odbor »Kolesarskega društva« se je sestavil sledeče: Predsednik J. Kramar, podpredsednik V. Radej, blagajnik J. Krušič, tajnik A. Žager, odborniki A. Bursik, V. Vaca in A. Jošt. Preglednik računov F. Voh. Iz Celja. (Zahvala.) Podpisani odbor »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju« si dovoljuje izrekati najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli do tako lepega uspelia naše slavnosti dne 17. tm. V prvi vrsti se zahvaljujemo cenjenemu damskemu odseku, ki se je z znano požrtvovalnostjo lotil dela pri raznih šotorih tei predvsem pripomogel k temu, da se je veselica tako dobro obnesla. Najsrčnejšo zahvalo izrekamo tem potom gpem.: Benčanovi (vinarna), Bevčevi (pivo), Bobekovi (pivo), prof. Joštovi (prodaja glasovnic), Kalanovi (slaščičarna), Eli dr. Kalanovi (šampanjce in buteljke), dr. Kukovčevi (jestvine), Papstovi (cvetlice), Pernatovi (kramarija), in Salmičevi (jesi-vine) ter gospicam: Ban C. in Ban Minki (trafika). Roži Bergman (buteljke), Božič Franji (pivo), Cilen-šek Fridi (kavarna), Četina Gizeli (srečolov). Drob-nič Idi (srečolov), M. Gradišnik (cvetlice), Gregorin Jožici (kramarija), Hrašovec Marti (Planinska koča), Jankovič Ivanki (cvetlice), Kadržinka Berti (prodaja glasovnic), Kalan Vilči (slaščičarna), Kai-njovšek N. (konfeti), Kokaljevi (vinarna), Kopačevi (jestvine), Kranjčevi (kavarna), Kržan Cirili (vinai-na), Križaj Marti (slaščičarna), Mastnak Ivanki (srečolov, Ogorevc Anici (šampanjec), OmladiC Pavli (šaljiva pošta), Pospihalovi (buteljke), Sernec Me/a-niji (Planinska koča), Sernec Mili (kramarija); Simo-nišek Fini (planinska koča), Simonišek Mili (planinska koča), Span Jožici (cvetlice), Suhač Anici (kavarna), Vrečko Zdenki in Vrečko Marici (slaščičai-na). — Zahvaljujemo se nadalje cenj. pevkam in pevcem, posebno g. pevovodju prof. Beraniču; gg. tamburašem; g. pravniku Vladimiru Lileku, ki je požrtvovalno vodil dela pri postavljanju šotorov ter vsem, ki so mu pri tem delu pomagali; g. Stanku Gradišniku za napise pri šotorih; g. Bruno Roterju, ki je tako izborno postregel svojim gostom v »Planinski koči«; slavni »Čitalnici« za brezplačno prepustitev prostorov ter slavnemu časopisju :za prijazno objavljenje reklame. Nadalje iskrena hvala vsem tistim, ki so prispevali oziroma kaj dairovali: g. Norbert Zanieriu; tvrdki Kavčiču v Ljubljani; tvrdki Lukas v Celju; tvrdki R. Diehl v Celju tei slavni »Delniški pivovarni« v Laškem trgu; končno vsem onim gospicam in gospodom, ki so iz prijaznosti prevzeli predprodajo vstopnic za našo vest lico. Uspeh, katerega smo dosegli, in hvaležnost nas akademikov bodi vam vsem najlepše plačilo! V Celju, dne 22. kimovca 1911. Za »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju«. Franci Hrašovec, tč. predsednik. Albert Vizjak, tč. tajnik. Veliko vinsko trgatev priredita »Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Gaberje« ter »Gaber-sko bralno društvo« v nedeljo, dne 1. vinotoka 1911 v vseh prostorih Sokolskega doma v Gaberju pri Celju. Na sporedu je: 1. Godba. 2. Nastop viničarK in viničarjev. 3. Trgatev ter kraja grozdja. 5. Bogati srečolov ter šaljiva pošta. 5. Ples do ranega jutra. Godba šramelj znanega g. Napolitana iz Konjjic. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 40 viinarjev za osebo. Shod proti draginji v Celju priredi v nedeljo l. oktobra ti. ob 2. pop. pri »Zelenem travniku« soci-jalnodemokratično delavstvo. Govorilo se bo poleg draginje drugih živil tudi o zvišanju cen za mleko v Celju, Hmelj so kradli. V Žalcu, Grajski vasi, Št. Pavlu in Št. Jurju ob Taboru so neznani uzmoviči pokradli precej hmelja. Šentpavelskim orožnikom se je sedaj posrečilo vjeti storilce, zakonski par Orešnik in dve ženski, ki se pišeta Turnšek, vsi iz Št. Jurja ob Taboru. Z vlaka je padel med Laškim in Rimskim1! toplicami Štefan Krmič z Dunaja. Padec so ljudje opazili, ustavili vlak in spravili ranjenca nanj. Iz Gotovelj. V nedeljo, dne 1. oktobra vsi v Go-vovlje na vinsko trgatev, katero priredijo goitovelj-ski fantje v gostilniških prostorih g. Ivana Kača. Čisti dobiček je namenjen za hrano ubogih šolskih otrok. Vstopnina za osebo 40 vin. Začetek točno ob šesti uri zvečer. Nazadnje prosta zabava in ples. K najobilnejši udeležbi vljudno vabijo — fantje goto-veljski. Iz Trbovelj. Pri občinski seji 23. tm. so bili v krajni šolski svet za Trbovlje-Hrastnik izvoljeni: za Trbovlje gg. Goropevšek, Dežman, Kramer, Poči-vavšek jn Heinrich; za Hrastnik gg Birtič, Urbajs, Roš, Plaznik in Burger. Heinrich in Burger sta Nemca. Gornjigrad. Pri volitvah iz veleposestva v Gor-njegrajski okrajni zastop so bili izvoljeni naprednjaki Fr. Šarb (11-glasov), Jožef Kranjc (11), M. Zidaru (10), I. Praznik (6), A. Drukar (6), Anton Levar (6), Tranc Levar (6), Franc Kolenc (8). Sv. Frančišek Ksaverij. Dne 21. septembra je umrla mladenka Franja Černevšek. Pokojnica je bila vzor dekleta, značajna ter z vsakomur prijazna. Kako je bila spoštovana osobito med tovarišicami, je pokazal njen pogreb. Ni bilo skoraj suhega očesa: vse si je mislilo: ni je več, odšla je! Draga Franica, počivaj v miru v zemlji domači, katero si tako ljubila! Št. Jur ob juž. žeL Tukajšnji klerikalci vedno vidijo pezdir v očeh naprednjakov, brun v svojih očeh pa ne vidijo. Pregovor pravi: »Pred svojim pragom pometaj, potem šele pred drugim!« Naši klerikalci pa tega ne upoštevajo. Posebno dični gostilničar v »katoliškem« domu vedno ve veliko povedati o naprednjakih. V naprednih gostilnah bi st človek niti ne smel četrt litra vina privoščiti, v klerikalnih pa smejo Marijine device do polnoči popivati, seveda »na katoliški podlagi«. Nič ne bi škodilo, ko bi naš g. Mikuš opustil udrihanje čez napredno časopisje, katero mu gotovo še ni krivice storilo, tem bolj se pa poprijel dičnih pevk, da jih ■miri in uredi, da ne bode potreba kmečkim fantom z zaušnicami jih meriti, kakor se je to zgodilo 17. septembra 1911. ob pol 10. uri zvečer. Castitam stranki, da ima res tako vzorne ljudi med seboj. Lahko bi marsikaj napisali o tej »vzornosti«, a imamo več drugega resnega in potrebnega dela. Marsikateremu pa se je začelo svitati. Sv. Lenart nad Laškim. Ako kdo čita dopis »Sv. Lenart nad Laškim« v 41. številki »Slov. Gospodai-ja«, si mora nehote misliti, da si je pisec teh vrst stavil nalogo, vzeti Šentlenarčanom g. župnika. Ker mi znani dopisnik tega članka ne da miru, temveč me takorekoč orisuje v »Slov. Gosp.« kot povzročitelja tukajšnjega sedanjega »nemira«, sem primoran osvetiti položaj v glasilu poštenih narodnih Slovencev od druge strani. Že enkrat je »Narodni List« Izjavil, da nisem jaz pisec člankov iz Št. Lenarta, « to ne zadostuje. V 38. in 42. številki »Narodnega Lista« čitaš zopet o našem Št. Lenartu. Dopisnik v »Slov. Gosp.« me spravlja v zvezo z vsemi dopisi a Št. Lenarta ter vesi sploh vso krivdo na moji rami, trdeč: to ie zdaj tako, odkar sem jaz tu. Gospod dopisnik v »Slov. Gosp.«, ki se skrivaš pod imenom farani, vedi sledeče enkrat za vselej! V teh šestih tednih, kar nisem bil pri Št. Lenartu, niti »Narodnega Lista« čital nisem, tem manj, da bi o člankih iz Št. Lenarta kaj vedel. Zvedel sem o tem šele, ko sem prišel nazaj sem. Nikdar nisem pri Št. Lenartu ni mislim tudi nikjer drugje ne storim nikomur krivice. Pišeš, da se je pri nas govorilo: »Le pojdite! Zastonj Vam peljemo pohištvo, Našega gosoda župnika pa ne damo za nobeno ceno.« —?? Tega se ne bojim. Pa vedi, da je to rekel le en kmet, pa le zato, kei sem zahteval od njega, da pošilja redno deco v šolo, kar ni pri št. Lenartu najbolj v navadi. Dotičnik p« se je z mano že tudi spravil in te besede obžaloval. Navajaš, da je bil moj prednik neizmerno priljubljen. Kako in zakaj je bil priljubljen, veš dobro, — jaz tudi. Zakaj zavijaš?? Pusti raje to pri miru ter pokojniku želi prav odkritosrčno: naj počiva v miru, — česar še menda nisi storil. Zakaj pa omenjaš o le osem let trajajočem miru? Zakaj pa ne 10 let? To veš dobro in strese Te, če zmisliš na dobo pred osmimi leti. Kaj? — Kdo je pa bil takrat zaradi nemira tako pogostokrat kaznovan pri sodniji? Menda ne »lerer«! Omenjaš, da so Šumljak, Posodnjak, Franca in Janez zbrani okoli me in da tuhtajo noč in dan, kako bi farane dražili. To vse ni res. Rečem Ti, ne samo ti štirje, še več jih je zbranih okoli mest-, pa ne zato, da bi koga dražili. Le mi se dražiti ne damo. Pa vprašaj te štiri, zakaj niso zbrani okoli Te, ako upaš! Občujem z vsakomur rad in tudi moram; da pa se nekateri raje drže mene, kot druzega, pa nisem kriv jaz. Vsiljeval svojega prepričanja nisem nikomur. Da pa ne bo nikdo mislil, da kalim mir, še omenjam, da se pri Št. Lenartu prvič o meni tako misli. Povsod, kjer sem služboval, sem bil v splošnem priljubljen. Kako mnenje je o meni imelo prebivalstvo pri Sv. Duhu v Halozah, vprašaj na merodajnem mestu, ako Te zanima. Ne vem, ako se najde kdo tam, pri katerem bi ne bil priljubljen. Zakaj ni pri št. Lenartu tako, veš dobro. Ako nisem pri vseh priljubljen, je to le zato, ker skušam slabe šolske razmere, zlasti slab šolski obisk zboljšati. Nadalje pa vedi, da se pošteni ljudje med sabo nazi-vajo dostojno s priimkom, kateri jim po stanu gre, kajti drugače si ne morem misliti, da si se vadil kedaj v dostojnosti. Smelo trdim, da omenjeni dopisi v »Narodnem Listu« pri vladajočih razmerah tudi ne bi izostali, ako bi tudi ne bil jaz pri Št. Lenartu nastavljen. Mislim, da je sedaj zadeva jasna ter pričakujem od takozvane »krščanske« strani tudi krščanskega miru. — Franc Šegula, nadučitelj. Iz Nove Štifte pri Gornjemgradu. Ne res, gosp. župnik Ferme, nek »Dolski« — ali se jih morebiti skriva več za tem imenom, ne vem —, Vas je začel hudo prijemati, ali vendar popolnoma pravično tn zelo zasluženo. Le pomislite na resnični pregovor: »Kdor seje veter, žanje vihar« in »Kakor se posojuje, tako se povračuje«. Ves čas, odkar ste sc vsilili k nam, ni več ljubega miru. Koj začetkoma m do sedaj neprenehoma sumničite, obrekujete in zahrbtno ter še bolj po časopisih preganjate našega g. nadučitelja Kelca, ne da bi le enkrat mogli dokazati vzrok. Lansko leto ste ga hoteli popolnoma vničiti s celo rodbino vred, a spodletelo Vam je, kakor že marsikaj. Spodnjega Muza in gornjo Muzov-ko ste sumničili v zelo delikatnih žadevah, samo na ničvredni glas hudobnih jezikov. Segnali ste nam s kora najboljšo pevko, samo zato, ker se je enkrat malo glasneje nasmejala, nego je bilo prav Vam. Netite še vedno prepir in sovraštvo med oženjeniim in sosedi, fanti in dekleti in Vašega brezprimernega hujskanja in prepirljivosti ni konca ne kraja in ga baje tudi ne bo. Znebili smo se zelo prepirljivega Berka, skrbeli bomo tudi na vso moč, da tudi Vat, zavrnemo na pota, ktera jedino imate hoditi kot duhovnik, kot apostol miru in sprave, ne pa kot raz-širjevalec in povzročitelj prepira, sovraštva in jezu Le molite za tiste, ki se na Vas jezijo, to je zapoved samega Kristusa, kterega namestnik bi imeli biti, pa v prvi vrsti molite za sebe ^mega, kot najhujšega povzročitelja sovraštva in jeze v celi fari. Duhov, ki ste jih klicali, se ne morete JŽfcebiti: kakoi gobe po toplem dežju rastejo Vam nasprotniki iz tal in to večinoma smo mi, mladi, ki se zavedamo, da imamo lastne oči, da vidimo, in lastno voljo, po kterej se ravnamo; Vas pa tudi radi ubogamo, ako nas poučite v sv. naukih, kakor se spodobi za duhovnika. Nasprotno pa stori Vaša hujskajoča politika, da se Vam nasprotniki množe, kar je pokazala zadnja državnozborska volitev. Naprednjaki napredujemo rapidno in to Vas boli; razumemo, a tega je kriva Vaša nepremišljena politika. Vsak črevljar naj ostane pri svojem kopitu, pojte in storite tudi vi tako in vse Vas bode spoštovalo, kakor se to godi povsod, 'kjer pastirujejo mirno, a vestno delujoči duhovniki. Samo pri nas mora biti vse narobe! Politika Vam je vse, v politične namene porabite vse, ne samo svet kraj, kakor je cerkev, nego celo svete obrede. Dobro storite, ako uvažujete te vrste in prosite Vašega polboga Vrstovšeka, naj najpoprej pripravi Vas, da mirujete, in ljubi, božji mir bode zavladal takoj po celi fari, ako ga boste ubogali. Če pa hočete z glavo skoz zid, bodite uverjeni, da Se Vam bode razbila. Sploh smo pa kmetje in fantje skoraj sami krivi, da so zavladale pri nas tako neznosne razmere. Eden, namreč kak župnikov pod-repnik, slobodno stori, kar hoče, drugi, ki mu noče lizati pet, pa bi še dihati ne smel. Nimamo li v rokah prav močnega orožja, s katerim župnika prav občutno na njegovi časti-, in poveljahlepnosti lahko zavrnemo? Ni nam li dr|avna postava dala v roke pravice, vsled ktere si svojo usodo lahko urejamo sami? Smo-U res še tako nezavedni, da nam je treba jeroba in komandanta v osebi neizkušenega duhovnika v gospodarskih in političnih zadevah? Se li ne spominjamo, kako je g. župnik s svojo nepremišljenostjo, nevednostjo in neizkušenostjo zavozil pašniško zadrugo, da moramo ubogi kmetje prav občutno vračati škofijstvu po kroncah, kar so poprej na cesto lučali v milijonih? Ali ne čutite, kako Vas imajo pri obč. uradu, kteremu vsemogočni vladar je g. Ferme, ako pridete v uradnih zadevah tja? V nedeljo in praznik ni časa, kmet bi naj pustil med tednom svoje neodložljivo delo in prišel s prihulje-nim hrbtom ponižno prosit tiste za kakšno uslugo, katere plačuje s krvavimi žulji?! Pomislite, koliko strank je bilo v teku teh treh let kaznovanih; kedaj se je godilo to poprej? Hočemo li še dalje plačevati tistim, kteri so tukaj radi nas, ne m'i radi njih, in oa kterih ne zahtevamo in tudi nočemo ničesar za stonj? Mislim, da se je pri nas zavednost že toliko razvila, da bomo svoj položaj opravljali sami. Ako bode pa treba pomoči in ako gospod nadučitelj noče ali ne more več radi starosti prevzeti občinskega tajništva, dobimo pomoč vsako nedeljo in praznik lahko iz Gornjegagrada in takrat imamo tudi mi največ časa za uradne posle. Ne mislite, da bi radi tega pešala sv. vera, ako ne komandira v našem občinskem odboru g. Fermč! Ako imamo dolžnosti, poslužujmo se tudi postavno nam danih pravic, saj pri tem rii tako, kakor pri — cerkvenih ključarjih. Volitve so tisto orožje, s kterim takšnim nemirnim petelinčkom vsaj nekoliko pristrižemo grebene. Spoznali bodo, da niso oni vse, mi pa nič, ako še imajo takšni ljudje sploh kaj sramote in vesti v sebi, kar pa je zelo dvomljivo. Bližajo se pri nas občinske volitve in pri teh hočemo brez vsakega strahu pokazati, da smo mi, ki plačujemo obč. doklade, tudi v občini gospodarji, pa noben drug. Pogumno tedaj, brez vsega strahu naprej in občina kakor njeno ura-dovanje bo spet na onem mestu vsaj, kakor je bila poprej, a ne na najzadnjem, kakor se baje pritožujejo višje oblasti, kar je za nas vse velika sramota! Nehotč sem se pri naših obč. razmerah domislil pesmi, ki sem se je pred nekaj leti učil v šoli na pamet, naslovljena je »Zupan« in njene zadnje vrstice, prenarejene za naše razmere, bi se glasile na sledeči način: Zberejo Fermeta; a on je skakavček; natihoma leta priliznjen hinavček, občane je dražil, unemal prepir, in pobegnil od nas je ljubljeni mir; in spet se oglasi jih sto, le-ta nam županil ne bo! — Od takrat občina, tako zmodrovana, po celej si občini išče župana; če pravega bo pripeljala na dom, prijatli! poročal al' pisal vam bom. Gorski. Darujte za „Nar. sklad"! Bniifti oKraj. Šmarje pri Sevnici. Pretečem teden sem slučajno srečal v Šmarju malo od Simončičeve vile čudovite cigane; ena čisto črna inteligentna ciganka je peljala enega, čudovitega črnega osla, ki je samo glavo imel malo belkasto, štiri oči, pa bolj kratka ušesa. Tedaj sem si pa mislil: ako je to le šlo skozi trg Sevnico in so ljudje to videli, so si mislili: to je pa lep parček; ta dva sta gotovo iz Afrike, ker sta tako črna. Ko pride parček do umetnega mlina, jo mahneta kar po cesti naprej. Aha, že vem, saj res, tukaj imamo tudi trgovino in ta osel bo ravno dober, da bo vozil iz štacije kolomaz in petrolej. In res, ko pride ciganka z oslom do krčme, jo zavije proti prodajalni; potem pa ne vem, ali je djala osla v hlev, ali ga je peljala naprej v Zabukovje ali na Planino. Vedež iz Šmarja. Iz Buč. Nedavno sem bil pri spovedi z več tovariši. »Ktero časopisje bereš?« me vpraša med drugim. Ko mu povem, pravi: »Gospodarja« in »Stražo« le beri, a gorje ti, če ne opustiš »Nar. Lista«. — »Kaj pa »Štajerca« smem brati?« — Župnik nato: »Svetujem ti sicer, da »Štajerca« opustiš, vendar prepovem ti ga ne, a »Nar. List« ti pa prepo-vem.« — Ko sem mu na to daal, da ga bom vedno bral, nisem dobil odveze. Pika. — Selški. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje posestnika in čevljarja Kovača v Veračah blizu Podčetrtka. Zažgali so otroci. Škode je približno 8000 K. Buče. »Delovanje« bučkih klerikalcev je res občudovanja vredno. Med tistimi, ki jim je »največ« za duševni in telesni »blagor« bližnjega, zavzema prvo mesto župnik s svojimi »krščanskimi« računi. Umrl je v sosedni fari kmet, ki je 1. 1902. daroval za bučke nove zvone 10 K. Tedanji župnik mu je obljubil, kakor vsem, ki kaj darujejo za zvone, v slučaju smrti brezplačno zvonenje. A župnik Kranjc je brez, ozira na to računil za zvonenje dotičnemu kmetu — 8 K. — Namesto umrlega J. Bovhata je bil jedno-glasno za cerkv. ključarja izvoljen g. Bah, župan bučki, ki je splošno na glasu kot vrl mož, le župnik ima veliko antipatijo do njega, ker ne trobi v njegov rog; zato zavrže izvolitev, ter si samolastno nastavi drugega ključarja. Radovedni smo, ali se boste »nekatoliških« kmetov ob vinski bernji izognili?! Drugi cerkveni ključar, slepo orodje župm-kove politike, obenem šolski svetovalec, je kupit za šolo drva iz bučkih gozdov za veliko cesto, klaftro po 32 kron, čeravno se pri nas drva klaf. po 18 kron dobijo. Je li to gospodarstvo? Se li ne pravi to delati na škodo davkoplačevalcev? In Vi še trdite, da delate vse na »krščanski« podlagi! Ali ni to licemerstvo?! — Toda tisti, ki pozna princip naših brihtnih klerikalcev, si ve sam razlagati »delovanje« za »blagor« ljudstva tako vnetih mož... Selški. Mariborski okraj. Sv. Trojica v Slov. gor. Tu je hotel kupiti gosp. učitelj Jos. Klemenčič Schiitzovo vilo. A naši tro-jiški »Nemci« Golob, Kirbiš itd. so tako dolgo rovali in divjali, da se je že skoro sklenjena pogodba opustila. Celo zastopnik Siidmarke je že v pogodbo privolil. Zopet se je pokazalo: janičar (odpadnik, nem-škutar) je hujši od Turčina (pravega Nemca!)! Umrl je posestnik in gostilničar Pavel Glaser v Reki blizu Hoč, še-le 49 let star. Ruška koča se zatvori v nedeljo 1. oktobra. Ako bo mogoče, se bo brala istega dne v cerkvi Sv. Areha maša. Planinski pozdrav! Iz Maribora. Dosedanji ravnatelj gimnazije g. Julij Glowacki je po malodane 40 službenih letih stopil v pokoj. — Nemško časopisje pravi, da bo njegov naslednik skoraj gotovo profesor JanKo Košan, sedaj na I. državni gimnaziji v Gradcu, ki Je deloval dolga leta na mariborski gimnaziji kot profesor in si je pridobil vsestransko mnogo simpatij. Odločitev pa še ni padla. Od Sv. Barbare prt Mariboru. Poročali smo Že, da je 7. tm. umrl pri nas g. J. Majhen, znan narodni gostilničar. Da je imel le malo nasprotnikov in bil precej priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ko ga je spremilo k zadnjemu počitku vse, kar je bilo pri maši. Mnogo oko je bilo rosno ob grobu. Bodi mu žemljica lahka! — V naši ljubi župniji se vrši vse, kakor bi bilo vse v najlepšem redu. Pač zagodrnja marsikdo nad župnikom-vsemogočnežem, da bi pa kdo započel kako resnejšo stvar, o tem ni slišatt. G. Majhen je naglo umrl, bil je v treh urah zdrav in mrtev. Ko je prišel župnik s popotnico, je bilo prepozno. Svoje sovraštvo do rajnega je še ob tej priliki pokazal, češ, da je večkrat ravno umrli dejal »ta črni«. Značilne so župnikove besede na dan pogreba pri pridigi. »Kakršno življenje, takšna smrt«. Torej še cerkev mu ni za izbruhe strasti presveta. Poprej mu je bil rajni dober, ko ga je še vozil zastonj okrog, ko sta se pa nekaj sporekla, mu je bil vse, le človek ne. Župnik naj malo premisli, koliko je rajni daroval za cerkev in druge enake stvari. Saj mu je hotel odreči cerkven pogreb, ko bi ne našli spovednega listka — saj pri drugih ni tako strog — zvonenje mu je itak prikrajšal. Zvone smo plačali mi farani sami! Enkrat za vselej povemo tu javno župniku, da se bo on nam pokoril prej, kakor mi njemu. Je-li to tudi vzor-župnik, ki vstreli sosedovega petelina, če se ta drzne na njegovo pokošeno travo? — Kaj, g. župnik, ali je bil drag (50 K)? Za sedaj samo toliko, če bo treba, še pridemo z drugimi stvarmi na dan. — Eden za več. Zaprli so v Mariboru 37 letnega Andreja Dre- venška, doma iz Dolene v ptujskem okraju, zaradi cerkvenih vlomov. To je tisti možak, iki je vlomil dne 18. avgusta 1911 v podružnico Sv. Jurja blizu Dola in odnesel precej suhega denarja iz zakristije in pa nabiralnikov. Mežnar Jakob Peklar ga [e takrat pri delu zasačil in zasledoval, a ga ni mogel prijeti. Sedaj ga je aretiral nek stražnik na Tržaški cesti v Mariboru. Našli so pri njem mnogo drobnega denarja (vlomil je najbrže še kje v kako cerkey) in Orodja za vlome. Drevenšek je bil že večkrat kaz-rtOvan zaradi tatvin iri goljufij. — 5loVctii«gmli oHraj. Iz Šoštanja. Bivšo Ivari Vošnjakovo tovarno za usnje, katero je po znanem Vošnjakovetii polotil li morala prevzeti šoštanjska posojilnica, je kupil Du-najčan Henrik Steinherz za neki kartel čevljarskih tovaren, kateri hoče v Šoštanju za lastno porabo izdelovati podplate. S to prodajo je gmotni položaj šoštanjske posojilnice zelo ugodno spremenjen. i eKraj. Konjice. Tu je kupil hišo gospodičen Ane , in Margarete Borucker davčni asistent g. Ignac Oz-vatič. iz Konjic. Trški vodovod podaljšajo skozi vas •Prevrat do bolnišnice rdečega križa. Podaljšava bo stala prilično 5000 K. CjtttomtrsKi oHraj. Ljutomer. Pri nas se bo kmalu začela trgatev. Množina bo trpela vsled toče, a kakovost bo presegala ono iz 1. 1908. Gene so precej visoke, vkljub temu je že sedaj kupčija izredno živahna. Kdor hoče imeti letošnje vino, naj se požuri. Gven. Dne 18. tm. je posestniku Košniku pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Zgorel je obenem bik v vrednosti do 500 kron. Mi okraj. V Rogaški Slatini se je vršila te dni posebna slavnost na čast učitelju Jakobu Vrunkerju iz Les-kovca pod Ptujem, ki je prišel kot 5000. gost v letošnji kopališki sezoni v Slatino. — Vršil se je slavnostni večer, katerega se je udeležil tudi deželni odbornik Stallrter. O. Vrunker je dobil srebrno pisalno orodje v spomin. V svojem nagovoru se Je spominjal ravnatelj Mulli razvoja kopališča Rogaške Slatine: 1. 1825., ko se je začelo goste šteti, je bilo 529 gostov; leta 1838. že 1048 gostov, leta 1852. pa 2864 gostov. Leta 1900 je bilo prvič 3000 gostov iri letos prvič 5000. Strašna družinska žalolgra. V Dobrenjah je po vila žena bogatega kmeta Hrisehiča trojčke. To Je riioža tako ujezilo, da se je v ježi napil in šel nato domOv razsajat. Med prepirom s porodnico je zagrabil sekiro iri ubil žeriO in dva novorojenčka. Tretjega je rešila babica s tem, da je prestrigla udarec in zbežala. Divjak jo je zadel na hrbtu in tudi močno ranil. Nato je bežal proti Dravi in skočil v vodo, kjei ie utonil. Iž Ptuja. V pridobninsko komisijo 3. razreda za politični okraj Ptuj je izvoljen kot član gosp. Jakob Zadravec, posestnik paromlina v Središču. »Narodna godba« v Nov? vasi pri Ptuju priredi ob vsakem vremenu dne 1. okt. ti. v prostorih g. b. BraČiča v Novi vasi veliko vinsko trgatev z raznimi zabavami in plesom. Sosedje Slovenci! Pridite polnoŠtevilno ter pomagajte nam utrditi našo narodno postojanko. Iz Ormoža. Dne 22. tm. zvečer je prišla čez Za-vrč in Haloze ter Veliko Nedeljo nevihta s točo in je segla do ljutomerskih goric. Krog Velike Nedelje je nekaj potolkla, precej pa na Runču, v BrebroV-niku in Svetinjah. brmoška kmetijska podružnica namerava prire-i v drugi polovici meseca okt. ti. kmetiiski knjigovodski tečaj. Oglasila sprejema načelništvo pO-dru£riic£. k . vUt, ;„. / i.. Hum pri Ormožu. Dne 24. tm. je obhajala tukaj svojo sedemdesetletnico v prostorih g. Martina Vti-čarja v krogu svojih roditeljev* prijateljev in znancev od tukaj, iz Maribora in Gradca gospa Terezija Kolar, zasebnica. Bilo je prav srčno in zabavno. Bos daj jubijantinji in vsem zdravja in srečo! V Ptuju je umrla gospa Julija Ernst, gostilm-čarka pri »Judepnaclu«,; ,, , Od Šv. Barbare v Halozah. Meseca maja ti. je ottprl 10 letni pismonoša Gnilšek v navzočnosti u-čenca Zurana, pletarske šole pri Sv. Barbari v Halozah pismo, ki je bijo naslovljeno na vodjo pletai-ske šole Kpsirnika. je za.^tvar izvedel in jo naznanil. Gnilšek je zapeljal Zurana, da ie pri obravnavi njemu v prid izpovedal. Zaradi tega je prisodilo mariborsko okrožno sodišče, Gniišeku tri mesece, Žuranu pa šest tednov težko ječe. Iz Ptuja. Ljudska veselica, ki so jo priredila ptujska narodna društva v proslavo petindva^et-letnice »Moške CM. podružnice« dne 10. septembra ti., je bila mnogoštevilno obiskana ter se je v vsakem oziru prav dobro obnesla. Čistega dobička je prireditev vrgla 480 K. Od tega. zneska se pošlje »podpornim društvom za slov. visokošolce« 150 K, ostapek po 330 K pa se porabi za krajevne narodne potrebe. Da se je dosegel ta za naše itak bolj skromne razmere, gotovo zelo zadovoljiv uspeh, bilo je treba vztrajnega delovanja in velike požrtvovalnosti. Izrekamo torej vsem, ki so k temu ugodnemu gmotnemu uspehu bodisi z darili v gotovini ali v drugih predmetih, bodisi s sodelovanjem pripomogli, najiskrenejšo zahvalo. dit jz raznih sloVensHih MV. Pri občinskih volitvah v Spodnji Šiški jpri Ljubljani so se klerikalci, Nemci in socijalni demokrati združili proti slovenskim naprednjakom. Vkljub temu so slednji zmagali v dveh razredih. Cvetlični dan v Ljubljani dne 24. tm. bo dal krog 5500 K čistega dobička za dijaško podporno društvo »Radogoj«. Mallnerjev hotel na Bledu je kupil kolodvorski restavrater v Jesenicah g, Dolničar za 185.000 K. »Sava«, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju poživlja v oklicu, ki smo ga sprejeli, vse one slovenske akademike, ki se bodo posvetili študijam na Dunaju, naj se mu pridružijo. Obsoja ono dijaštvo, ki se ne priklopi nobenerrth a-kademičnemu društvu. Odbor akad. fer. društva »Prosveta« v Ljubljani, izvoljen na občnem zboru dne 22. sept. za leto 1911/12, se je sestavil tako-le: Predsednik: cana. arch. Ivan Zorman; podpredsednik: cand. jur. Davorin Pekle, tajnik: stud. med. Boris Šlajmer, blagajnik: cand. jur. Stanko Stor, knjižničar: stud. jur. Saša Zeleznikar; namestnika: cand. jur. Hugon Mi-lavec in stud. jur. Stanko Lapajne; preglednika: cand. med. vet. Janko Vizjak in stud. jur. Arnošt Brilej. Pri občinskih volitvah v DobrliVasi na Koroškem so v dveh razredih zmagali nemškutarji, V tretjem Slovenci. V Prevaljah so pri občinskih volitvah dne 15. tm. bili izvoljeni tudi nekateri zavedni slovenski kmetje. Slovenska obrtna šola v Ljubljani je bila že skoro zagotovljena, ker se je. ministerstvo za javna dela za njo izreklo. Sedaj pa finančno ministerstvo, katerega vodja je zagrizeni Nemec dr. Mayer, deia težave in je vprašanje, če se bo mogla šola že letos otvoriti. VII. umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča v Ljubljani se otvori prve dni meseca oktobra. Obsegala bo v glavnem dela kiparja A. Štefica, ki nastopa zdaj prvič v slovenski javnosti z veliko zbirko svojih proizvodov. Dalje bodo zastopani na tej razstavi kipar A. Dolinar in slikarja P. Gustinčič in M. Rašica. Nakup c. kr. naučnega ministrstva iz umetniških razstav v Ljubljani to na Bledu. C. kr. naučno ministrstvo je nakupilo sledeče umotvore: Iv. Grohar: »Sejalec II.«, »Na hribčku« in »Pri delu«; R. Jakopič: »Breze« in ^Poletje«; M. Jama: »Cvetlice na oknu«; Iv. Vavpotič: »V zgodnji pomladi«. Iz Koroške. Narodna slavnost v Tolstem vrhu pri Guštanju. — Koroška malo doživi tako velikih narodnih slavnosti, kakor je bila na praznik dne 8. sept. v gostilni Tolstovrške slatine. Ondotna podružnica CM. d^žbe se je ožfreja šele preteklo zimo, odkar je prišlo podjetje, Tolstovrške slatine v slovenske roke in že se kažejo lepi uspehi. Veselica se je vršila na prostem pred gostilno na travniku k. Oseta, kjer se je napravil začasni park s šotori. Ko so prihajali vlaki iz Maribora in Celovca, grmeli so topiči, in na vseh poslopjih in drevesih so plapolale velike slovenske zastave, kar so začudeno gledan potniki v vlakih. Zbralo se je na stotine tujih in domačih gostov. Največ je bilo Slovenjgradčanov, ki so prišli z godbo in pevci na vozovih. Videl si rojake iz Mute, Ribnice na Pohorju, iz Vuhreda, Vuze-nice, Mislinja, Šmartnega, iz Prevalj, Kotelj, Sinče-vasi, Dravograda, Velikovca, Pliberka itd. Slavnostni govor g .Ante Bega iz Ljubljane je vsakemu v srce segel in tudi nemško misleči tržani iz Guštania, ki so bili tudi navzoči, so spoznali, da se Slovenci gibljemo in da je treba z nami računati. Igra »Kmet Herod« ali »Gorje mu, ki pride dijakom v roke«, je nudila obilo zabave in smeha. Slovenjgraški pevci in tamburaši so zbudili splošno pozornost in pohvalo. Dame in gospodične so pridno razpe;čavaic narodno blago in h koncu nam je še licitacija dala obilo zabave in denarja. Omeniti moramo, da nam je znal, dasi še mladi gostilničar g. Andrej Oset priskrbeti najboljšo kapljico ter okusna jedila. Ogleda-vali smo si vrelec Tolstovrške in sploh celo podjetje ter; spoznali pomen 'n bodočnost istega, ki se bo lahko pod spretnim vodstvom posestnika razvilo tako, da bomo lahko vsi Slovenci veseli. Dobro je, da je v pravih rokah. Tako podjetje in take prireditve nam jamčijo, da bode iz tažnega sčasoma postal veseli — Korotan. Popotnik. h i ■ o -trs >.*J j pabcrlft. i. j.-. . i " •. !it. Uiii-i •«.; . > . '■ -'i ■ ■ Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu, Francev trg 2, javlja: Zveza od srede septembra naprej vsak teden, dokler bo imela dovolj ponudb na razpolago, prodaja na veliki dunajski tržnici sadje svojih članov, oziroma pri nji včlanjenih zadrug. Sadje se prevzame na podlagi prijave jn pritrditve ali za naprej določeno, trdno ceno ali pa v komisijonalno prodajo. Pri slednji se rqzun izdatkov v gotovini (voznitla, izdatki za spravljanje na trg jn tržna pristojbina) še odtegne 5% kosmatega izkupička kot provizija za prodajo. Z ozirom na. veliko važnost, ki jo ima dunajski sadni trg za štajerske sadjarie, pozivamo vse svoje člane, naj se te v skupni blagor namenjene uvedbe kolikor mogoče številno poslužujejo. Letos jc za to baš ugodna prilika, ker i« zimskega,sadja splošno malo in ga je torej mogoče spraviti zelo dobro v denar. Prijave, v katerih naj bo naveden natančen naslov, množina vsake sadne vrste, ki je na razpolago, n.ie kakovost, čas. kdaj bi se sadje poslalo in pogoji, pod katerimi se naj proda in navedba članstva; se naj pošljejo naravnost »Zvezi«. Vina Iz let 11 so bila vedno na posebno dobrem glasu. Tako se še danes mnogokrat piše o izbornem vinu 1. 1711. O vinu iz 1. [1811 pišejo stare knjige: L. 1811 je bilo posebno vinsko leto. Takega vina kot tO leto že ni bilo 20 let. Zima je bila mila, ni bife ne snega ne mraza. Spomlad se je začela že februarja, v majniku je trta že cvela, grozdje je rano zorilo m o Mihaljevem je trgatev že bila dokončana. Tega leta se je pojavila tudi repatica. — Tudi 1. 1911. bo izvrstno vinsko leto, in ker so vsled lanske slabe letine kleti prazne, bo imelo vino tudi dobro oeno. Koliko zemlje je na Avstrijskem zasajene s hmeljem? Glasom statistike, ki jo je letošnje leto dalo napraviti avstrijsko poljedelsko ministerstvo, je bilo v naši državni polovici 19.774 ha zemlje zasajene s hmeljem. Na Češko odpada od tega 74.2% (14.677 ha), na Galicijo 10.9% (2.150 ha), na Štajersko 9.6% (1.898 ha), na Moravsko 2.7% (526 ha) in na Zg. Avstrijsko 2.6% (522 ha). Leta 1910. so obsegala hmeljišča še 20.037 ha. Zvišanje obrestne mere. Avstroogrska banka je zvišala obrestno mero od 4 na 5 odstotkov, angleška banka od 3 na 4. Prof. dr. Klebs, Berolin, piše: Odlične učinke, od toliko strani potrjene, naravne Franc Jožei-ovc grenčice sem imel i jaz priliko preizkusiti z najboljšim uspehom pri različnih bolezenskih stanjih, zlasti tudi pri tuberkuloznih. Videl sem> da je »Franc Jo-žef-ova voda« odstranila v začetku procesa nastalo zaprtje, ne da bi se pozneje pojavila toliko nadležna driska. 3 lnm ttoogra-biti. Z vsemi silami sta se ustavljala močni živali; ker se je vsak izmed njiju bal, da ustreli tovariš«, ni nihče streljal. Slednjič se jima je posrečilo, da su se izmotala iz krempljev besni živali, nakar jo je eden ustrelil. Roparica meri z razprostrtimi perotmi poldrug meter. Polmilijonska dedščlna. V Hoszufalu na Qgi-skem je te dni umrla uboga, skromna vdova Mai-tina Ostyja, ki je zapustila pol milijona kron gotovine. Denar je hranila v velikih zabojih. Vsa zapuščina sestoji iz samih deset- in dvajsetvinarskih novcev. Sedaj se je zglasilo vse polno dedičev. Poljsko Sokolstvo šteje 218 društev z 24.688 člani. 117 društev ima lastne Sokolske dome. JC Al JUAgžiJ SJit niju-ti Pralni ekstrakt ,.Ženska hvala" za namakanje perila. <. i i . i • j .Ji). J t a * 'J l. Najpopolnejše nadomestilo za bšlenje perila. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek. jc-»u r, ■..-■ (ii Pralni prašek je zaupljiv predmet Ako hočete Vaše drago perilo obvarovati škode, toda] se čuvajte prod ponaredbami! G 01 čifil £t£B.H ; "i 3SU .".iS t U ■ 92 40-29 ki kaj drži ni ohranitev zdrave kože, osobito. ki hoče oistraniti solnčne pege in zadobitt tet obdržati nežno mehko kožo in belopolt, se umiva samo z Steckenpferd-lilijflomiečiiim milom . .i u (znamka Steckenpferd) od Bergmanaa &Qo., Dečin (Teschesn) n. L. Kes za 80 vin. se dobi v vsteh lekarnah, drogerijah in parfimerijah. I r in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu „pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „ pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost »U 1 • ■. *' kot najkrepkejša izkazala. 192 13-5 LISTNICA UREDNIŠTVA. Petrovče: Ljubi gospod, to je celo prav zelo i fcž^znivo, zato ne moremo priobčiti. — Novaštifta: Kdo je G., bote lahko iz današnjega dopisa spoznali. —, Za »S. K. Kol.« je žal že flfčpažno, ker je že v tisku. — is:-bJtU SjlOT -j-.mjii1 Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 4 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer -— inserat ne priobči, == Kdor se hoče bolečin v pljučih, vratu in goltancu, če so še tako trdovratne ali pa astmej če je še tako stara in se zdi neozdravljiva, rešiti enkrjt za vselej, naj se obrne na fc Wolffsky, Berolin N., Weissen-burgersti*. 79. Tisoče zahvalnih pisem. Brošura zastonj. 10 8-5 Naprodaj je kočija po zelo nizki ceni. Celje. Sannhof. 20 3-1 Zalivala. Za mnoge dokaze presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše ljubljene soproge oziroma matere Hbze Draš izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, č. duhovščini, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem drugim, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili drago ranjko k večnemu počitku. 5221 Žalujoči ostali. & f »iif . -.......v... lužnoštajerska hranilnica v Celjn ■ ' V it nemu občinstvu, da s 1. oktobrom prevzamem GOSTILNO Loterijske številke. Trst, septembra 1911: 33, 46, 13, 10, 83. Line, „ „ „ 17, 68, 4, 30, 71. v igri na glasovir ± k - o. ' ■) ■ -» JHf»J ! jji daje do popolne izobrazbe spretna pianistinja gospa Marija fiokoi, Celje, Graben- gaSSe Št. 7. 494 3-2 Učenci (učenke) se sprejemajo vsak dan od 10.—12. dopoldne in od 2.—4. popoldne. Veliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3'80. su -i Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žiahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80. Pošlje se,po povzetjn ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnica Ch. Jung wirth, Krakov štev. B/103. NB. Ce se naročita dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj. uMfltulij ti •» •• • ' Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod lanko tajnik Južnoštajerske hranilnice v Celju in posestnik v Cerkljah danes, dne 27. kimovca 1911 ob 12. nri opolifrie po dolgi mučili bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno preminul. Zemeljski ostanki predragega rajnika prepeljejo, se v četrtek, dne 28. t. m-ob 5. nri popoldne iz hišo žaiosti, „Narodni dom" v Celjn, na južni kolodvor in od tam v Cerklje na Gorenjskem, kjer se Vt.petek, dne 29. t. m. ob 5. nri popoldne na župnem pokopališču polože k večnemu počitku. . , Sv. maše zadušnice se bodo brale v razniK cerkvah. 523 1—l 521 1 za industrijalce! Mlinarje! Kmetovalce I Elektrarne! i i r iai stn i miHOdi (nj^u iu rat.ii, ^ ^fli1 ^ovopatentirani, švedski motorji s surovim oljem brez duha in dima, Rbblir (ležeč), te^ bencinski motorji se vidijo na OT&škčm jesenskem sejmu 6'd 30. septembra do 8. oktobra 1911 v obratu. Posebni vlaki % j-Ci. /: in\*%lii* , -4f * • £ > vi«-.* t —»i t* - (40% popusta pri vožnjili cenah) iž vseh kronovin. Prospekti ih katalogi Šttev. 10 gratis ih {rarikd. o & uittmann m t^m m 0i$ m Grad M, S&. siisit>t|ot> ovtMiuis uu a« m ii>Atij vu jt linir~--- Posestvo obstoječe iz enonadstropne, nove hiše, popolnoma urejene za večjo trgovino, in plodovito zemljišče se pod zelo ugodnimi pogoji zaradi sanacije razmer pri drugem posestvu takoj proda. Obrniti se je na lastnico 496 3-2 siis 1512 Ano 9 Mozirje. Naprodaj je dvoje velikih in lepih posesteu. Prvo posestvo ima 18 oralov travnikov in njiv s približno 1000 sadnimi drevesi in 4000 drogi hmelja, več oralov gozda, stanovalsko hišo, hlev in kozolec. Posestvo leži v bližini farne cerkve in je od železniške postaje oddaljeno 3/+ ure. Drugo posestvo leži blizu okrajne ceste, je od železniške postaje pol ure oddaljeno in ima 15 oralov travnikov, njiv in sadonosnikov, več oralov gozda, lep vinograd, stanovalsko hišo, hlev, kozolec in zelo veliko, popolnoma dobro ohranjeno opekarno. Cena obeh posestev po dogovoru. — Naslov prodajalca pove upravništvo lista. 502 4 i Sprejme se prodajalka za zalogo moke vešča slovenskega in nemškega jezika, tndi knjigovodstva. Pismene ponudbe, v katerih se naj navede dosedajno službovanje in zahtevek plače, so poslati s spričevali na naslov: 508 —l Peter Majdič, paromlin, Celje« Istotam se sprejme večje število delavcev. SI IS 361 -0 mlatilnice, slamoreznice, vitle, sadne mline, kotle za pičo, navadne in na par, kakor tudi žganjarske kotle prodaja po nizkih cenah veletrgovina 2 ,MERKUR', Peter Majdič, Celje. luBBBSie brzoparilniki za krmo so najboljši! Not izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa ln železne pločevine! Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! 51026-1 Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Zahtevajte cenike! Belniškft dražba Alfa Separator, Conaj XII[3, Razpis Ceres-nagrad Da tu * * *1 *1 ■ 'i* ""**^'iV.*!........•' ~ T .i»n_i~m j~m"_»n»w'u~riyPl ."I_ri ■■ ■ _ LVM Ottoman cigaretni ■-'ipfp Mi pristen edino le s to sSiko 366 12-12 Ne pozabite na razpis Ceres- daril w znesku K 30.000! Natančneji pogoji pri vseh trgovcih. Edino narodno i( H§ ?rVa jnžnoštajersKa Kamnoseka Stavbena ln anietna kam-noseika obrt s strojnim s:: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov it/l. iz različnih kamenov In ::: cementa« ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje asa umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obliajilnili ml«, Jj prižnic, kropiliith in krstnll? ::: kamnov itd. Brušenje, poliranje Id Strnifiinjo kamena g stroji, feSl^teiiiliiiliiiii i industrija družba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov Iz različnih marmornih vrst granitov in sljenitov do raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranili rodbinskih grobišč s: (rakev). ::: dustrijska družba Celje'. 53 12-11 Tlakovanje Cerkva, dvoran ln hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov v Iste za modke in volnuno za ženske obleke iiove inode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. ©©©©2 © hI V kdor si nabavi sukno V in modno blago na- ©n" ©o® ravnost od tvrdke j Milica Tomee, tovarna sukna , Hraneč,. Češko. Vzorci se pošiljajo na zahtevo <;, J v/«fiBLMi^K_________ Nenavadno se puši po Slovenskem samo papir. 244 52-22 i TmoTTn s papirjem ! ' .......... Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih ■ potrebščtn. — Lastna^mloga'§olskife zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. i: th? mnS Na drobno> Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek); Celje, Rotovška ulica št. 2. J H Ji V* V. ti . * Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. ............' 34 50-37 Lastni dom poštne hranijpipe račun ^ regis&%vaii% kreditna in stavbena zadruga z omejeno zayezo v Oa^erju pri. Celjij, od sto. (5%) Pisarna je v Celju, sprejema W hranilne vloge od |otovike ulice št. 12 vsakega, je zadruge ali ne ® ® ® in jjh obrestuj po tff Uraduje se vsak dan Ilfkov Sdd8!-72P.r"e Hrafsiine kniiiice dru9ih denarnih zavodov sprejema kot ^o^v denar, »veda b^ © © © dopoldne. © © o se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. 25 51-39 - ^ " ~ " 1 **** ; Tiskovine v moderni obliki so dandanes, l$ak($ znaqo, ppferel^ v^saljega podjetja, ki hoče uspešno \ djelpvatij kajti tisKovine brez učinka romajo riava$%:'vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sle- t ti tn linnčtpva in rlalniP ^ftcluHnn it tom cmicln »7amnT*n mo vapnnati' dneo^nn nor^oli herai' ki to upošteva in deluje dosledno v tem. smislu, zamere, vsak čas računati na. dosežen uspeh, ker oo prejeraniKU vsili nehote prepričanje, da deluje z vzoriiim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — = Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. - I T — V narodnem TT * 'M . ' V A " " Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od - 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje' ~ - - ~ po 41/8°/o ter pripisuje obrešfi vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga net odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamfif^okraji: Šoštanj, SefvrtiCa, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. > . ... ...:■■!.,. I ' . i..r ...... :i:vti.mr . jfcVJHt. .■■- V- ■ ,. Slovenci, vlagajU , Jg^j^ 204 —26 da se naloži denar fli ii. < illrtl osedaj je dovolila za dijaške ustanove : 30.000 za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarski namene! nad 6.000, K* hranilnico nstar novivšim okrajem izplačalo pa še je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne jice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in )ih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ===== Lastaik in izdaiafeili: Narodu« 'nložba v Celju. ovorni urednik Vekoslav S p i n d 1 e r.~ Tisk Zvezne tiskarne v Celil Priloga »Narodnemu Listu11 št. 43. KdOP hoče dobro poučno čtivo, naj si naroči sledeče zvezke ,Ljud. knjižnice': II. 0 alkoholizmu. Cena 50 v, po pošti 60 v. III.-IV. Higijena na kmetih. Cena 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v. . V. Kolera in kako se je moramo čuvati. Cena 20 v. Naroči se pri: Vekoslav Spindler, urednik, Celje. mmiMiimm< Martin MUl čcVljarjHi msjsti?. Celje, Kitig (V .ovi posojiltiictii hiši) priporoča sVojo zalogo iti delavnico za najrazličnejšo obutalo po zmernih cenah. 39 50-36 SltKar inplesH^r prevzame vsa v svojo stroko spadaj | s joča dela, kakor slikanje sob, cerkev, j črkoslikarstvo na steklo, les itd. — \ Priporoča se za mnogobrojna naročila. jjprejmem takoj več pomočnikov^ j Diktor Beuc, Celje 59 Graška cesta šteu. 8. 49- Diumf-šledilniki ta cd ••St p= E <=> <22-. E? p= C3 P* co P= co IriumS-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. Darujte za Har.sMaJ! „Ka-a-a-j?!" Dečki: ,,Papa je dovoli!. Saj je vendar Jacobijeva antinikotm-svalči&na ovojka. Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi. 243 52-21 Ljudevit Borovnik - puškac —— v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnšek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse pnške so na c. kr. presku- ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! t>i 5231 Ivan Rebek, i stavbeni in umetni ključavničar, 3 vodovodni instalater o se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter 2 O za vsa Konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vod- o C njake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Briicken- O wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže. 5 J: Celje« Vse P° dnevnih cenah. 43 46 35 Celje. & C« ■) coooooooooooo^ooo 000000 00000000000000000000000000000«000009 OBLlHSa Svoji k svojim! Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, j srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, ■ brilanti in drugimi kamni. 46 60-36 Za ženine in nevestice poročr ,fat?prstane .tei;, ženitr i """"" vanjska darila po najnižjih cenah. £ ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. ■ Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom j IHKBKSBai! I9B9BHHSB2HMBBB8MB9IIIIRIIIIIIBBBR8IBEBBIIBI Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška dražba združenih pivovaren Žalec in Laški trg StoJI k svojim! v ''J11 iU1' Svoji k svojim! priporoča svoje izbonio marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo ee v sodčkih in steklenicah. 52-34 Pri gnojenju travnikov, detelj išč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 40°|o kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata; Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75 46-33 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši »Narodni dom" u Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka, llloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4 V2 od sto od dne do dne. čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-36 MIMMMMMMMNSV Prva južnoštajerska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franKo r. z. z 0. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah« 44 50-37 471Ja„3—2„ E 143/1VX44/11, 32. Po zahtevan ju-< dr. Frana Mayer / kotu upravitelja konkurzne mase in »Ljudske hranilnice in posojilnice v (Mjt^ bo dne 23. oktobra in naslednje dni, izvzemši petka in sobote, na licu mesta dražba sledečih zemljišč po sledečem verstvenem: redu: A. Vsako zemlji&de zase t sledečem redu : 1. vi. št. 25 k. o: Topolšica 2:i „ „ 88u„ „ Družmirje ■ 3/. „ „ 208 „ „ „ A 170 n « 1 A • 0 » » n 5. „ „ 179 „ „ „ 6: „ m 200",, „ nr n,i201>i„,„ , „ 8. „ ,. 202 9. „ „ 2031 10- »» n 2Q4.„S(Wy „ 11.' „ „ 18> „ „ SBoiwŠOštenj Raune n n « JI 50 181 12 13. „ „ 14,, „ „ isa 15. „ „ 183 16. „ „ 184 17. „ „ 185 18* ,. „ 186 « n v n »• r n „ n n n n 19. 20. 21. 22. 23. 24. „ 25. „ 26. „ 27. „ 28. „ 29, „ 30. „ 3KI.,. 32. „ 33. „ 34. „ 35. „ 36. „ 37. „ 38.s „ 39. „ 40., 41. 42. „ 43.' „ 44. „ 46ii _ « » n « » -n n n jj n 187 188 » 189 „ „ „ 30\ „ „ Šoštanj- » » n 399 ,. 45 ,. 77 „ 54 ,. 612 ,. 28 „ 613 „ 1 „, 47 „ 58 „ 102 „ 18 „ 20 n .-69 n » „ 155 „ 342 „ 365 n n « jj JJ M M M » >1 n « JI M jj n « jj jj jj Skorno-Šoštanj » Šoštanj „ »,277 „ „ 287 343 400 150 349 M ' )• n 1« M n n n n , n JJ »1 m n M r n 1 H ! n Bi V skupinah* kt tvorijo posamezne skupne gospodarske jednote, i u sicer: 1. Skupjna Ji., obstoječa ia zemljišči vk št. 1, 47 ?in 58 k. o. Skorno-Šoštanj. 2. Skupina B', obstoječa iz zemljišč vi. št. 102 in ,18 k. O;* Sbštanj. 3. Skupina C1, obstoječa " iz zemljišč vi. št. 20 iu 59 k. 0. Šoštanj; 4. Skupina D, obsitoječa. iz zemljišč vi. št.,155, 342, 365, 277, 287, 343, 400, 150, 349 k. o. Šoštanj. 5. Skupina E, obstoječa iz zemljišč vi. š. 50, 181, 182, 183, 184, 185," 186, 187," 188 in 189 k;o. Raune. G. Vsa ta zemljišča naenkrat kot celota. namenjena znmljišča so. cenjena K dražbi shideče: 1. vi. št. 25 k. 0. 2: 3: 4, 5i 6: 7. 8.' 9i 101 11.1 121 13. 14. * * 54' „..„ 88H ,, „ 178 „ * 179 „ „ 200 „ „ 201 ». „ ,202' * jj 203 „ „ 204 11 n » a „ m ■ 47 n " JJ JI JJ JI « » r n jj • ji jj jj j, jj JJ JJ h n Topolšica Šoštanj Drnžmirje 15. ,, 58 , 18 j, 50 16. „ „ 155 17. 18. 342 365 „ 30 20. „, m 217 »1 H 11 < r n n yi »i w >1 n - w Sfcoroo-^oštanj' vodna mo? tukaj Skorno-Šoštanj vodna moč tukaj SKorno-Šoštanj pritikline Ranue Šoštanj . vozna pravica stavbna pravica najemnlnska.pravlaa Šoštanj prltlillne najemnini Šoštanj 2.641 K 66 h 2:898 ,, 85 „ 6:010 „ 59 n„ 4,055 . „ .— ,. 1.907 „ - „ 4.452 „ 80 „ 644 „ — „ 1.428 „ 40 „ 847 „ 95 „ 1.044 „ 80 „ 44',. 2f „ 2.269 „ 48 „ 1.500 H — „ 909 ,. — „ 1.500 „ — ,. 14.562 „ 25 „ 80' „ — „ 28.017 „ 30 „ 77.748 „ 80 „ 400 „ - „ 500 „ — „ 3.000 „ — „ 194 „ 40 „ 20.223 „ — ^ 30 „ - „ i 600 „ — 3.296 „ -4.127 . „, „, n n r 21. vl..št..287 kiO. Šoštanj 131 .K 20 h 22i « n 343 i „ n n * 659; )* 40 >• 23. ji w 400 „ n ii 216 J* — 11 24. JJ jj 399 „ M ii 294 m 99 11 23. j» n 28 „ n 8.805 n — 11 ,26. n * w 102;,, 11 „ polovica 12.580 ii 37 11 | polovica pritikline 228 v — 11 27. n « 18,. 11 Šoštanj 1.337 ji 09 11 28/ n jj 2Q'„ n n 1.967 u 80 11 29. ji j« 45 „ M v* 693 jj 43 11 stvarne pravice 100 „ — H 30 :j ji jj 77 „ 11 Š&šfcfenj 2.482 M 56 H 31." n J« 150 „ 11 n 3/786 JJ 20 11 32. U n 349 „ M n 2.289 JJ 06 11 33. J« 59 ,. v ii 1.873 51 11 Varščina ali vadi j in najmanjši ponndek zna» šata kakor sledi: 1 264 K 17 h . 1.761 K 11 h 2 561 „ 74 „ 3.744 M 90 „ 3 39 „ 33 262 n 16 „ 4 i 405 „ 50 „ 2.703 ii 34 „ 5 190 „ 70 „ 1.271 ii 34 „ 6 445 u 38 „ 2.968 ii 54 „ 7 64 „ 40 „ 429 ii 34 „ 8 142 84 „ 952 ii 27 „ 9 84 „ 80 565 ii 30 „ 10 104 « 48 „ 698 n 54 „ i 11 1.464 n 23 „ 9.761 ii 50 „ 12 79 „ 90 „ 532 n 64 „ 13 131 „ 36 „ 875 n 74 „ 14 1.304 „ 77 ,. 8.698 ii 44 „ 15 144 „ 96 „ 966 ii 40-.,, 16 177 „ 06 „ 1.180 M 40 „ 17 182 „ 50 „ 1.218 11 18 435 n 95 ,, 2.906 11 30 „ 19 26 „ 68 ,, 177 n 84 „ 20 60 „ 72 „ 404 n 80 „ 21 4 u 59 ,, 30 v 56 22, 329 „ 60 „ 2.197 r 34 „. 23 29 n 50 „ 196 n 66 „ 24 • 69 jj 34 „ 462 ii 29 „ 25 248 „ 26 ,. 1.655 ii 04 „ 26 288 u 5 7 „ 1.923 ii 77 „ 27 1 n 32 „ 8 ii 80 „ 28 871 „ 50 „ 5 810 11 29 18 j? JJ 120 i* 11 30 4 u 43 „ 29 )* 52 „ 31 376 u 95 ,, 2.512 ii 99 „ 32 240 90 .. 1.606 ii H 33 1.280 „ 84 8 538 ii 92 i „ 34 133 71 „ 891 ii 401„ 35 196 u 78 „ 1.311 ii 87],, 36 187 u 36 „ 1.241 i* 01 „ 37 7 634 ,. 88 „ 60.899 n 20 ,. 38 19 „ 44 „ 129 n 60 „ 39 2.025 „ 30 ., 13.502 yi 11 s 40 412 ,. 70 ,. 2 571 ii 34 „ 41 13 „ 12 „ 87 M 47 „ 42 65 n o* JJ 440 11 10 „ 43 21 „ 60 „ 144 11 11 44 378 „ 62 ,. 2.524 11 14 „ 45 \ št; 1 ex B 228 „ 91 i„ 1.526 11 04 „ 622 „ 28 „ 4148 11 51 „ ,„1*2 1.414 „ 55 „ 9.430 32 ,. u i JJ C 3 384 n 14 „ 2.560 >9 88 „ „ „ D4 10.940 51 „ 72.757 n 23 „ ,» u i C 5 2.801 JJ 73 n 18.678 ii 20 „ 21.752 K 86 h 145.019 K 01 hi Dražba sknpin zgoraj pod B in C zaznamo-*; vanih bode pri spodaj ozaačeni sodniji izba št; 9 dne .13. novembra 1911 eventualno sledeče dneve. Začetek! dražbe je vsakokrat ob 9. uri predil poldne in se bodo zemljišča zaporedoma dražbah^ Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo ne premičnin (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastru, c> iiilveu« zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznameujeni. soduiji, v izbi št. 5 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbsnega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega .postopanja, tedaj samo z nabitkom spri sodnijij kadar niti ne stanujejo v »okolišu j spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju -staBujočega pooblaščenca za vročbe* C. kr. okt*ajna sodnija vi Šoštanju, odd. n., dne 9. avgusta 1911. N. lfolk pralnica v Šoštanju, Štajersko urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbirališče za Celje in okolico Josip Hočevar, 465 Cene primerno nizke. 4 4 Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. 88= =88 h Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev^, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-38 1 SltaSlE Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 b; prima polbelega 2 K 80 b ; belega 4 K'J beicga. puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, mnežiiobelega;. puljevega fi K 40 h f 8 Ki 1 kg paha sivega ti K; 7 K ; belega, flirega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame. 5 kg. 381 dobi franko. 50-10 Zgotovljene postelje Iz gostouitega rdečega, modrega, belega ali rumenega uaiikinga, pernica, 180 cm dolga. 120 cm. široka, z 2 zglavuikuina. vsak 80 cnudolg, 60 cm širok, napoljen i novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K: napol pub20 K; jitih 24 K; same pernice po 10 K. 12 K. 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolga. 14Q cm široke KF13 —, K 14'70, K 17-80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi. 70 cm širok K 4T>0, K 5 20, K 5"70; podpernica iz mofnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka. K 12 80| K 14'80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovo-[. 1 jeno j e zamenjati, za nengajoče se povrne, denar.. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. Kardinalna točka negovanja zdravja je, prebavo v vseh okolšCinah držati na višini njene naloge in jo po močeh podpirati. Domače sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti. napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! - Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varetvflni znak. ——— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, o. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orln", Praga, Mal&. strani 203, vogel Nerudove ulice. »IV Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2 —, pol steklenice K 1.—. Pb pošti, če se pošlje naprej K l'50. se pošlje mala steklenica, za K 2'80 se pošlje velika steklenica, za K 4"70 dve veliki steklenici, za K 8-— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro- ogrsko monarhije. - Zaloga v tkarnah AvstroOgrske.