Fizioterapija 2017, letnik 25, številka 2  Izvirni članek / Original article 
Fizioterapija 2017, letnik 25, številka 2   1 
Izidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje pri pacientih 
z nepopolno okvaro hrbtenjače – retrospektivna študija 
 
Outcomes of 10-meter walk test and 6-minute walk test in patients with 
incomplete spinal cord injury – retrospective study 
 
Tea Drev
1
,
 Maja Marn Radoš1, Urška Puh2, Janez Špoljar1 
 
 
 
IZVLEČEK 
Uvod: Test hoje na 10 metrov in 6-minutni test hoje sta pri pacientih z nepopolno okvaro hrbtenjače pogosto 
uporabljena za oceno sposobnosti hoje. Namen je bil primerjati izide obeh testov pri teh pacientih ob koncu 
rehabilitacije glede na stopnjo okvare in ugotoviti povezanost z drugimi značilnostmi pacientov. Metode: V študijo 
smo vključili 106 pacientov, ki so v triletnem obdobju končali rehabilitacijo. Podatke smo zbirali iz fizioterapevtske 
dokumentacije in jih analizirali s t-testom za neodvisne vzorce, ANOVA, ANCOVA in Pearsonovim korelacijskim 
koeficientom. Rezultati: Hitrost sproščene hoje in prehojena razdalja pacientov s stopnjo okvare AIS C (0,43 m/s, 
139,7 m) sta bili statistično pomembno nižji (oboje p < 0,001) od pacientov s stopnjo okvare AIS D (0 ,98 m/s, 312,7 
m). Pacienti nad 50 let in po več mesecih od okvare so bili statistično pomembno počasnejši (p ≤ 0,037) in so 
prehodili krajšo razdaljo (p ≤ 0,011). Zaključek: Test hitrosti hoje na 10 metrov in 6-minutni test hoje ločita 
preiskovance s stopnjama okvare AIS C in D. Na izide obeh testov poleg stopnje okvare vplivata še starost in čas od 
okvare.  
 
Ključne besede: parapareza, tetrapareza, AIS C, AIS D, časovno merjeni testi hoje, veljavnost za znane skupine. 
 
ABSTRACT 
Background: 10-meter walk test and 6-minute walk test are the most frequently used tests for assessing walking 
ability in patients with incomplete spinal cord injury. The purpose was to compare the results of both tests in these 
patients at the end of rehabilitation with regard to the degree of impairment and to determine the association with 
other patient characteristics. Methods: 106 patients were included in the study. All ended rehabilitation process in 
three year’s period. Data were collected from physiotherapy documentation and analysed with independent t-test, 
ANOVA, ANCOVA, and Pearson correlation coefficient. Results: Mean walking speed and walking distance of 
patients graded with AIS C (0.43 m/s, 139.7 m) was statistically significantly lower (both p <0.001) than at patients 
with AIS D (0.98 m/s, 312.7 m). Patients over 50 years and months after the injury were statistically significantly 
slower (p ≤ 0.037) and walked shorter distances (p ≤ 0.011). Conclusions: Testing the speed of walking to 10 
meters and a 6-minute walk test separates subjects with a degree of AIS C and D deficiency. The outcomes of both 
tests depend also on the age and time from injury.  
 
Key words: paraparesis, tetraparesis, AIS C, AIS D, timed walk tests, known-groups validity. 
 
 
1 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Ljubljana 
2
 Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Ljubljana 
 
Korespondenca/Correspondence: Tea Drev, dipl. fiziot.; e-pošta: tea.drev@ir-rs.si 
 
Prispelo: 27.7.2017 
Sprejeto: 2.10.2017 
 
 
 
 
Drev in sod.: Izidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje pri pacientih z okvaro hrbtenjače 
 
2  Fizioterapija 2017, letnik 25, številka 2 
UVOD 
Dejavniki, ki vplivajo na značilnosti hoje pri 
pacientih z nepopolno okvaro hrbtenjače, so 
pasivna gibljivost sklepov (1), zmanjšana mišična 
zmogljivost, slabše ravnotežje, zvišan mišični 
tonus (2), stopnja okvare (3), višina okvare (4), 
starost (5, 6), čezmerna telesna teža, trajanje 
rehabilitacije (2), pridružene bolezni, naravni potek 
nevrološkega izboljševanja, psihosocialni dejavniki 
in uporaba pripomočkov med hojo (7). Ključni 
napovedni dejavnik ponovne zmožnosti za hojo je 
zmogljivost desetih ključnih mišic spodnjih udov 
(fleksorji kolka, ekstenzorji kolena, dorzalni in 
plantarni fleksorji zgornjega skočnega sklepa, 
dolgi ekstenzor palca) (8). Z mednarodno 
standardizirano lestvico Ameriškega združenja za 
paciente z okvaro hrbtenjače (angl. American 
spinal injury association impairment scale – AIS) s 
petimi stopnjami od A do E ocenjujemo popolnost 
oziroma nepopolnost okvare (9). S stopnjama C in 
D ocenjujemo nepopolno okvaro. Pacienta 
ocenimo s stopnjo C, kadar je motorična funkcija 
pod ravnjo okvare ohranjena, najmanj polovica 
ključnih mišic pod ravnjo okvare pa ima oceno 
mišične moči manj kot tri. Za stopnjo D mora biti 
ocena mišične moči pod ravnjo okvare v vsaj 
polovici ključnih mišic najmanj tri ali več (9). 
 
Test hoje na 10 metrov in 6-minutni test hoje sta 
pri pacientih z nepopolno okvaro hrbtenjače 
pogosto uporabljena testa za oceno hoje. Oba imata 
dobro veljavnost in zanesljivost pri tej populaciji 
pacientov (10−12). Testa sta klinično uporabna, saj 
je njuna izvedba enostavna in hitra. S testom hoje 
na 10 metrov ugotavljamo hitrost hoje (13), pri 
pacientih z okvaro hrbtenjače navadno hitrost 
sproščene hoje (10, 12). 6-minutni test hoje se je 
sprva uporabljal pri pacientih z okvarami srčno-
žilnega sistema (14), pri pacientih z nepopolno 
okvaro hrbtenjače pa je prehojena razdalja pri tem 
testu bolj odvisna od nevrološkega izpada kot od 
srčno-žilne in pljučne funkcije (11). 
 
Večina pacientov, torej od 80 do 100 %, s stopnjo 
okvare AIS D je zmožna hoje znotraj prvega leta 
po začetku okvare (18). Pacienti stopnje AIS D z 
okvaro hrbtenjače v prsnem delu imajo v 
primerjavi z zdravimi preiskovanci statistično 
pomembno zmanjšano kadenco, hitrost hoje in 
kotno hitrost v kolenskem sklepu, pacienti z 
okvaro hrbtenjače v ledvenem delu pa imajo 
statistično pomembno krajši dvojni korak in nižjo 
kotno hitrost v gležnjih (4). Barbeau in sodelavci 
(15) so poročali, da hitrost hoje vsaj 0,8 m/s 
nakazuje samostojno in funkcionalno hojo. Hitrost 
hoje pri testu na 10 metrov dobro napove hitrost 
hoje pri 6-minutnem testu hoje (16). Kljub temu je 
za celostno oceno sposobnosti hoje priporočljivo 
izvesti oba testa (17). Povprečna hitrost hoje 
pacientov stopnje okvare AIS D v predhodnih 
raziskavah je bila pri pacientih s paraparezo 0,73 
m/s, pri pacientih s tetraparezo pa 0,87 m/s (19) 
oziroma 1,37 m/s pri pacientih, ki so bili vsaj šest 
mesecev po okvari (20). Povprečna prehojena 
razdalja na 6-minutnem testu hoje je bila 382,4 
metra (20).  
 
Namen retrospektivne študije je bil primerjati izide 
testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje 
pri pacientih z nepopolno okvaro hrbtenjače ob 
koncu rehabilitacijske obravnave glede na stopnjo 
okvare AIS ter ugotoviti njihovo povezanost s 
spolom, starostjo, časom od okvare, vzrokom in 
višino okvare. 
 
METODE 
Iz arhiva Univerzitetnega rehabilitacijskega 
inštituta Republike Slovenije - Soča smo pregledali 
medicinsko dokumentacijo pacientov z okvaro 
hrbtenjače, ki so bili prvič sprejeti od začetka leta 
2014 do konca leta 2016. V tem času je bilo 
obravnavanih 367 pacientov z različnimi vzroki za 
okvaro hrbtenjače.  
 
V študijo je bilo vključenih 106 pacientov z 
nepopolno okvaro hrbtenjače (AIS C: n = 44; AIS 
D: n = 62), ki so bili po akutnem dogodku ali 
kroničnem stanju na prvi rehabilitacijski 
obravnavi. Vzrok okvare je bila poškodba (padec s 
stojne višine, padec z višine vsaj dveh metrov, 
prometna nesreča s kolesom, motorjem ali osebnim 
avtomobilom, udarec) ali bolezen (vaskularna 
mielopatija, intramedularni kavernom, 
transverzalni mielitis, spinalna stenoza, intratekalni 
hematom, spinalna subarahnoidalna krvavitev, 
spinalna arteriovenska malformacija, arteriovenska 
duralna spinalna fistula, infarkt hrbtenjače, 
spondilodiscitis, sindrom Von Hippel-Lindau, 
drugo). V študijo niso bili vključeni pacienti, ki so 
imeli pridruženo nevrološko ali ortopedsko 
bolezen in/ali poškodbo, ki bi lahko dodatno 
vplivala na izide testov hoje. Prav tako niso bili 
Drev in sod.: Izidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje pri pacientih z okvaro hrbtenjače 
 
Fizioterapija 2017, letnik 25, številka 2  3 
vključeni pacienti s popolno okvaro hrbtenjače 
(AIS A in B), pacienti na ponovni obravnavi in 
tisti, ki so že imeli predhodno fizioterapevtsko 
obravnavo v drugi ustanovi, ter pacienti na 
ambulantni obravnavi. Raziskavo je odobrila 
komisija za medicinsko etiko Univerzitetnega 
rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - 
Soča (št: 11/2017).  
 
Pacienti s stopnjo okvare AIS C (26 moških, 18 
žensk) so bili povprečno stari 56,9 leta (SO 17,1), 
od tega je bilo 32 pacientov starih več kot 50 let. V 
povprečju so bili 4,3 meseca (SO 1,7) od okvare 
hrbtenjače v vratnem (n = 16), prsnem (n = 19) ali 
ledvenem (n = 9) delu hrbtenice. Vzrok okvare 
hrbtenjače je bila pri 22 pacientih poškodba in pri 
22 pacientih bolezen. Pacienti s stopnjo okvare 
AIS D (31 moških, 31 žensk) so bili povprečno 
stari 61,9 leta (SO 16,4), od tega je bilo 45 
pacientov starih več kot 50 let. V povprečju so bili 
3,2 meseca (SO 1,2) od okvare hrbtenjače v 
vratnem (n = 37), prsnem (n = 21) in ledvenem (n 
= 4) delu hrbtenice. Vzrok okvare hrbtenjače je 
bila pri 25 pacientih poškodba in pri 38 pacientih 
bolezen. Čas od okvare je bil določen kot čas od 
nastanka okvare do konca rehabilitacije. 
 
Podatke o izidih obeh testov hoje smo 
retrospektivno zbirali iz fizioterapevtske 
dokumentacije. Test hoje na 10 metrov je bil 
izveden za sproščeno hojo, po priporočenem 
protokolu z dinamičnim začetkom, na razdalji, 
dolgi 14 metrov (13). Izvedli smo tri ponovitve z 
merjenjem časa. Iz izmerjenega časa treh 
ponovitev smo izračunali povprečni čas, iz tega 
rezultata pa hitrost sproščene hoje v m/s. Za 
sproščeno hojo smo dali navodila: »Hodite kot 
običajno, s svojo sproščeno hitrostjo.« Pacienti so 
hodili brez spremstva, uporabljali so pripomočke, 
ki so jih tudi sicer uporabljali med hojo (13). 6-
minutni test hoje smo izvajali po prilagojenem 
postopku glede na smernice ameriškega združenja 
za pljučne bolezni (angl. American thoracic society 
– ATS) (21). Razdalja v eno smer od stožca do 
stožca je bila dolga 60 metrov. Po šestih minutah 
smo pacienta ustavili in na meter natančno izmerili 
prehojeno razdaljo. Pacientov med izvedbo testov 
nismo spodbujali.  
 
Za zbiranje podatkov in opisno statistiko smo 
uporabili program Office Excel 2013 (Microsoft 
Corp., Redmond, WA, ZDA, 2013). S programom 
IBM SPSS Statistics 23 (IBM Corp., Armonk, 
ZDA, 2015) smo pripravili diagrame »okvirji z 
ročaji« in razsevne diagrame. S t-testom za 
neodvisne vzorce smo ugotavljali razliko med izidi 
testov hoje pri pacientih s stopnjama okvare AIS C 
in D, med spoloma ter glede na vzrok okvare in z 
enosmerno analizo variance za neponovljive 
meritve (ANOVA). Z naknadnim Bonferronijevim 
testom smo ugotavljali razlike med izidi testov 
hoje pri pacientih z različnimi višinami okvare, 
starostjo ter časom od okvare. S Pearsonovim 
korelacijskim koeficientom smo ugotavljali 
povezanost med izidi obeh testov hoje ter njihovo 
povezanost s starostjo preiskovancev in časom od 
okvare. Z analizo kovariance (ANCOVA) sta bila 
izračunana regresijska modela skupne linearne 
povezanosti izidov posameznega testa hoje glede 
na stopnjo okvare AIS z drugimi spremenljivkami 
(spol, starost, čas od okvare, vzrok in višina 
okvare). Meja statistične pomembnosti je bila 
določena s p ≤ 0,05. 
 
REZULTATI 
Hitrost sproščene hoje pacientov s stopnjo okvare 
AIS C (povprečje 0,43 ± 0,32 m/s) je bila 
statistično pomembno nižja (p < 0,001) od 
pacientov s stopnjo okvare AIS D (povprečje 0,98 
± 0,48 m/s). Tudi prehojena razdalja pacientov s 
stopnjo okvare AIS C (povprečje 139,7 ± 107,9 m) 
je bila statistično pomembno nižja (p < 0,001) od 
pacientov s stopnjo okvare AIS D (povprečje 312,7 
± 152,1 m). Med izidi obeh testov hoje za ves 
vzorec pacientov je bila ugotovljena zelo visoka 
pozitivna povezanost (r = 0,945; p < 0,001), kakor 
tudi ločeno pri pacientih s stopnjo okvare AIS C (r 
= 0,94, p < 0,001) in AIS D (r = 0,92, p < 0,001). 
Razporeditev izidov obeh testov hoje glede na 
stopnjo okvare po AIS je prikazana na sliki 1. 
 
Hitrost sproščene hoje celega vzorca 
preiskovancev se med ženskami in moškimi ni 
statistično pomembno razlikovala (moški: 
povprečje 0,72 ± 0,43 m/s; ženske: povprečje 0,79 
± 0,55 m/s). Prav tako ni bilo statistično 
pomembne razlike v prehojeni razdalji med 
ženskami in moškimi celega vzorca (moški: 
povprečje 252,1 ± 179,9 m; ženske: povprečje 
227,8 ± 133,4 m). Tudi analiza glede na vzrok 
okvare pri celem vzorcu preiskovancev ni pokazala 
statistično pomembnih razlik v hitrosti sproščene 
Drev in sod.: Izidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje pri pacientih z okvaro hrbtenjače 
 
4  Fizioterapija 2017, letnik 25, številka 2 
a) b) 
Slika 1: Okvirji z ročaji, v katerih so označene mediane (krepka črta), kvartili, najmanjše in največje 
vrednosti ter osamelci za izide testa hoje na 10 metrov (a) in 6-minutnega testa hoje (b) pri pacientih z 
okvaro hrbtenjače glede na stopnjo okvare po AIS (lestvica Ameriškega združenja za okvaro hrbtenjače 
(angl. American spinal injury association impairment scale)) 
 
Preglednica 1: Povprečne vrednosti in standardni odkloni rezultatov testa hoje na 10 metrov in 6-
minutnega testa hoje glede na spol in vzrok okvare 
AIS 
TEST HOJE NA 10 METROV 
povprečne vrednosti ± SO (m/s) 
6-MINUTNI TEST HOJE 
povprečne vrednosti ± SO (m) 
Spol Vzrok okvare Spol Vzrok okvare 
moški ženske poškodba bolezen moški ženske poškodba bolezen 
C 
0,42 
± 0,28 
0,45 
± 0,37 
0,41 
± 0,31 
0,45 
± 0,33 
139,8 
± 108,2 
139,6 
± 110,6 
135,5 
± 117,4 
144,0 
± 100,2 
D 1,09 
± 0,54 
0,87 
± 0.38 
1,07 
± 0,50 
0,89 
± 0,45 
346,2 
± 174.8 
279,0 
± 118,9 
349,6 
± 150,0 
286,4 
± 148,5 
AIS – lestvica Ameriškega združenja za okvaro hrbtenjače (angl. American spinal injury association impairment 
scale), SO – standardni odklon  
 
Preglednica 2: Povprečne vrednosti in standardni odkloni testa hoje na 10 metrov (m/s) 
AIS 
Starost (leta) Čas od okvare (meseci) Višina okvare 
<30 30–50 >50 2 3 4 5 >5 C T L 
C 0,39 
± 0,27 
0,69 
± 0,41 
0,37  
± 0,27 
0,59  
± 0,31 
0,67  
± 0,36 
0,27  
± 0,23 
0,35  
± 0,26 
0,27  
± 0,16 
0,45  
± 0,32 
0,39  
± 0,26 
0,48  
± 0,42 
D 1,66  
± 0 
1,17  
± 0,52 
0,90  
± 0,43 
1,11  
± 0,48 
0,99  
± 0,46 
0,83  
± 0,50 
1,16  
± 0,21 
0,40  
± 0,10 
1,05  
± 0,52 
0,88  
± 0,39 
0,85  
± 0,45 
AIS – lestvica Ameriškega združenja za okvaro hrbtenjače (angl. American spinal injury association impairment 
scale), C/T/L – okvara hrbtenjače v višini vratnih/prsnih/ledvenih vretenc 
 
Preglednica 3: Povprečne vrednosti in standardni odkloni 6-minutnega testa hoje (m) 
AIS 
Starost (leta) Čas od okvare (meseci) Višina okvare 
<30 30–50 >50 2 3 4 5 >5 C T L 
C 123,7  
± 83,8 
235,8  
± 151,7 
117,7  
± 85,7 
210,8  
± 123,3 
213,5  
± 132,8 
82,6  
± 54 
110  
± 83,5 
90,1  
± 50,6 
147,8  
± 125,1 
122,1  
± 77,2 
162,5  
± 135,5 
D 333,5  
± 111,0 
399,1  
± 177,6 
282,9  
± 135,2 
365,2  
± 158,7 
299,8  
± 147,9 
261,7  
± 152,6 
371,8  
± 47,3 
150  
± 32,7 
327,7  
± 161,0 
297,3  
± 140,3 
253,7  
± 137,0 
AIS – lestvica Ameriškega združenja za okvaro hrbtenjače (angl. American spinal injury association impairment 
scale), C/T/L – okvara hrbtenjače v višini vratnih/prsnih/ledvenih vretenc 
Drev in sod.: Izidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje pri pacientih z okvaro hrbtenjače 
 
Fizioterapija 2017, letnik 25, številka 2  5 
hoje (poškodba: povprečje 0,78 ± 0,55 m/s; 
bolezen: povprečje 0,73 ± 0,46 m/s) in prehojeni 
razdalji celega vzorca (poškodba: povprečje 249,6 
± 174,2 m; bolezen: povprečje 234,2 ± 149,0 m/s). 
Izide testov hoje pri pacientih po lestvicah AIS C 
in D, razčlenjene glede na spol in vzrok okvare, 
prikazuje preglednica 1. Med spoloma in po 
vzroku okvare tudi ločeno glede na stopnjo okvare 
nismo ugotovili nobene statistično pomembne 
razlike. 
 
Med izidi obeh testov hoje in starostjo vseh 
pacientov sta bili ugotovljeni nizki negativni 
povezanosti (test hoje na 10 metrov: r = –0,24; p = 
0,013; 6-minutni test hoje: r = –0,19; p = 0,050). V 
preglednicah 2 in 3 so prikazani izidi obeh testov 
hoje pri pacientih po lestvici AIS, glede na starost, 
čas od okvare in višino okvare. Za izide obeh 
testov hoje celega vzorca preiskovancev in ločeno 
po stopnji okvare ANOVA ni pokazala nobenih 
statistično pomembnih razlik glede na višino 
okvare. V starostni skupini nad 50 let so bili 
pacienti statistično pomembno počasnejši (p = 
0,017) in so prehodili statistično pomembno krajšo  
 
  
  
Slika 2: Izidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje pri pacientih z okvaro hrbtenjače glede na 
razvrstitev po lestvici AIS (lestvica Ameriškega združenja za okvaro hrbtenjače (angl. American spinal 
injury association impairment scale)) 
AIS 
C 
D 
C 
D 
AIS 
C 
D 
C 
D 
AIS 
C 
D 
C 
D 
AIS 
C 
D 
C 
D 
Drev in sod.: Izidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje pri pacientih z okvaro hrbtenjače 
 
6  Fizioterapija 2017, letnik 25, številka 2 
 
 a) 
 
 b) 
Slika 3: Izidi testa hoje na 10 metrov (a) in 6-minutnega testa hoje (b) glede na višino okvare hrbtenjače v 
vratnem (C), prsnem (T) in ledvenem (L) delu pri pacientih s stopnjo okvare hrbtenjače AIS C in D 
(lestvica Ameriškega združenja za okvaro hrbtenjače (angl. American spinal injury association 
impairment scale)) 
 
razdaljo (p = 0,004) od pacientov, starih od 30 do 
50 let. Statistično pomembno so bili počasnejši 
pacienti štiri (p = 0,037) in več kot pet (p = 0,000) 
mesecev od okvare od pacientov, ki so bili dva 
meseca od okvare. Prav tako so bili statistično 
pomembno počasnejši pacienti več kot pet 
mesecev od okvare (p = 0,002) od pacientov, ki so 
bili tri mesece od okvare. Pacienti štiri in več kot 
pet mesecev od okvare so tudi prehodili statistično 
pomembno krajšo razdaljo (p = 0,011; p = 0,000) 
od pacientov, ki so bili dva meseca od okvare. Prav 
tako so pacienti po več kot petih mesecih od 
okvare prehodili statistično pomembno krajšo 
razdaljo (p = 0,006) od pacientov, ki so bili tri 
mesece od okvare.  
 
Pri pacientih s stopnjo okvare AIS C je bila 
ugotovljena zmerna negativna povezanost hitrosti 
sproščene hoje s časom od okvare (r = –0,41, p = 
0,005), s starostjo pa korelacija ni bila statistično 
pomembna. Pacienti v skupini AIS C, stari več kot 
50 let, so bili statistično pomembno počasnejši (p = 
0,047) in so prehodili statistično krajšo razdaljo (p 
= 0,024) od pacientov, ki so bili stari od 30 do 50 
let. Pacienti, ki so bili štiri in več kot pet mesecev 
od okvare, so bili statistično pomembno počasnejši 
(p = 0,031; p = 0,015) ter so prehodili statistično 
pomembno krajšo razdaljo (p = 0,043; p = 0,034) 
od pacientov, ki so bili tri mesece od okvare. Pri 
pacientih s stopnjo okvare AIS D je bila 
povezanost hitrosti hoje s časom od okvare nizka 
negativna (r = –0,27, p = 0,033), s starostjo pa 
zmerna negativna (r = –0,49, p < 0,001). V 
starostni skupini nad 50 let so pacienti v tej skupini 
prehodili statistično pomembno krajšo razdaljo (p 
= 0,029) od pacientov, starih med 30 in 50 let. Čas 
od okvare v skupini AIS D ni statistično 
pomembno vplival na hitrost hoje ter na prehojeno 
razdaljo. Med starostjo in časom od okvare 
pacientov s stopnjo okvare AIS C ni bilo statistično 
C2C3 C4 C5 C6 C7 T1T3T4 T5 T7 T8T9 T10 T11 T12 L1 L2L3
0
0,5
1
1,5
2
2,5
C1 C2 C3 C4 C5 C6 C7 T1T2T3 T4 T5T6 T8 T9T10 T12 TL1L3 L5Hi
tr
os
t s
pr
oš
če
e 
ho
je
  
(m
/s
) 
AIS D AIS C Linearna (AIS D) Linearna (AIS C)
C2C3 C4 C5 C6 C7 T1T3T4 T5 T7 T8T9 T10 T11 T12 L1 L2L3
0
100
200
300
400
500
600
700
C1 C2 C3 C4 C5 C6 C7 T1T2T3 T4 T5T6 T8 T9T10 T12 TL1L3 L5
P
re
h
o
je
n
a
 r
a
zd
a
lj
a
 v
  
6
 m
in
 
(m
) 
AIS D AIS C Linearna (AIS D) Linearna (AIS C)
Drev in sod.: Izidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje pri pacientih z okvaro hrbtenjače 
 
Fizioterapija 2017, letnik 25, številka 2  7 
pomembne korelacije, pri pacientih s stopnjo 
okvare ASI D pa je bila povezanost zmerna 
pozitivna (r = 0,44, p < 0,001). Regresijski model 
za izide testa hoje na 10 metrov glede na stopnjo 
okvare AIS je pokazal pomembno skupno linearno 
povezanost z drugimi spremenljivkami (R
2
 = 0,48; 
p < 0,001). Pri tem sta bila potrjena statistično 
pomembna vpliva starosti (p < 0,001) in časa od 
okvare (p = 0,001), ki sta prikazana na slikah 2a in 
b. Vplivi spola, vzroka ter višine okvare (slika 3a) 
niso bili statistično pomembni. 
 
Pri pacientih s stopnjo okvare AIS C je bila 
ugotovljena zmerna negativna povezanost 
prehojene razdalje v šestih minutah s časom od 
okvare (r = –0,43, p = 0,004), s starostjo pa 
korelacija ni bila statistično pomembna. Pri 
pacientih s stopnjo okvare AIS D je bila 
povezanost prehojene razdalje s časom od okvare 
nizka negativna (r = –0,27, p = 0,034), s starostjo 
pa zmerna negativna (r = –0,39, p = 0,002). Tudi 
regresijski model za izide 6-minutnega testa hoje 
glede na stopnjo okvare AIS je pokazal pomembno 
skupno linearno povezanost z drugimi 
spremenljivkami (R
2
 = 0,45; p < 0,001) in pri tem 
sta bila potrjena statistično pomembna vpliva 
starosti (p = 0,006) ter časa od okvare (p < 0,001), 
ki sta prikazana na slikah 2c in 2d. Vplivi spola, 
vzroka ter višine okvare (slika 3b) prav tako kot pri 
testu hoje na 10 metrov niso bili statistično 
pomembni. 
 
RAZPRAVA 
Stopnja in višina okvare hrbtenjače vplivata na 
stopnjo funkcijske neodvisnosti. Končni cilj 
rehabilitacije je doseči najvišjo raven 
samostojnosti, želja večine pacientov pa je 
ponovno hoditi (22). V našem primeru višina 
okvare pri pacientih s stopnjo AIS C ni vplivala na 
hitrost sproščene hoje, saj se rezultati v povprečju 
niso bistveno razlikovali. Največja prehojena 
razdalja je bila pri pacientih z okvaro hrbtenjače v 
ledvenem delu. Povprečna rezultata testov pri 
pacientih s stopnjo AIS D sta bila največja pri 
okvarah hrbtenjače v vratnem delu. Rezultati se 
tako ujemajo z razmerjem v vzorcu, saj je bilo 
število pacientov z okvaro hrbtenjače v ledvenem 
delu nižje v primerjavi z višjimi okvarami (AIS C 
20,45 %, AIS D 6,55 %). Tudi Marinho in 
sodelavci (23) so poročali o primerljivih 
sposobnostih hoje med pacienti ne glede na vzrok 
okvare hrbtenjače, Olmos in sodelavci (20) pa so 
ugotovili, da je povrnitev sposobnosti hoje pri 
pacientih z okvaro hrbtenjače odvisna predvsem od 
vzroka in višine okvare. Analiza rezultatov naše 
študije je pokazala, da vzrok okvare nima vpliva na 
izide testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa 
hoje. Kaže, da na hitrost sproščene hoje in 
prehojeno razdaljo vpliva predvsem stopnja okvare 
hrbtenjače. Multivariantna regresija je pokazala, da 
imata poleg stopnje okvare posreden vpliv tudi 
starost in čas od okvare. Van Hedel in sodelavci 
(24) so poročali, da sta bila med preučevanimi testi 
le 6-minutni test hoje in test hoje na 10 metrov 
dovolj občutljiva za odkrivanje izboljšav 
sposobnosti hoje. Naša analiza je pokazala, da je 
med izidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega 
testa hoje statistično pomembna povezanost pri 
pacientih z obema stopnjama okvare. Prav tako 
smo ugotovili, da se izidi obeh testov statistično 
pomembno razlikujejo med pacienti s stopnjama 
okvare AIS C in D. Tako smo za oba testa potrdili 
veljavnost za znane skupine.  
 
Pri pacientih spol na izide testov hoje ni vplival, 
saj je bila razlika v povprečju sproščene hoje 
zanemarljiva (AIS C 0,03 m/s, AIS D 0,218 m/s). 
Prehojena razdalja je bila pri pacientih s stopnjo 
okvare AIS C v povprečju enaka tako pri moških 
kot ženskah, razlika pri pacientih z AIS D pa je 
bila minimalna (67 m). Razliki med spoloma nista 
bili statistično pomembni. Izidov obeh testov hoje 
pacientov s stopnjo okvare AIS C v predhodnih 
raziskavah nismo zasledili. 
 
Starost pacientov nakazuje na pogostejše okvare 
pri starejših osebah, saj je pri obeh skupinah delež 
pacientov, starih več kot 50 let, več kot 70 % (AIS 
C 72,7 %, AIS D 72,5 %). Okvara hrbtenjače 
vratnega dela glede na višino okvare prevladuje pri 
pacientih uvrščenih v AIS D, in sicer kar 59,6 %, 
delež pri pacientih z AIS C pa je 36,3 %. Izidi 
testov hoje pri pacientih s stopnjo AIS C se glede 
na starost niso bistveno razlikovali. Statistična 
analiza je pokazala na zanemarljiv vpliv starosti na 
hitrost sproščene hoje in prehojeno razdaljo, pri 
pacientih s stopnjo AIS D pa ima starost večji 
vpliv na ti dve spremenljivki hoje kot čas od 
okvare. Povprečna hitrost sproščene hoje in 
prehojena razdalja sta bili največji pri pacientih, 
starih od 30 do 50 let, pri pacientih, mlajših od 30 
let in starejših kot 50 let, pa je bila približno enaka. 
Drev in sod.: Izidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje pri pacientih z okvaro hrbtenjače 
 
8  Fizioterapija 2017, letnik 25, številka 2 
Na rezultate vpliva nereprezentativen vzorec, saj 
so bili v tej skupini le štirje pacienti mlajši od 30 
let. V predhodnih raziskavah (19, 20, 24) razlik 
med spoloma in vpliva starosti niso navedli. 
 
Resnost okvare hrbtenjače otežuje zgodnji sprejem 
pacientov v rehabilitacijsko obravnavo, saj so 
pacienti, uvrščeni v AIS C, po dveh mesecih ali 
manj od okvare končali rehabilitacijo v le 11,3 %. 
Pacientov, uvrščenih v AIS D, je bilo v tem času 
odpuščenih trikrat več (33,8 %). Podatek o koncu 
rehabilitacije pacientov po preteklih treh mesecih 
od okvare je bil med skupinama primerljiv (AIS C 
27,2 %, AIS D 30,6 %), velik razpon se je pojavil 
pri odpustu pacientov po petih mesecih ali več od 
okvare (AIS C 25 %, AIS D 4,8 %). Pearsonov 
korelacijski koeficient med izidi obeh testov hoje 
in časom od okvare je pri pacientih s stopnjo AIS 
C pokazal zmerno, pri pacientih s stopnjo okvare 
AIS D pa nizko negativno povezanost. Povprečna 
hitrost sproščene hoje in povprečna prehojena 
razdalja pacientov uvrščenih v AIS C je bila glede 
na čas od okvare pri pacientih, ki so bili do tri 
mesece po okvari, večja kot pri preostalih 
pacientih. Hitrost sproščene hoje se je pri pacientih 
z daljšim časom od okvare (testiranje ob koncu 
rehabilitacije) zmanjševala, iz česar lahko 
sklepamo, da daljši čas rehabilitacije nakazuje na 
težjo okvaro in posledično nižjo hitrost hoje. 
Povprečna hitrost sproščene hoje in povprečna 
prehojena razdalja je bila pri pacientih, uvrščenih v 
AIS D, glede na čas od okvare največja pri 
pacientih, ki so bili pet mesecev po okvari, ter je 
strmo padala pri pacientih, ki so bili več kot pet 
mesecev po okvari.  
 
Izboljšanje mišične zmogljivosti mesec dni po 
začetku okvare je napovedni dejavnik tega, da bo 
pacient po enem letu zmožen hoje v zunanjem 
okolju (5, 6). Nevrološko izboljšanje večinoma 
opažamo znotraj dveh mesecev po začetku okvare, 
opazno upočasnjeno se izboljšanje dogaja od 
tretjega do šestega meseca in se nadaljuje do enega 
leta od okvare, redko pri nekaterih pacientih še po 
enem letu (25). Po navedbah (24) naj bi test hoje 
na 10 metrov in 6-minutni test hoje pokazala 
izboljšave v sposobnostih hoje med tretjim in 
šestim mesecem po okvari. Med šestim in 
dvanajstim mesecem po okvari se rezultati testiranj 
s testoma ne spremenijo. Hitrost hoje pacientov s 
stopnjo okvare AIS D v naši raziskavi je 
primerljiva z ugotovitvami drugih raziskovalcev 
(19, 20). Prehojena razdalja na 6-minutnem testu 
hoje je bila pri našem vzorcu preiskovancev krajša 
kot v predhodni raziskavi (20), v kateri so 
preiskovanci prehodili v povprečju 382,39 metra 
(SO 120,99). Krajša prehojena razdalja bi lahko 
bila tudi posledica nekoliko spremenjenega 
protokola 6-minutnega testa hoje, pri katerem 
preiskovancev nismo spodbujali, kot navajajo 
smernice ATS (21).  
 
Povprečna hitrost sproščene hoje zdravega človeka 
je približno 1,31 m/s (26). V predhodnih 
raziskavah so jo pacienti dosegli pri šestih mesecih 
po okvari, in sicer je bila pri testu hitrosti na 10 
metrov v raziskavi, ki so jo opravili Van Hedel in 
sodelavci (24) 1,25 m/s (pri 6-minutnem testu hoje: 
1,39 m/s), v raziskavi, ki so jo opravili Olmos in 
sodelavci (20), pa 1,37 m/s (SO 0,39). Pacienti 
dosežejo povprečno hitrost zdravega človeka. Van 
Hedel in sodelavci (24) so predvidevali, da je 
dodatno izboljšanje hitrosti hoje po šestem mesecu 
malo verjetno (24). V naši študiji so se hitrosti hoje 
zdravega človeka približali pacienti s stopnjo 
okvare AIS D v starostni skupini do 30 let in od 30 
do 50 let ter tisti, ki so bili testirani pet mesecev po 
okvari hrbtenjače. To potrjujejo tudi izsledki 
predhodnih raziskav (5, 6), ki kažejo, da pacienti z 
nepopolno okvaro hrbtenjače, mlajši od 50 let, v 
primerjavi s pacienti, starejšimi od 50 let, 
pogosteje dosežejo funkcionalno hojo. Barbeau in 
sodelavci (15) so poročali, da hitrost hoje vsaj 0,8 
m/s kaže na samostojno in funkcionalno hojo. V 
naši študiji so glede na povprečja hitrosti sproščene 
hoje to hitrost dosegli pacienti s stopnjo okvare 
AIS D v vseh starostnih skupinah, ne glede na 
višino okvare, razen tistih, ki so rehabilitacijo 
končali po več kot petih mesecih po okvari (0,4 
m/s). Pacienti s stopnjo okvare AIS C te hitrosti 
niso dosegli v nobeni izmed skupin, kar kaže na 
manj funkcionalno hojo pacientov z višjo stopnjo 
okvare hrbtenjače.  
 
Razlike v hitrosti sproščene hoje so bile glede na 
vzrok okvare zanemarljive med pacienti s stopnjo 
okvare AIS C, prav tako so bile razlike v prehojeni 
razdalji minimalne in statistično nepomembne. V 
skupini s stopnjo okvare AIS D so bili pacienti po 
poškodbi v povprečju hitrejši od pacientov, pri 
katerih je bila vzrok za okvaro bolezen.  
 
Drev in sod.: Izidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje pri pacientih z okvaro hrbtenjače 
 
Fizioterapija 2017, letnik 25, številka 2  9 
ZAKLJUČEK 
Na podlagi hitrosti hoje na 10 metrov in prehojene 
razdalje v šestih minutah lahko ločimo 
preiskovance s stopnjama okvare AIS C in D, kar 
potrjuje veljavnost obeh testov za znane skupine. 
Hitrost hoje in dolžina prehojene razdalje sta 
pričakovano večji pri pacientih s stopnjo okvare 
AIS D v primerjavi z AIS C. Poleg statistično 
pomembne linearne povezanosti izidov obeh testov 
hoje s stopnjo okvare je bil potrjen tudi statistično 
pomemben vpliv starosti in časa od okvare. Pri 
stopnji AIS D starost bolj vpliva na hitrost 
sproščene hoje in prehojeno razdaljo kot čas od 
okvare, pri stopnji AIS C pa na ti dve 
spremenljivki hoje bolj vpliva čas od okvare. Izidi 
obeh testov hoje so bili ne glede na stopnjo okvare 
statistično pomembno boljši pri pacientih, starih od 
30 do 50 let, in pri tistih pacientih, ki so 
rehabilitacijo končali tri (AIS C) ali pet mesecev 
(AIS D) po okvari hrbtenjače.  
 
LITERATURA 
1. Manella C, Backus D (2011). Gait characteristics, 
range of motion and spasticity changes in response 
to massage in a person with incomplete spinal cord 
injury: case report. Int Ther Massage Bodywork 4 
(1): 28–39. 
2. Scivoletto G, Romanelli A, Mariotti A et al. (2008). 
Clinical factors that affect walking level and 
performance in chronic spinal cord injury. Spine 33 
(3): 259–64. 
3. Harvey L (2008). Management of spinal cord 
injuries. Edinburgh: Elsevier, 107–48. 
4. Krawetz P, Nance P (1996). Gait analysis of spinal 
cord injured subjects: effects of injury level and 
spasticity. Arch Phys Med Rehabil 77 (7): 635–8. 
5. Waters RL, Adkins RH, Yakura JS et al. (1994a). 
Motor and sensory recovery following incomplete 
tetraplegia. Arch Phys Med Rehabil 75 (3): 306–11. 
6. Waters RL, Adkins RH, Yakura JS et al. (1994b). 
Motor and sensory recovery following incomplete 
paraplegia. Arch Phys Med Rehabil 75 (1): 67–72. 
7. Špoljar J (2017). Zanesljivost, veljavnost in učinek 
stropa slovenskega prevoda funkcijske ocene hoje 
za paciente z okvaro hrbtenjače. Magistrsko delo. 
Ljubljana: Zdravstvena fakulteta. 
8. Harkema SJ, Behrman AL, Barbeau H (2011). 
Locomotor training: principles and practice. New 
York: Oxford University Press, 6–8, 109. 
9. Kirshblum SC, Burns SP, Biering-Sorensen F et al. 
(2011). International standards for neurological 
classification of spinal cord injury. J Spinal Cord 
Med 34 (6): 535–46. 
10. van Hedel HJ, Wirz M, Dietz V (2005). Assessing 
walking ability in subjects with spinal cord injury: 
validity and reliability of 3 walking tests. Arch 
Phys Med Rehabil 86 (2): 190–6. 
11. van Hedel HJ, Wirz M, Dietz V (2008). 
Standardized assessment of walking capacity after 
spinal cord injury: the European network approach. 
Neurol Res 30 (1): 61–73. 
12. Scivoletto G, Tamburella F, Laurenza L, Foti C, 
Ditunno JF, Molinari M (2011). Validity and 
reliability of the 10-m walk test and the 6-min walk 
test in spinal cord injury patients. Spinal Cord 49 
(6): 736–40. 
13. Puh U (2014). Test hoje na 10 metrov. Fizioterapija 
22 (1): 45–54. 
14. Guyatt GH, Sullivan MJ, Thompson PJ (1985). The 
6-minute walk: a new measure of exercise capacity 
in patients with chronic heart failure. Can Med 
Assoc J 132 (8): 919–23. 
15. Barbeau H, Elashoff R, Deforge D, Ditunno J, 
Saulino M, Dobkin BH (2007). Comparison of 
speeds used for the 15.2-meter and 6-minute walks 
over the year after an incomplete spinal cord injury: 
the SCILT Trial. Neurorehabil Neural Repair 21 
(4): 302–6. 
16. van Hedel HJ, Dietz V, Curt A (2007). Assessment 
of walking speed and distance in subjects with an 
incomplete spinal cord injury. Neurorehabil Neural 
Repair 21 (4): 295–301. 
17. Forrest GF, Hutchinson K, Lorenz DJ et al. (2014). 
Are the 10 meter and 6 minute walk tests redundant 
in patients with spinal cord injury? PloS One 9 (5).  
18. Scivoletto G, Di Donna V (2009). Prediction of 
walking recovery after spinal cord injury. Brain Res 
Bull 78 (1): 43–51. 
19. Lemay JF, Nadeau S (2010). Standing balance 
assessment in ASIA D paraplegic and tetraplegic 
participants: concurrent validity of the Berg balance 
scale. Spinal Cord 48 (3): 245–50. 
20. Olmos LE, Freixes O, Gatti MA, Cozzo DA, 
Fernandez SA, Vila CJ, Agrati PE, Rubel IF (2008). 
Comparison of gait performance on different 
environmental settings for patients with chronic 
spinal cord injury. Spinal Cord 46 (5): 331–4. 
21. American thoracic society (2002). ATS statement: 
guidelines for the six-minute walk test. Am J Respir 
Crit Care Med 166 (1): 111–7. 
22. Obreza P, Marn Radoš M (2014). Ocenjevanje hoje 
pri pacientih z okvaro hrbtenjače. Fizioterapija 22 
(2): 16–21. 
23. Marinho AR, Flett HM, Craven C, Ottensmeyer 
CA, Parsons D, Verrier MC (2012). Walking-
related outcomes for individuals with traumatic and 
non-traumatic spinal cord injury inform physical 
therapy practice. J Spinal Cord Med 35 (5): 371–81. 
Drev in sod.: Izidi testa hoje na 10 metrov in 6-minutnega testa hoje pri pacientih z okvaro hrbtenjače 
 
10  Fizioterapija 2017, letnik 25, številka 2 
24. van Hedel HJ, Wirz M, Curt A (2006). Improving 
walking assessment in subjects with an incomplete 
spinal cord injury: responsiveness. Spinal Cord 44 
(6): 352–6. 
25. Wolfe DL, Hsieh JTS, Mehta S (2012). 
Rehabilitation practices and associated outcomes 
following spinal cord injury. In: Eng JJ, Teasell 
RW, Miller WC et al, eds. Spinal cord injury 
rehabilitation evidence. 
http://www.scireproject.com/book/export/html/20  
<22. 11. 2016>. 
26. Bohannon RW (1997). Comfortable and maximum 
walking speed of adults aged 20–79 years: 
reference values and determinants. Age Ageing 26: 
15–9.