Podlistek Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Stajerskem. Gabrlel Majcen. fDalje.] Po smr,ti Otokarjevi pa je Stajersko vzel novo izvoljeni nemški kralj Rudoll, ,prvi Habsburžan, aazaj in jo 1282 z Avstrijo vred v vlado izročil svojima sinovoma. Od tega leta smo nepretrgano pod žezlom Habsburškim, do preid 100 leti bili sicer del nemškega cesarstva, a pod posebno, od NemCije vedno bolj neodvisno vlado. 'Zadnja leta te dobe nahajamo kot namestnika vojvode deželnega glavarja. Tudi v cerfcveni upravi imamo izpremembe; v 12. stoletju so se zacele omejene župnije s stalnimi župniki; 1218 se je ustanovila sekovska Škofija, pod katero je spadala tudi Jarenina, 1228 lavantska. /V naši dobi so se vršile tudi križarske vojske, M so trajale od 1096 do 1270, torej skoro 200 let, in življenje popolnoma izpremenile. V teh voj« skah je pomrlo mnogo plemstva in svobodnikov sploh, zalo so-seposestva pogosto združevala in s tem ve8ala> Pomirlo pa je tudi mnogo sužnjev, Ker so z gpspodo bili morali iti v vojsko, invsled tega je zmanjkovalo delavcev. Zato se je zdaj suženj jel WoIJe upoštevati, in Jelo se je bolje ravnati ž njim. Dovoljevalo se- mu je kaj imeti, n. pp.: denar, živlno, obleko i. dr,, vendar le premakljivo blago, in ta imetek množiti. Tako je, sužnju bil ustvarjen pogoj, da se ,je mogel začeti malo gibati. Poleg tega pa so mnogi svobodni, ki se jim je vsled dedovanja nabralo toliko zemljišč, da jih sami niso miogli dati obdelati, bili prisiljeni kose oddati. Odjemali pa so jih sužnji: dobivaJi so je na odpoved in proti<zavezi, da zato nekaj določenega ,,dajajoB (6inž) in na gospodarjevo posestvo hodijo ,,delatM ^tlaka). Pogosto so se posestva tudi dajala v najem z dedno pravico. Sžasoma so se mala zemljišča najemnikom in tudi sužnjem v gospodarjevi službi celo jela prtodajati; kot posestniki so4aki bili tudi svobodni, zato pa "so posestva plačevali drago in morali poleg kupnine vsako ieto staremu gospodarju še nekaj dati,' da se je neftcfclanja odvisnost označevala. To so bifi n^ali kmetje. Kdor. tevdolžnosti ni držal, je posestvo zopet izgubil in zapadel v sužTenjstvo. Bili so torej: prvotni posestniki ali gospodarji, mali kmeitje, najemniki in sužnji na gospodarjevih posestvih. Najertinikom sta bila činž • in tlaka strogo določena; činž se je dajal v denarju in pridelkih, tlaka se je delala navaidno po tri dni na teden, na Spodnjem - Stajerskem malone vse dni tedna. Zato je najemnlštvo bilo zelo hudo; /prosti kmet j)ostati pa je bilo zelo težko; gospoda je rekala: ,,Kmete, ki hrepene po svobodi, se more. le ziostro šiboin palico brzdati." Seveda so se poleg takih gospodarjev nahajali tudi dobrosrčni. ' Pa.tndi plemstvo se je vated križarskih vojsk povzdigniio; trpljenje za sveto stvar ga je oblažilo, spoznavanje novih dežel izobrazilo, ker jih je mnogo pomrlo, se je v rokah ostalih pomnožil imetek, rnnogC si je v vojski pridobil tudi slavo. Kerjtenjih ugled rastel, so ninogi cfd deželnega vladarja dobili pravico, da smejo na svojih gradovih o manjšii prestopkih soditi saini (^nižje sodstvo); rekurirati 86 je moglo na deželno sodstvo, ki je tudi sodilo to ve8jih prestopkih. SSe le v tej. dobi pridemo do prvih zgodovinskih poročil o Jarenini. V zacetku 12. stoletja -je pri Maribora živel bogat grof imienom Rudolf Witenswald, kivje poleg drugih velikih posestev imel tudi obsežno zemljišče okoli današnje jareninske cerkve; tudi cerkev sv. Marije je stala na tem posestvu in sicer prav na mestu sedanje župnijske cerkve, in je tuidi biila njegova. Ta grof se je zoper svojega Škola, to je solnograškega naKjSkola, hudo pregrežil in zato bil iz katoliške cerkve izobčen. Rad bi pa bil zopet v cerkev sprejet. , Da se mu je to dovolilo, je okoli 1135 nadškofu podarfll zemljišče okoli jarehinske cerkve, ki je segalo od izvira Polifikega potoka pa .'{Jol do Pesnice, s cerk\Tijo vred. Listina sicer pravi ,,od izvira Jareninskega potoka": toda cpotok, ki se 4anes imenuje Jaren5osHi, kot tak niroa izvira, ampak nastane iz Poflfik^ga in Vajgensiklega. Witenswaldovo posestvo se je torej začenjalo ali pri izviru Poličkega ali pr,i' izvim Vajgenskega potoka. Mogoče pa je le prvo, ker bo atfmontci na Poličkem vrhu imell zemljiŠča in ni listine, ki bi poročala, da bi jih bili kupili ali dobili, d»5im o posestvih na Vajgnu imamo take zapiske. Gornji konec Witenswaldorega posestva imamo tor«j iskati pri izviru Poličkega potoka; o spodn|em ni dvoma: kako širokot je bilo, pa v listini ni povedano; bržkone j6 segaJo cxl enegabrdnegja Bleimena do drugega. Potemtakem jb darilo Witenswal<iovo bilo oela dolina današnjega Poličkega ln Jareninskega potoka dol do Pesriice z obe- ma nizdoljaraa. Gornja poprečna meja je prav zaniHflva; ne bom se namreč motil, če mislim, da je ižrez dolino šla pod takozvano Minerlovo puščo nad Zjnrzlenikom, Jksjer je še danes označena po dveh hrastih na travniku; vzhodno od njih se je držala jarka, po kojem priteče Polički potok i|z hribov, zapadno pa se dvigala na negloboko, a na:rf»vno preseko v brdnem slemenu; sicer pa je mejo tudi zato prav lahko spoznati, ker se i^avno tukaj (312 n\) dolinica ob Poličkem potoku prevali v dolinico, ki drži proti Sv. Ilju. Nadškof pa prejetega ziemljišfea ni obdržal za se, ampak ga takoj v '>zveličanje svoje duše z vsemi ppavioami, ki so bile, na njem, daroval kratko prej ustanovljenemu samostanu admontskemu. Tako govori zgodovinsko poročilo. 1139 se ime Jarenina (v Slav. gor.) nahaja zfijpisano prvokrat> in je posestvo, o kojem govorimo, prvo, ka so ga admontci jdobili v tem kraju. Cita s© sioer, da bi Admont bil že pri ustanovitvi .(1074) dobil neko posestvo, v Jarenini v Slov. gor.; ali \o je pomota, ki je nas^ala po zaraenjavi te Jareninef' z nJaring"<' v Zavzalu in se pojasni, ako se razne listine pr(iriierjaio. Kaj pa vemo o Jareninskem dvoru? Gotovo je 2e pod grofom Witenswaldom na zemljišču stalo kako poslopje, s kojega se je ono upravljalo. Gotovo je pa tudi, da to jii b& sedanji dvor, ki je iz novejše dobe; mimo tega je prvotni dvor bajo stal ne~ koliko nižje od[ sedanjega; tako se namreč govori, zapisamega pa ni nie-. Admontoi so v svrho oskrbovanja posestva na ivoru ustanovili taloozvano proštijo in, kakor prayi|o stari zapisM, od nekdaj pred vsem gojili vinsko Irto. Mdft 1139 in 1160 je nadško! Hstanovil jare- ninsko župnijo, ki jo je bil sestavil iz pokrajin, tvorečih danes sledeče župmje: Sv. Ano na Krem- bergi, Sv.., Lenart, Sv. Trojico, Sv. Jurij v Slov. gor., . Sv. Jakob, Jarenino, Siv. Ilj, Spodiijo Kuni- gundo in menda tudi Svičino & Sv. Jurijem ob P., ki je pa, če je apadala k Jarenini, črez kratko bila qd te ddločena; vrhu tega ja še del Sv. Marjete spadal k Jarenini. Bržcas z ustanovitvijo jarenlnske župnije je tudi njo uadškof podelil admontceni in sicer tako, da je župniic v gospodarskih stvareh bil odvisen od admontskega opata, v duhovnih pa od nadškofa. Iz zadnje pripombe morajno sklepati, da so iareninski duhovniki bili posvetni. Gospodarske razmere si imamo misliti tako-le: župljani so dunovni oblasti imeli dajati. desetino; dve tretjinki te desetine sta bili uadškofovi, enfa tretjinjka župnikova., v tem slučaju admontskega samostana, ki je župaiku, da mu zagotovi dohodke, dal nekoliko zemljišča, in, da mu jih zboljša, menda prepuščal nekaj desetine. Crez nekoliko let in sicer kmaJu po 1187; pa je župnija admontQe«n prišla iz rok; zakaj, se ne (dia trditi, ker je listina nejasna. To je bila za admontce občutna izguba. Zato so nadškofa prosili, naj jim župnijo zopet podeli, in on je to res 1202 storil.in sicer potrdeč jim stare pravice in s pristavkom, da so župniki, in sicer posvetni duhovniki, ne le v gospodarskih, ampaki tudi v duhovnih stvareh odgovorni admontskemu opatu. Otlltistihmal admont^i župnije niso več i»gubili. Razmorje gospodarsko in duhovno pa se Jei tekom dolgih ltet nekol^Jko izpremenilo.. RazloCevati nam }e jareninsko posestvo, ki so ga admontci iirieli kot lastnino4 in pa župnijo, ki kot taka ni bila njihova lastninas \*endar njim dajala lepe dohodke. V, 12. in 13. stoletju je na Stajerskem slovela neta plemenita ro(dibina . „ Jaring":, o kaljeri se pa doslej iz listin ne ve, d^. bi bila v zvezi/ izj naSo Jai^enino; ventiar ni izkljlučeno, da je bila posestnioa Jarenine pred WitenswaH^om. Pripovedka namreS govori o nekem groiu Jarjngu, ki jev Jarenifti imel grad in cerkev. <Dalje prihodnjifi.) Smešnice: A: ,,Ali Vas smem povabiti v nedeIjo na obed?" B: ,,Hm, no', pravaaprav sem že napol obiljubil drugam! Kaj bo pri Vas na mlzi?" Prazen trud: .hilci (godna za možitev Je z bratom naredila izlet v gpre): ,,Karol, glej, kako čudovito lepo, kako romantično! Tukaj bi za vsetej obsedela!" — Karol: MZdi se mi, da boš doma tucfi obsedela. Radi tega bi pač ne bilo treba toliko tmda v planine!" Bridka pritožba: ,,Veste, soseda, z mojim možem ni več za shajati. Vedjio1 tuorai imeti predBadnjo besedo." d Iz šole. Katebet: ^kaj ne vidimo duSe? — Ker je pod kožo. d Zadnja cena. Kupec: Torej koliko stanft obleka? — >24d: Prepričati vas hočern, da vam postrežem dobro. Jaz" nisem ederi tistih, ki zahtevajo 60, 50 ali 40 kron, refiem vam, obleka stane 30 kroa, in to je zadnja cena! — Kupeo: Jaz tudi ne refiem, da dam 10, 16 ali 20 kron, dam vam 8 kron in a© vinarja več! — 2id: Dajte denar, kupfiija je skk»jena!,- LUt... .... .: