GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVI. KAMNIK, 10. NOVEMBRA 1986 Krajani so proti razlastitvam Lahko bi zapisali: na zboru kraj ar no v nič norega! Namreč, krajani Norega trga so na zbor, ki je bil r četrtek, šestega no-rembra v rečernih urah, očitno prišli že rnaprej odločeni, da ne bodo popustili pri srojih sta-liščih. Nobeno pojasnjevanje s strani predstavnice Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ni pomagalo. Le-ta se je trudila, da bi odgovorila na vsa vsebinska vprašanja v zvezi z zakonskimi opredelitvami odloka oziroma prenehanju lastninske pravice na področju zazidalnih otokov B-3 Novi trg in B-8 Perovo. Ponovno jim je tudi pojasnjevala, kaj pomeni kompleksno urejanje infrastrukturnih objektov na tem območju, ki je opredeljeno tako v družbenem kot v srednjeročnem prostorskem planu. Od tega, kaj pomeni sama razlastitev - dosedanji lastniki imajo še vnaprej edini pravico uporabe in tudi prednostno pravico gradnje na razlaščenih zemljiščih, kmetom bo poleg nadomestnega zemljišča dana tudi pravična odškodnina in povrnitev stroškov, ki naj bi jih imeli z eventuelnim daljšim prevozom k nadomestnemu zemljišču, do tega, da kompleksno urejanje infrastrukturnih objektov in organizirana družbena gradnja zakonsko opredeljuje te postopke. Krajani pa so bili vseskozi NAČELNO proti. Niso pojasnili niti s katerimi konkretnimi opredelitvami v odloku se ne strinjajo - oziroma s katerimi nepravilnostmi, ki jih je po njihovem kar nekaj, niti kaj naj bi bilo po njihovem v nasprotju z zakonom. Množično so zatrjevali, »da svoje zemlje ne bodo dajali drugim v privatno last« (čeprav tu ne gre za odvzem ampak za pravično odškodnino!), da občina lahko zemljo pridobi z odkupnimi pogodbami, da pa so NAČELNO tudi ZA razlastitev, toda samo tistih zemljišč, kjer bodo bloki in ostali objekti splošnega družbenega pomena (predvsem jim gre seveda za izgradjo infrastrukturnih objektov -elektrika, vodovod, kanalizacija, telefon, cestna razsvetljava, plinovod...), NIKAKOR pa ne bodo dovolili razlasatitve tistih zemljišč, ki so namenjena za gradnjo individualnih hiš, pa čeprav gre za zadružno gradnjo. Čeprav so krajani že sprejeli zazidalni načrt (ki je bil več kot pol leta v javni Obravnavi in kjer so se pripombe krajanov popolnoma upoštevale), po njihovih besedah na četrtkovem zboru krajanov, tega ne bi Dežurstva trgovin Dežurne trgovine so ob sobotah odprte od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. To soboto, 15. novembra, bodo dežurne Emona, Smarca, Moste in Stranje, v nedeljo, 16. novembra Emona. Naslednja soboto, 22. novembra, bodo dežurale Metka, Duplica in Komenda, v nedeljo, 23. novembra, pa Metka. sprejeli, če bi vedeli, da je za njegovo izvedbo potrebna tudi razlastitev. Dejali so, da so jih »občinski« tokrat razočarali, predvsem zato, ker jih niso pravočasno informirali o razlastitvi (tudi na zadnji zbor krajanov vabljenih predstavnikov občine, ki bi zagovarjali zakonske opredelitve o (za krajane) spornih zadevah, ni bilo). Po besedah članov predsedstva krajevne skupnosti so se na ravni socialistične zveze glede te problematike kar nekajkrat sestali in občinska konferenca si je dovolj prizadevala, da bi za sporna vprašanja našli neko skupno pot. Kljub temu pa so krajani Novega trga še s peticijo oziroma nekakšno obliko kolektivne pritožbe prikazali nestrinjanje v zvezi z razlastitvijo. Po besedah predsednika skupščine krajevne skupnosti Novi trg je to dejanje v bistvu nekakšna nezaupnica samoupravno izvoljenemu predsedstvu krajevne skupnosti, ki je tam zato, da se tudi sporne stvari rešujejo po samoupravni poti. Kaj torej krajani predlagajo? Neko kompromisno rešitev, če ne bo šlo druga- če, tudi spremembo zazidalnega načrta, ki naj bi bil po njihovih razlagah izdelan z drugačnim pristopom do celotne zadeve, da se pri tem upošteva želje tukaj živečih krajanov, ne pa interese zadruge, ki bi na ta način prišla od poceni zemlje. Pri razmišljanju o spremembi zazidalnega načrta pa se postavi tudi vprašanje dolgotrajnega postopka, saj ta stvar zahteva tako spremembo dolgoročnega družbenega plana kot tudi srednjeročnega prostorskega plana. Povsod po svetu je v organizirani mestni gradnji zemlja družbena lastnina! In če so NAČELNO za razlastitev tistih zemljišč, kjer bi zemljišča infrastrukturno opremljali in kjer bi gradili bloke, ali ne delajo potem krivice tistim sokrajanom, ki so lastniki te zemlje? Dvojnost meril pa je v naši samoupravni družbi ena glavnih preprek za resnično demokratično urejanje našega, vašega in družbenega življenja! ROMANA GRČAR Osnutek resolucije V tej številki Kamniškega občana objavljamo osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana naše občine r prihodnjem letu, torej osnutek dokumenta, s katerim bomo opredelili možni razroj, gospodarjenje in delitev ustvarjenega v letu 1987. Osnutek resolucije seveda objavljamo predvsem zato, da bi se v razpravo o njej vključilo čim več naših delovnih h]udi in občanov, še preden bodo o osnutku resolucije razpravljali delegati v naši skupščini, ki se bodo sestali 25. in 26. novembra. Dan prej, torej 24. novembra, pa bodo dokument obravnavali tudi na redni seji občinske konference SZDL, je sklenilo predsedstvo OK SZDL na svoji seji S. novembra in tudi določilo, da bo obravnava osnutka resolucije osrednja tema konference. Vabimo vse občane, da se 28. novembra 1986 ob 19. uri udeležilo osrednje občinske proslave ob 29. novembru -Dnevu republike. Proslava bo v veliki dvorani kina Dom Kamnik. V kulturnem programu se bo - ob svoji petnajstletnici -predstavil simfonični orkester Domžate-Kamnik. Občinska konferenca SZDL Kamnik ZABELEŽKA o sestanku s predstavniki občine Kamnik in predstavniki Krajevne skupnosti Novi trg iz Kamnika, ki je bil dne 13/ 10.1986 s pričetkom ob 13. uri v prostorih tega republiškega komiteja Sestanek je bil dogovorjen med predsednikom skupščine občine Kamnik in namestnikom predsednika republiškega komiteja tov. Prem-zlom. Namen sestanka je bil, da se pojasni pravna ureditev po zakonu o stavbnih zemljiščih, ob katerih pogojih in postopkih se sprejme odlok o prenehanju lastninske pravice. Na tem sestanku so bili navzoči: 1. Ipavic Anton, predsednik skupščine občine Kamnik 2. Gedrih Janko, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kamnik 3. Rejc Albert, predsednik komiteja za prostor občine Kamnik 4. Zilhofer Borivoj, predsednik sveta KS Novi trg 5. Tomšič France, član sveta KS Novi trg 6. Skarja Nande, član sveta KS Novi trg 7. Jože Gregorič, republiški javni pravobranilec 8. Niko Vladimirov, pomočnik predsednika RKVOUP 9. Mohar Alojz, svetovalec predsednika RKVOUP. Sestanek je zaradi zadržanosti namestnika predsednika, tov. Premzla, začel in vodil Mohar Alojz. Po uvodnih navedbah predstavnikov občine Kamnik, sta v ureditvenem območju mesta Kamnik opredeljeni dve stanovanjski soseski, in sicer ena z oznako S3 in druga z oznako S8. Območja teh dveh sosesk določa srednjeročni družbeni plan občine v prostorskih sestavinah in je tudi predvideno, da se začnejo ti dve soseski urejati in v njih graditi v tem srednje- . ročnem obdobju. Za sosesko z oznako S3 je že sprejet zazidalni načrt, za sosesko z oznako S8 pa so izdelane nekatere strokovne osnove in zanjo še ni sprejet prostorski izvedbeni načrt. Na eni izmed prejšnjih sej je občinska skupščina obravnavala pripravljena odloka o prenehanju lastninske pravice, vendar je za eno od sosesk sprejela tak odlok, medtem ko je bil za drugo tak odlok umaknjen, ker ga po razpravi ni sprejel zbor krajevnih skupnosti. Predstavniki krajevne skupnosti Novi trg so izražali pomisleke o podanosti pogojev za sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice, sočasno pa so menili, da v predhodnih javnih razpravah v krajevni skupnosti občani niso bili dovolj seznanjeni s posledicami, ki jih prinaša tak odlok, zlasti ne, kako in na kakšen način se bodo obravnavala premoženjska razmerja in v okviru njih odškodnina. V razpravi je bilo pojasnjeno naslednje: 1. Pogoji za izdajo odloka o prenehanju lat-ninske pravice. Pomembne so prostorske sestavine srednjeročnih planskih aktov. V družbenem planu občine morajo biti posebej določena območja stavbnih zemljišč, na katerih se bodo gradila, širila ali prenavljala naselja. Površina in meja teh območij morajo biti natančno določene. Če je ta pogoj izpolnjen, lahko občinska skupščina sprejme odlok o prenehanju lastninske pravice, pri tem pa ni potrebno, da je za tako določeno območje sprejet kateri izmed prostorskih izvedbenih načrtov. Občinska skupščina naj bi tak način pridobivanja stavbnega zemljišča tudi uveljavila, saj je le tako mogoče izvajati planske odločitve na najbolj ustrezen način. Očitek, da občina ubira neu- strezno politiko z izdajanjem odlokov o prenehanju lastninske pravice, ne more biti sprejemljiv, sprejemljiv pa tudi ne more biti predlog predstavnikov krajevne skupnosti, naj bi občina s takim odlokom zajela ožje območje. Pri izdajanju odloka o prenehanju lastninske pravice so občinske skupščine vezane na opredelitve v srednjeročnih planskih aktih in bi bilo ožje območje zajeti le, če bi prišlo do sprememb v teh aktih. 2. Postopek sprejemanja odloka o prenehanju lastninske pravice določa občinski statut, očitno v tem primeru s potrebno javno obravnavo, ki je bila nesporno tudi dejansko izvedena. Pojasnila v javni razpravi zadolženih upravnih organov se morajo najmanj nanašati na bistvena vprašanja. Širše pojasnjevanje pa je odvisno od postavljenih vprašanj in interesov, ki naj bi se razčistili. Neobhodna vsebina odloka o prenehanju lastninske pravice je predpisana z zakonom. Zato je potrebno pojasniti predstavnikom krajevne skupnosti na njihov očitek, češ da v odloku niso bila zajeta vsa zemljišča, in sicer to, da se v odlok ne zajemajo tista zemljišča, ki so že družbena lastnina. 3. Pravne posledice odloka o prenehanju lastninske pravice. Pojasnjeno je bilo, da z dnem uveljavitve odloka postanejo zemljišča družbena lastnina, na njih pa še vedno obdrže, kolikor gre za nezazidana zemljišča, pravico posesti prejšnji lastniki vse dotlej, dokler se jim zemljišče ne vzame iz posesti z odločbo upravnega organa. Kadar pa je zemljišče zazidano, se z odlokom ne posega v lastnino samega objekta, objektu pa pripada funkcionalno zemljišče, na katerem imajo prejšnji lastniki pravico trajne uporabe, dokler stavba stoji. Če je treba stavbo porušiti ali drugače vanjo poseči, se mora uvesti razlastitveni postopek. Nadalje gre prejšnjim lastnikom, ob pogojih zakona, pravica prednostne uporabe za graditev, seveda pa je ta pravica vezana na določeno petletno obdobje. V tem čašu mora prednostni upravičenec najmanj začeti z gradnjo dovoljenega objekta. V zvezi s tem pojasnilom ni mogoče sprejeti tudi pomisleka predstavnikov krajevne skupnosti, da se skuša dati prednost zadružni gradnji in tudi s tem oškodovati pravice in interese občanov v krajevni skupnosti. 4. Odškodnina Odškodnina za odvzeto zemljišče se določi tedaj, ko se zemljišče vzame iz posesti in sicer po merilih, ki jih določa zakon o razlastitvi. Odškodnina je lahko izplačana v denarju, za občane kmete pa tudi v nadomestnem zemljišču, pri čemer se v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih lahko določi takoimenovana »subjektivna odškodnina«. Glede na to je treba ugotoviti, da je treba prejšnje lastnike pravično odškodovati, kakor to določa ustava. Kako se določi korist, ki bi jo imel prejšnji lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča, določa zakon o razlastitvi in v tem pogledu daje okvirno pooblastilo občinski skupščini, da to uredi z odlokom. Občinske skupščina mimo teh pooblastil ne more urejati tega vprašanja drugače. Zato je mnenje predstavnikov krajevne skupnosti, naj bi občinska skupščina z ozirom na stopnjo inflacije najmanj dvakrat letno določala tako korist, nesprejemljiva, dokler se ne spremeni zakon o razlastitvi. Sicer pa je bilo poudarjeno, da se odškodnina določa v trenutku, ko se odvzame zemljišče iz posesti prejšnjemu lastniku, sam odvzem posesti pa ne bo enkraten za vse, temveč očitno postopen, kakor bodo kazale potrebe, izhajajoče iz izvajanja zazidalnega načrta in na njem temelječega programa urejanja stavbnih zemljišč. Ljubljana, dne 15/10-1986 ZABELEŽKO SESTAVIL Alojz Mohar r ...... - ■ . imm-đsđi Na izredni skupni seji predsedstva občinske konference SZDL in koordinacijskega odbora uporabnikov in izvajalcev občinske zdravstrene skupnosti so razpravljala enotno ugotovili, da se je proces zapiranja v občinske meje razširil tudi na zdravstvo. V Kamniku sc ne strinjajo z vsemi predlaganimi spremembami določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi medobčin- ske zdravstvene skupnosti. Ugotavljajo namreč, da je solidarnost ljubljanskih občin z izven-ljubljanskimi še vedno potrebna in ekonomsko utemeljena. V nasprotnem primeru pa je, po ugotovitvah občinske zdravstvene skupnosti, potrebna uvedba do-micilnega načina zbiranja sredstev za zdravstvo. Ker se veliko naših občanov vozi na delo v Ljubljano, se tako tudi sredstva, ki se zbirajo za zdravstvo, prelivajo v ljubljanske občine (princip plačevanja po sedežu delovne organizacije). In kaj torej pomeni tolikokrat poudarjena solidarnost pri delovanju medobčinske zdravstvene skupnosti: za Kamnik to pomeni združevanje sredstev za novi zdravstveni dom. V bistvu gre za načelo nekakšne korekcije - na ta način dobimo nazaj tisti denar, ki se z odhodom ljudi na delo v Ljubljano odliva v ljubljanske občine. Ljubljana pa si sedaj želi, da bi solidarnosti in svobodno menjavo dela v zdravstvu reševali sami. S tem se seveda ne strinja nobena od trinajstih priljubljanskih občin, ki tako odklanjajo odnos v smislu partnerstva. Občinska in mestna zdravstvena skupnost se morajo torej do-goviriti in opredeliti elemente za solidarnost in vzajemnost v zdravstveni regiji, kar je tudi predmet dogovora o temeljih medobčinskega sodelovanja. Glede svobodne menjave dela v zdravstvu pa so bili razpravljal-ci enotnega mnenja, da je obvezno treba uskladiti osnovna merila za zdravstvene storitve in osnove normativov in standardov, saj je končni cilj vsem jasen -enotna cena zdravstvenih storitev. R. GRČAR Lončarskemu podjetju se obetajo boljši časi Še spomladi so na raznih občinskih sejah razmišljali, kako majhni komendski kolektiv nima nobene možnosti za razvoj. Osebni dohodki delavcev v Lončarskem podjetja so bili na repu kamniškega povprečja, zato so delavci odhajali. Po letu 1972 so začeli proizvodni rezultati vidno upadati, saj ni nihče vlagal v posodobitev tehnologije. Delavci tako danes delajo na strojih, ki so v povprečju stari 12 let, v predvojnih stavbah (te med se-boj niso povezane, tako da prihaja do zamudnega in odvečnega prenašanja izdelkov iz ene v drugo fazo obdelave), izdelke so namesto v sušilnicah sušili kar v pečeh. Tudi delovna disciplina je bila iz leta v leto slabša, delavci pa zaradi slabe organizacije dela in nizkih osebnih dohodkov niti niso bili stimulirani za boljše delo. Tudi izobrazbena struktura je bila zelo nizka, visoko izobrazbo je imel en delavec, dva srednjo, ostali pa so bili priučeni. Vendar je tudi teh primanjkovalo. Tako je bilo včasih. Kako pa je danes? S prihodom Darje Souček, nove direktorice, so delavci že ob polletju ustvarili za 233 odstotkov več dohodka kot v istem lanskem obdobju. Vzroki boljšega poslovanja niso, po besedah Darje Souček. sicer diplomantke fakultete za agronomijo, nobena večja vlaganja, le večja racionali- zacija dela, manjši izmet in nekaj preprostih rešitev pri boljši organizaciji dela. Dva zagnana mlada človeka (25 in 27 let), bi človek rekel! Darji namreč kot zunanji sodelavec pomaga tudi mož Rok. Mladostna zagnanost, nekaj logičnih rešitev glede organizacije dela, ustvarjalna žilica in pa seveda kopica dragocenih izkušenj, ki sta si jih Darja in Rok Souček nabrala kot smostojna kulturna delavca z oblikovanjem oziroma izdelovanjem okrasne in uporabne keramike. »Pri tako majhni delovni organizaciji (trenutno 15 zaposlenih) je nujno potrebno dobro organizirano timsko delo. Takoj po prihodu sem se vključila v proizvodnjo, sodelovati sem morala tako pri nakupu materiala, kot pri prodaji končnih izdelkov. Tako sem zelo hitro ugotovila številne pomanjkljivosti, pa tudi možnosti za njihovo odpravo. Prej je bila tu, preprosto rečeno, velika zmešnjava, predvsem pa velika neusklajenost med proizvodnjo in skladiščenjem. Začeti je bilo treba torej z enostavnimi tehničnimi rešitvami. Marsikje je bilo, denimo, treba narediti le več prostora za nemoteno delo, najti ustrezen prostor za skladiščenje, z uporabo vozičkov uvesti odvečno prekladanje. S tem smo delavcem prihranili nekaj delovnih medfaz in omogočili večji delovni učinek. Z boljšo delovno disciplino in seveda dobro organizacijo delovnih postopkov smo zmanjšali izmeček, ki je prej znašal tudi do polovico celotne proizvodnje,« nam je povedala direktorica Lončarskega podjetja Darja Souček. Seveda so v objekte in opremo vložili precej denarja. Doslej so z aluminijastimi zamenjali že četrtino lesenih polic za sušenje izdelkov, ki omogočajo enakomernejše sušenje gline. Tudi kakovost izdelkov so z glaziranjem zelo izboljšali. Nekaj časa pa glazirane in neglazirane izdelke tudi že embalirajo v kartonske škatle, s čimer skrajšujejo čas natovarjanja. Obnavljajo tudi nekatere dokaj slabo vzdrževane objekte, v katerih nameravajo med drugim narediti laboratorij za manjše raziskave, uvedli pa bodo tudi novo proizvodnjo, v katerih bosta dve električni peči z zmogljivostjo 10 kubičnih metrov tedensko. Do konca srednjeročnega ob- dobja nameravajo peči na drva in premog nadomestiti s štirimi na plin ali nafto, kjer bi se poleg prihranka pri energiji zmanjšalo tudi onesnaževanje okolice. Zaradi visoke kakovosti pa se njihovi izdelki po besedah direktorice že sedaj izredno dobro prodajajo, kljub temu da dosegajo višje cene kot konkurenčni proizvajalci. Naročil je torej vedno preveč. Da bi vsaj približno lahko zadovoljili povpraševanje po njihovih izdelkih, bi morali povečati proizvodnjo, kar pa vsekakor pomeni tudi zaposlitev novih delavcev. Teh pa zaenkrat ni moč dobiti, zato so se v Lončarskem podjetju odločili, da razpišejo nekaj štipendij, da bi se za ta poklic odločilo več mladih. Sicer pa delavci v tem podjetju sedaj več in bolje delajo tudi zaradi velikega poudarka, ki ga daje novo vodstvo nagrajevanju po delovnem učinku. Poleg sodelovanja z Inštitutom Boris Kidrič in ZRMK iz Ljubljane ter keramično industrijo iz Liboj, Lončarsko podjetje Komenda sedaj sodeluje tudi s kamniškim Svitom, z denarjem pa je že in bo še pomagala tudi kamniška raziskovalna skupnost. ROMANA GRČAR Praznik cvetja in barv Krajani Volčjega potoka se radi ponašamo z lepotami svoje vasi, še posebej smo ponosni na botanični vrt Arboretum. Park oživi spomladi in sprejema goste in občudovalce skozi vse poletje, v pozno jesen. Spomladi je ves rumen in dišeč od narcis, poleti se lišpa z lokvanji, jeseni je prevzeten od omamne lepote vrtnic in okrasnega grmičevja. Taka lepota kot jo premore omenjeni botanični vrt, zahteva ogromno napora in dela delavcev, ki ga urejujejo. Delo te ljudi dviguje in plemeniti, tako da se aktivno odzivajo življenju in ga skušajo narediti lepšega, boljšega. Ena od marljivih delavcev DO Arboretum je tudi Marica Dolenc, predsednica sindikata DO in poslovodja nove trgovine. V njeni glavi se je porodila želja predstaviti park, cvetje in okrasno grmičevje širši javnosti v obliki tridnevnega praznika cvetja in barv. Pri organizaciji in izvedbi praznika so ji priskočili na pomoč mladi iz Volčjega potoka in delavci Arboretuma. Brez začet-niških organizacijskih težav in pomanjkljivosti ni šlo, praznik pa je vendarle uspel. V petek, 17. oktobra, ob 17. uri se je pričel praznik s pestrim kulturnim programom, ki je vseboval pevske in reci-tatorske točke ter sodobno ritmiko. Slavnostni govorniki so bili: tovarišica Marica Dolenc, organizator prireditve; tovariš Miha Ogorevc, direktor DO Arboretum in tovariš France Slana, akademski slikar, ki je v prostorih prodajnega centra razstavljal slike z motivi cvetja. Gostje so se lahko naužili kulturne hrane (pesmi, recitacije, ples, razstava akademskega slikarja Franceta Slane). Vse tri dni pa je bila v prodajnem prostoru Arboretuma povečana prodaja rastlin (tako količinska kot kakovostna) z 10% popu stom. Obiskovalci so se lahko okrepčali z golažem in vinsko kapljico. Devetnajstega oktobra je bilo pred trgovino zanimivo predavanje in demonstracija Slavka Zgonca na temo: Kako razkužujemo zemljo. Marica Dolenc pa je prikazala pravilno obrezovanje vrtnic in sajenje čebulic. Vrtnarsko-dru-žabne igre, ki so bile na programu v nedeljo popoldne, so zaradi slabega vremena odpadle. Zaploskajmo tovarišici Marici Dolenc in vsem, ki so ji pomagali, da je praznik tako lepo uspel in si zaželimo še več podobnih prireditev. VANJA KLADNIK Vsa gospodinjstva imajo zdaj zdravo pitno vodo Tunjice, izrazito kmetijska krajevna skupnost, se raztezajo severo-zahodno od Kamniku. Mejijo na KS Kamniška Bistrica, Kamnik, Podgorje, Komenda, z delom ozemlju pa na kranjsko občino. Reliefno so gričevnate, ravninskega ozemlja je relativno malo. Z vrha je lep pogled na bližnje obronke kamniških planin, Senturške gore in Krvavca. Tunjice merijo 9 km2, tu prebiva 560 ljudi ali skoraj sto manj kot leta 1939. V Tunjicab, Tu-njiški mlaki, Lanišah in Košišah (del), ki tvorijo to KS, živijo krajani v 140 gospodinjstvih, nekaj hiš pa je v gradnji. Skoraj vsa gospodinjstva imajo napeljano zdravo pitno vodo, prednevi - 25. 10. 1986, pa so na vodovod priključili še zadnje hiše - 9 gospodinjstev na zaselku Vinski vrh. Za krajevno skupnost je bila to nova pridobitev, ki so jo slovesno proslavili skoraj vsi krajani. Z delom v tej krajevni skupnosti smo se morali podrobno seznaniti, če smo hoteli razumeti njihovo vztrajnost, doslednost in vsestransko pripravljenost krajanov in odgovornih organov, ki ne glede na težave, ki jih spremljajo, smelo načrtujejo naslednje srednjeročno obdobje. V pogovoru, ki so se ga udeležili: Valentin Zabavnik, predsednik skupščine KS, Ivan No-grašek, predsednik sveta KS, Janez Pregled, predsednik gasilskega društva in dolgoletni predsednik sveta KS ter Janez Rems, tajnik krajevne organizacije SZDL in predsednik komiteja za SLO, je tekla beseda sproščeno, objektivo in realno. Že po površnem pogledu je mogoče zaključiti, da tukaj živijo ljudje, ki vedo, kaj hočejo. Krajani so pripravljeni storiti mnogo več, kot le svojo dolžnost, zato lahko brez hvale pokažejo na bogastvo opravljenih nalog. Kaj so napravili? V zadnjih desetih letih so zgradili vrsto objektov, opravili več pomembnih del, tako da je danes KS Tunjice dobro organizirana'skupnost, krajani in vodstvo KS in DPO predstavljajo homogeno in nerazdružno celoto. Za KS Tunjice ima poseben pomen osrednja cestna povezava 's Kamnikom, zlasti pa je k temu prispevala pomemben delež rekonstrukcija in končna ureditev tunjiškega klanca. Dolga leta je trajala razprava in zbiranje sredstev, začelo se je še v stari Jugoslaviji. Za nekatere je bila ta cesta takrat celo volilna matematika. Dogradili so vrsto cestnih propustov med vasmi, tako da se je sedaj možno do vseh vasi pripeljati z avtomobilom. Posebno skrb so posvečali napeljavi vodovoda, ki so ga gradili postopoma. Vodstvo krajevne skupnosti se je zavedalo pomembnosti rešitve tega vprašanja. Ugotovili so, da od zdrave pitne vode zavisi tudi uspešno reševanje mnogih drugih zadev. Konec oktobra so na vodovod priključili še zadnjih devet hiš na Vinskem vrhu in s tem dokončali gradnjo, ki je trajala dolgo vr- Predseđoik svela KS Tunjice IVAN NOGARŠEK je ob otvoritvi nanizat nekaj podatkov o gradnji vodovoda v naselje Vinski vrh v KS Tujke. sto let. Prepričani so, da se jim bo taka usmeritev v prihodnje dobro obrestovala. Tunjice so oddaljene od Kamnika le nekaj kilometrov. Krajani so vedno bolj čutili potrebo po sodobni povezavi tudi z zunanjim svetom. Zavihali so rokave in se odločili za zbiranje sredstev in dokumentacije za postavitev telefonskega omrežja. Vztrajni kot so, so krajani konec 1983. leta dobili telefonsko povezavo. Postavili so 25 drogov in napeljavo v dolžini 7 km, dobili pa so kar 47 priključkov. Reševali so tudi druge komunalne in ostale, za krajane pomembne zadeve. Popravili in razširili so poopališče, redno vzdrževali ceste, ki povezujejo vasi med seboj, zlasti pa so skrbeli za vsestranski razvoj KS. Danes so razvita KS z vsemi družbenimi mehanizmi in zelo dobro samoupravo. Večjih gospodarskih objektov na tem področju ni. V povojnem obdobju so v celoti elektrificirali naselja, saj do vojne v tem predelu sploh niso imeli električne napeljave. Krajani so zaposleni v gospodarskih organizacijah Kamnika in bližnje okolice. Zaposlitev je našlo okrog 150 prebivalcev. Čistih kmetov je deset in skoraj toliko tudi usmerjenih kmetij. Pridelujejo koruzo, krompir, veliko sadja, zelo pomembna pa je živinoreja. Imajo lastno zbiralnico mleka. Mesečno ga zbero do 17000 litrov. Razvijati se je začel tudi kmečki turizem, le boljše organizacijske povezave še manjka. Tudi tehnična opremljenost KS je dobra. Krajani imajo več kot 70 traktorjev in "9 konj, osebnih avtomobilov pa je skoraj 130. Zaposleni v gospodarskih in drugih organizacijah v prostem času obdelujejo svoja manjša posestva in si s tem kar precej izboljšujejo kupno moč. Kako pa druge dejavnosti? V KS je le deloma razvita obrt. Imajo dva obrtnika lesne stroke, izdelovalca opečnega tla-kovca in izdelovalca pokalov, avtokleparja in dve gostilni. Poleg obrti kar uspešno deluje farma kuncev pri Janezu Žim-žarju. V kooperaciji z Merx-Ce-lje goji posebne kunce bele barve za pleme - 30% in za zakol 70%. Ima 350 plemenskih živali in letno zredi do 15.000 kuncev, ki dosežejo do 2.5 kg teže. Dokaj uspešna je tudi kurja farma, ki letno spita do 70.000 piščancev. Proizvodnja mesa je kar velika, zlsti če upoštevamo tudi do 100 govedi z okrog 500 kg žive teže, ki jih ta KS ponudi tržišču. Proizvodnja mesa je donosna, zato pa je potrebno veliko truda in prizadevanja. K temu se priključuje še dokaj bogat lovski okoliš s srnjadjo, zato so lovci stalni gostje tega območja, ki je zelo ugodno tudi za pridelavo sadja. Pridelovalci pa se pritožujejo, da je premalo povpraševanja in interesa za njihovo sadje. Poudarjajo, da je sadje zdravo in ni škropljeno, zato razmišljajo o tesnejši povezavi s trgovino oziroma predelavo. Delo KS in družbeno političnih organizacij in društev Skupščina KS ima 25, svet KS pa 9 članov. Za dobro delovanje KS imajo imenovanih več komisij, ki uspešno opravljajo svoje naloge, zlasti je prizadevna komisija za kmetijske in gospodarske zadeve in telesno kulturo. V pripravi je izvolitev poravnalnega sveta. Vsi organi KS in organizacije SZDL zelo tesno sodelujejo, zato rezultati niso nobeno presenečenje. Še več, prav zaradi takega načina dela so se krajani polnoštevilno vključevali v vse organizirane akcije in jih tudi uspešno zaključili. Tisoč in tisoč V navzočnosti predsednika sveta KS Tunjice Ivana Nograška in predsednika gradbenega odbora Draga Vrhovnika je Dušan Jese-nik, tajnik komunalno-cestne skupnosti in član izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik vklopil vodne črpalke v hidropostaji v Tunjicah. Od leve proti desni, (foto: Dragan Mejač) Posebno skrb namenjajo zdravemu in čistemu okolju. Organizirano imajo odvažanje smeti in tudi sicer jim je čistoča prednostna naloga. Šola v tej krajevni skupnosti ima že dolgoletno tradicijo. Že v predvojni Jugoslaviji so otroci obiskovali pouk v lastnem kraju. Pred leti posodobljena šola omogoča učencem znatno ugodnejše pogoje za učenje do 4. razreda. Višje letnike organizirano vozijo v Kamnik. Prav tako imajo organiziran tudi prevoz delavcev v Kamnik. Imajo še trgovino, ki pa po njihovem mnenju ne more več v celoti zadovoljiti zahtevam kraja. prostovoljnih delovnih ur, velika materialna sredstva, ki so jih krajani poleg krajevnega samoprispevka namenili za skupne potrebe, govore o veliki zavesti in solidarnosti vseh. Pripravljeni so pomagati tudi vsakomur, ki ga doleti nesreča. To ugotovitev potrjuje tudi nedavna akcija, ko so krajani v nekaj dneh postavili novo gospodarsko poslopje. Takih in podobnih akcij je bilo v KS Tunjice več. Zadnja leta je zelo aktivna tudi mladinska organizacija, ki se v celoti vključuje v vsa dogajanja KS. Gasilsko društvo vključuje v svojih vrstah kar 160 krajanov in so nadvse prizadevni. Svoj dom so 1977. leta povečali, v njem pa je dobila svoje prostore tudi KS. Gasilsko društvo je prejelo številna priznanja, s svojim kvalitetnim delom pa se uvrščajo med najboljša društva v kamniški občini. Področje SLO ima v tunjiški KS posebno mesto. Dejavnost je zelo razgibana. Za prizadevno delo so prejeli posebno plaketo republiškega sekretariata za LO, prejeli pa so tudi malo plaketo TO. Kulturno društvo, ki združuje tudi športno aktivnost, beleži izreden napredek. Letno organizirajo številna tekmovanja v zim* skih športih. Pripravili in uspešno so organizirali občinska, republiška in zvezna tekmovanja. Oktet, ki se je marljivo lotil dela, pa že beleži lep napredek. Kaj pa cilji? - želijo postaviti poslovilno-mrliško vežico - načrtujejo rekonstrukcijo ceste v Laniše - pripravljajo popravilo vaških poti in javno razsvetljavo na avtobusnih postajališčih Skrite želje? Modernizacija ali gradnja nove trgovine Problemi? - staranje kmečkega prebivalstva, ki ostaja brez mladega nasledstva - prodaja sadja in slaba povezanost pridelovalcev s končno potrošnjo - trgovino ali predelavo. Letos pridelovalcem ostajajo velike količine, ki bodo šle v nič ali pa bo del tega predelan v žgane pijače. Krajevna skupnost Tunjice ima na zalogi še več zanimivih nalog, ki jih namerava v prihodnje uresničiti. Vodstvo KS je v stalnem stiku s krajani, posluša njihove predloge in zahteva in predlaga skupne akcije, ki so do sedaj dale zelo ugodne rezultate. Krajevni samoprispevek, kot stalen vir dohodkov KS, so sprejeli že leta 1966, letos so ga ponovno potrdili in si s tem zagotovili dokaj solidno osnovo za reševanje najbolj perečih problemov KS v prihodnjem obdobju. Kljub relativno skromnim finančnim sredstvom, s katerimi razpolagajo, pa znajo ta koristno naložiti. Ž istočasno akcijo oplemenitenja, prostovoljnim delom in dodatnim zbiranjem sredstev bodo kos še tako zahtevnim nalogam. STANE SIMŠIČ Nove oblike za nove, žlahtnejše vsebine V času, determiniranem z najrazličnejšimi krizami, se opredelitev in udejanjanje mesta ter vloge kulturnih dejavnosti odstirata kot vse pomembnejši in -gledano v kontekstu širše družbe, dogodkov in gibanj v njej -tudi usodnejši. Zato je zavzemanje za uveljavljanje in širjenje kulture v najrazličnejših oblikah njenih izrazov in pojavnosti razumljivo in potrebno: ne morda iz larpurlartističnih vzgibov ali celo želje po kakršni-koli-si-že-bodi mirni zaposlitvi »širokih ljudskih množic«, temveč iz nuje, da življenje, ki nam je odmerjeno, oplemenitimo z novimi kvalitetami, novimi žlahtnimi vsebinami, drugače uzrtimi in vrednotenimi smisli. Eden od pomembnih vsebin-sko-programskih poudarkov načrta srednjeročne usmeritve Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik, oblikovanega in sprejetega na junijski volilno-programski seji konference, najvišjega organa te amaterske organizacije - ZKO namreč v občini pokriva področji takoimeno-vane ljubiteljske in prireditvene kulturne dejavnosti - je (bil) namenjen sistematičnejši skrbi za organizirano kulturno delovanje, zlasti tovrstno delovanje mladih; od teh pa še posebej tistih, ki so sicer (bolj ali manj aktivno) prisotni v kulturnem življenju, integriranem v učno-vzgojni proces, vendar njihove kulturne aktivno sti s prenehanjem šolskih obveznosti neredko žal skoraj v celoti zamrejo. Ob dejstvu, da, denimo, ob začetku letošnjega leta v kamniški občini ni delovalo niti eno šolsko kulturno društvo, je strateška opredelitev in usmeritev ZKO razumljiva in pričakovana: z ustreznimi organizacijskimi oblikami in načrtnim vsebinsko-programskim delom spodbuditi in omogočiti čim plodovitejše kulturno delo učencev, dijakov, (njihovih) mentorjev, učiteljev, profesorjev in tudi drugih ljubiteljev v šolskih kulturnih društvih. Za vse to pa je, razumljivo, bistvenega pomena pripravljenost za sodelovanja in čim večja angažiranost ter zavzetost vodstev šol in aktivov pedagoških delavcev. Nekatere oblike (zunaj)šol-skega delovanja mladih so sicer marsikje (že) preseg(a)le tradici- onalne načine kulturnih aktivnosti in tovrstnih povezav z okoljem, vendar naj bi društveno kulturno delo, seveda upoštevajoč ustrezno obliko samoupravne organiziranosti in integrirano-sti v Širši družbeni prostor, postalo res ljubiteljska usmeritev, gibanje, način življenja: ugotavljanja, organiziranja, predstavljanja, razvijanja, posredovanja, spodbujanja, usklajevanja itd., skratka, zadovoljevanja kulturnih potreb učencev, učiteljev in drugih občanov. Povezava z ZKO naj bi spodbudila in olajšala organizacijsko in programsko sodelovanje šolskih kulturnih društev z drugimi kulturnimi ljubitelji in oblikami njihovega delovanja ter združevanja po posameznih zvrsteh dejavnosti v domači občini, pa na nivoju medobčinskega, regijskega, republiškega in še širšega sodelovanja (srečanja, revije, skupne akcije, prireditve in manifestacije, tekmovanja itd.) V organizacijskem in programskem smislu pa bi se šolska kulturna društva tako lahko tudi uspešneje povezovala z ožjim in širšim okoljem, z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi, OZD, drugimi organizacijami, ustanovami, skupnostmi, društvi itd. Prizadevanja, da bi za kulturno delo navdušili in v dejavnost pritegnili čim več mladih ter jim omogočili kar najbolj neposredno (aktivno) zadovoljevanje kulturnih potreb, so doslej že našla odmevnost: nekaj pred iztekom prejšnjega šolskega leta je bilo kot prvo v kamniški občini ustanovljeno šolsko kulturno društvo (ŠKD) v Srednji ekonomsko-na-ravoslovni šoli Rudolfa Maistra (SENŠRM). Že poročila o do-slejšnjih kulturnih dejavnostih v SENŠRM razgrinjajo razloge in predstavljajo smisel ustanovitve kulturnega društva: po kvaliteti, pestrosti in številu vključenih učencev so kulturne dejavnosti tod že doslej prednjačile pred drugimi. V prid njihovi popolnejši organiziranosti in povezavi z ostalimi (kulturnimi) dejavniki v širšem smislu pa spodbujajo cilji, ki si jih člani ŠKD smelo zastavljajo: ustvarjalno in kvalitetno zaposlitev v prostem času, sprejetje kulture za način življenja, razvijanje sposobnosti in širjenje možnosti za osebno uveljavljanje, razvijanje celovitih Ribiči spet pogrebci Sredi avgusta, so na postajo milice v Kamniku občani javili, da v Kamniški Bistrici spet poginjajo ribe. Po skoraj vsakoletnem ustaljenem redu so stekle akcije miličnikov, vodnogospodarske inšpekcije in ribičev. Po vodi so dva dni plavale s trebuhi navzgor mrtve ribe, vse tja do Šmarce. Spet smo se razvrstili na oba bregova reke in pobirali v vrečke ribe in jih nosili na postajo milice. Pri tem žalostnem opravilu nam je pomagalo tudi več občanov. Tako je bil spet zaman ves trud, ki smo ga v mrzlih zimskih dneh vlagali v naselitev reke z ribami. Bistrico smo februarja naselili z odraslo potočno postrvjo in z ogromnim številom mladic, ki so dve leti rasle v vzrejnih potokih. Poginila je tudi vsa merska konzumna HM Kontrolni izlov po poginu rib v Kamniški Bistrici. šarenka, ki smo jo drago plačali v ribogojnici, in jo vložili v nesrečni revir 26 A Kamniške Bistrice. Marsikateri turist se je letos z veseljem pohvalil z velikimi in lepimi ribami, ki jih je sam na športen način ujel v reki. Šli smo se turizem, bili smo ljudje, verjeli, da je nemogoče mogoče. Kaže pa, da je le nemogoče: ribe ne pržive niti enega leta v vodi žive. Rdeče-rjava brozga je podrla vse upe in odnesla vse kar je plavalo v reki. Ker tako ne gre več, smo se odločili, da ob naslednjem poginu spremenimo ritual in preko pristojnih teles informiranja obvestimo širšo javnost. Z. J. osebnosti s poznavanjem splošne kulture in estetike; vzgoja mladih, bodočih kulturnih delavcev, pa tudi tistih, ki bodo na drugačnih poklicnih poteh, krepitev skrbi za kulturne vrednote lastnega naroda, spoznavanje in spoštovanje kulture drugih narodov itd. S sprejemom društvenih pravil, usklajenih z veljavno zakonodajo za to področje, izvolitvijo organov ŠKD, oblikovanjem ter potrditvijo srednjeročnih usmeritev in delovnega ter finančnega načrta za prihodnjo sezono začenjajo mladi v SENŠRM, seveda ob pomoči svojih mentorjev, profesorjev in vodstva šole, torej Čisto zares. V sprejetem srednjeročnem načrtu društva do konca desetletja so poudarjene nove vsebinske in metodološke možnosti pri razvoju njihovih kulturnih dejavnosi, pomembno pa je opozoriti tudi na odprtost društva, ki - tako so sklenili njegovi člani - »omogoča vsem mladim v Kamniku enakovredno vključitev, če so pripravljeni zavzeto in kvalitetno sodelovati.« Za delo v ŠKD SENŠRM se je že ob njegovi ustanovitvi odločilo nad dvesto dijakov in profesorjev, ki delujejo v dramsko-recitacijski, literarni, plesni, likovni, foto-filmski, novinarski, glasbeni in ekološki sekciji. Domala vse imajo zastavljene ambiciozne načrte in pričakovati je, da bo njihovo zaživetje in delovanje odmevno v širšem okolju, ne le v domači hiši. Ob usmeritvah delovanja društva je - ker društvena oblika delovanja noče biti zgolj formalnost ali nekaj, kar bi bilo samo sebi namen -poleg skrbi za kvaliteto dela in širjenje števila aktivnih članov, pomembno prizadevanje, »da bodo imeli učenci in mentorji dovolj možnosti za smiselno samoupravno delovanje, ki ne bo omejeno le na vodenje neke nove organizacije, ampak bo povsem posvečeno vsebinskim problemom kulturnih dejavnosti.« Ne samo za novoustanovljeno društvo (ali društva, če bodo temu zgledu sledili tudi drugje), temveč za (amatersko) kulturno dejavnost v občini nasploh, bi bilo dobrodošlo, če bi iz vrst (bivših) učencev in dijakov uspeli izobraziti oz. usposobiti mentorje in strokovne vodje, ki jih, posebej še v nekaterih zvrsteh kulturnih dejavnosti, tako zelo primanjkuje. V tem pogledu sta vloga in pomen kulture v šoli, ŠKD, domala praviloma nič več in nič manj kot - odločilna. Čeprav so morda marsikje pomisleki, češ da vzgoja in izobraževanje že sama po sebi predstavljata kulturno početje in da obremenjenost učencev in peda goških delavcev že brez uvajanja novih organizacijskih oblik sega preko vseh razumnih meja (poleg tega pa, denimo, še, da sta kulturno in izobraževalno področje v smislu samoupravne interesne organiziranosti jasno in določno opredeljeni in razmejeni; vsaka »nedoslednost« pri tem pa da gre na rovaš že tako slabo stimuliranih posameznih zanesenjakov, itd.), pa upamo in želimo, da ustanovitev kulturnega društva v SENŠRM ne bo ostala osamljen primer; da bodo zgledu sledile tudi druge vzgojno-izo-braževalne ustanove v občini. Le z ustrezno organiziranostjo in načrtnim vsebinsko-program-skim delom bo namreč moč doseči želene rezultate povezav vzgojno-izobraževalnega področja s tem, kar sicer povzemamo z označbo ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (in se jih, roko na srce, največkrat spomnimo ob koledarskih namigih, denimo: kulturnem prazniku, tednu otroka, pa ob prihodu vse bolj skromnega obdarovalskega dedka Mraza in morda še kdaj). Interdisciplinarnost prizadevanj in njihova žlahtna povezanost (v-isto-smer-jenost) naj spodbudita in omogočita razvoj novih vsebin, nove oblike, za mlade vse bolj zanimive netradicionalne zvrsti kultur-no-umetniškega ustvarjanja itd. Pri načrtovanju in izvedbi kvalitetnih kulturnih programov, ugotavljanju in uresničevanju kulturnih potreb, pa ne smemo prezreti ali podcenjevati pomembne vloge in poslanstva šolskih kulturnih društev ter njihovih skupin in sekcij pri soobliko-vanju »globalne« kulturne politike, spodbujanju in usmerjanju kulturnega življenja, vodenju kadrovske politike, opravljanju nalog s področja varstva kulturne dediščine in arhivsko-dokumen-tacijske dejavnosti, obveščanju javnosti o kulturnem delu. Nekaterim malo prej omenjenim in drugim, sproti porajajočim se pomislekom in ugovorom (ker se le-ti vedno najdejo, se bodo prav gotovo našli tudi zdaj; njihova prisotnost se da razbrati na različne načine) naj bo ob bok postavljeno morda le: tudi če, denimo, konec koncev odmislimo vso umetn(išk)ost kulturnega snovanja in delovanja in priznamo pozitivno sled tega početja v življenju, že samo na področju izboljšanih in oplemenitenih medsebojnih odnosov, je namen kulturnih prizadevanj slej ko pre> smiseln. Pa ni samo to. Kakor velja namreč tisto o kulturnem poslanstvu vzgoje in izobraževanja, velja tudi, da je (naposled) tudi kultura še kako vzgojna in izobražujoča. Ce smo ljudje za to, seveda. Tone FTIČAR VELIKA PLANINA vam do t. 12. 1986 nudi 40% POPUST pri predsezonskem nakupu vozovnic cena popust DNEVNA vozovnica za vse žičnice - odrasli 3.000 1.800 DNEVNA vozovnica za vse žičnice - otroci do 10 let 2.000 1.200 SEZONSKA vozovnica (velja do 31. 3. 1987) - odrasli 45.000 27.000 SEZONSKA vozovnica - otroci do 10 let 21.000 12.600 CELOLETNA vozovnica - odrasli (s sliko) 70.000 42.000 CELOLETNA vozovnica - otroci do 10 let (s sliko) 30.000 18.000 PRENOSLJIVA CELOLETNA vozovnica 100.000 60.000 DODATNI POPUSTI: - NA SEJMU SKI EXPO V LJUBLJANI OD 12. 11. 1986 DO 16. 11. 1986 NA VSAKIH 20 PLAČANIH VOZOVNIC 1 GRATIS - ZA ČLANICE SIS RTC VELIKA PLANINA PREDPRODAJA: KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, Cankarjeva 11, tel. 831-731 Kje pa vas čevelj žuli, krajani Godiča ? Tokrat smo povprašali prebivalce Godiča, s kakšnimi problemi se srečujejo v svoji krajevni skupnosti. Poglejmo, kje jih najbolj čevelj žuli! STANE BURKEUCA -VOZNIK TOVORNJAKA Kakšnih večjih problemov v naši krajevni skupnosti ni. Stranske ceste so še dokaj neurejene in bi jih morali nujno urediti. Eden od problemov je tudi telefon, ki pa ni problem samo v naši krajevni skupnosti, saj primanjkuje številk v vsej občini, napeljavo pa imamo. Menim, da bomo sčasoma uredili tudi ta dva problema. BOŽIDAR ISKRA - ŠTUDENT FSPN Mislim, da je že čas, da bj razmišljali o napeljavi kabelske televizije, če hočemo v korak s časom. Moti me, da je v naši krajevni skupnosti tako malo telefonov. Na razpolago je bilo le trinajst številk, kar je absolutno premalo. Tudi raznaša-nje Kamniškega občana je slabo urejeno, komaj pomnim, kdaj sem ga zadnjič bral. FRANC ORAŽEM - SLIKO-PLESKAR Moti me predvsem to, da je treba za vsako stvar toliko papirjev in potrdil, pri takšni letni inflaciji se vse nekajkrat podraži. Če krajani sami rešujejo probleme, gre vse veliko hitreje. Problemov je Veliko, radi bi še kakšno telefonsko številko. Sam sicer telefon imam, žal pa ga večina krajanov nima. Največji problem je zagotovo voda, še posebej v višjih zaselkih. Vodovod je star in se kar naprej kvari. Tudi odtočni kanali so slabo urejeni oz. jih sploh ni. Vsa voda se nabira pri zadnji hiši, kjer imajo cčlo poplavo na dvorišču. Kljub temu, da imamo na cesti table, ki prepovedujejo tranzitni promet tovornjakov, tovornjaki kar vozijo. To je še posebej neprijetno za prebivalce v gornjem Go-diču. ANTON PODJED - ELEK-TKIKAR (predsednik KS) Problemov je vedno dovolj. Vodovod ni najbolje urejen, potreben je popravil, imamo slabo javno razsvetljavo ter še slabšo prometno ureditev. Tovornjaki s Štajerske redno vozijo skozi Godič, kljub prepovedi so tovornjaki vsakodnevni gosti na naši cesti. Ropot zelo moti krajane, morali bi po^ ostriti nadzor. Tudi stranske ceste bi radi asfaltirali, da ne bi imeli samih kolovozov. V planu krajevne skupnosti je med drugim tudi cesta Godič--Brezje, predračun je petindevetdeset milijonov din, z dodatnimi dvajsetimi milijoni bi uredili še ostale stranske ceste. Imamo izglasovan samoprispevek, krajani bodo še dodatno pomagali, vendar denarja je vedno premalo. GENO KALISN1K - LESNI TEHNIK Ja, nujno bi morali urediti poti, saj je cestna povezava med hišami precej slaba. Tudi z vodovodom bi morali nekaj ukreniti, saj je nedopustno, da prihaja do prekinitev dotoka vode. Telefon je naslednji problem. Imamo sicer trinajst številk in javno govorilnico, vendar menim, da bi večina gospodinjstev želela svoj telefon; to je povezava s svetom. Težave imamo tudi z meteorno vodo, čimprej je treba urediti odtočne kanale, saj voda nanaša pesek in poplavlja dvorišča vaščanov, ki živijo na koncu vasi. FRANC SUŠNIK -DELAVEC Problemi so in bodo. Trenutno me najbolj moti, da ne zasujejo gramoznice, zdaj je izkoriščena. Po pogodbi bi morali tu spet urediti obdelovalne površine.Telefon bi tudi prišel prav, žal ni dovolj številk. Dobili pa smo javno govorilnico, karje še vedno bolje kot nič. Ker smo bo cesti, se vedno jezim na tovornjake, katerih ropot nas moti iz dneva v dan. Res ni prijetno za ušesa. Skrbi me tudi za obdelovalne površine. Zida se vse vprek, pa naj bo zemlja dobra ali slaba. DAMJAN GLADEK Na podlagi 90. člena Statuta občine Kamnik, 155. in 156. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Kamnik na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne sprejela RESOLUCIJO o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1990 v letu 1987 Problemi razvoja občine Kamnik na prehodu v letu 1987 in izhodišča za opredelitev razvojne politike Pri opredelitvi osnovnih ciljev družbenoekonomskega razvoja v letu 1987 izhajamo iz planiranih in doseženih ciljev družbenoekonomskega razvoja v letu 1986 in prisotnih problemov izvajanja ekonomske politike, ki jih bo potrebno v prihodnjem letu rešiti s sistemskimi rešitvami, kakor so visoka inflacija, realni padec izvoza, vedno večja obremenitev gospodarstva, neprestane spremembe zakonodaje, premajhna vloga trga, administrativno prerazporejanje dohodka ter nerealno vrednoteni proizvodni faktorji (obresti, tečaj dinarja). Na osnovi doseženega bruto dohodka gospodarskih delovnih organizacij v devetih mesecih leta 1986 ocenjujemo, da bo kamniško združeno delo v letu 1986 uspelo doseči oz. celo preseči zastavljeno 2% rast družbenega proizvoda. Družbeni plan občine 1986-1990 določa 3% rast družbenega proizvoda. Tudi fizična rast industrijske proizvodnje je ugodna, saj je bila v devetih mesecih letos večja za 3,2% v primerjavi z enakim obdobjem lani in ocenjujemo, da bo takšen trend ostal tudi do konca leta, medtem ko smo v letnem planu za leto 1986 predvideli le 2% rast proizvodnje. Na področju zunanjetrgovinske menjave smo v letnem planu za leto 1986 predvideli povečanje izvoza za 5 %, uvoza pa za 10%. Na osnovi razpoložljivih podatkov za devetmesečno obdobje je razvidno, da je izvoz na isti ravni kot v lanskem letu, uvoz pa je krepko pod planom, saj je bil v devetih mesecih za 20% manjši kot lani. Na osnovi dosedanjih trendov ocenjujemo, da bo delovnim organizacijam uspelo do konca leta povečati izvoz največ za 3% v primerjavi z letom 1985, medtem ko bo uvoz ob koncu leta nižji od 5% do 10% glede na leto 1985. V planu za leto 1986 zastavljeni delež investicij v družbenem proizvodu v višini 15% ne bo uresničen. Na osnovi podatkov o investicijskem vlaganju v devetih mesecih 1986, ocenjujemo, da nam bo do konca leta uspelo investirati le 4,6 milijarde dinarjev, kar predstavlja 10% vrednosti družbenega proizvoda. Ta ugotovitev postavlja pod vprašaj uresničevanje družbenega plana že v prvem letu njegovega izvajanja predvsem na področju tehnološke in kadrovske prenove gospodarstva. Zaposlenost se je v osmih mesecih 1986 povečala v primerjavi z letom 1985 za 1,2% in sicer za 1,1% v gospodarstvu in 2,7% v negospodarstvu, medtem ko smo v letnem planu predvideli le 1% rast zaposlovanja. Število iskalcev zaposlitve se je v primerjavi z lanskim letom precej zmanjšalo. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev so se doslej oblikovala skladno z uspešnostjo gospodarjenja ter v skladu z določili dogovora o razporejanju dohodka ter samoupravnih sporazumov dejavnosti. Povprečni neto osebni dohodki zaposlenih delavcev v občini so v osmih mesecih znašali 107.994. din. Realni OD v občini so se v tem obdobju povečali glede na lanskoletno enako obdobje za 17% (v gospodarstvu za 18%, v negospodarstvu pa za 7%). V letnem planu smo načrtovali krepitev akumulativne sposobnosti ob ohranitvi realne ravni sredstev za zagotavljanje skupnih potreb, za splošne družbene potrebe pa bi sredstva zaostajala zt 5% za nominalno rastjo dohodka v republiki. Iz delitve dohodka delovnih organizacij za devet mesecev je razvidno, da se planirana usmeritev ne uresničuje, saj se je delež splošne in skupne porabe v dohodku povečal za 2,9%, delež sredstev za akumulacijo zmanjšal za 1,4% ter delež sredstev za osebne dohodke in skupno porabo prav tako zmanjšal za 1,3%. Osnovni okviri družbenoekonomskega razvoja v letu 1987 Na osnovi usmeritev in obveznosti, ki jih pred nas postavlja sprejeti dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine Kamnik opredeljujemo s tem planom konkretne naloge, ki jih bo potrebno izvesti v letu 1987 za postopno doseganje postavljenih ciljev. Navedene naloge bomo dosegli ob večjem delovanju trga, realnem vrednotenju vseh proizvodnih faktorjev, stimulativni izvozni politiki, razbremenjevanju gospodarstva ter motivacijski vlogi osebnih dohodkov. Ocenjujemo, da bomo naloge iz družbenega plana v letu 1987 izvajali v naslednjih okvirih: stopnje rasti v % Kazalci razvoja Ocena Predvideno Plan 1986 1987 1986-1990 Družbeni proizvod 3 3,6 3,6 SRS 3,2 3,5 3,5 Fizični obseg indus. proizvodnje 3,2 3 - 3,5 3,6 SRS - 2,6 " _ Izvoz 3 7 '6,7 SRS 3 6 10 Uvoz -10 10 '6,7 SRS 5,5 4 9,5 Zaposlenost v združenem delu 1,1 1 1 SRS 1,6 1,4 1,2 OD na zaposlenega realno 17 -2 SRS 4,6 2,9 2,2 Delež investicij v dohodku 10 13 - 15 18 SRS 15,4 15,6 15,8 OPOMBE: 1. - Družbeni plan določa povečanje izvoza in uvoza le na konvertibilno področje. - 2 - Podatek za osem mesecev letošnjega leta. 1. Delovne organizacije in skupnosti bodo v letu 1987 realno povečali družbeni proizvod 3,6%, k čemur bo največ prispevala rast industrijske proizvodnje, nadalje z večjim in boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, za kar je osnovni predpogoj kar najmanj motena oskrba proizvodnje s surovinami, z aktiviranjem investicij v teku, z izboljšanjem kvalitete in asortimenta izdelkov, z boljšo organizacijo dela ter večjo tehnološko in delovno disciplino. 2. Na osnovi boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti bomo v prihodnjem letu dosegli predvidoma 1% večjo zaposlenost s poudarkom na produktivnem zaposlovanju. Težišče v izvajanju politike zaposlovanja mora biti v izboljševanju kvalifikacijske strukture. 3. Obseg industrijske proizvodnje in rast družbenega proizvoda se bo povečal tudi na osnovi povečane produktivnosti dela, ki bo v prihodnjem letu porasla od 2,0% do 2,3% ter tako prispevala približno 65% k rasti družbenega proizvoda. 4. Fizični obseg proizvodnje bo porasel od 3% do 3,5%, kar bo možno doseči z vključevanjem novih proizvodnih zmogljivosti in z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, s produktivnejšim in inventivnejšim delom ter ob nemoteni oskrbi proizvodnje. 5. V letu 1987 se bomo še naprej prizadevali za realno rast izvoza za 7%, saj je le-ta eden izmed dejavnikov stabilne gospodarske rasti. V ta namen bomo razvijali takšno proizvodnjo blaga in storitev, ki po obsegu, kvaliteti in strukturi zagotavlja prodor na tuje trge, predvsem na trg s konvertibilno valuto. Preko izvoznih rezultatov si bomo zagotovili uvoz visoko produktivne proizvodne opreme, potrebne za modernizacijo proizvodnje ter za nabavo repromaterialov, ki jih ni mogoče nadomestiti z nabavo na domačem trgu. Z zadovoljitev teh potreb, se bo uvoz v letu 1987 povečal za približno 10%. 6. Gospodarske in negospodarske investicije kot poffiemben dejavnik gospodarske rasti, bodo naraščale hitreje kot družbeni proizvod in bodo vrednostno predstavljale od 13% do 15% vrednosti družbenega proizvoda. Pri investicijah se bomo v glavnem naslanjali na lastno akumulacijo in na združena sredstva. 7. Še nadalje se bomo prizadevali za spremembo odnosa med akumulacijo in sredstvi za porabo v prid povečanja deleža akumulacije v delitvi dohodka. 8. Ob doseganju planiranega družbenega proizvoda bodo sredstva za osebne dohodke ter za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb v globalu naraščala skladno z rastjo doseženega dohodka. Naloge za uresničitev osnovnih ciljev razvoja po posameznih področjih v letu 1987 1. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Delovne organizacije bodo v letu 1987 predvidoma povečale izvoz za 7%, glede na leto 1986. Od tega bodo 95% celotnega izvoza izvozile na konvertibilno tržišče ter 5% na klirinško tržišče. Preko vseh oblik odločanja si bomo prizadevali, da bodo izvozniki dohodkovno motivirani za izvoz na konvertibilno področje ter da bodo banke z ugodnejšimi pogoji kreditiranja spodbujale izvoz, predvsem na konvertibilno tržišče. Izvozniki v kamniški občini bodo tudi v prihodnjem letu delovne organizacije: Stol, Titan, Utok, Svilanit, Kemijska industrija, Kamnik in Elektroelement TOZD Svit, Alprem, Mercator-Eta, Menina, Iteja, Donit TOZD Kemostik, TOZD Trival. Izvoz bo podlaga za nujni večji uvoz opreme, ki bo v skladu s potrebami tehnološke posodobitve proizvodnje omogočil boljšo kakovost proizvodnje ter zmanjšanje zaostanka za razvitimi gospodarstvi. Uvoz bo predvidoma za 10% večji kot v letu 1986. 2. INVESTICIJE Zaradi visoke stopnje odpisanosti opreme kamniškega gospodarstva (v letu 1985 je odpisanost opreme znašala 88,1%), bomo tudi v prihodnjem letu največ sredstev vlagali v zamenjavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme, pri čemer naj bi se tudi tehnološko posodabljali proizvodni procesi. Izboljšanje tehnologij pa bo zahtevalo in pogojevalo večji delež znanja pri proizvodnji. Pričakujemo, da bomo v prihodnjem letu tako kot v letu 1986 morali ohraniti visok delež lastnih in združenih sredstev (cca 75%) v strukturi zagotovitve sredstev za investicijska vlaganja. S planiranim investicijskim vlaganjem v letu 1987 bodo investicije porasle hitreje kot družbeni proizvod in bodo kot pokazatelj (delež v družbenem proizvodu) predstavljale od 13% do 15%. Spisek planiranih investicij je sestavni del te resolucije. 3. INDUSTRIJA IN GRADBENIŠTVO Osnovna usmeritev proizvodnje politike bo tudi v letu 1987 povečanje tržno zanimive proizvodnje, zboljšanje kakovosti in izvozna usmerjenost. Boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti bomo dosegli s produktivnim zaposlovanjem, prezaposlovanjem tehnoloških presežkov ter z večjo delovno disciplino. Načrtovano rast industrijske proizvodnje od 3% do 3,5% bomo dosegli z večjim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti zlasti v kovinsko predelovalni, kemični, tekstilni, usnjarski in lesni industriji. Povečanje proizvodnje bodo omogočile tudi nove naložbe, predvsem rekonstrukcije in posodobitve tehnologij. Z dvigom kakovosti, pestrejšo ponudbo in izboljšanim oblikovanjem se bodo OZD močneje usmerjale v izvoz. Pri kadrovanju bomo še naprej dajali prednost znanju in strokovnosti. Skladno z določili dTužbenega plana bomo pristopili k prestrukturiranju proizvodnega programa Rudnika kaolina in kalcita, vkolikor kvaliteta kaolina ne bo ustrezala zahtevam odjemalcev. V procesu prilaganja zmogljivosti in razvoja bo gradbeništvo sledilo predvsem potrebam industrije in gospodarske infrastrukture. Posebno pozornost bodo OZD s področja gradbeništva posvetile povečanju produktivnosti in izboljšanju kakovosti. 4a. KMETIJSTVO V skladu z družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1986-1990 bo na področju kmetijstva v letu 1987 največ pozornosti namenjene usmerjanju kmetij v tržno proizvodnjo hrane, pri čemer bo cilj 3% rast odkupa kmetijskih pridelkov. V živinoreji načrtujemo odkup mesa 480 ton žive teže in 4.000.000 1 mleka, kar naj bi dosegli ob čim večji uporabi domače krme. Pogoj za realizacijo tega cilja je intenzivnejše izkoriščanje travniških površin ob nadaljnjem izvajanju agromelioracij v skladu z družbenim planom občine. V letu 1987 bomo pričeli z melioracijami na območjih, kjer bodo za to izpolnjeni pogoji. Manjše agromelioracije so predvidene v Zg. Motniku, Beli, Zg. Tuhinju, Kostanju in Malem Rakitovcu. Nadaljevali bomo tudi z intenziviranjem rabe skupnih pašnikov. Kmetijska zemljiška skupnost bo pričela s pripravami za izdelavo agrokarte, nadaljevala z reorganizacijo skupnih pašnikov in sodelovala pri pripravi prostorskaureditvenih operacij. Na področju poljedelstva načrtujemo odkup poljščin, predvsem krompirja (1.000 ton). Pri vseh navedenih akcijah bo sodeloval Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu. V letu 1987 bo ustanovljena Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in za osnovno preskrbo. b. GOZDARSTVO V zasebnem sektorju gozdarstva predvideva TOK Gozdarstvo Kamnik v letu 1987 posek bruto 35.000 m3 namenjenih za lastne potrebe kmetov-kooperantov, 24.000 m3 pa za potrebe tržišča in sicer 90% za znane kupce, s katerimi ima TOK Gozdarstvo dolgoročne pogodbe o sodelovanju. Na področju gojenja in varstva gozdov so predvidena gojitvena dela na 47,30 ha in nega gozdov na 340 ha površine. Predvidena je gradnja 3,5 ha gozdnih cest, za katere bosta sredstva prispevala TOK Gozdarstvo Kamnik in SIS za gozdat-stvo gozdnogospodarskega območja Ljubljana, z lastnimi sredstvi pa bo TOK Gozdarstvo Kamnik izvedla rekonstrukcijo 2 km gozdnih cest in 25 km gozdnih vlak. TOZD Gozdarstvo Kamnik predvideva v letu 1987 posek 10.450 m3 lesa iglavcev in listavcev, gradnjo 4 km gozdnih cest in 5 km gozdnih vlak v enotah Kamniška Bistrica, Kamnik in Menina planina ter izvedbo gojitvenih del na 5 ha in nege gozdov na površini 122 ha. Vsa navedena dela so v skladu s srednjeročnim programom TOZD. V prihodnjem letu se bodo začele aktivnost za pridobitev dokumentacije za preselitev dosedanjega skladišča in poslovnih prostorov GG TOZD in in TOK na novo lokacijo ob obvoznici, kakor je predvideno v njihovih planskih dokumentih in v srednjeročnem družbenem planu občine. 5. PROMET IN ZVEZE Cestna infrastruktura V skladu s sprejetim Odlokom o povezovalni ulici bo Samoupravna interesna komunalnocestna skupnost (v nadalevanju SIKCS) v prihodnjem letu dokončala izgradnjo povezovalne ulice. V sodelovanju s Cestnim podjetjem iz Ljubljane bo SIKCS izvedla rekonstrukcijo regionalne ceste Kamnik-Mot-nik, predvsem na makadamskem delu na Kozjaku. Skladno s programom komunalnocestne skupnosti se bo vršila tudi sanacija lokalnih in regionalnih cest, izvajal pa se bo tudi program iz samoprispevka, ki je usklajen med krajevnimi skupnostmi in SIKCS. Sklad za urejanje stavbnih zemljišč ter SIKCS bosta nadaljevala z uličnim sistemom, ki vpliva na promet v širšem mestu Kamnika in sicer na področju soseske B-2 Perovo, ki vodi h končnemu cilju izgradnje druge povezovalnice. Dokončno se bo uredilo križišča pri Kemijski industriji v smislu vključevanja prometa na področju Grabna in povezave v smeri Tunjice. Dokončala se bo izgradnja centralne avtobusne postaje v Kamniku; Urejanje prometa SIKCS bo nadaljevala akcijo za trajno ureditev prometa v delu mesta Kamnik. Nadaljnja naloga bo ureditev sistema posebnih površin za pešce in kolesarje ob povezovalni ulici ter povečanje parkirnih površin skupnega značaja. Integral bo v povezavi z delovnimi organizacijami usklajeval vozne rede vseh sistemov kolektivnega javnega prevoza s posebnim poudarkom prevoza delavcev na delo in iz dela. V kolikor bo potrebno bomo v okviru SIKCS združevali sredstva za vzdrževanje nujno potrebnih prometnih zvez, ki bi jih javni prevoznik opustil zaradi njihove nerentabilnosti. Zveze V letu 1986 bomo pričeli z izgradnjo poslovne stavbe PTT na Bakovniku. 6. TRGOVINA DO Kočna kot osnovni preskrbovalec kamniškega področja bo za izboljšanje oskrbe v prihodnjem letu nadaljevala s popol-njevanjem blagovno tržnih rezerv, popestrila ponudbo z oživitvijo trgovskih lokalov s specializiranim blagom, preuredila PE Delikateso ter pripravila, skupaj z Ljubjansko banko in Sam. Stanovanjsko skupnostjo Kamnik, dokumentacijo za poslovno stanovanjski center na Bakovniku (na območju KS Perovo). 7. GOSTINSTVO IN TURIZEM Dokončno bomo opredelili obstoj družbenega gostinstva. Za izboljšanje gostinske turistične ponudbe bomo morali nameniti več sredstev kot doslej za štipendiranje oz. izobraževanje kadrov, ki jih bomo zaposlovali na področju gostinstva in turizma. Dokončno bomo opredelili pravni status SIS RTC Velika planina ter pričeli s pripravljalnimi deli za postopno napeljavo elektrike, vode ter postavitev garaže za teptalce. Turistična poslovna skupnost občine Kamnik bo še naprej pospeševala in razvijala različne oblike turizma ter vključevala Kamnik v turistično ponudbo Ljubljane. 8. DROBNO GOSPODARSTVO V letu 1987 bomo z ustrezno davčno, kreditno in kadrovsko politiko pospeševali vse vrste proizvodnih in storitvenih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Skupno z EF Borisa Kidriča bomo pristopili k ustanavljanju novih enot drobnega gospodarstva. Sklad stavbnih zemljišč bo skupno z bodočimi graditelji komunalno uredil zemljišče v obrtni coni B 17 Duplica. Po končani komunalni ureditvi pa bo možna gradnja poslovnih prostorov za različne obrtne dejavnosti, predvsem visoko akumulativnih. V starem' mestnem jedru bomo čim smotrneje izrabili pritlične prostore za deficitarne storitvene obrtne dejavnosti, ter dejavnosti, ki bodo popestrile turistično ponudbo. V bodoče bo potrebno večjo pozornost posvetiti tudi izobraževanju in štipendiranju kadrov za potrebe drobnega gospodarstva in sodelovati pri sestavi novih izobraževalnih programov. 9. STANOVANJSKO-KOMUNALNA DEJAVNOST Stanovanjska dejavnost V letu 1987 bo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik izvedla pripravljalna dela za družbeno stanovanjsko gradnjo na območju zazidalnega načrta B-2 Perovo in B-3 Novi trg. Prav tako bo aktivirana zadružna individualna gradnja na kompleksih B-3 in B-8 Perovo. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev bo Sam. stanovanj skupnost nadaljevala z vzdrževanjem in prenovo stanovaj v družbeni lasti predvsem v mestnem jedru. Zagotavljali bomo materialno osnovo za ohranjanje nezmanjšane vrednosti družbenega stanovanjskega sklada, kar pomeni prehod na stanarine, ki zagotavljajo vsaj enostavno reprodukcijo do leta 1990. Komunalna dejavnost V okviru komunalno dejavnosti bo Komunalno podjetje ob sodelovanju Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti v prihodnjem letu pridobilo novo odlagališče odpadkov ter uredilo dokumentacijo za pričetek del izgradnje sejmišča. SIKCS bo nadaljevala z izgradnjo sistemov primernih kolek-torjev z odpadne vode v smeri Nevlje-Vrhpolje. Komunalno podjetje bo izvedlo rekonstrukcijo vodovoda Iverje. Skupaj s Samoupravno telesno kulturno skupnostjo bo Komunalno podjetje Kamnik pristopilo k sanaciji bazena ter usposobitvi večnamenske dvorane pri osnovni šoli Frana Albrehta za naslovni namen. Energetska skupnost bo pripravila predvideni priklop Srednješolskega centra, Zavoda za invalidno mladino, ter delovnih organizacij Utok, Alprem in Meso Kamnik na 1. A fazo toplifi-kacije. Potekale pa bodo tudi priprave z nadaljevanje izgradnje vročevodnega omrežja in plinifikacije. 16. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Pri urejanju prostora in varstvu okolja bomo še naprej vodili politiko, ki bo zagotavljala racionalno rabo prostora, varovanje in izboljšanje življenskega in delovnega okolja, smotrno izkoriščanje kmetijske zemlje in naravnih bogastev ter varovaje naravne in kulturne dediščine. Z ozirom na sprejeti družbeni plan občine Kamnik za obdobje od leta 1986-1990 ter program priprave prostorskih izvedbenih aktov bo prišlo do izdelave prostorskih ureditvenih pogojev in prostorskih izvedbenih načrtov. Le-ti bodo izdelani v takem obsegu in vsebini, da bo v čimvečji meri možno realizirati z družbenim planom predvidene naloge. Kot najpomembnejše naloge v zvezi z urejanjem prostora h katerim bomo pristopili v letu 1987 je pridobivanje in urejanje stavbnega zemljišča, pri čemer bo v prvi vrsti pomembno zlasti urejanje obrtne cone na Duplici, Stanovanjskega območja B-8 Perovo, B-2 Perovo, B-3 Novi trg ter območja B-28 Dobrava. Zaradi ureditve Severno-zahodnega dela mestnega jedra z železniško postajo na Grabnu bo Gozdno gospodarstvo pričelo z aktivnostmi na novi lokaciji severno od Volčjega potoka -Dobrava. Vzporedno s to akcijo bomo skušali rešiti tudi problem lokacije delovnih organizacij Jata, Cestnega podjetja Ljubljana, poslovalnice Alpetour - Kamnik ter Komunalnega podjetja Kamnik. Nadaljevalo pa se bo tudi z aktivnostmi na območju zazidalnih načrtov spodnjega Utoka ter nove lokacije Zarje. Kot pomembno nalogo za prihodnje leto pa je treba omeniti tudi nadalje aktivnosti v zvezi z zaščito oz. zavarovanjem vodnih virov in podtalnice. Prav tako se bodo pričele tudi akcije v zvezi z določitvijo območij Kemične industrije Kamnik ter Rudnika kaolina n kalcita. Obnova mestnega jedra Posebna skrb bo posvečena obnovi starega mestnega jedra. Zato bomo v prihodnjem letu izdelali »program prenove«, ter ureditveni načrt za Mali grad in Titov trg. Samoupravna stanovanjska skupnost bo iz sredstev za revitalizacijo kot vzorčne primere obnove stanovanjsko poslovnih stavb obnovila štiri hiše. (Titov trg 23, Maistrova 6, Kidričeva 25 in Šlandrova 1. 11. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V letu 1987 bomo na področju družbenih dejavnosti izvajali programe v skladu s sprejetimi planskimi dokumenti. Obseg sredstev za družbene dejavnosti bo glede na sprejeta delitvena razmerja odvisen od gibanja družbenega proizvoda. V okviru posameznih družbenih dejavnosti bomo prednostno izvajali programe, ki imajo neposreden vpliv na raven družbenega standarda in kvaliteto življenja. Posebno pozornost bomo pri izvajanju programov namenili tistim fakorjem, ki izboljšujejo kvaliteto izvajanja programa. Ob tem si bomo prizadevali tudi za ohranjanje realne ravni vseh ostalih programov. V okviru materialnih možnosti bomo nadaljevali tudi s programi izboljšanja materialnih možnosti za delo. Na področju investicij bo osrednja naloga nadaljevanje gradnje zdravstvenega doma, nadaljevanje z gradnjo Doma upokojencev in nadaljevanje z investicijami na področju šolstva v skladu s programom občinske izobraževalne skupnosti. 11.1. ZDRAVSTVENO VARSTVO Na področju zdravstva si bomo predvsem prizadevali za ohranitev ravni zdravstvenega varstva delavcev in občanov, ob tem, da bomo krepili preventivno zdravstveno varstvo in zdravstveno osveščanje. Zagotavljali bomo opravljanje vseh drugih zakonskih storitev v skladu s srednjeročnim programom, sporazumi in zakoni. Nadaljevali bomo z gradnjo zdravstvenega doma v skladu z možnostmi in sprejetim programom. 11. 2. IZOBRAŽEVANJE Na področju osnovnega šolstva bomo izvajali naloge iz zagotovljenega programa in dodatnega programa, opredeljenega v SS o temeljih plana za obdobje 1986-1990. Z izvajanjem novega programa življenja in dela osnovnih šol, sodobnih oblik, metod in organizacijo dela ter z uporabo sodobne učne tehnologije, bomo zagotavljali večjo kvaliteto vzgoje in izobraževanja. Pri tem bo potrebno večje povezovanje vzgojno-izobraževalnih organizacij z združenim delom, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbeno-političnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. Pri vrednotenju vzgojno-izobraževalnega programa bomo prilagajali in dopolnjevali merila. Zaradi velikih potreb po izboljševanju pogojev dela, bo potrebno zagotoviti sredstva za tekoča investicijska vzdrževalna dela za podružnično šolo v Zg. Tuhinju in za opremljanje specialnih učilnic. V ta namen bodo del sredstev združile tudi vse osnovne šole z nadaljnjim združevanjem amortizacije. Na področju srednjega šolstva bomo razreševali vprašanje programov, ki se bodo izvajali v srednješolskem centru in odpravili nekatere pomanjkljivosti zgradbe, s soudeležbo sredstev PIS-ov. 11. 3. SOCIALNO SKRBSTVO Na področju socialnega skrbstva se obseg nalog ne širi, zato je poudarek v letu 1987 na kakovosti dela in s tem v zvezi naj bi ne povečala skrb za dopolnilno usposabljanje delavcev, ki delajo na tem področju. Vedno bolj se kaže potreba po aktivnejšem vključevanju prebivalstva v preprečevanje nastajanja socialnih problemov, glede na to bomo razvijali preventivno in svetovalno službo dela. Razvijali bomo celovito družbeno skrb za starejše občane, otroke in mladino. Pri uresničevanju socialne politike in samoupravnem reševanju problemov socialne varnosti delavcev in občanov bomo še v večji meri zainteresirali organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. 11.4. OTROŠKO VARSTVO V naslednjem letu bo Občinska skupnost otroškega varstva Kamnik skrbela za izenačevanje pogojev za kakovostno in učinkovito družbeno vzgojo in varstvo vseh predšolskih otrok: - dogovorjeno raven socialne varnosti vsem otrokom - varstvo materinstva, nego in varstvo otroka ob rojstvu in po njem. Začeli bomo s pripravljalnimi deli za dva oddelka VVE v Nevljah. 11.5. KULTURNA SKUPNOST Delo Kulturne skupnosti za leto 1987 bo potekala v skladu s sprejetimi temelji plana Kulturne skupnosti Kamnik za obdobje 1986-1990. Glavna in najpomembnejša naloga v letu 1987 je pridobitev prostorov za matično Knjižnico Kamnik. V letu 1987 bomo nadaljevali z naslednimi začetnimi akcijami: -nadaljevanje vzdrževalnih del pri Sv. Primožu - restavriranje in prezentacija baročnih kipov v Komendi - sanacija Budnarjeve hiše - sanacija in ureditev bunkerjev v Rudniku - Arboretum Volčji potok - obnova ornamentov v parter-nem parku - Frančiščanska knjižnica - Kavarna Veronika - ureditev podstrehe. Vsi ostali programi bodo potekali v skladu s planom. 11.6. TELESNA KULTURA Delo v Samoupravni interesni tclesno-kulturni skupnosti bo potekalo v skladu s sprejetimi temelji plana. Glavna in najpomembnejša naloga v letu 1987 je skupaj s Komunalnim podjetjem sanirati bazen tudi s prostovoljnim delom telesnokulturnih delavcev in športnikov. 11.7. RAZISKOVALNA DEJAVNOST V skladu s srednjeročnim planom bomo skrbeli, da bo raziskovalno delo postalo sestavni del načrtovanja v združenem delu. Skrbeli bomo za večje vključevanje znanja in to predvsem domačega znanja in lastnih inovacijskih dosežkov v reševanje razvojne problematike organizacij združenega dela. Prednost v občinski raziskovalni skupnosti bodo imele tiste raziskovalne naloge, ki bodo upoštevale prestrukturiranje kamniškega gospodarstva. Vzpodbujali bomo inovatorje in jih nagradili na osnovi ovrednotenih rezultatov. Podpirali in pospeševali bomo inventivno dejavnost pri mladini. 11.8. ZAPOSLOVANJE Skupnost za zaposlovanje si bo še v naprej prizadevala za dosledno uresničevanje produktivnega zaposlovanja. Posebna pozornost bo veljala izboljševanju kadrovske strukture zaposlenih in s tem v zvezi tudi ustreznemu zaposlovanju pripravnikov, pospeševanju izobraževanja že zaposlenih delavcev ter povečanju obsega in kvalitete štipendiranja. S temi cilji bo usklajeno tudi poklicno usmerjanje mladine in odraslih. Na področju poklicnega usmerjanja se bomo zavzemali za aktivno vključitev vseh subjektov na tem področju v občini. 12. SPLOŠNA PORABA Politika na področju splošne porabe v občini se bo uresničevala v skladu z dogovorom o izvajanju politike na področju splošne uprabe na ravni občine v SRS v letu 1987. Zagotovili pa bomo sredstva za modernizacijo in sanacijo občinske uprave in sodišča. 13. KRAJEVNE SKUPNOSTI Delovanje krajevnih skupnosti bo še naprej usmerjeno v zagotavljanje vsestranskih pogojev za uspešno uresničevanje nalog na vseh področjih družbenega življenja. V skladu z Družbenim planom občine za obdobje 1986-1990 bo delovanje krajevnih skupnosti v letu 1987 usmerjeno zlasti v zagotavljanje hitrejše izgradnje komunalne infrastrukture, ter pogojev za nadaljnjo krepitev SLO in DS. Svoj hitrejši razvoj bodo krajevne skupnosti v naslednjem obdobju zagotavljale z raznimi oblikami prostovoljnega dela, v svobodni menjave dela, neposredne menajve ter solidarnostjo med krajevnimi skupnostmi. Krajevne skupnosti se bodo vključevale v sistem politike socialne varnosti občanov ter si prizadevale za doseganje višje ravni samoupravnega organiziranja in odločanja v samoupravnih organih krajevnih skupnosti, delegacijah za Sis in DPS, kar je pogoj za učinkovito uresničitev ciljev na vseh področjih življenja v delu. Sredstva za financiranje potreb razvoja krajevnih skupnosti se bodo v naslednjem letu zagotavljala na naslednje načine: - S krajevnim samoprispevkom, ki so ga za naslednje petletno obdobje v letu 1986 sprejele vse razen dveh krajevnih skupnosti. V prihodnjem letu bo ponovno stekla akcija za razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Kam-nik-Center in KS Kamnik-Zaprice. Na ta način se bo zbralo večino sredstev, potrebnih za uresničevanje programov krajevnih skupnosti. Tako zbrana sredstva se bodo uporabljala zlasti za potrebe komunalne infrastrukture. Komunalna prenova oz. rekonstrukcija lokalnih cest pa se bo izvajala v okviru programa sklada za urejanje stavbnih zemljišč ter programa samoupravne interesne komunalno-cestne skupnosti oziroma upravljalca lokalnih cest. - Sredstva, ki jih bodo OZD združevale po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za sofinanciranje programov potreb in razvoja krajevnih skupnosti, pri čemer bodo delavci v TOZD in drugih OZD ter ostali delovni ljudje in občani odvajali sredstva v višini 0,20% na osnovo bruto OD iz čistega dohodka oziroma sklada skupne porabe. - Sredstva, odstopljena iz občinskega proračuna. - Sredstva, ki jih bodo prispevali krajani sami po posameznih krajevnih skupnostih. Ža opravljanje strokovnih, tehničnih in administrativnih del pri izvajanju redne dejavnosti krajevnih skupnosti se bo ustanovila skupna strokovna sluba za vse krajevne skupnosti, ki bo morala biti organizirana ob največji možni racionalizaciji tako, da bo zagotavljala izvajanje vseh nalog opredeljenih v organih krajevnih skupnosti. 14. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Osnovni cilj, ki si ga zastavljamo za leto 1987, je nadaljevanje krepitve obrambne in samozaščitne sposobnosti celotne druž-beno-politične skupnosti v skladu s srednjeročnimi usmeritvami. Zagotavljali bomo usklajen razvoj obrambnih in samozaščitnih sestavin, po posameznih področjih pa bomo izvajali predvsem naslednje naloge: Na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti bodo aktivnosti usmerjene v dograjevanje obrambnih in varnostnih načrtov, predvsem pa v njihovo usklajevanje med posameznimi nosilci z vidika boljših organizacijskih, kadrovskih ter materialnih rešitev. Pri Pri razvoju teritorialne obrambe bo dan poudarek usposabljanju pripadnikov, kakovosti vodenja in poveljavanja, opremljanju s sodobno oborožitvijo in MTS, kadrovskemu popolnjevanju ter zagotavljanju ustrezne zaledne oskrbe. V okviru finančnih možnosti bomo pričeli tudi z dograjevanjem skladiščnih in ostalih funkcionalnih prostorov. Narodno zaščito bomo krepili z izpopolnjevanjem, dopolnjevanjem in usklajevanjem načrtov za njeno delovanje in z nadalj-nim usposabljanjem delovnih ljudi in občanov za opravljanje nalog v različnih varnostnih in obrambnih razmerah. V vseh okoljih bomo povečevali doseženi nivo družbene samozaščite za učinkovitejše preprečevanje in odpravljanje sovražnih in družbeno škodljivih pojavov ter krepili odgovornost za varovanje samoupravnih pravic, družbene lastnine, prometno in požarno varnost, varstvo pri delu itd. Na področju dela Organov za notranje zadeve bomo aktivnosti usmerjali v proces podružbljanja varnostne funkcije in zagotavljanja pogojev za varno in mirno počutje občanov. Zagotavljali bomo tudi osnovne pogoje za delo ONZ (dokončanje adaptacije prostorov Postaje milice, obnavljanje voznega parka), predvsem pa tudi postopen prehod na enoten informacijski sistem na področju notranjih zadev. Civilno zaščito bomo izpolnjevali predvsem v temeljnjih okoljih. Nadaljevali bomo z usposabljanjem in opremljanjem štabov in enot, predvsem pa enot porve medicinske pOmoči, veterinarskih in RBK enot po novih formacijah. Nadaljevali bomo tudi z dogovorjenim opremljanjem s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito ter gradnjo večnamenskih zaklonišč. Pri požarnem varstvu bomo krepili preventivno dejavnost ter nadaljevali z razvijanjem, opremljanjem in usposabljanjem prostovoljnih gosilskih enot. Na področju upravnih zvez in sistema za opazovanje in obveščanje bomo nadaljevali z usposabljanjem in opravljanjem enot in občinskega centra za obveščanje, ter zagotavljali pogoje za delo v funkcije pokrajinskega centra za obveščanje. Na področju obrambnega usposabljanja bomo poleg usposabljanja za posamezne sestavine splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite organizirali na vseh nivojih inštruktaže posamičnih in kolektivnih nosilcev obrambno-varnostnega načrtovanja, kakor tudi izvajalcev za določene naloge. Spodbujali bomo aktivnosti in delovanje družbenih organizacij in društev, ki so posebnega pomena za SLO in DS. Izvrševali bomo pa tudi nekatere druge naloge opredeljene v srednjeročnem obrambno-razvojnem načrtu. Spodbujali bomo aktivnosti in delovanje družbenih organizacij in društev, ki so posebnega pomena za SLO in DS. Izvrševali bomo pa tudi nekatere druge naloge opredeljene v srednjeročnem obrambno-razvojnem načrtu. Pričeli bomo tudi v okviru razpoložljivih finančnih sredstev z vključevanjem v enotni informacijski sistem za potrebe SLO in DS predvsem z nakupom in uvajanjem sodobnejših sredstev za vodenje evidenc ter spremljanje kadrovskih in materialnih zmogljivosti za določene obrambne naloge. Sredstva za uresničevanje programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo zagotavljali z načini opredeljenimi v družbenem planu občine za obdobje 1986-1990 in sicer v višini do 0,40% doseženega narodnega dohodka v občini. Dokumenti k resoluciji: Naloge, ukrepe in aktivnosti bodo opredelili naslednji dokumenti: 1. Seznam investicije za leto 1987 2. Proračun občine Kamnik 3. Splošna bilanca sredstev družbenih dejavnosti. Za dosego ciljev razvoja v letu 1987 bomo vodili selektivno kadrovsko politiko pri vseh nosilcih planiranja. DO Slovenijašport export-import zastopstva p. o. Ljubljana, Dalmatinova 1 Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje prosfth del in nalog prodajalce v PE Kamnik - za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, od kandidatov pričakujemo še naslednje: KV prodajalec - IV. stopnja zahtevnosti, do 3 leta delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: DO SLOVENIJAŠPORT, export-import zastopstva p. o. Ljubljana, Dalmatinova 1, sektor splošnih služb. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA želi ponovno organizirati rekreacijo predšolskih otrok Zaradi zasedenosti telovadnice je prost termin samo v soboto dopoldne. Starše prosimo, naj prijavijo svoje otroke do 21. 11.1986 v uradnih urah v pisarni krajevne skupnosti v Kulturnem domu Duplica. V primeru premajhnega števila prijav rekreacije ne bomo organizirali. Barbara in Boris o »Kormoranu« Ker so si najbolj vneti ljubitelji domačega (Uma že lahko ogledali premiersko uprizoritev »Kormorana,« sem se odločil predstaviti vam glavnega igralca in scenarista Borisa Cavazzo in glavno igralko Barbaro Lapajne, s katerima sem se pogovarjal pred nekaj dnevi. - Boris, to je bil vaš prvi scenarij; ste imeli težave pri pisanju? - Kot začetnik sem se soočil z manjšimi težavami, ki pa me niso prehudo ovirale pri delu. - Se boste po tem uspehu, dobili ste nagrado za scenarij v Vmjački Banji, preusmerili iz igralskega poklica? - Čeprav imam v načrtu že nov scenarij, se od igralstva ne mislim posloviti. Film iti gledališče sta namreč medija, ki me neznansko privlačita. Prvi zaradi neposrednih stikov z gledalci, drugi pa zaradi kreativnosti, ki jo uveljavljam v vsaki vlogi. Pisanje scenarijev pa je predvsem moj hobi, ki mi izpolnjuje redke proste ure. - Uveljavljanje kreativnosti večkrat zahteva odmik od scenarija, kar pa najbrž ni negativen pojav, saj večkrat napravi igro bolj živo in doživeto. Barbara, se strinjate? - Marsikdaj se igralčevo in scenaristovo videnje posameznega prizora razlikujeta, zato tudi jaz zagovarjam »igralčevo samovoljo,« ko posamezen prizor prilagodi sebi. - Kaj pa vi, Boris? - Mislim, da je potrebno obdržati idejo filma ali gledališke predstave, medtem ko besede niso najpomembnejše. Med igro se mora igralec poistovetiti z osebo, ki jo igra, se pravi, da mora izhajati iz sebe. To je tudi največ, kar lahko stori za film. - Vam to dokaj dobro uspeva. Zakaj ste se sploh odločili za igralski poklic, saj vemo, da je v mladosti za vas obstajalo le morje? - Ha, čisto tako ni bilo, saj se za film in gledališče zanimam že od nekdaj, ko sem kot mladenič zahajal vanj, pa tudi igralci, kot so Jurij Souček, Stane Sever, Marlon Brando in Peter OTo-ole, so name naredili nepozaben vtis. Res pa je tudi, da sem in še ljubim morje, čeprav sem zapustil mornarico in odšel študirat v Ljubljano na Filozofsko fakulte- to in kasneje na AGRFT. V 3. letniku sem se skoraj vrnil domov, vendar so me prijatelji prepričali, da sem ostal . . . ... in postal dober igralec! - Pustimo to, kdo je dober in kdo ne. Povem naj le, da je v našem prostoru malo dobrih igralcev, čeprav morda kdo misli drugače. Marsikdo je namreč sposoben odlično odigrati manjšo vlogo, večje pa režiserji raje zaupajo igralcem znanih kvalitet. Da se razumemo, priložnost za izhod iz anonimnosti dobi pa vsakdo. Barbara, se vi ne bojite, da boste po tej, dobro interpretirani vlogi, dobivali le vloge nega-tivk; denimo prostitutk? - Tega se ne bojim, saj mislim, da do take vloge pride igralka povsem slučajno. Drugače pa v slovenskem prostoru prva vloga zelo pogosto »ožigosa« igralca za celo življenje. Osebno sem vesela, da sem debitirala s karakterno vlogo, saj sem do sedaj igrala le vloge naivk, v katerih nisem mogla povsem preizkusiti svojih sposobnosti. - Kje pa vidite svojo prihodnost, na filmu ah' v gledališču? - Raje imam gledališče, ne bom pa se branila niti dobrih filmskih vlog. Kaj je dobra vloga? Je to tista, v kateri je veliko seksa? Če bi sodili po odzivu občinstva . . .? - Boris: Če lahko jaz odgovorim na vprašanje, bi povedal, da se mi zdi seks v filmu nezanimiv, razen če ni močno vpleten v zgodbo. Seksualni prizori so ponavadi prisotni le zato, da pritegnejo gledalce, zato jih ne odobravam. - Torej jih iz svojih scenarijev črtate! - Izogibam se jim. Raje izbiram teme, ki so mi blizu in v katerih se nikoli nisem mogel izigrati. Zelo me privlačita nasilje in smrt, zato bo tudi v prihodnjem scenariju govor o tem. Za konec nam povejte, kako ustvarjate scenarij in koliko besede ste imeli pri izbiri igralcev v filmu Kormoran. - Delam po »ameriškem načinu,« saj najprej ustvarim konec, potem šele oblikujem zgodbo. Na drugi del vprašanja pa bi odgovoril, da sem imel srečo, saj je režiser sprejel celotno igralsko ekipo, ki sem jo predlagal. MATIC ROMŠAK Občina Kamnik objavlja javno dražbo najdenih predmetov - kolesa, kolesa z motorjem - ročne ure - zlati predmeti - In ostalo ki bo v soboto, 15. 11. 1986 od 9. do 12. ure za občinsko zgradbo (Trg prijateljstva). Ogled predmetov je možen eno uro pred dražbo. Spisek predmetov si občani lahko ogledajo na oglasni deski v avli upravne zgradbe Občine Kamnik od 10. 11. 1986 dalje. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE KAMNIK Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o. TOZD »ZV Kamnik«, n. sub. o. 61230 Domžale, Titov trg .1 objavlja na podlagi sklepa DS TOZD ZV Kamnik prosta dela in naloge čistilke za določen čas, s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu 2 čistilk za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: končana osnovna šola, zaželeno je, da ima kandidat opravljen izpit iz higienskega minimuma. Poskusno delo 1 mesec. Prijave sprejemamo osem dni po objavi na naslov: Zdravstveni dom Domžale, Kadrovska služba, Titov trg 1,61230 Domžale. KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA iN LIRE Za začetek letošnje koncertne sezone pripravljata Slovenski oktet in Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika ljubiteljem zborovskega petja prijetno presenečenje. Oba znana izvajalska ansambla bosta priredila v petek, 21. novembra 1986 ob 20. uri v veliki dvorani kina Dom CELOVEČERNI KONCERT s pestrim izborom pesmi slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske zakladnice. VABLJENI! /O ljubljanska banka Ljubljanska banka Gospodarska banka, Ljubljana, n. sub. o., Poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1 Svet poslovne enote Kamnik objavlja •prosta dela in naloge kontroliranje devizno-režimskih dokumentov Pogoj za sprejem: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj Pod posebna strokovna znanja je zahtevano znanje knjigovodstva in znanje strojepisja 150 ud./min. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, PE Kamnik, Tomšičeva 1. Komisija za delovna razmerja Elektroelement, n. sol .o., Izlake, TOZD Svit, n. sol. o., Kamnik objavlja prosta dela in naloge 1. strugarja Pogoji: - poklicna šola širokega profila oz. končana IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri - vsaj eno leto delovnih izkušenj - dvomesečno poskusno delo 2. organizatorja družbene prehrane Pogoji: - poklicna šola širokega profila oz. IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri - eno leto delovnih izkušenj - tečaj iz higienskega minimuma - dvomesečno poskusno delo - deljen delovni čas 3. razdeljevalca Pogoji: - osnovna šola - mesec in pol poskusnega dela - deljen delovni čas Delovno reazmerje bo z izbranimi kandidati sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati v 8 dneh pošljejo na naslov: Splošna služba TOZD SVIT Kamnik, Bakovnik 4/a. I. Avto Moto društvo Kamnik objavlja razpis za prosto delovno mesto sekretarja društva - potrebna srednja izobrazba ekonomske oz. tehnične smeri - deljen delovni čas - vsaj 2 leti prakse na podobnih delih oz. nalogah - poskusna doba dva meseca - osebni dohodek po pravilniku Prijave pošljite v 15 dneh na naslov AMD Kamnik, Trg svobode 6, 61240 Kamnik Kandidate bomo obvestili v roku 30 dni po prejemu pisnih prijav II. Avto Moto društvo Kamnik, 61240, Trg svobode 6 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge inštruktorja praktične vožnje Pogoji: - srednja izobrazba - instruktorski izpit »B« kategorije - zaželena praksa Delo združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Zaželen je kandidat iz okolice Kamnika. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od objave na gornji naslov. Lončarsko podjetje Komenda vabi k sodelovanju več kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev za delo v proizvodnji Osebni dohodek 125.000 do 140.000 din Kandidati morajo imeti uspešno končano osnovno šolo, zaželen pa je končan skrajšan program usmerjenega izobraževanja ustrezne smeri; odslužen vojaški rok; poskusna doba 3 mesece. Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi pošljite 15 dni po objavi na gornji naslov. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KAMNIK KAMNIK Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik razpisuje na podlagi 51. čl. zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS št. 18/ 84), 6. čl. odloka o upravljanju in razporejanju s stavbnim zemljiščem (Ur. I. SRS št. 24/77) ter sklepa 5. seje Komisije za oddajo stavbnega zemljišča z dne 4. 11. 1986 JAVNI RAZPIS za oddajo dveh stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v k.o. Kaplja vas in sicer I. stavbno zemljišče s parcelami št. 107/10 travnik v izmeri 955 m2, 585/8 neplodno v izmeri 78 m2, pare. št. 585/9 neplodno v izmeri 8 m2, pare. št. 14/3 travnik v izmeri 230 m2 in pare. št. 14/4 travnik v izmeri 34 m2. II. Stavbno zemljišče s pare. št. 58/4 njiva v izmeri 957 m2. Na zemljišču pare. št. 58/4 je možna gradnja stanovanjske hiše s poslovnim prostorom za obrtno dejavnost, ki ne moti okolice. « Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča so naslednji: 1. Rok za pričetek gradnje je 9 mesecev po pridobitvi zemljišča, rok za dokončanje pa 5 let. 2. Cena za stavbno zemljišče znaša 639,04 din za 1 m2. 3. Izklicna cena prispevka k stroškom za komunalno urejanje znaša za I. stavbno zemljišče 2,315.250 din. V stroških komunalne ureditve je zajeto: makadamska cesta, površinsko odvodnjavanje, vodovod s hidranti, električno distribucijsko omrežje v kabelski izvedbi in PTT omrežje v zračni kabelski izvedbi. Izklicna cena prispevka k stroškom za Komunalno urejanje znaša za II. stavbno zemljišče 2,922.750 din. V stroških komunalne ureditve je zajeto-: asfaltirano cestišče, površinsko odvodnjavanje, javna razsvetljava, vodovod, električno distribucijsko omrežje v kabelski izvedbi in PTT omrežje v zračni kabelski izvedbi. Pridobitelj zemljišča posebej plača stroške prepisa. 4. V stroških komunalnega urejanja niso všteti prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in stroški lokacijskotehnične dokumentacije. 5. Ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi višjo ceno za stroške komunalne ureditve pod točko 3. 6. Rok za plačilo cene in komunalnega urejanja stavbnega zemljišča je 30 dni po pravnoveljavnosti pogodbe. 7. Vsak ponudnik mora položiti obvezno varščino v višini 10% od vrednosti zemljišča in od izklicne cene stroškov za komunalno opremljanje zemljišča na žiro račun št.50140-652-28895 Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik. 8. Pridobitelju zemljišča se varščino šteje v kupnino, drugim udeležencem, ki niso uspeli na javnem natečaju, pa bp varščina vrnjena brez obresti. 9. Če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se varščina ne vrne. 12. Pri plačilu imajo posebne ugodnosti - možnost daljšega odplačevanja kupnine udeleženci, ki imajo slabe stanovanjske in zdravstvene razmere. 13. Ugodnost daljšega odplačevanja kupnine priznava, če pridobitelj zemljišča to zahteva in predloži dokaze, v skladu z določili odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Kamnik ter v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih, komisija za oddajo stavbnih zemljišč. 14. Proti odločitvi o oddaji stavbnega zemljišča lahko vsak, ki se je udeležil javnega natečaja, vloži v 8 dneh potem, ko je prejel obvestilo, ugovor na Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč. Pismene ponudbe je potrebno predložiti do vključno 25.11. 1986, priporočeno po pošti na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik, Kamnik, Titov trg 1. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici z oznako: »Javni razpis Komenda« Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb, ki bo v četrtek, 27.11. 1986 ob 12. uri v sejni sobi Skupščine občine Kamnik. Vse informacije dobite na Skladu stavbnih zemljišč občine Kamnik, Kamnik, Titov trg 1 oz. po tel. št. 831-511. DONIT Medvode, n. sol. o. TOZD KEMOSTIK, n. sub. o. Kamnik, Molkova pot 10 OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: — polnjenje kemičnih izdelkov — 1 delavka Pogoji: - pripravljalec kemikalij II. st. zaht. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave v roku 8 dni na naslov: DONIT TOZD KEMOSTIK, Kadrovsko splošni oddelek, Žebljarska pot 5, 61240 Kamnik. Na podlagi KI. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS. št. 18/84) in 91. člena Statuta občine Kamnik (Ur. I. SRS. št. 6/86) je Skupščina očine Kamnik na 5. seji zbora združenega dela dne 25. 9. 1986 in na 5. Seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. 9. 1986 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta soseske B-2 Kamnik-Perovo 1. člen Ta odlok določa prenehanje lastninske pravice na zemljiščih v k. o. Kamnik v območju, ki je z družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1986- 1990 predvideno za družbeno usmerjeno kompleksno blokovno gradnjo. 2. člen Območje, kjer preneha lastninska pravica na zemljiščih, se nahaja v k. o. Kamnik in je opredeljeno z mejo, ki poteka po severnem robu pare. št, 761/1, delu severnega roba pare. št. 760/ 1, nato zavije proti jugu do stičišča s severnim robom pare. št. 760/2 in poteka po njenem zahodnem delu preko pare. št 747/2, pare. št. 746/3 in 747/3. nato zavije proti zahodu po južnem robu pare. št. 747/3 ter se odcepi proti jugu preko parcele št. 746/4 in zavije po njenem južnem robu proti zahodu, nato pa poteka po zahodnem robu pare. št. 746/4,746/3.746/2 760/1 in 761/1, proti severu, kjer sc vrne na izhodiščno točko. 3. člen Lastninska pravica preneha na naslednjih zemljiščih v k.o. Kamnik: vi. št. pare. št. Zemljiškoknjižni lastnik kultura površina v m2 767 760/3 1332 760/4 767 761/1 349 746/2 355 746/14 1057 746/15 349 747/6 355 747/7 Jancžič Bogomil, travnik 3 3050 Kovinarska 15, Kamnik do 1/2, Janežič Stanislava. Kovinarska 15, Kamnik do 1/2 Ravnik Adolf, travnik 3 97 Kovinarska 3. Kamnik do 1/2. Ravnik Hijacinta, Kovinarska 3. Kamnik do 1/2 Janežič Bogomil, njiva 2 8638 Kovinarska 15, Kamnik do 1/2, Janežič Stanislava, Kovinarska 15, Kamnik do 1/2 Galjot Marjan, njiva 2 1917 Kovinarska 19, Kamnik Štele Nikolaj, . ■ njiva 2 1276 Kovinarska 14, Kamnik Škrjanc Urška, sadovnjak 2 2469 Kovinarska 24, Kamnik Galjot Marjan, kozolec 24 Kovinarska 19, Kamniktravnik 3 1318 Štele Nikolaj, travnik 3 615 Kovinarska 14, Kamnik 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica na zemljišču, napovedenih v prejSnjem členu tega odloka ter postanejo ta zemljišča družbena lastnina. S tem dnem pridobi občina Kamnik na njih pravico upravljanja, dosedanji lastniki pa pridobijo pravice iz 13. in 15. čl. zakona o stavbnih zemljiščih. 5. člen Dosedanji lastniki zemljišča imajo pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga bodo morali po odločbi upravnega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve, izročiti občini Kamnik za uresničitev prostorskega izvedbenega načrta. Dosedanji lastniki ne smejo menjati oblike in svojstva zemljišča . Vlaganja v taka zemljišča, ki bi povečala vrednost zemljišč, se ne upoštevajo pri določitvi odškodnine. 6. člen Kmetom, katerim preneha lastninska pravica, se morajo zagotoviti ustrezna zemljišča, pred pričetkom gradnje na njihovem zemljišču in to v času, ko je za poljščine najmanjša škoda. 7. člen Lastniki objektov na območju, določenem v 3. členu tega odloka, imajo pravico uporabe na stavbišču in funkcionalnem zemljišču, dokler stavba stoji. Za objekte, ki se bodo morali po prostorskem izvedbenem aktu odstraniti, se uvede razlastitveni postopek, splošni interes pa se posebej ne ugotavlja. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 020-58/85 PREDSEDNIK Kamnik, dne 25. 9. 1986 Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic Na podlagi 10. člena zakona o Stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) in 91. člena Statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 6/86) je Skupščina občine Kamnik na 5. seji zbora združenega dela dne 25. 9. 1986 in na 5. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. 9. 1986 sprejela ODLOK o prenehanju lastninske pravice na območju B 17 - Duplica 1. člen Ta odlok določa prenehanje lastninske pravice na zemljiščih v k. o. Podgorje v območju, ki je s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1986-1990 predvideno za obrtno stanovanjsko dejavnost in skladiščenje. 2. člen Območje,, kjer preneha lastninska pravica na zemljiščih, se nahaja v k. o. Podgorje in je opredeljeno z mejo, ki poteka od stičišča jugovzhodne meje pare. št. 1535/2 in 1535/1 po zahodni meji parcele št. 1535/2 do severozahodnega vogala pare. št. 1338/ 2 ter nato po njeni severni in vzhodni meji, dalje poteka po zahodni in južni meji parcele št. 1358/2, nato po severni meji pare št. 1536,1354/1,1538/1 in 1347/1, nato po vzhodnih mejah pare. št. 1347/1, 1348, 1853, 1390/1, 1388 in 1390/2, nato po južnih mejah pare. št. 1390/2, 1389/3, 1386 in 1385 do pare. št. 1535/1 in nato poteka po meji med pare. št. 1535/1 in zahodnimi mejami pare. št. 1385, 1384, 1382, 1381, 1366, 1364, 1362 in 1359, kjer se vrne v izhodiščno točko. 3. člen Lastninska pravica preneha na naslednjih zemljiščih v k. Podgorje: vi. št. številka parcele zemljiškoknjižni lastnik kultura površ. v m2 541 1347/1 473 1348 439 1353 541 1354/1 373 1355 373 1356 373 1358/1 434 1359 434 1360 625 1361 625 1362 Majdič Marko, neplodno 1999 Duplica, Ljubljanska 31 do 1/2 Majdič Ema, Duplica, travnik 7 378 Ljubljanska 31 do 1/2 Majdič Marko, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/2 Majdič Ema, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/2 Berlec Alojz, Duplica travnike 1623 št. 12, sedaj Duplica, Ljubljanska 27 Majdič Marko, pašnik 3 737 Duplica, Ljubljanska 31 do 1/2 Majdič Ema, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/2 Mlakar Cecilija, travnik 3 676 Medvode, Kebetova 3 do 1/2 Majdič Marko, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/4 Majdič Ema, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/4 Mlakar Cecilija, travnik 3 5197 Medvode, Kebetova 3 do 1/2 Majdič Marko, Duplica, Ljubljanska 31 dol/4 Majdič Ema, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/4 Mlakar Cecilija, cesta 3310 Medvode, Kebetova 3 do 1/2 Majdič Marko, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/4 Majdič Ema, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/4 Dobovšek Vilko, pašnik 2 611 Duplica, Ljubljanska 29 Dobovšek Vilko, sadovnjak 3 1411 Duplica, Ljubljanska 29 Jančič Edvard, stavbišče 28 Duplica 7, sedaj Duplica, Ljubljanska 21 Jančič Edvard, sadovnjak 3 423 Duplica 7, sedaj Duplica, Ljubljanska21 384 1363 Rozman Pavla, stavbišče 175 por. Čičigoj, Duplica 30, sedaj Duplica, Ljubljanska 23 439 1364 Berlec Alojz, stavbišče 593 Duplica 12, sedaj Duplica, Ljubljanska 27 434 1365 Dobovšek Vilko, dvorišče 583 Duplica, gosp. posl. 152 Ljubljanska 29 st. stavb. 114 439 1366/1 Berlec Alojz, dvorišče 544 Duplica št. 12, sedaj gosp. posl. 84 Duplica, Ljubljanska 27 373 1381 Mlakar Cecilija, sadovnjak 4 796 Medvode, Kebetova 3 do 1/2 Majdič Marko, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/4 Majdič Ema, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/4 373 1382 Mlakar Cecilija, stavbišče 1133 Medvode, Kebetova 3 do 1/2 Majdič Marko, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/4 Majdič Ema, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/4 373 1384 Mlakar Cecilija, travnik 3 1886 Medvode, Kebetova 3 do 1/2 Majdič Marko, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/4 Majdič Ema, Duplica, Ljubljanska 31 do 1/4 372 1387 Osolin Andrej, hiša 82 Šmarca 54, sedaj dvorišče 74 Šrnarca, Pot iz vasi 1 sadov. 3 879 937 1388 Odolin Janez, sadov. 3 1496 Duplica št. 32c, sedaj Duplica, Jakopičeva 27 938 1390/1 Osolin Marinka, st. stavb. 91 Kamnik, sadov. 3 1752 Ljubljanska 3b do 1/2 st. stavb. 103 Osolin Marija, Kamnik, Ljubljanska 3b do 2/6 Osolin Alenka, Kamnik, Ljubljanska 3b do 1/6 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih, navedenih v prejšnjem členu tega odloka ter postanejo ta zemljišča družbena lastnina. S tem dnem pridobi občina Kamnik na njih pravico upravljanja, dosedanji lastniki pa pridobijo pravice iz 13. in 15. čl. zakona o stavbnih zemljiščih. 5. člen Dosedanji lastniki zemljišč imajo pravico uporabljati to zemljišče do dneva, ko ga bodo morali po odločbi upravnega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve izročiti občini Kamnik za uresničitev prostorskega izvedbenega načrta. Dosedanji lastniki ne smejo menjati oblike in svojstva zemljišča. Vlaganja v taka zemljišča, ki bi povečala vrednost zemljišč, se ne upoštevajo pri določitvi odškodnine. 6. člen Kmetom, katerim preneha lastninska pravica, se morajo zagotoviti ustrezna zemljišča pred pričetkom gradnje na njihovem zemljišču in to v času, ko je za poljščine najmanjša škoda. 7. člen Lastniki objektov na območju, določenem v 3. členu tega odloka, imajo pravico uporabe na stavbišču in funkcionalnem zemljišču, dokler stavba stoji. Za objekte, ki jih je potrebno po prostorskem izvedbenem aktu odstraniti, se uvede razlastitveni postopek, splošni interes pa se posebej ne ugotavlja. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 020-88/85 Kamnik, dne 25. 9. 1986 PREDSEDNIK Skupščine občine Kamnik Anton Ipavec ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica JURIJA LAMPREČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sorodnikom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala kolektivom Varnost Mengeš, Kemostik, Kočna, K1K in Titan Kamnik, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete ža-lostinke in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Mihaela, sin Stanko in hčerka Silva z družinama in drugo sorodstvo Črna, Sp. Stranje, Kamnik, Gornji grad. Bočna, Maribor, oktober 1986 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 82. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica in prababica ANA KOŽELJ iz Stahovice 29 Toplo se zahvaljujemo sorodni-'£»f| kom, sosedom, znancem in prija-*** teljem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem za ganljivo petje, dr. Plavčevi in patronažni sestri Miji iz ZD Kamnik za skrbno zdravljonje in praporščaku, tovarišu Modicu za izrečene besede slovesa. Žalujoči: sin France in hčerka Ana t družinama in drugo sorodstvo Stahovica, Črna, Kališe, Godič, oktober 1986 ZAHVALA V 55. letu starosti nas je mnogo prerano, po hudi, zahrbtni bolezni, za vedno zapustil naš dragi mož, ati in stari ati PEREGRIN HUMAR iz Gozda Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, bližnjim sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sodelavcem Rudnika kaolina in kalcita. Lovski družini Stahovica, Sela in Kamnik. Usluga Kamnik in Utok Kamnik. Hvala vsem govornikom, domačim eerkvenim pevcem in Krtovim ter obema župnikoma za pogrebni obred in poslovilni govor. Žalujoči: žena Mari sinovi Ivo z družino, Marjan in Lojzi, sestri Lojzka in Francka in drugo sorodstvo Gozd, Vir pri Nevljah, Vodice, Brezje, 16. oktobra 1986 Sprehod po Zikovi ulici Kamniški in moravski kolesarji štva upokojencev Moravče. upokojenci - pred domom Dru- »Stari smo toliko, kot se počutimo« Društvo upokojencev Moravče, sekcija za šport in rekreacijo in Društvo upokojencev Kamnik sta septembra in oktobra organizirala »kolesarska izleta« in prijateljsko tekmovanje - kegljačev obeh društev v Kamniku. Moravski in kamniški kegljači so se prijateljsko ekipno pomerili na kegljišču »Planinka« v Kamniku. Rezultat Kamničanov 363 kegljev in Moravčanov 229. Kegljanje je pač tista športna zvrst, ki nastopajočih ne omejuje pri-letih, saj vsakdo lahko igro prilagodi svoji telesni zmogljivosti in spretnosti, zato je še posebno privlačno med starejšimi. Spodbudbo je, da je vse več keglje-podirajočih med nežnejšim spolom. Po mnenju tovariša ŠUŠTARJA - vodje prijateljskega tekmovanja obeh ekip kegljačev, so taka srečanja koristna, zdrava, pa tudi športniki se med seboj spoznavajo. Važno je sodelovati, ne zmagati. Mladostni zanos deset nastopajočih, med katerimi so bile tri ženske, ki so podarile keglje kot za stavo. Prijateljsko srečanje kolesarjev Kamničanov v Moravčah, Moravčanov pa v Kamniku, je bilo enkratno in naj bi postalo tradicionalno, so sklenili športniki obeh društev upokojencev. Tekst in foto: Jože NOVAK OBVESTILO DIABETIKOM Ob 30-letnici ustanovitve prvega društva diabetikov v Sloveniji so po vsej Sloveniji v društvih za boj proti sladkorni bolezni organizirani slovesni sestanki. Sestanek vseh diabetikov občine Kamnik bo 20. novembra 1986 ob 16. uri v mali dvorani Kina Dom, Fužine, I. nadstropje. Na sestanku bo kratko predavanje o razvoju društev po Sloveniji in predavanje zdravnice dr. Plavčeve o prehrani in zdravljenju diabetikov. Pričakujemo polno udeležbo. Za sestanek ne bomo pošiljali posebnih vabil. Prosimo diabetike, da se medsebojno obvestijo o sestanku. DRUŠTVO ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI, KAMNIK KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK p. o., Kamnik, Cankarjeva 11 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. opravljanje najenostavnejših del (1 delavec za nedoločen čas) Pogoji: - NK delavec - 6 mesecev delovnih izkušenj - možnost stanovanja v delavskem domu 2. delavca za upravljanje s stroji težke gradbene mehanizacije (1 delavec za nedoločen čas) Pogoji: - končan tečaj za strojnika TGM - šoferski izpit C kategorije - 1 leto delovnih izkušenj 3. sprevodnika na žičnici Velika planina (1 delavec za nedoločen čas) Pogoji: - poklicna šola ali končana osnovna šola - 6 mesecev delovnih izkušenj 4. delovodje (2 delavca za nedoločen čas) Pogoji: - strojni ali elektro delovodja ali tehnik - 1 leto delovinh izkušenj 5. skladiščnika (1 delavec za nedoločen čas) Pogoji: - poklicna šola - 1 leto delovnih izkušenj 6. strežnika na sedežnici ali vlečnici (V delavcev za določen čas) Pogoji: - poklicna šola ali osnovna šola - 6 mesecev delovnih izkušenj - zaposlitev je možna tudi prek Mladinskega servisa Za vsa dela velja 2-mesečna poskusna doba. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kratek sprehod po Zikovi ulici začnimo pri SKG, kjer se ulica pravzaprav začne. Tak°j na začetku nas ustavi prometni znak, vendar kot pešci lahko nadaljujemo pot. Na levi strani se nam pogled ustavi na nič kaj lepi baraki Gradbinca. V tej baraki se skriva še ena baraka, vendar razstavljena. Baraka, oziroma gradbeni provizorij, čaka na začetek nadaljevanja gradnje blokov, stolpnic, vrtca ... v tej soseski. Naslednji pogled se ustavi na zabojnikih za smeti in na smeteh okoli njih. Sprehajalec nehote umakne pogled na zeleni hrib, na Stari grad. Toda tu razen TV anten nič novega . . . Malo naprej je »zelenica« z otroškim igriščem, bolje rečeno bila je. V sklopu otroškega igrišča sta bila narejena samo dva peskovnika (sedaj sta že blatni jami), brez otroških igral. Mladina, navdušena nad raznimi športi, predvsem nogometom, je pridno uničevala in še uničuje .zelenico (zelenice), ker pač svoje športne energije ne more porabiti na primernejših igriščih. Soseska z blizu tisoč prebivalci igrišča dejansko potrebuje (tudi za starejše, in ne samo v planu), saj moto »zdrav duh v zdravem telesu« še vedno drži. Po obisku prvega igrišča se ustavimo še pri drugem. Tu je še slabše. Po zaključku gradnje blokov in stolpnic so pospravili gradbene objekte (barako pred SKG), prostor za zelenice in otroško igrišče pa je ostal neurejen. V tem delu ulice poleg neurejene okolice zelo motijo nepravilno parkirani avtomobili. Se bolj pa se s problemom parkiranja soočimo malo naprej, saj stanovalci novih stolpnic praktično nimajo parkirnega prostora. Zato parkirajo svoje jeklene konjičke po Livarski ulici od gasilnega doma do Steletove ulice na obeh straneh ulice. Nemalokdaj so parkirani tako, da ovirajo normalen oziroma hiter izvoz gasilskih avtomobilov v slučaju požara in drugih nesreč. Da dobimo pravo sliko o prometni - parkirni gneči, si moramo to ogledati v večernih urah, ko se večina stanovalcev vrne domov. Veliko jih je zaposlenih zunaj Kamnika v Domžalah, Ljubljani in drugod. Sprehodimo se še po Steletovi ulici do začetka naše poti. Takoj za avtobusnimi garažami opazimo neurejeno okolico in peš pot do avtobusne postaje. Ta pot ob dežju postane praktično neprehodna (blato, luže). Marsikdo sploh ne ve, da se pod to neurejenostjo, pod kupi zemlje in odpadnega materiala »skriva« zaklonišče (celo dve). Prvo je še nekako dostopno in urejeno (zunanji videz), medtem ko drugo ni, tudi do konca zgrajeno ni, torej kot tako neuporabno. Zraven zaklonišč je še ena atrakcija soseske Zikova in tudi Kamnika (v sredstvih javnega obveščanja smo že videli in čitali o tem). To so Gradbinčevi gradbeni odri, ki tu zimujejo in čakajo na »delo«. Ta »skulptura« iz železa in lesa ni samo grda na pogled, je tudi nevarna (čeprav je ograjena). Na teh odrih je vedno polno otrok, ki se igrajo razne igre od plezanja - alpinizma, skakanja, skrivanja ... Od igre do nesreče na takem »poligonu« pa je potreben samo majhen korak . . . Sprehajalec mimogrede pomisli, da bi bilo na tem mestu lahko parkiranih veliko avtomobilov, saj garaž verjetno nikoli ne bo. Tudi neizkoriščen teren nad zakloniščem bi bil lahko urejen v parkirni prostor ali še bolje v športno igrišče (košarka, rokomet, odbojka). Na drugi strani Steletove opazimo pred bloki postavljene klopi, ki jih stanovalci pridno uporabljajo. Klopi je nabavila KS Perovo. Opazimo tudi dokaj velik promet oziroma prehitre vožnje avtomobilov, tovornjakov, avtobusov in predvsem motorjev. Stele-tovo ulico neprestano prečkajo stanovalci te soseske, saj imajo ■■-Wf- ■ kemijska industrija KAMNIK „ ,.,., Fužine 9, Kamnik objavlja i naslednje nezasedene kadrovske štipendije za šolsko leto 1986/87: TOZD, DSSS usmeritev zaht. št. st. štip. TOZD »Kamnik« - tiskar za tisk IV 1 z izbokline TOZD »Namenska - dipl. ing. kemijske VII proizvodnja« tehnologije 1 TOZD »Vzdrževanje« - strojni mehanik IV 2 - oblikovalec kovin IV 2 - dimnikar IV 1 DSSS - organizator dela - VI 1 računal. - diplomirani VII 1 ekonomist - dipl. ing. strojništva VII 1 za energetiko in proc. tehn. - dipl. ing. VII 1 elektrotehnike - jaki tok - dipl. ing. stroj. VII 1 za konstruk. Okrepčevalnica Kamnik, Prešernova 14/B tel. (061) 831-234 (avtobusna postaja) Odprto od 5. do 21. ure Priporočamo vam: - vroče lepinje - pleskavico v lepinji - kotlet y lepinji - klobase v lepinji - ovčji beli sir v lepinji - kajmak v lepinji SE PRIPOROČAMO! kraški pršut toast preste sadna kupa ledena lava sladoledi avtomobile parkirane na eni strani ulice, stanujejo pa na drugi. Veliko je neprevidnih prehodov čez ulico, predvsem otroških. Otroci se igrajo tudi po parkirnih prostorih, ker drugih igrišč ni in med svojo igro neprevidno prečkajo ulico. Prometnih oznak na ulici ni, čeprav so trije večji prehodi preko Steletove: dva dostopa do avtobusne postaje pri Bevcu, povezava Steletove in Ljubljanske pri SKG. Posebno velik promet je ob konicah zjutraj, popoldne in zvečer. Na koncu tega kritičnega sprehoda v daljavi opazimo rezervirano parcelo za novo trgovino, ki naj bi jo začeli graditi v jeseni. Bomo videli, jesen se je šele za-čela ... poB P.S. Gradbinčeva baraka pred SKG je dobila nbvo fasado, vendar je še vedno grda in neprimerna za to okolico. OBVESTILO SMUČARSKI KLUB KAMNIK Obvešča najmlajše in njihove starše, da so že pričeli s kondicijskimi treningi za pripravo na smučarsko sezono. Za otroke letnika 1978 in mlajše so treningi vsako SREDO ob 16. uri v telovadnici pri Zdravstvenem domu (za Glasbeno šolo). Tu se lahko tudi vpišete v ALPSKO ŠOLO. VABLJENI! Mala šola za pse tudi Kinološko društvo Kamnik letos prvič organizira t. i. »malo šolo« za pse oz. za vzgojo le-teh. Mala šola je namenjena mladim psom vseh pasem v starosti od 6 do 12 mesecev. Mala šola se bo pričela 15. novembra ob 14. uri na vežbališču Kinološkega društva; takrat se boste lahko tudi prijavili, mala šola pa bo v vsakem vremenu. Za tiste, ki ne vedo kje je to vežbališče; to je prostor za tovarno KIK, v naselju Košiše (cesta proti Tu-njicam). MAJA Rekreacijska vadba v krajevni skupnosti Svet za rekreacijo pri ZTKO Kamnik tudi letos organizira rekreacijsko vadbo za občane občine Kamnik. Rekreacjia bo potekala vsak ČETRTEK od 19.00 do 20.30 ure v telovadnici SENŠ R. Maistra za ŽENSKE, PETEK od 20.00 do 22.00 ure v telovadnici OŠ T. Brejca za MOŠKE. Prijavnina znaša 1.000 din za posameznika. Druge informacije po telefonu 831-564, ali na mestu samem. Pri vadbi vam želimo veliko uspeha in zadovoljstva. Svet za športno rekreacijo pri ZTKO Kamnik Ljubljanska banka PE Kamnik, Tomšičeva, 1, najame garažo v mestnem jedru ali njegovi bližini. Telefon 831-039. Komisija za delovna razmerja Ideja Kamnik, Ljubljanska c. 6 razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge: 1. vodje šanka - KV delavec (moški ali ženska) 2. natakarja - KV delavec (moški ali ženska) 3. mazalca strojev - NK delavec (moški) 4. križnega previjanja - 2 NK delavki Pogoji: - pod 1 in 2: poklicna gostinska šola - pod 1: najmanj 3 leta delovnih izkušenj - pod 2: najmanj 1 leto delovnih izkušenj - pod 3 in 4: dokončana osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj - pod 1, 2, 3 in 4: preizkusna doba 3 mesece Pisne ponudbe z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. PRODAM ENONAD-STROPNO HIŠO v središču Kamnika, z vrtom in stavbo na dvorišču, primerno za obrt ali lokal. Resni kupci naj pokličejo od 16. do 18. ure telefonsko številko (061) 262-704. . . Prodam ohranjeno kiperbuš peč. Čebulj, Podgorje 98. Kdo nudi sobo v Kamniku ali okolici samskemu moškemu. Plačam dobro. Štrajhsr, Matije Blejca 10, Kamnik, tel. 831-711 int. 55 (dopoldne). inštruktorja za kitaro iščem, Tel. 324-840 (dopoldne). Montaža TV anten, Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. Instruiram matematiko, fiziko in osnovne elektrotehnike. Tel. 737-278. Iščem žensko, ki bi v jutranjih urah vodila dva otroka v vrtec na Duplici, in za občasno pomoč v gospodinjstvu. Skitek, Groharjeva 8, Kamnik. Prodam barvni TV riz te-lefunken, kiperbuš peč in hladilnik Končar. Dobrim ljudem podarim mlade kužite. Tel. 831-878. M Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov .uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.