Primorski Lisi (goučljir list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vi* za r«ro, dom, c»»*rja . I Z II A J A vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. NefVankovana pisma se ne sprejemajo. CENA za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj premožne 4 krone za celo leto. NAROČNINO in |oznanila sprejema upravništvo v Gorici, na Placuti št. 12. 11 O K •' P I S E sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. Hilarija št. 7. Nauk zadnje volitve. Za seboj imamo viharno volitev državnega poslanca, katera je nekoliko osvetlila našo politično organizacijo. Po spomladi prošleg* leta je veljala naša politična organizacija^ padimo . . ——. k* /C \JL*. krščanskih načel pa nastane: ali boi m veh na , ...f. ■/Veffaiajeza' ta Ko' v očeh naših voditeljev in ljudstva. Voditelji so z nekim pomilovanjem gituLdi na druge slovenske dežele, jlasiL_iid Krunj^i-o, kjer ni bilo „narodnega vodstva", a 'tudi ljudstvo je, bilo ,.Soči JirepjjičiUlo. da bolje • Kflorje Et bil za^chnr las 'rti u gač n efflt11' I iTliij t tj a,rTI -»i n e I v slovensko družbo, ker bi tam naletel na gotov prepir. Smelo se ie leči vedno le • _žmou. ali pa tiho, tiljomo Ičati, da se ni dobilo po prstih v gjasiia, noslan^v. Prišel je prepir. Ljudstvo je. mahoma izgubilo zaupanje v našo politično organizacijo, poslanci sami pa so v novem glasilu odločno uzdr-žavali svojo veljavo in kratko zanikali, da bi bila na Goriškem kaka druga stranka, ko stranka „Sloge“, ker „Sočina“ stranka da je le — na papirju. V to črno temo je posvetil votivni dan 29. jamivarja l. I. Jasno je zdaj, da je stala vsa naša politična organizacija na jako slabih nogah, ker rje v dobrih šestih noseči Uvnroiialii./ v? L llrt d" l")IIUKI > entiei ih, I)ne^9. t, m. je n^m^^na^ sir/K.U {el‘ ki inariti « starim trhli Bmagalftf^1^^,^igiV?^^M>uvvoditelji vred kanem monu domače po “ ' . .. _ ... »»»•! ltl'u I ItlM I I lr i k I • J i I I I < \ '/ cijo je treba osnovati na krščanski tero je naš slovenski narod ohri ijevaiJ našega časa. Krščanski nauki morajo biti vogelni, nepremakljivi kamen. Na tej podlagi je edino mogoča složna slovenska politika in torej uidi uspešna politika. Brez odlofom izraze- inski‘zavestarka- o že. ka/bo, ako bodo poga^rja neu^ifeana^j^^^.^ anil vkljub občili Po večini so mnenja, da se zopet uvede absoli£^fr čelmf različniTi strank, proma in le pomoč čisto samostojnih mož je rešila »Slogo" popolnega poraza, pomoč zlasti tistih mož, katere je „Slogino“ glasilo tako hudo napadalo, fttevilke govorijo dovelj jasno, dokazov ni treba. Iz tega pa tudi sledi, da je nenmgsče, da— ,gloga“ še nadalje uziliievjila, ako-a» ne j>reosj>u^rt ^ iiixiičvji&ti novimi (jfijjn &ž?Z r *" v*7sftrtkeiTo neJf^^rta^lpIg^ ako ji pridobi še to ali ono osebo, ako morebiti potegne v nje tiskarno naš list, ako uniči tega ali onega nasprotnika i. t. d. To so malenkostni računi, to je politika za sSlo, ne po poklicu. To politiko mora. „Sloga“ ► popolnoma popustiti, ker delj časa. ko ostane vod* • nica osebnih prepirov, manjši bo nje upliv. Pametni ljudje se osebnih prepirov lia ulici izogibljejo in naj „ima prav" kedor koli izmed prepirljivcev. Prepir mora „Sloga“ torej popustiti osebam, ki naj ga ženo, če hočejo, skozi vse instance do najvišega sodišča na Franc Jožefovi zemlji! Naši politični organizaciji je pred vsem treba novih idej, novih načrtov. Našo orgatiiza- {TrTHj^lITvjih”^ nsHbirrtr-TO^piirov — za veljavo ! Skušnja nas to uči in sicer žalostna skušnja. Nikar se pa ne strašimo očitanja, da smo klerikalci. Beseda ni konj in nas ne bo ubila. Pokažimo.^’ dejanju, da imamo čiste namene, da imamo leCjKirodovo srečo pred očmi, da nam ni za stauoskv koristi in za osebn(C#eljavo, in prepričan i sini!/ da bo ono očita/je klerikalizma kmalu izgubilo svojo moč pri ljudstvu in pri izobraženih. Sila pa je zdaj vže velika, ker, ako bomo še nekoliko odlagali, nam bodo naspiotniki potegnili za seboj vso mladino, katere ne moremo drugače pridobiti, koz gorečnostjo za krščanska in socijalna načela. Upamo, da si ne bo nikedo zavezaval oči, da bi ne videl, kar je zdaj po volivni vojski vsem očito. Upamo, da bodo vsi sprevideli, da je sedanje stališče v bodočnosti nemogoče. Ako bi pa nasi politiki vender le, kakor za veljavo, ho-trlilim krmilom po razbur-politike, bo treba, da pripravimo novo ladijo z novim krmilom, na katero rešimo vse, ki se nočejo potopiti — za veljavo! L 1 S T K K Kako se je Matijče odvadil kleti. „Že zopet si zaklel!“ kregala je gospodinja Marijana hlapca Matijčka, „vedno imaš na jeziku tistega rogatega, katerega nas Bog varuj!“ „Ali ne veš, Matijče, da. če se ga kliče, lahko tudi pride; in potem gorje tebi ! Te grde. kletve bi se bil že lahko odvadil ; pa tvoja glava je trmasta in lieče opustiti te grešne kletve; ne skušaj Boga, ki je tako potrpežljiv z nami!“ „Saj bi se rad odvadil11, djal je Matijče „pa, mati, stara navada je železna srajca, ki se sleči ne more, včasih pa tndi — lieče", smejal se je porogljivo Matijče, ter se potisnil bljiž« peči k jerbasi:. v katerem sta z deklo Mino mrvila koruzo. „Res, res“, povjela je Mina, „pusti lo grdo kletev, peklenšček ima že tako preveč moči na svetu, pa ga še vedno kličeš!“ Zunaj je bila burja ter podila mrzle sne-ženke po zraku, da je bilo gorje ljudem na planem. Gospodarja ta dan ni bilo doma ; šel je po opravkih v mesto, ter se imel vrniti skoraj, ker mrak se je bližal in nastajala je tema bolj in bolj. Gospodinja Marijana je spravljala perilo in ravno končala svoje delo. Kar se začuje iz dimnika doli proti peči strašno klopotanje, skovikanje in čudno bobnenje, ki se bliža vedno bolj sobi. Matijček skoči v trenutku v nasprotni kot. se tišči in ne sopne samega strahu. Mina in gospo- POLITICNI PJtEGL -o /rr\sx~r [ajania se/bodo pričela pru hodnji teden na Dunaju. Gotovo je, da se bodo udeleževale pogajanj vse stranke. Levičarskim Nemcem že zdaj pogajanja nič ne dišijo. Predobro vedo, da se bodo razkrile pred celim svetom krivice, ki se godijo slovanskim narodom v Avstriji. Oeski poslanec Stransky .je imel shod v Pragi, pri katerem je zagotovil svoje volilce, da se bodo vsi češki poslanci najodločnejše branili pritiska Nemcev. Nadalje je izjavil, da bodo češki poslanci zahtevali, da se uvedejo novi jezikovni zakoni ne samo v Češki, ampak tudi v vseh drugih avstrijskih kronovinah. Odločno zadržanja Čehov je levičarsko stranko iznenadilo in zaro prerokuje levičarsko časopisje pogajanju neuspeli. •. ^^raljice Viktorije bije resnici v obraz Kajio se * *u«a aiiuleška krdiica^imeni^ati mtm-rje dodru- dinja začneti vpiti, se križati, ter kregati Matijčka. češ, klical si ga, peklenščeka, sedaj je tu, ali nama ne sme storiti ničesar, medvn ga n is ve klicali, .loj, joj, kaj bo zdaj z nami ! Ven bežati ni kazalo, ker peč, iz katere je prihajalo čudno bobnenje in tulenje, je bila blizu vrat. „.!ojmei)e, gorje meni, zdaj je tu! kriči Matijče; oh zakaj sem ga klical! Sveta Barbara, pomagaj mi za srečno zadnjo uro; nikoli več ne bom zaklel, nič več ga ne bom klical, samo zdaj naj me še pusti, poboljšal, spokoril se bom, nudil bom", . Oče naš, kateri . . Kakor okameneli so bili vsi trije, misleč, da je res zadnja ura Matijčkova. Med tem naglo stopi gospodi.r v hišo, ter se skoro tudi prestraši, videč tako prepadene vse tri domače. Kaj pa se je zgodilo, za voljo božjo, ljudje, kakšni ste ? ! ,.1’ri-pri prišel liu-liu-hti; me bo vzel; ne; ne; bra-bra-ni-ni-te; nič več kIel“, stoka Matijče. ter gospodarja še bolj pripravi v skrb. Prva se ojači gospodinja Marijana ter reče: „ 1 Lvala Bogu, da si prišel; mislili smo, da bo po nas; nekaj je v peči, menda sam peklenšček ; saj drug v ognju ne more biti; ruj; še sedaj piha in vpije. Nesrečni Matijče, kliče ga vedno, menda je res že tu“. Gospodar se nasmeje ter pravi: ..Jaz pa hočem videti tvojega peklenščeka; samo, Matijče, nikoli več zakleti!" Matijče : „Nikoli, re-ve-več !“ tizem in i.-izpusti za več let državni absflr in da se razpišejo nove volitve. Verjetnejše, pa je, da se razpusti državni zbor in da se razpišejo nove volitve Županova volitev v Pragi. Trikratna volitev novega župana v Pragi j« bila neuspešna. Staročeski kandidat Srb in mladočeski Poiilipny sta dobila skoraj enako število glasov. V soboto bo četrta volitev, o kateri spregovorimo prihodnjič. Nemčija. Angleži niso v zadnjem času zastonj izzivali Nemčije. Pripomogli so nemškemu cesarju, da je obveljal njegov načrt o poninožitvi nemške mornarice. Nikdar ne bi bil sprejel nemški državni zbor tega načrta, ki bo podvojil letne državne stroške in naložil Nemčiji 1.000 milijonov novega dolga, ako se ne bi bilo ravno zdaj pokazalo, da Nemčija ne more Angliji do živeira. Kiiko bi zdaj pokali topovi na morju, ako bi imela Nemčija tisto mornarico, katera je zdaj še le na papirju !! Bolgarija. V kratkem bo postala Bolgarija popolnoma neodvisna od Turčije in ob enem bo postal bolgarski knez Ferdinand kralj Rusija, Avstrija in Kninunija so enoglasno izjavile, da nimajo nič proti popolni neodvisnosti Bolgarije. Anglija. Začetkom tekočega tedna se je otvoril angleški parlament. Najprej se je bral govor kraljice Viktorije. Kraljica je povdarjala prijateljske razmere Anglije do drugih držav, srečno rešitev Samoaskega uprašanja in izrazila nado, da konča kmalu vojska proti Burom mtčjiojUL Anglijo Večje i^onij*.jii--4MČ JiajJi, v_noJisneiu gJV^^K^UiSKili y 1 adarj^v, kafcor. Govor a ajiglešk^ kraJjicaJuieu^iUl mnierje gririlržav prijateljsko? Sai vendar trobiid-i^umu Angleži v svet, da se pripravlja Rusija v Aziji za boj ž njimi! Saj vedo vendir vsi da bi bila danes že izbruhnila vojska z Nemčijo, ako bi razpolagala Nemčija čez večjo mornarico ! In še to res otročje upanje, da premagajo Angleži Bure! S čim bodo premagali zdaj Angleži Bure ? Bodo li izbudili svoje mrliče v Afriki iz večnega spanja ? In to je govorila Angleška kraljica zdaj. po novem porazu Angležev pri Spionskopu ? ! Voditelj radikalcev Campbell je na ta govor ostro napadal vlado in rekel, da njegova stranka m* bo dovolila niti novčiča za nadaljevanje, kiivične^ vojske proti Burom. Nato se je prikazal v dvorano kolonijalui tajnik Chamberlain, provzročitelj Gospodar gre v vežo, odpre vrata pri peči in glej ga, peklenščeka. V žrjavici se v zadnjih trenutkih zvija velika — sova uharica. Vzame jo, vso ožgano in že skoro mrtvo, ter nese v sobo. „Imam ga, glej Matijče. ta te je strašila; sova je bila oni strah, ki te je pripravil skoro ob pamet, pa hvaležen bodi in zapomni si, da kleti ne smeš in da se v bodoče poboljšaš “ „Hvala Rogu“, v/.dehnila je dekla Mina; še jaz bi bila skoprnela. ko bi videla, da ga je vzel; oj ti strah ti, šmentani !“ Ko so se nekoliko pomirili, začeli so se smijati .svoji lahkovernosti in svojemu strahu; Matijčeta pa je bilo skoro sram, da je bil tako strahopeten; izvest.no bi bil raji ob ne vem, koliko, kakor da se mu je pripetila taka. Pa kaj je hotel; star pregover pravi ; ..strah je lepa reč”. Kako pa je prišla sova v dimnik in peč? bi utegnil kdo vprašati. To je po vsem naravno. Mraz je bil in ptica je priletela na dimnik ter se tam grela ob gorkoti, ki je prihajala iz peči. Ker ji je bilo toplo, je zadremala, v dremoti pa se prekopicnila v dimnik, klotbtala s perutami, skovikala, ter delala šunder, kakor bi bilo Bog ve kaj. Matijček pa je imel slabo vest. zato je takoj mislil na rogatega. Nekaj pa je vender koristila sova se svojim strahom. Matijče namreč od tistega časa ni več klel. Prestali strah ga je opomnil, da naj se boji peklenščeka; saj je pa tudi mislil Matijče, da ga iiodo še tisti večer na ražnju vrteli — doli v peklu. burske vojske. V začetku je vladala v dvorani grobna tihota, niti eden poslanec ni ustal, da bi pozdravil tega moža. A kmalu so začeli radikalci žvižgati, na kar je Chamberlain zapustil dvorano. Vojska v južni Afriki. Angleški general Buller je prišel po velikih zgubah do glavne postojanke Burov pri Spionskopu. Ker pa so bili njegovi vojaki že preveč utrujeni, je poslal generala \Yarrena v boj proti Burom, kateri so branili Spionskop. Cel dan so se bojevali Angleži z Buri. Petkrat, so premeiiili vojake, a brez uspeha. Zvečer je dal Buller \\'arreim ukaz, nuj zasede po noči Spionskop. Po groznem ponočnem boju so Buri zapustili svojo postojanko. Drugo jutro pa so Buri napadli Angleže in jih zapodili raz gore Spionskop. Angležev je bilo mrtvili 800, ranjenih 1.300 in ujetih ISO. Nato so Buri zasledovali Angleže do leke Tugele. Koliko znaša skupna zguba Angležev, ne ve še nihče. A gotovo je, da je bila zmaga Burov odločilna. Angleži bodo kmalu popolnoma obkoljeni od Burov in general Buller se bo moral še morda udati s celo armado. Tudi na zapadli pritiskajo Buri Angleže. Začeli so izdatno streljati na Angleško trdnjavo Kim-berley. Ravno tako so zmagali Buri tudi Angleže v srednjem delu Kaplanih. DOPISI. Volitev v Tornimi se je izvršila povse mirno. Straši ne agitacija ni bilo opazili pri nobeni stranki. Vse pa je tlačila mora negotovosti, kakšen bode izid. 0 dr. vitezu Tonkliju govorili so v.-i spoštljivo in bili mnenja, da bi bil sijajno zmagal, ko bi bil prej in slovesniše nastopil in bi Lila Sloga njega kandidaturo priporočila. Bodi ni u to v tolažbo in zadoščenje za grdo in pobalinsko ravnanje ž njim pred leti. Točno ob ‘J. mi zbrali so se možje volilci v občinski sobi. Na poziv glavarstvenega voditelja g. Prinčiča izvolili so si po listkih volilno komisijo, katera se je konstituirala pod predsedstvom g. župnika Svetolueijsksga. Ko je ta volilce opozoril na postavne določbe, katerih se je treba pri volitvi držali in da naj vsak voli i po svojem najboljšem vestnem prepričanji, začela je volitev, pri kateri je bilo oddanih za dr. Tonklija 5 glasov, za »rofa 27 in dr. Staniča 34. En volilec, gosp. Aiiloii Mikuž od Sv. Lucije, ni mogel priti zaradi .bolezni. Volil bi bil grofa. 'J onkh jevih je prišlo na volišče veliko več ko o ; a so sr nekateri, ko so videli, kako reč stoji, pridružili že pred voHtvijo grofovim, nekatere pa so Staniča ni na svo jo stran potegnili. Došla sporočila iz drugih \olilnih krajev so zahtevala ožjo volitev nuj grofom in dr. Staničem. To je predsednik volile,em naznanil za čas od 3 do 5 popoldne ter jih opozoril na to, da vsi glasovi, ki bi sh pri ožji volitvi oddali za koga drugega kakor,za grofa ali Staniča, se ne bodo vpoštevali. Volilni so šli k Modrijanu kosit iu čakat ožje volitve. \ sak je pil za svoj denar svoje vino in žgal svojo smotko. i\i se moglo opaziti, da bi bila imela katera stranka oil svojega kandidata kaj priboljška, tudi Staničeva od Staniča ne. Stanič priboljša najraje le sebi, če more ; drugih mu je malo mar. iočno ob 3 popoldne zbrali so se volilci zopet v občinski sobi k ožji volitvi, pri kateri je bilo oddanih za Staniča 36, za grofa 30 glasov. Lna glasovnica je bila oddana prazna, ker je bil volilec pozabil na njo zapisati svojega kandidata. Četudi je mej volitvijn svojo glasovnico nazaj zahteval, mu komisija veiider ni v to privolila. Mož bi bil volil grobi. Volilci .so šli zopet k Modrijanu čakat naznanila iz Gorice. To je zelo mudilo ter došlo še le malo pred sedmo uro, da je grot smagal z 30 timi glasovi večine. Bo tolikega števila glasov je Staniču pripomogla strastna agitacija S^če na eui in omahovanje Sloge na drugi' strani ; nikakor pa ne simpatija volilcev, ker simpatije si mož do zdaj še ni znal pridobiti. Bolj odurnega iu apatičnega moža, kakor Staniča, Soča ni mogla volilcem priporočati. Čudno je, da so ga volili Tominci, ki in veleblagorodni gospod c. kr. poštni komisar dr. Swieceny v Trstu Oba gospoda sta našo prošnjo najtopleje priporočila pri veleslavnem poštnem vodstvu. Bodi jima tu javno izrečena zahvala občine. Se nekaj. Nekdo se je pred par tedni čutil poklicanega, da v „Prim. Jjistu“ poroča o naši res revni cerkvi. Ako bi bil dotični gospod dopisnik petičen, prosili bi ga, naj globoko seže r žep in nam tako najbolj dejanjsko pokaže svoje zanimanje za našo cerkev. Ker pa vemo, da je revež, prosimo ga uljudno, naj goreče prosi presv. Srce Jezusovo, da izpolni prej ko prej Drežen-čaiiom iskreno hrepenenje po novi božji hiši ; — zato mu bomo veliko bolj hvaležni, kakor za dopise v časnike, s kojimi utegne stvari, o kteri ni dobro poučen, več škodovati kakor koristiti. Miren. — Pišejo nam: Dne 24. decembra preteklega leta je bil vesel dan za naše šolske otroke. Blaga gospa Karolina Drufov-ka se je zavzela za lepo misel, da naj bi se napravila nekaka božičnica za šolske otroke. Da bi se to izvedlo, zato je šla sama okoli po boljših hišah ter nabirala darove. Nabrala je vsoto 21 gl. 95 kr., katero so darovale sledeče gospe: županja Cecilija Šinigoj 5 gl.. I. P. iz G. 2-50 gl., G. L. 2 gl., F. K. 2 gl.. F. I. 1 gl., I. F. 50 kr., P. iz G. 1 gl., M. l gl.. Faganelj Alojzija i*50 kr., g. Scalettari '1 gl.. Mozetič .lulija 1 gl, Budin Frančiška 50 kr.. S. F. 30 kr., B. 25 kr., M. J. 15 kr.. Mozetič Marija 25 kr., 1. 50 kr in Mozetič Marija 50 kr. — Steni denarjem in pa kar je sama pridejala. se je napravilo 10 oblek, 1 jopica iu 7 zimskih robcev (rut) iu steni so se obdarovale šolske deklice. G. Anton Dritfovka, tovarnar, je pa dal sam iz svojega napravili 40 parov čevi;-v in 9 oblek za dečke. Toliko v pojasnilo tistim, kateri tudi to plemenito delo po scoje razlagajo. Blagih dobrotnikov naj hudobno govorjenje ter zavijanje uekaternikov ne straši, ampak le utrdi na poti, katero so nastopili. Dal Bog, da bi bilo prihodnje leto še enkrat toliko otrok obdarovanih, kot jih je bilo letos. —k. — Dne 14. t. m. je bil občni zbor našega kat., del. bralnega in podpornega društva. Kakor je razvidno iz naslova, ima društvo namen izobraževati delavce oziroma preskrbovati jim dobrega branja in pa podpirati jih. — Dne ‘22. m. m. smo izročili materi zemlji truplo pok. Antona Šinigoja, mladeniča dvaindvajsetih let Bil je vrl mladenič, kakoršnih bi si ve iko želeli in zato je izguba tem bolj občutljiva. Cerkveni pevci so mu v slovo zapeli dve žalostinki in sicer v cerkvi: „Nad zvezdami", na pokopališču pa: „Jamica tiha“. Blagemu mladeniču naj sveti večna luč, a njegovim dobrim, zares krščanskim starišem, sestri in bratu izražamo najtoplejše soč*cje! M 0 VIC E. X} 1'one.ileJjek pred pojdne. Vae victis : Gorje premaganim ! Dr. Sti^ ^v/,,/*--^ ič je dobil pri prvi volitvi 133, grof Alfred Co- ‘ " . Bazna nepoštena sredstva so to število skrčila. Agitiralo se je mej drugim tudi takole: „Ne J volite dr. Tonklija, saj so se gospodje okrog „Prim. Lista** premislili in priporočajo vsem, naj volijo grofa Coroninija". S tem sredstvom so si pomagali naši prvaki! Ali smo rušili disciplino? Kako smo jo rušili, ko ie pri „Slo;;i“ ni bilo nobene? Sicer pa nas nobena disciplina ne more vezati, da bi ljudstvu priporočali moža, o katerem smo prepričani, da je nesposoben. Agitacija. Proti naši strančici so agitirali s poštenimi in nepoštenimi sredstvi »Sočani** in »Goričani." Imamo v rokah take dokaze, da lehko vsakemu postrežemo. Na Krasu so nam s temi sredstvi uzeli okolu 12 glasov. Toliko za danes. S tem se gospodje slabo priporočajo za prihodnjost. Ljudstvo bo gotovo to doznalo in sklep bo : »Takih poslancev ne več“ ! ..Gorica" postaja smešna! Tildi v zadnjem listu umu trdovratno očita, iLa smo se tudi mi. kakordrT Gregorčič, pogajali, z dr. Stanič^n. Kako more glasilo slovenskih poslancev tako pisati! )a sn ie morda hotel g. Gabršček z nami no^a-ti, naj bi še bilo, ali, da smo se mi spustili' v igajania, je naravnost smešno. Gospodje! V pondeljek smo vas imeli na vrvici, ker od nas je bila odvisna vaša zmaga. Ali se spominjate, kako ste nas prosili’? Lehko si mislite, da bi nam bila nasprotna stranka marsikaj obljubila, ko bi bila zapazila, da smo omahljivi. Dasi ste nas v sobotnem listu tako nizko obdelali, vendar nismo omahnili. Gotova—na je,-da bi bili n]j nhr-iiUi__z_iLa^prulnn stranko, ako bi bila imela krš-danskega KainllilataTTega ne zakrivamo. Pisali smo že nred, volit v ijo.lTa grof Citronini ni, naš in kmalu TirniT^ - vas iGiZZŽrTZjGF K spovedi moril/priti. Vže dvakrat orne-,-?*, _nja „Soča“ nekega kurata v goriški okolici, češ, da je govoril v cerkvi : „k spovtali mora priti, kdor voli dr. Staniča'. Te besede merijo na nio. Stvar pa je bila ta-le : Dan volitve volilnih mož povabil sem vse volilce v žnpanijsko pisarnico, kjer sem jih podučil v kratkih besedah o važnosti volitev v razne zastopa; govoril sem dalje o nam ponujanih kandidatih in, ker mi je došel baš malo prej „pastirski list" dr. Staniča pisan v god sv. Antona puščavnika našega pa-trona, dotaknil sem se dr. St. ter rekel o njem svoje in javno mnenje. Rekel sem dalje: kdor voli slabega moža, brezverca za poslanca, dela proti vesti. — na kar so vsi pametni ljudje rekli : tak človek ima greh in se mora spovedati pri spovedi. — V cerkvi torej nisem govoril; očitno je, da je bila „Soča“ nalagana! Govoril sem, kar tirja moja dolžnost in vest. „Soči“ svetujem, da se večkrat obrne do tuk. njenih dopisnikov, saj ji radi postrežejo, ako kaj zahteva o meni, — a ti dopisi ne bodo imeli s^a me več vrednosti ko tiskarsko črnilo; še le po teh dopisih bom še bolj prepričan, da izvršujem svojo sveto dolžnost kot katoliški duhoven in dušni pastir v cerkvi in zunaj cerkve ! Brez zamera g. Gabršček,, kak(y* v 'X 1 *i£lj * ga niso mogli mej sabo trpeti, ko je še mej njimi ad vok a tari 1. A še vse bolj čudno pa je to. da je poverjenik Sloge v Kočah' za Staniča prav pridno brusil svoje pete po St. Viški gori, Pečinah, l onikvah in drugod, kjer je mogel Kaj takega poverjenika ima Sloga v Ročah? To ni poverjenik,} — pune ver jen i k je. Iz Drežence. Dreženca napreduje! Dne 16. jan. začel je poslovati naš novi postni urad, ki ima vsakdanjo zvezo s pošto v Kobaridu. I radni naslov mu je: ,,1'ošta Dreženca pri Koba-i id u • Sicer nam je učeni preč. oče Škrabec lia \piaša;ije prijazno razložil, da bi se pravilno pisala „Drežuica“, in ne ,,Dreženca-1 ; a težko bo sedaj spreminjati, ker imajo vsi javni pečati ime j,Dreženca“. No, to je malenkost; da bi le .,Dre-ženri" ali „Drežnica“ popolno zaslužila svoj stari častni pridevek „bfHta“. Za ustanovitev poštnega urada v Dreženci sta se v prvi vrsti potrudila: visokorodni gospod grof Marenzi, — bivši tolminski okr. glsvar, — nič roiiini 120, vitez dr. Tonkli 34~ glasov (26 v Gorici, 5 v Tolminu in 3 v Sežani. Koliko so nam jih obe nasprotni stranki z raznimi srelstvi pozobale!) Ker ni dobil noben kandidat nad - polovične večine je bila popoldne ob 3 ožja volitev. Stranka Tonklijeva je potegnila, kakor je že za-ilnji „Prim. List** nasvetoval, za grofa Coroninija. Grof Coronini je dobil 158, dr. Stanič le 128 glasov. Volitev je bila zelo burna, \avaripiai-., da zmaga dr. Stanič in bila. velika. ker so nekateri volilci dr. Tonklija hoteli"obruiti z dr. Staničem rjuli nedostojne pisave sobotne „Gorice“. Upamo, da bo »Gorica1* popravila krivico, katero je storila stranki ,,1'dm. Lista." ker jej je očitala, da ilr sepogapi z dr. Staničem in da bo preklicalaj^s posvetna aristok izlile ItlZŽitlitve iiekalalili^usttk. 114.se stran k^ £ Ju ti^ba Jti iiad Po končani volitvi so poredni „Sočauiu'(m*n Kaj iii(j"~ft»cemo njimi tudi Val. Komel, krčmar na Ajševici,) kli- ’ ‘ 1 cali: ,.Zmagal je farski d-nar,“ kar je čista neresnic«, ker se naša stranka ne mara boriti s takimi sredstvi, kakor ,,Sočani." Zelo čudno tilogo so igrali na volišču trije laški volilci iz Ločnika. Hodili so od Petra do Pavla ter popraševali, kdo jim da več.^ „Soča“ pravi, da je mladi duhovnik Plesničar iz Tribuše ponujal kar desetake! Siij jih pa ima! Res je pa, da ni gospod Plesničar dal niti vinarja. Ločnikarji so sicer prihajali k njemu tam neki od Konjedica rekoč: Koliko daste? Oni nam ponujajo 5 gld. G. P. se je z njimi šalil, ker so bili r«s smešni, ter jih poslal zopet k nasprotni stranki. Kmalu pa so zopet prišli k njemu rekoč: ..Oni nam ponujajo že po 10 gld., a^h daste I5. kot namestnik Leop. Bolko, v drugem razredu kot namestnik Pavletič Jož. iz Gaberij, v tretjem razredu Ant. Klančič in Andr. Konjedie, kot namestnik Fr. Hebat iz Kenč. V Sedlu (v Kob. kotu) imajo misijon. Vodijo ga čč. oč. Lazaristi iz Ljubljane. Pričeli so 27. t. m. Bog daj obilno blagoslova! V Žabčah pri Tolminu so dobili nabiralnik za pisma. Kobarid. Franc iluznik iz Kobarida, o ka-tersm smo zadnjič poročali, da so ga našli ubitega blizo vasi Vrsno (ne Vrano, kakor smo po pomoti poročali) se je ponesrečil. Komisija namreč je konstatirala, da ranjki ni bil ubit, ampak da mu je na mestu, kjer se je pred kratkim utrgala pot, zmanjkalo stopinje in je drvil v prepad. Na glavi je bil močno poškodovan. Denar našli so pri njem. Pokopan je bil v Kobaridu, ker je g. sodnik zahteval, da se prenese v Kobarid. Ponesrečil se je v nedeljo, dne 28 t. m., Janez Knniavli iz Gorice. Pil je nekoliko preveč ter v pijanosti zdrsnu! v Sočo pri Stražicah. Živel je nemoralno. Našli so ga včeraj. Stel je 58 let. Kužne bolezni med živino. Glasom zad-njaga izkaza razsajajo na Primorskem sledeče živinske kužne bolezni ovčje koze v Poreču, Vodnjanu in Pulju; kuga na svinjah : v Podgradu, Kast.vu in Moščenicah ; šen (pereči ogenj) v Izoli, Roču in Barbauu (okraj Pulj); steklina v Labinju. Razpisan štipendij. Za dijake gimnazije v Pazinu v Istri je razpisan en štipendij ustanove Torreani, v znesku letnih 115 kron. Prošnje je uložiti do 15. februvarija t.l. na občinskem uradu v Pazinu. V Plominu v litri vršile so se 11. in 12. t. m. občinske volitve. Rezultat je, kakor poroča list »Edinost", za nas neugoden,, dasi je ogromna večina Občinarjev naše narodnosti. Varujte se pomarejcnega denarja ! 25. t. m. je nekdo prinesel na c. kr. policijo v Trstu ponarejeno krono. Istega dne je tudi zaplenil neki redar v Trstu ponarejen komad za 20 vinarjev. Penzijski fond za trgovce in obrtnike snujejo v Ljubljani. V nedeljo dne 28. m. m. je bil v ta namen shod. Nove skladbe. Kakor smo zvedeli, bode v kratkem dotiskana v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani zbirka možkih zborov in čveterospevov, katero je zložil Janez Laharnar. Opozarjamo vže sedaj vse prijatelje slovenskega petja na to-le zbirko. Da bode izborna, jamči nam ime skladatelja. Socijalne drobtinice. Cel milijon za delavske naprave. Tajni svetnik Krupp v Essenu na Nemškem je daroval penzijski blagajni svojih delavcev 500.000 mark. Nadalje je tvrdka Krupp določila 500 000 mark za zgradbo delavskih hiš. Da bi podjetnik Krupp pač našel mnogo posnemalccv med velikimi pod-jedniki! Avstrijske železnice izkazujejo zanimivo statistiko dohodkov za I. 1899. Največ dohodkov je imela južna železnica, skoro 50 milijonov. Državna ima I. 1800 okroglo 29 milijonov dohodkov. Preosnovo obrtnega zak ona nameruje, kakor je povedal zadružni nadzornik dr. Toma-žek, sedanja vlada. A, dokler s« bodo naše vlade tako hitro menjavale, pač ni upati, da pride na dan toli potrebna nova obrtna postava. Naša društva. Družba sv. Mohorja v Goriški nadškofiji 1. 1899. Pred 2 letoma smo podali v »Primorskem Listu" tak-le pregled goriškili Mohorjanov, kakor ga vidite tukaj. Ne vemo, jeli tisti pregled kaj pomagal povečati število udov ali ne, slišali pa smo, da so ljudje brali, v kateri fari je zapisanih po razmerju več udov, v kateri manj, kje je njih število naraslo, kje padlo. Zato smo tudi letos sestavili tak pregled Mohorjanov. Naj ne služi le radovednosti, ampak vspodbadaj fare, ki so po številu Mohorjanov bolj zad, naj se pomaknejo naprej ; kjer jih je pa že zdaj precej, naj vsaj v s trajaj o. Kako je treba ta pregled bratj ? Pojasnimo z vzgledom ! Zapisano je n. pr.: Otlica manj 18, 4%; to se bere: Otlica je imela 1. 1899. 13 Mohorjanov manj, nego 1. 1898; na vsakih 100 ljudij v fari so bili 4 zapisani v Mohorjevo družbo. Ali pa : Bovec več 2, 3.d"/0 je treba brati : Bovec je imel 1. 1899. 2 Mohorjana več nego 1. 1898., na vsakih 1000 ljudij v fari je bilo 36 udov. Posamezne fare so naštete, kolikor mogoče, po razmenum številu udov. Sv. Gora manj 1, 33.3% Obloke manj 4, 4.8 Vertojba 13, 10.1 Sv. Kri/. 24, 4.7 Sovodnje L 10. Podmelec 41, 4.0 Št. M*ver 0, 8 9 Prvačiuu 10, 4.0 i.ibušnje n. 8.« Kojsko H! 1.3 Otale/. 10, 8.0 Škrbina 7, 4.3 Podaabotin 4, S.6 Gorjansko 10, 4.1 Velike Žablje 25, 8.3 Urn bovo 5, 4.1 Kromberg 11. 8. Otlica 13, 4. Sv. Toma/. 7, 7.8 StržiJče 0, 4. RavnicuVoglarji 0, 7.7 Ponikve 0, 3.7 Gnbrije (Devin) 19, 7.5 Tol. Trebuša 0. 3.7 Pevma 3, 7.3 Lipa 8, 3.0 Ravna 9 “J 7.3 Lom 3. 3.5 Miren O “ J 7, Bukovo 1, 3.4 Kihenberg D, 6.9 Komen 3, 3.4 Vojščiea 0, 0.8 Gorenjepoljo 38, 3.3 Cerkno 18, 5, 0.7 Lokve L 3.3 Osek 0.7 Opatjeselo 34, 3 3 Kamno 4. o 6 Zgonik * 7 3.2 Srednje 7, 6.6 št. Ferjan 29. 3.1 Volče 6, 0.0 Podbrdo II, 3.1 Orehek 2 0.5 Doberdob 12. 3. Tolmin 85,’ 0.3 Fojana 21, 3, ltatuje-Selo 15, 0.2 Kobljeglava 5, 3. Koče •) — 1 0.2 Cerovo 0, Novake 1 « 0.1 Mirnik 1, 2.7 Sv. Lucija 15, 0. Gabrovica 0, 2.3 Temnica 0, 5.6 Št. Lovrenc 3, 2.3 Devin 0. 5.6 Levpa 6, o n Kostanjevica 4, 6.5 Pliskovica 8, *» Št. Vidska eora 7, 5.3 Trenta 5. 1.5 Gradišče 1, 6.2 Kal */ 1.4 Gorjana L 5. Ločnik C), 0.4 Gradno 3, 5. Soča 6, 0.3 ver .Marijino Celje 1 1. 13.7° j, Ko/bana več 17, 5.9 Dornberg 44 111.2 i Biljana 5, 5.7 Lokavee 5. 10.2 Kalmi lo, 5.7 Vipol/.o 3, 9.6 Št. Martin 1, 5.7 dngeršče 9.5 Crničo 1, 5.6 Livek 22, 9,5 Kozana 8, 5.6 Šobrelje 5, 9.5 Šempas ^, 5.6 .Medana 13, 9.2 H regi nj 2 5.4 Bilje 31, 9.1 Bi.njšieo 9. 5.3 Ajdovščina 9. Šmarje 3, 5.3 Plave 11, 9. Idrija ob Bači 5, 5.2 Greznica 19. 8.6 Rellčo 17, 5.1 Pečine 3. 8.5 Ce/.-Soča 1, 4.9 Št. Andre/. 4. 8.2 Nabrežina 1. 4.6 Kobarid St.Solo 17, 8.2 Kred 1, 4.5 Poden ra 10, 7.9 Št Polni 13, 4.3 Št. Peter *. t Gor. Trobit- a 9, 4.3 Deskle 16, 7.6 Sedlo 13, 4.1 Ročinj 13, 7.6 Avče L 3.7 Vogersko 1 \ 7.6 Štanjel 3, 3.7 Nemški Rut 5, 7.6 Bovec o — t 3.6 Kamnje 8, 7.4 Branica 1, 3.6 Mavliinjo 29, 7.4 Trnovo(Kobarid)2, 3.5 b%' , 7, Trnovn(Cerniče)'3, ! .3 Brestovica L 3.4 7.3 Dobovec ", 3.1 Vedrijan 1, 7.2 Bate 8, 3. Volikidol 5, 7.1 .bimljo 4, 3. Znpotok 5, 7. Štjak 0 2.9 Čepovan 16, 0.9 Gorica *) 98, 2.4 Grgar 5, 6.7 LogjtS •) “4 2.1 Serpentina 7, 6.3 Gradiška 3, 1.3 Gaberjo(Komen) 3, 6.1 1 Tržič 4, 0.2 V celi goriški nadškofiji (Furlanije ne štejemo,) pride nekako 5 Mohorjanov na 100 ljudij. 55 krajev ni doseglo tega števila. Opozorimo le še na eno stvar. V celi nadškofiji je samo 127 dosmrtnih ndov, t. j. 1.4% vseh udov. V 35 farah je po en dosmrtni ud, v 11 po 2, v 5 po 3. v 3 po 4, v 1 jih je 6, v 2 po 9, v Gorici 19. Več ko polovica krajev pa nima nobenega dosmrtnega uda. Kdor čuti kaj pod palcem, naj se osrči in upiše za dosmrtnega uda ! 8904 snto bili 1. 1899. zapisani v naši nadškofiji v Družbo sv. Mohorja. Lepo število! Pa še lepše bi bilo 10.000. Ali se ne bi dalo doseči že letos ? Na delo ! ') Celo mosto skupaj. II. Primorsko vojaško veteransko društvo za Gorico in Gradiško je imelo občni zbor v nedeljo dne 28. januvarja. Izvolilo je na predlog vrlega predsednika g. Ant Jacobija Njega eminenco kardinala kneza-nadškofa Jakoba Missia in Njega prevzvišenost namestnika grofa Goessa častnima članoma- G. predsednik je v lepem govoru pojasnoval delovanje društva od zadnjega občnega zbora. Napovedal je, da bo društvo letos slovesno praznovalo štiristoletnico, od kar je poknežena grofija Goriška-Gradiščansko pod Avstrijo. Izrekel je posebno zahvalo društvenemu blagajniku g. Simčiču. Svoj govor je končal z besedami : »Živio cesar, živila Avstrija! Na zboru je bil tudi okrajni glavar, vitez Bosizio, kije pohvalil vrlo predsedništvo. V imenu Slovencev se je predsedniku zahvalil g. Mozetič, v imenu Furlanov pa g. Dean. Občni zbor »Katoliškega slovenskega delavskega društva" ne bo dne 4. t. m., kakor je bile dogovorjeno, ampak 10. t. m. ob 4 uri pop. pri Katariniju. Društvo katoliških učiitii^ic je imelo dne 28. prosinca 17. občni zbor^^jjIpv.ui.yudlL,eJj, veleč. gosp. dr. Jožef Pavlica, jTOrnjasnoval v n 1 —.-"-t V--, 'V , , .. svojem ogovoru, kalčo potrebno je to društvo, v katerem mlade učiteljice najdejo navodila, kadar zapustijo izobraževališče v dobi, v kateri še ni utrjen značaj, ki se navadno ravna po društvih v ktera pride. Omenil je tudi djiimjskega in Češkega katoliškegajlruštva in opominjal učite- 1 j Teo R i > o b o iTilo s'fiT Ti z t ril j n e mu delovanju v korist društva. — Predsednica je opozarjala društvenice na besedo prevzvišeuega ljubljanskega škofa v »Slovenskem učitelju", in je prosila, da bi vse prebrale in si zapomnile te poučne in resnične besede. — Za predsednico je bila zopet izvoljena g. llolzinger pl. AVeidich, za blagajnico jja g. Delak, za tajnico g. I v o r š i č Pevsko in bralno '71'nTfffiTf »Slovenska zveza" v Št. Petru bode imelo svoj redni občni zbor dne 2. februvarja ob 4. uri popoludne v prostorih kmetijske zadruge. Občni zbor „ vzajemno-podpornega društva za zavarovanje goveje živine v Biljah" bode dne 4. februvarija t. I. po blagoslovu v šolski sobi (kaplaniji.) Za Alojzijevišče. Preč. g. J. Leben 10 K, g. Mat. Fortunat 2 K. g. Bož. Vesel 25 K. kakor izkazano v ,Soči" št. 101.: 5 K 40 v; v »Gorici" št. ..: 5 K, gosp. 1’auletič 10 K, Jos. Poljšak 10 K, Ant. Hvalica 10 K, Ant. Berlot nabral na Vogerskem 20 K, Iv. Rojec 20 K, Ant. Berlot (sam) 20 K. Fr. Andryšek 2 K, Prim. Zakrajšek 2 K, Franc Marinič 30 K, Sim. Gregorčič (v Sedlu) 6 K. »Zveza .slovenskih in hrvat.skih županov" je mrtvorojeno dete g. župana Hribarja v Ljubljani. Zato opozarjamo primorske župane, da pustijo mrtvim mrliče pokopavati. Nihče naj se ne upiše, ker je trud in denar popolnoma zavržen. Odgovorni urednik in izdajatelj : I. Bajt. Laitnik: Konzorcij „Primcr»kega Lista*. Tilka : Hilarijanska tiskarna. Piinitme/.iii* številko _I'nmorsk"ira l,isla“ sc iln-liivajo v iiibiikiuimli v šnlakili in niuinkili uliculi po f> kr. ali 10 vin. Naznanilo. Dovoljujem si naznanjati slavnemu občinstvu in preč. duhovščini, da sein se preselil dne 5. januvarja 1!)()0 iz liise št. 1 v ulici sv. Antona v isto ulico št. 7 (v hišo gosp. J. Kopača, svečarja, nasproti okrajnega sodišča. Ker bodem skrbel tudi nadalje, da svoje cenj. odjemalce točno postrežem kakor doslej, se za mnoga naročila najtopleje priporočam udaui Franc Čufer, krojač v Gorici. • v • u* a’ • n \v.y • c. v. vfc' 41 p?j Čebelno voščene sveče pod garancijo 3000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu. Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ, svei-ar. Ulica sv. Antona št. 7. v Gorici. f Sani M8I 5 v Gorici. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališie nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci — Mašne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: SEMENA ZA ZELENJAVE, TRAVE IN DETELJE. | Anton Obidič, | čevljar tt' j Sp čevljar ra® ,F gff v Semeniški uiici št 4 ^ v Gr o i* i c i, jiriporočH «e ^ ©fe: za raznovrstna naročila po meri »i*. £4\*) 1 MA JfTj za gospe i» gospode. ®4r^SZS’SK^'''• S. J. *i pekovski mojster na Kornu v Gorici izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Novoporočenci pozor! Štujem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetturini, glavni uiiod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, počnem | sebno spalne,jedilne in poselile sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Ornigojevih delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovaren. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstru v. Sprejema še naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: tovletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz sli une, afriške trave z zimami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se n« nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tildi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošiljt se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. I Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. ra V ti rttiT rižiV ržft'VrjW Anton Kuštrin v gosposki ulici št. 23, v hiši g1, dr. Lisjaka, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: kavo: San los. Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Koriu, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v za boj n. — Sladkor razne vrste. — .Moko številko O, 1, '1, !!, 4. ■>. — \ eč vrst rajža. — Jlilisveče prve in drnge vrste, namieč po *,'* kila in od 1 funta. Razpošilja blago na vse kraje. — Cena piimerna. — Postrežba točna. SE VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO 1 S ® M ZA DRDA I Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela ^ in črna vina jyi iz vipavskih furlanskih, briskili, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov. a O tt H 1 j prodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske ji monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. X , vk Zaloga pristnih briških vin: rizlinga, modre frankinje in drugih vin. ^ i Mmmm mm i 'iSedež društva je v Gorici, ulica jgs! y Kar zeli in i št. 20. M .V $r va slovenska trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC prej ci- Darbo (» O H I C A — pred nadškofijo št. 9. — G (Ml I C’ A Priporočata po najnižih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri-poznana zaloga najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Jvlina zaloga najboljega koroškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma. Kupujeta staro železo in kovine po najvišji ceni! Vsako naročilo izvrši se nemudoma in vestno! 1'