Urtdailkl uprav alikl pro •iorii Hsr A Lairadale ar. »nd HoUdajs. 2M7 Bo. UwadaU »v«. ToUphaatt Lawadai« 4036. ■uro—yearxv. .vcki." -sa^arg r____«» r.U .f ^rtM« li so ZOPET rsr^" PODJETIIŠO S«kMri|llM M 00 STE V.—NUMBER 126. EAHMETUEV, POSLANIK BREZ DRŽAVE, ODPO • v . TUJE V PARIZ PAPEŽ JE ODKUPIL ZAPLENJENA CERKVENA POSESTVA V RUSIJI. Ncw i ork, N. Y. — Unija za ameriške civilne svobodščine naznanja, da je poslala odvetnika Arthurja Garfielda llaysa v no-unijske kraje na polju mehkega premoga v Pcnnaylvaniji. Hays se bi rad prepričal, dali more človek govoriti na javnem shodu v omenjenih krajih, ne da bi bil aretiran. Ako bo aretiran, tedaj bo omenjena organizacija poskušala dognati na sodiščih, kakšno pravico imajo operatorji tlačiti svo-bodo govora in zborovanja. Unija naznanja, da so te pravice poteptane, odkar traja stavka rudarjev. Moskva, 29. maja. — Med Vati« kanom in vnanjini sovjetskim ko* iniNsrjem Čičerinom jo bil akle« njeu sporasum, na temelju katere-Ka ne bo sovjetska vlada zaplenila zakladov katoliških cerkva v Rusiji v prid stradajoči* prebivalcev ob Volgi, namesto iivsetih zakladov pa dobi sovjetska vlada vaoto denarja is vatikanske blagajno. Odkupnina .katero plača papež, jo enaka vrednosti rakladov katoliške cerkve v Ruaiji, Litvinov ja dejal, da franooeko-amerllka politika na prineae uspeha v Hagu. RUSKO NEMŽKA POOODBA JE MODEL. Morgan priporoča, da dobi Nemčija eno tretjino poaojila. NEMČIJA ZAHTEVA POLO VIOO. Porčta oprostila Blizzarda, Id je bil obtožen veleizdaje. OBTOŽNICA PROTI DRUODn RUDARJEM MORDA OD-PADE. Pari«, 30, maja. -- Zavezniki so si y laseh, kako si bi rstdsllli miljardo dolarjev, katero doH Nemčija kot postijlio. Nemčija zahteva, da ji od posojila ostane saj polovica sa iibolj« Banjo gospodarskega itt finančnega položaja delete. Trije vodilni bankirji, Morgan is Amerike, Kln-dcrley iz Anglije in Vlssoring ia Ifolandije, priporočajo, da Nemčija dobi saj tretjino posojila za svojo domačo porabo, in aleer na ta način, da za to vsoto kupice surovine v dotičnih drfkvifc, ki bodo podpisale poeojilo. Prauoija in Beigijs pa zahtevata, da ae bres malego vae poeojilo porabi ia izplačevanj* odškodnina letos In v prihodnjem letii. Odškodninski dolg Nemčije znala Aa BrfiSf^^ Kakor k alejo najnovejla sua-menja, bo odškodninska krlsa rešena bres kakih posebnih poaledle. Vaetl Is HerHna sporočajo, da Nemčija sprejme vi« glavne pogoje glede finančnih reform, ki morajo biti sprsjstt najkaanejs jutri kot zahtevajo zavezniki; ostanejo le nekatere manjše sporne točke, katere pa ne bodo delale posebnih telkoč. Glavno vprašanje torej je, kako se bodo zavesnikl med seboj pob* tali. Bankirji, ki aranžirajo posojilo, zahtevajo prvo vknjižbo na premoženje Nemčije .Tu lin zopet konflikt s zavezniki, posebno s Preučijo, ki ima po versalski pogodbi prvo vknjižbo na Nemčijo. Eowling, K?., — TuksJ sem Ja došla vest. ds so bile tri Žene u« bite v čudnem boju, ki ss J« odi« grsl v okrsju Clsyju. Vest pripoveduje/ds je r tem okrsju nekdo prodsl svojo fsrmo z s' $1,M00, No-sedje «o šli k njemu in gs pova« bili na lisičji lov. Dve ženi sose« dov k|« ae oblekli v moško obleko, da izmsknsts densr ns sosedovem domu. Ksrmsrjevs žens se js po. stsviis v brsn in tolovsjkl sta ji prerezali vrst. flovek. ki j« bil pri farmarju us hrani in stanovanju, je pri hitel ns pomoč, ko Js illlal ropot. Ustrelil j« obe ženi, kajti mislil Je, de ime pred ssbo za-moreš, ker sts si ženi s ssjsmi ne-mazsli obraz. Ta človek ja na ta (bežal, ko je videl, ksj Je storil in ko so lovci prišli domov, so ua-šli trupla ubitih žen. Dr Snnjstsen zmaguje n* Kitajskem Isofidoti, at. maja. — Po vest«h is Hongkonga Js glavna ermeda drjš. HmiJaUma, predsednika južtiokitajskc republike, okupirala prelaz MH Llng In prodira v pro-vlneo Kiangsl. Hunjsts^novc čet** »o zmagal* lis treh frontah zsdnj«* dni. Francija taji, da Je bil Orane obsojen. Peris. Ti maje. t- Kremosfca vlada demontira v«*st, da je bil Charir« K frsoe. bi »M ameriški poslanik ns Kitajskem, obaojoti na 10 let ječ« v Damaaku zoradl 4uu-tenja Mire« v na revolto. I'redno poročil« ee glaai da "ojno and tl#o dobil zanje. Imamo trojo organi caeijo, v kateri »mo se organizirali nekako jpred enim lotom, toda ne gre, kakor bi moralo iti. Malo naa je, domačini na znajo, pa todi na marajo delovati, ako-ravno kdo zna. Slišal aem, da je bilo po Alabami še preeej govornikov, a nape ha niao imeli. Zelo eo tukaj ie zabiti ljudje. Nekdo me je vprašal, odkod aem priiol ia odgovorU zem i« Sever ne bakote. Tedaj pa me je vpra-ial, ic jc ta dežela ie v Zedmje nih državah. Odgovoril ae mu, da ja v stari Mehiki in ža ae ni ve* brigal, kako je tam* Knjigo ali Sssopls js zelo težko tuksj ugle-dati in rs« nekako tesno poptane človeku tu, ker vss njsgovo oprs-vilo ni drugsgo kot jesti, piti in epa ti. Vodo imsmo dobro in po bistrih potokih jo dovolj postrvi, da kar f ros jo iz vods t zrak. Zrak js svež in zdrav, raztejo o-rsnže, fige, hružke, breskvs in trta obrodi. Prodati sa aeveda as mort kakor bi ilovsk rad, zato po tudi ni donarja. Vendar izhajamo, ssdimo dalja in kopljemo, ds rass daljs, čeprav ima obroditi desetkrat na Isto. Tako j« nais življenja, a katerim pa vzlis naklonjenosti narava nismo prsv zadovoljni. Js pač dobro, io js zemljo naklonjena človeku, vendar lepoto ni brez pravice in svobods. Pravijo nam, da aa bo vsa naredilo. Da, vsa aa moro, la v nebesa aa na mora. Za ruske brata amo darovali 110 in jih pOslali na pristojno mesto v Chioagu, da izročijo denar kamor ja treba. — Joo iti- ROJAK PAJK JE V trgovini nad 16 let, ss tisoče dolarjev raspoilj« bi«*« po Cti, Ameriki pa se ni nikdar sliialo da ni vsak dobil poltene blasu Kdoi od nas enkrst kapi, ie kopi. Poiiija bre*pla£n« cenike po celi Ameriki sa ur«, slatnina, srebrninm, diamante, prstane, dalj« prav« Columbis gramofone, slovenske in v vaeh drugih jesikib gramofonske ploMe, zaatave, regaUje, i-t- d. On i« edini pravi aaetopnik v Conemaugh, Pa., aa Columbis gramofefee in ploKe. En sam poekua in prepričali m bodeta. IVAN PAJK, 24 Main St, Conemaugh, Pa. Varujte sebe in vaš dom a pravo importirano nemško automatično pištolo. ambibs mIS* sSp^M foteb BsM^HninH^iiiiiiiiti' f m saagp«|m> m^^^^H^HHr H ^ os fO^liiK spsgP"' ^^MBV^^^^^^^H^^^E^JJiUiisslJ vo ia »mm, Um Mire ^ topraanujalo hitnUM. aaboja. da p« atra- ^^ la .utom»tl«no tapadejo pr.«ni naboji broa f 1 potocovaitja ■ roko ali adpiraaja h M » l ^^D toUm toaopoaavno «atamaU akrov je obdelanega in dva akrai ja bosta. Zemlje leti v lepem krs j ju ob clovnl eestl. Nova (Uobnsj bila, nova Hale in vae je v dobro« stanju. Vss prodsm, ker trem v| staro domovino. Prodam pa kakor kdo bois somo formo ali vae sko j paj farmo ln livino, ter orodje Itd. JU natančna pojasnila obrnite' as osebno sH pismeno no lostniks 1 Sedsj js ugoden Jas sa ogledati, somi jo. Naslov je: Frank Iaa.l R. t, Boz 38, Poplar Bluff, Mo. | Mlada ilanlea mi plie: "že dva lati imam katar v nosu, da moram nepreatana emrka U la ss vssksvsti Dosaaii zdrav* nik mi ja prod par meseet izreza tonsila la adeeoida. Zagotovil me je. da bo katar ponehal po oper* siji, ps js aos ie zmerom tako na gnjtv, kot ja bil poprej. Rabila chicago, lii* 5EVER0VA ZDRAVILA VZORZUJEJO /UHAVJL V UHU/INAH 5EVERA 5 HAIR POMADE W. F. SEVERA CU. CI.UAll MACIOS. IUW/\ Stovenska Narodu Podporna Jediota NA PRODAJ JI x« nizko ceno, $2800.00, trlnad-stropna leaena hifta, s prostorom prlprsvnim sa prodajalno. V hUi je plin in alsktrifina rsssvetljsvs. Več ss poisvs na, 1627 S. Morgsn 8t., (blisu 14th St.) Chioago, 111. Dr. J. V. Grahek ZDRAVNIK. (Jradns ura ao' 10 «00 sjutraj do 2t30 popoldns. •481. Ohlo Strast. Tslsfon Csdar UM 1 K. B. PITTtBUBOK FA. BABICE POZOR 1 Šola v ang lalkem jesiku ln poučan-jsm 8loven«k« babic«, ki tsle rsetl »kušnjo sa Uc«neo. H«dai lahko vsa* ka Slovenka-postan« babica ko ss Js priučila odgovorov V angleščini. Oglasita ss pri i DR. A. M. fOUKUP, MM W. Umi 11.. aar. MUlard Ara. CHICAGO, IIX. (Adv.) Najhitrejša ?4a|i f ImM v raaaa pvMlaalMa JUGOSLAVIJE Zi kuhanj« piva dom Imamo ? salogi slad. hmelj, sladkor la vas dram potrebščin«. 1'oakuiits ln ss prepričajts, da J« doma pri aas, kuhani vedno ls najbolj« la naisa. naJfti. Dobiti Js tudi ibirko sodov, •Uklenie to rstnih lonc«v, Ud. III vam dostavimo narotilo pa pa-Ml, točno v vss kraja. Ovosarljam, sladillarjsm ta ? prodajama laUanin« d smo primeren po-puat pri večjih naročilih. PlSlU po laformseljs nai FRANK OGLAR, Mil §ap«rt«r Av«aaa, Clavslsad, O. CENA tJ« V Ulver«)«!)- potnikov 40RE, KONCERTI IN PLESNE ZABAVE. V 0TARI KRAJ ODMAJA v^ mimiimi^ li ui asesdl u4m HiirtlJ le pri piwlm ad Mih. U M hf* tavali. •TARCOA KRAJA b« p« I. Jallja mH vali« A^ali mtia^laaaav. Aka ■parim pvmrniaapavi VI dabttl bab« «a«bs BAKRENE KOTLE razna naznanila. s'""i//iit/e, Vlah. — Naznanjam r,I,Jo l/volili društvenim tajnikom. , ,yko imamo kot po vteh Zdru-,."11'1 državah. Kar ar tiče članov v » Manaart. ne obratuje nt« 1 " Delalo še trije Slovrnci, Hr-11 Italijan nobeden, drugi pa. * '»'»ralujejo, ao nslveč Angleži \ * »i Japoncev In Grkov—Ntek , "'"'■'■li. račntnl tajnik. Sunnyside, 1 •»»>. box 77. ^ '"nulrtt, Wh, — DruMvo Ve-, ' l!»2 f.NPJ, podniro molu , v« K,-... : 10 SNPJ. Idu,a I'tri o. i (Federated Press.) Pomotna akdja m radarja Is Tskome, W»di, javljajo, da red-ne tedenske ksravane s ilvlli obi skujejo blilnje radarske naaclht ne, kjer ao rudarji t stavki ia 14 maaeeev. Zadnja karavand je to-rila sa *W0 »vil hi dragih stvsn Htrokovne unije v Taborni kupuj« >a M vila, organ »nranl v omiki pa transportirajo stvari. — Jfaog« NOVO! NOVO! NaroMts ta as prepričajte. Dobro K«llf«miJeko kapljic«, kt •um M 91.2* aa fti g« Ion |IM ia trt ffaUtM. H »»lovi }«čai*n«vaf .tan* sa ft galaa« $12» v Škatlah la aa 4 galon« 11.00 v bamadih. Vaa j a« pripravi braa vsakega kuhanja. Navadila paMJa« a veakua naročilom. f R ANK tIMOK aad COMPANV, p. o. a*« tr. N. ». fkubergš, Pa. 70 — M Ava., NEW YORK CITY ..... r ■ > 4 P10SVETA TROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE POPPOtHt JIPSOTI mW^NA sLbVENSltE NAROONE*P^>POBNE jtfBCTT m C|M ' Herodi pot loto m$ 1.26 )i.<6 M tri Seae o»lo»o"po'!tro se bomo bližali jeseni in seveda tudi zimi. Premog mogoče zadostuje za najnujnejše potrebe zdajle poleti Po preteku enega meseca bodo pa velike korporacije pričele skrbeti, da se založe s premogom za zimo. Naročati bodo tudi pričeli premog za domačo kurjavo. In kaj po * tem? Naročila bodo prišla hkratu in v tem trenotku ; nastane pomanjkanje premoga. Premogove zaloge na premogovih skladiščih v veljakih mestih se hitro znižujejo, čeprav prihaja nanje nekaj premoga iz rudnikov, v katerih delajo stavkokazL In čim dalj bo trajala stavka, toliko manjše bodo ie zaloge. Dan tni mogoče več daleč, ko bodo morali javno priznati, da je nastalo pomanjkanje premoga.; In kaj po tem? ' Prekupčevalci s premogom bodo pričeli dražiti premog s izgovorom, da premog pohaja na trgu. AH mislijo -merodajni faktorji, da bo ameriško ljudstvo molčalo o tajski podražitvi premoga in mirno plačevalo oderuške cene isa premog, ko so že sedanje pretirane? Ljudstvu je danes znano, da niso mezde rudarjev krive, da konzumentje i plačujejo premog po visoki ceni. Zastopniki rudarjev so jasno pred kongresnim zborničnim odsekom za delo razložili, kako visoki so produkcijski stroški za tono premoga. Iz tega je razvidno, da draže premog tisti, ki nikdar He potočijo kapljice znoja, da pride premog na tfg. Dajte rudarjem, kar gre rudarjem t Oni so tisti element, ki spravlja premog na površje, da greje pe siml domove in služi v tovarnah za proisvajanje gonilne sile, da ae suče v njih kolesje. Miljoni in miljoni ton premoga niso za človeštvo vredni piškavega oreha, dokler premog ostane pod aemljo in ga rudarji ne spravijo na površje. Zategadelj je treba da» ti rudarjem, kar jim gre za njih mukotrpno, duhamorno In enolično delo v zatohlem zraku globoko doli pod zemljo. Ako se država lahko briga, da se garantira železniškim magnatom dobiček s posebnim zakonom, tedaj lahko tudi skrbi, da so pošteno plačani delavci in da Uve v Človeških razmerah, ki opravljajo tako izredno važno delo, da moderna človeška družba ne more obstati bres njih. Brez rudarjev ostane premog pod zemljo. Ako bi pa na pr. na kakšen čudežen način izginili iz Združenih držav * ni železniški magnatje in z njimi vred še tisti manjši delničarji, bi železnice obratovale, kakor da so ostali v Združenih državah. Država bi nacijonazirala železnice In jih obratovala. Vzemimo pa nasprotno, da gredo ll Združenih držav vsi rudarji in da ni nikogar v njih, ki bo kopal premog. Obrat na železnicah in v tovarnah bi bil hi tro ustavljen, ljudstvo bi prezebalo po zimi, sploh bila bi Velika nesreča za vSe ameriško ljudstvo. Ako ae je kon* greš zavzel za ljudi, ki so nepotrebni v transportni službi In jim garantiral dobiček, nI več kot prav, da se savn ta ljudi, to je za rudarje, bres katerih moderna človeftka družba ne more Izhajati. Seje čaa, da kongres pod vzame akcijo v interesu rudarjev, kar pomeni toliko kol v Interesu vsega ameriškega ljudstva, in tako skrbi, da rudarji doeeiejo pravico, za katero se bojujejo* frakdlskanske m HIE-ZUMSKE METODE SEl DE BODO OBNESLE. Franšilkaneki paetir ja vrel poeebao aa piko Slovenako narod ao podporao jednoto, od kar bo mu eelo pri katoliški jednoti za prli trdno vreta, da aa more vrč notri. Iadelal ja seveda na.v kot general pred bitko, da naako (i SNPJ. Navalil ae je nanjo od zunaj ia odznotraj. Napad od zu aaj prav pridno vrli frančiškan ako flaailo, ki ogrize najprvo vae, kar ai katoliškega, na kar ae na vali la aa vernike, ki aa vzamejo katoličanatva frančiškaaakega iu-atirja aa slato resnico. Od znotraj raja par varnih podrepnikov fran <* i!ka nekega pastirja. Frančiškanski paetir je priše! malo pozno v Ameriko. Saj dru gaše bi moral vedeti, da ao ae dragi pred njim, ki ao vzeli kato lllko vero v zakup, ravno tako pridno kot on zaganjali v 8NPJ., odznotraj so pa rnvale prav prid ae njih kreatura. Rezultat teh navalov odzuaaj in znotraj ja bil, da aa ja SNPJrle bolj nudila meč ameriškimi Slovenei in naraala v llaaatvu ia aa premoŽenju. Prejšnji napadi ao ji la koristili, kajti utrjevali ao zaveat med članstvom, obenem ao jfc budili ameriška Slovenca, da so toliko hitreje epoznali iz stare domovine slm sanešenc klerikalstvo in njegova metode. Frančiškanski pastir se v kratkem prepriča, da tudi njegova križarska vojna proti Slovenski narodni podporni jednoti ns bo imsla drugega uspeha. Is napadov pa zija pravo zclot-stvo, ki ai pomagalo ša nobeni cerkvi, v kateri sa ja pojavilo, am->ak je le pokazalo, da vlada velika duševna ubožnoet med onimi, ki so sa postavili na čelo ostalim zelotom in zaprisegli, da uničijo podsrejo, kar sa uničiti ali podreti aa da. Frančiškanski pastir lahko prepiše vsa klerikalne francoske tnjige, ravno tako si lahko naro-či najbolje leksikone s eitatf Is-tinakih, grških izrekov i£ izrekov ▼ dragih jezikih, pomagali mu bodo. Sedanji glavni odbor 8 p. j. lahko vsa poda odstsvko umre ali izgine na kateri drug čudežen način, frančiškanski pastir na bo napravil nobena luknjs v vrstah šlanatva S. N. p. j. Kveč-jam bo ns njegov poziv zapustila u nc I. Ni >,4 kričeči ao bili najbolj glaani pri dnevniku "Tribune", kjer so moj-stri v zavijanju, kadar je treba služiti podjetnikom. Prav po "šundromanako" ao povedali, da je neki tujec potrkal na vrata ata-novanja, v katerem ata stanovali dve ženi, rekoč: "To poslopje bo zgorelo. Slišali joate kmalu eksplozijo. V pekel z Landiao vo raza od bo!'' Tako je bUo uatvarjeno mnenje proti organiziranemu delavstvu in v kotlu jc divjal vihar en dan. Za tem ao pa prišla dejatva na dan. Hiša sploh niso zgradili delavci, d so delali sa mezdo, kot jo ja do-očil Landls! Zgradili so jo organi-zirani d:' '.M . Tako je prišla laž na dan o požigu hiše, katerega so hoteli, podtakniti strokovno organiziranim delavcem. Ženi, ki jih je citiral šmokavzar pri dnevniku 'Tribune", ata izjavili, da je bila veat o njuni izjavi v dnevniku neresnična. Tujec, ki e potrkal na vrata njunega stanovanja je njima rekel, da sosedna hiša gori in da naj bežita na varno. Šmokavzarski listi seveda niso ša dordej popravili ^trivice, ki so jo storili. Dogodek uči, koliko vere gre šmokavzarskem v časopisju, kadar udriha po delavstvu. privrženeev S. N. P. J., katero je oa vtihotapil v 8. N. P. J.^svetu-joč jI, da lahko napravi obljubo pri vstopu v Slovansko narodno podporno jednoto rasuplti Li-gvorjsvl morali, da namen posvetuje sredstva, da se bo ravnala po pravilih Slovenske narodne podporna jednoto, zaključkih njenih konvencij, glavnega odbora, eksskutivaega odbora in društvenega odbora, v resnici bo pa ravnala ravno nasprotno in po na vodilih frančiškanskega pastirja. Kasuiatika in mstafisika ata le zdavnej izgubili privlačno silo pri pametnih ljudeh, daasa šteje pri dokazovanju la resplea. Ako fran člškaaaki pastir tega na verjame, sa mogoče le prepriča, da je tako la da aa na poatavi na noge, ako posnema najbolj vnete jesuistič ne kasuiste. delavskih nasprotnikov iismm nobene lazi. LAti 00 TAKO DA jih voftcn m mobbjo ma-jvti ia nasinoo.. šaaopisje pa pridno Uriti t« lašl Ohieaft, DL — Kdor ja sadnje tedne ftital velika ftmokavzarak« dnevnika, ja arialil, da so atrokov organizirani delavci aami razbojniki, poligald la kriminalci Znani meščanski komitej, ki ai je nadel nalogo, da sraši aa vsake ee-no etrokovne organiseeije atavbin akih delaveev s namenom, da bodo bankirji ia etavbinaki podjetniki Imeli volje preflte, je gUvna aila ki vodi U pedal bej preti atrokov ae organiairanemu delavstvu. V Rogeva Parku ja sgorela apertmentne bila. Te dejatvo ao larabill deUvakl sovražniki aa obrahevaaje organiairanega de 1< vet vi In rrrtle ae tako del ele tali v javnoot, da jih la blazneži aa M sprejeli aa resni lavstva, ki ni pri popolnoma tdra vi pameti in da bi njemu prav nič ne škodilo, ako bi ga poelali za nekaj čaaa v blaznieo, da ozdravi na takih domišljijah. Požar je omenjeno hišo uničil. Komaj ae je to zgodilo, je policij ski načelnik označil ta dogodek za delo dela ikih terorista v. Sekun thral mu je odvetnik za meatni ognjegaani department- Shirlcy High, ki je rekel: "Mi vemo, da je bilo to delo dela vekih teroristov in mogoče je to le začetek njih požigov kot povračilo, ker ao bili njih voditelji aretirani." Državni pravdnik je aeveda tudi trdil ,da ao hišo zapalili delavci, ne da bi počakal preiakave. Podjetniške organizacije so pa ščuvale v šmokavzarskem čaaopieju proti delavstvu in kričale, kakor da ao organizirani delavci aami kriminalci, fimokavzarji zo v svo- jih liatih vpili še bolj! Med vaemi rAZVOj ftrljenja od prve celice. Mrzla 1 ni. Profes6r E. Ncwton Harvej s prinoetonske univerze je iznašel PB^BIPPI^BI HP ^^sredstvo, ki je z znanstvenega, 8. N. P. J. le tlata peat njegovir tehničnega in komercijalnega ata- lišča velikanskega pomena za bo-dočnost. Njegova iznajdba ja mrzla luč, to je luč brez vročine. (|arveyeva iznajdba temelji na principu naravne svetlobe, katero imajo nekatere žuželka, črvi in druge nižje živalioe. Val poznamo kreanioo in vemo, da njeno svet-likanje nima najmanjše gorkote. Dolgo časa so si fiziki in kemiki belili glave, da proučijo ta pojav in najdrjo biatvo tega žarenja. Harvey ae je bavil a tem vprašanjem oaem let in zdaj naznanja, da ga je rešil. Največ je ekape-rimentiral z drobnimi morakimi živalieami v Japonskem morju, ki Šare kakor kresniee in nekatere druge žuželke. Te živaliee, ki niao večje kot navadna bolha, ao pokrite z lupino in spadajo med ra ka. Ko je preiakaL njihov ^areči organizem, ae je prepričal, da je aeatavljen is istih elementov kakor pri kresnicah. Teh elementov ja pet. Harvejr je vzel te elemente in aeetavil anov, kateri je dal ime lueiferin. Snov ae vname, ko pride v dotiko a kiaikom. V prirod nem atanju ae anov izrabi, je je v neprestani zvezi a kiaikom. Barvaj ja pa iznašel procea, a pomočjo katerega je mogoče obdršati gotovo količino luciferina v šare* čem atanju ekozi neverjetno dolgo dobo. Kakor hitro ae .lueiferin vname, ae loči od kiaika, takoj ae pa zopet apojl in na ta način anov obdrži žar dolgo čaaa, ne da bi ae isčrpala. Snov/se nahaja majhni atekleniei s vodo io izgleda, kakor da gori voda. Hladna luč ima, dvojno važ noat. Prvič bo pomogla ispopol niti mikroekop (drobnogled). 8e danji ultramikmakop, ki povečuje predmete 20,n00-krat, je omejen taradi tega, ker aeetlobni žar iki, ki ae koneentrirajo skozi lete, eeigo predmet, ne keterega ao namer jeni, na gotovi atopiajl kljub temu. 4* gredo akosl vodo Vsled tega nedoetatka je sttsm>et la vedno v temi glede nehrojnih drobnih bakterij, poaehno bole-renakih * bacilov, kateri zgorijo ee Bile ae eeotevljep«. tudi na tako pod mikreakopom. predno . jih neroden nai... je bile apu^neti. morejo rasiakevalei dobro opazi-da ae taka ebrakljira taktike po ti. Z mikroskopom, v katerem se Untaja Is sagriaaa aasprotaik de-1 bo keaeetrirala hladna sveUoba. bo pa drugače. Možnosti, ki sa o-betajo v tem ozira, ao naravnoat brez mej. Harvejeva hladna luč bo omogočila, da aa moderni vedi odpre mikroekopični avet, ki je še danee neviden. Povečevanju pe bo konca. Znanoet bo lahko o-pazovala brez ovir, kako bolezenski bacili zaztrapijo in žro posamezne organe človeškega teleaa. Videli bodo, kako bacil raka napade in ae razširja in tedaj bo mogoče najti zdravilo zopev to strašno bolezen. Z izpopolnjenim mikrozkopom bo mogoče videti bacil jetike in logarja tako velikega kot je alon. * Pa na aamo gle4e bolezni, temveč pri drugih znanatvenih opazovanjih bo iznajdba velike kori-sti. Na primer pri opazovanjih nevidnih proceaov življenja, bo-disi na ljudeh, živalih ali rastli nah. Videli bomo, kako ae oeliee človeškega teleaa razvijajo, pino-že in razkrajajo; opazovali bomo In nihče ne more ie pojmiti, kolike važnosti bo izpopolnjen mikroskop pri proučevanju svete atomov. Draga važnost je komercijalnega in goapodarskega pomena. Hladna luč nedvomno nadomesti sedanji sistem plinske in električne — kakor tudi primitivni način s oljem ia lojem — razsvetljave, kadar se dodobra izpopolni. Harvejr pravi, da aplikacija njegove hladne luči v atanova-njih in induetrijah bo revolucijo-nirala avet. V aedanjem sistemu razavetljave požre vročina 95 odstotkov eneržije. Lueiferin ns po™ t. itgube. Po»knlnj« j. to ,*an M kl leži ^ pokazala. Ko fo deli toplomer v steklenico luciferna, ki je žarel kakor plinaka žarnica, ni pokazal niti ene tiaočinke atopinje toplote. To pomeni, da bo hladna luč zelo poceni, ker bo takorekoč neizčrpljiva. Kemični procea aepariranja in apajanja luciferina a kiaikom je Harvejeve-tajnoat. Snov, ki loči lueiferin od kiaika, ja kovinaka. Tožimo mater naravo! Ako hočete vedeti, kdo ja naredil premog, poglejte v katerokoli enciklopedijo in izvedeli boste, da jeto veliko delo izvriila mati Narava pred več miljon leti. Vemo tudi, da mati narava nikdar nI dobila plače za, svoje delo in kljub svoji starosti ne prejema nikakršne pokojnine. Ker imo* vsi otroei matere Narave, bi bilo logično in pravično, da smo vsi enakopravni dediči njene zapuščine. Stvar pa je drugačna. Zdi se, da je mati vzgojila družino zakonskih otrok in družino neza-konzkih. Nezakonci, pravzaprav paztorki opravljajo vsa dala, zakonci pa pobirajo dohodke premoženja. Do tega zaključka zmo prišli, ko smo čitali oglaa v "American /Coal Journalu", v katerem eden izmed poatavnih dedičev ponuja na prodaj najemščino premogovnika. Dotičnik zahteva, da mu najemnik plača petnajsttisoč dolarjev v gotovini in dvajaet centov od vsake tone premoga, ki is vzame iz premoŽenja naše matere Narave. Razume se, da oboje, gotovino in nagrado od tone, mora plačati konzument. Ker ne mrzimo nikogar in želimo dobro vsem otrokom jnatere Narave, svetujemo konzumentu, da gre na sodišče in konteetira testsment naše matere. Mogoče sodišče razzodi, da oporoka ni bila narejena na sakonit način ali da je protiustavna, kljub temu je šf čaa, da smo na čistsm glade te stvari. ' Premog je vražje drag, radSr-ji pa tudi nočemo delati sa manj, ako nočemo večno atradati. Zato je potrebno, da se enkrat dušene, a kakšno pravico ima nekdo sa htevati petnajettieoč dolarjev gotovine in dvajaet eentov od tone za premog, katerega je brezplač no naredila mati Narava atopet-deeet milj^ov let prej, predno je Eva ugriznila v jabolko t — "Illinois Miner." Meteoriti. Lloyd George aamo upa b ob. ljubuje —- vzlie temu ga pa gleži trpe in mu delajo aplavz • e • Kadar pride po neareči bankir v ječo — navadno ne pride — ^ doatuje $25,600, da pride kmak na proato. Če pa pride delavec zapor kot politični jetnik, tedaj j« treba atotiaoč in miljon pro^nj pa še redkokdaj zadostuje. e • • Vojna je bila za demokracijo. I "Svet mora biti varen za demo. kracijo". ■ Končno ae je pokazalo, da d«, mokracija ni varna za svet. e a e Američanom ae zdi silno smešno, ker je miljonar Crane obsojen o« dvajaet let ječe po francoskem vojnem aodišču v Siriji. Smešno ji rea zaradi tega, ker Crane ne bo qikdar zaprt niti eno minuto. Kadar ie Francozi znašajo nad Američani, ne amejo posnemati ameriških aodiŠč, ker to ni ve£ smešno. e e e "Učenjak" Doyle, ki predava o nebesih, ni Še nič povedal, kje so njegova nebeaa. Čudno je, da «e tako vfžno vprašanje najbolj za-nemarja..^ Največji vernik hoče vedeti/ kje je in kakšna je hiša, t kateri ae misli nastaniti saj za- , čaano, medtem ko ae nič ne briga za bivališče, ki mu je obljubljena za vao večnost. Ali vernikom nikoli ne pride na misel, da morda ka- Mnoge eksploeije streliva v Evropi Pariz, 30. maja. — Zadnji teden ao bile v centralni Evropi mnog* rasatrelbe v tovarnah in akladl-Itih munlcije. Freneoeki znanetve-nikl ae mnenja, da je nenavadno huda vročina povzročila eksplozi. je. Mestece Moulin v Franciji Je bilo akoro razdejano valed ras atrelbe v akl|dltfu granat. Dragr alične katastrofe ao: Rehlabua, Nemčija, pet ubitih; Lorehenfeld. štirje mrtvi in 40 ranjenih; Bln men blizu Dunaja, 20 ubitih ia na stotine ranjenih. morjem? e e e Tistih $50,000 ne bo plačal Bog, ne Škof — plačati jih bodo morali farani sv. Štefana, ampak "šola" ne bo njihova ,temveč Kazimirje-va in škofova. • e e Kralj Aleksander je odložil poroko, ker je aeatra njegove ne-veatc bolna. Ali miali Aleksander poročiti tudi njeno sestro f e e e Dan za dnevom prihajajo vest! z Juga o sežiganju črncev ni grmadi. Nanovejša vest je dstirs-na 26. maja. Zamorec je bil ustreljen in njegovo truplo je že Imel pogrebnik, ko je drhal udrls v pogrebnikove prostore, vzela mrliča in ga privezala k tovornemu avtu, ki ga je potem vlekel po ulicah do glavnega trga, na kate-sem je bil mrlič aežgan ob navzočnosti tisočglave drhali. Ali ae Amerika vrača nazaj t srednji vek T Nehote nam šine misel v Kon-štanco. Bilo je leta 1415. Visoki cerkveni zbor v Konštanci je sva-čano zakjučil, da se izkopljejo ii groba kosti reformatorja Wicklif-fa in sežgejo na grmadi. To se ji zgodilo. Kar ja takrat sklenila svata cerkev, se je moralo sgoditL Isti cerkveni zbor je velel sežgati Jana Husa na grmadi v Konštanci. Drhal v južnih državah Amerike, ki aežiga žive in ubite zamorci na javnih trgih, je vaekakor dobra krščanska drhal — dobra naslednica barbarske srednjeveške cerkve. e e e Francija je odprto povedala — in ne aamo enkrat — da ne more plačati svojih dolgov. Toda Francija hoče pokazati Nemčiji, kako se plačujejo dolgovi. Ameriks, sli se kaj učiš? e e e ^Veliki državniki" kapitalističnih držav so pokasali na devetih konferencah ,da ne morejo ozdraviti bolnega gospodarskiw sistema. Toda junaki ne odnehajo, čeprav bolnik pogine. Go to it, bojsl e e e Peter Kazimir (vstopj v štaeuno s republikami): Po čem so republike f — Kakor j a. Gvatemalskih in liberakih js pet sa groš. Irske so po sto miljonov dolarjev in jesero človeške krvi, španske po ... Kazimir: Koliko pa stane jugo-alovanaka republika! — Toliko kolikor ao alovenakl frančiškani v Ameriki priepevali zanjo! v > Kazimir: Mi -J- ml — ml amo priapevali 60 tieočakov. (Ker ima pater koemeto veat, ga nič na peče.) Zakaj niste poalali republike ne naš naslov f (Dalje prihodnjič.) k. T. B. Verska vojna naf Belfaat, Iraka, 29. maja — t bojih med katoličani in proteatan-ti v Belfaatu v soboto in nedeljo js bilo zopet več oaeb ubitih in re-njenih. Katoličani so požgali tri protestantovske prodajalni m štiri tovarne. Bombe ao poksls akoro vao no| f nedeljo. Washington {• H« PtUatMft UraOa Mn- •aalH drla« ta Ml aajvalji aW- Kar j« povprtimajt po informacijah o odhodu parnikov salo Merilno, navajamo tukaj roani rad parnikov sa najvažnejšo Unije t Ntw Y»rb—Aatvwy LOOK OUT ZA PUACL POTEČ u«aj tla. RMAN aa«aJ II«, IMO ROŽE mv«J TI«, Mm (GENTIANI aa~j 7 le. ta draaa telil* v M teci. MINiB ta •taNit krsta p* U« rut, U« tatov lil. Nfttocita ia C.hlaaaa. • Um aa i>rikrul M vala ji. rHAISK «4 «laa radiator la aa th takoltaa, ki koafe PHf »»•bi meri BkaaJ kot pol Ittol pa i* Iti ■rado v, a ta na 11.11. Pilita po MllUllIlt« aa prt>.U)»tl (iauva. valili koialtea. Vaa •ona vaabuiajo tudi poltalao, aaata »alt ta brinja mm. N aro« II a« m pollja. aka aiaa napraj plalana. A. HORVAT. IMS W. SSaS St.. Cklaa v«. IU. Hnr Y»it NAPREDEK li:686=8S5r "Proeveta" pile ss blagoetanje ljudstva. Ako st strinjal s njeni mi idejami, podpiraj trgovoe, ki oflsšsje v Proeveti. — V salogi imsm vse blago sa vsakdan js po-tre biči ne po zmerni eenl. ANTON ZBORMIK, Hermlnie, Pa. USPEHI MODERNEGA IZNAJ. DITELJA V EGIPTU. TTipokrates, grški filozof, rojen lota 460 pred Kristom, znan za sto let ji kot "oče zdravil" je bil pnhnen v ozadje z uspehi modernih iznajdb v Egiptu, kar znači, da so Egipčanje imeli že precej razvito zdravstveno vedo pred 5,000 leti, ali vsaj več kot 3,000 let pred Hipokratom. Imeli so iz-vratno idejo o prebavnih procesih lo večina njih zdravil je bila narejena iz raznih zelišč. Vse zmesi Trinerjevega grenkega vina spadajo v to kategorijo. V tem zdravilu ni nobenih kemičnih anovi in je zelo zanesljivo za zabasanost, ilab okus do jedil, pline v prebavnih organih, glavobol in druge loloKoji ao 50—50. Za vaa nadaljna pojasnila obrnite se na naslov: An«lrew Gaber, P. 0. Bos 129, Cuddy, Pa. Doapelo jo novo sabo groadja. Muškate! zelo aladka debela jagode, bakea »0 funtov...f S.60 Clpar groadje, aaivolle in aaj-aladkejše jagode, bakae 28 funtov ................ .$ 4.20 Malo črno grško grozdje, salo aladko, bakaa 60 funtov.... I 0.60 Figo v reStah, bakaa 110 funtov rrrr:............no.76 Brinjava jagode, vroša. Iti funtov ••« ......^fa....«9 S.»0 Z naročilom pošljite denar. MATH PEZD1R, Bm 778, Olr Moli Sta., Note Vovfc. N. V. Joseph Steblay & Co. 1640 Weet 23rd K, Chicago. IU- i ^^ 4<2fi f^L^11!' ln via a rja poslopja, peaisive, Mpe aa oaam, ee prteerošam, 4a severajejo pH naa! svoje Predejo hišo, ruja pr.-tl ornju li 11 * , ' g #VIMw Podjetnikom HA PRODAJ RAZNE FARMI »krov, vae izčiUeno. Dobra Poslopja, 5 krav, par konj, 150 kokoši,.vae kmetijeko orodje in M pridelka. Vse za $5000. skrov farma. Dobra poslopja B krav, par konj, vae kmetijsko "r(xlj«. BUao mesta in poulične k«ro. Za $6000. '•**> akrov, 18 glav livine, par ''0,,rih konj, vae orodje. Hiša iz "P^e aezidana, velika štala in Vae ca $11,000. 117 akrov. Preeej dobro poelop- > ^Uzo mesta. Kmetijeko orodje " Proda za nizko eeno $3500. ^ o k rov slabo obdelano, poalop > v "labem atanju ee proda aa 11'100. ^^ N> tO ae lahko kupi Uko, da " fM,pls<*uje tudi na lakke obroke. Indite v (irand Haven takoj ali pilit* v angleškem jeziku se J jainila na naalov: !L B. Proctor ''k llome Companr, Orand Miek (Adv.) Jngoslovanl ? Chisholm, Ntaa. in okolld pozor! UPRAVmiTVO opoaar ja vsa naročnike ta draga atalelje. naj nikar aa kapajejo CENA $42.50, ZAČASNO ZNIŽANA NA $35.00. Slika predstavlja .najmodarnaj*! in cato najpopularnajšl pUalni mrvi, ki ga l^hko rabite dom^ n« potovanju, ali t urada. Zapf^to « lahko v bakao la noaiU • «o-hoj. Imamo v aalogl pr*oov1)e no piaalni atroje vaoh ko amamih conah. SlovanAe črko naredino po dogovoru. Cenik dobite saatonj. Nadalje naaaanjam člkalklm ro-jokom tel onim v Mtinjib maatih. do mortea molko oblaka, kakor to-di sekajo v obrambo dotevno oU etanake nodloge. Frank S. Tauchar, 2štt So. ftldfoarar CHICAGO. ILL Citejte apodaje oglasov, Id ss nahajajo v Usta. ker aekatert sa direktno zapeljivi Vsak naj bo salo previden ia se vselej, če la sugate prodno kaj kapi Is oglaaov, preprtta. Za vse oglsae sa odgovorni ie oglaševale! sasai, nobene odgovornoeti as pre vsame opravaištvo la ae Ustnik Usta. Oglaae imamo aato, da nam pomagnjo plačati list kalert jO vsak dsn dražji r tiskarni ta vse pavsed. Torej bodite previdni. 6e se pa aabrlftete, tedaj vse U pri plete m mi seM ia ae nam. IT Upravitelj oUktetfal raasvotijovL L. Hiti Photo Studio 207 - ZimI Avaaua Sa. ChUbolm, Mlaa. («.00. tat) oficuelna naznanila s. n. p. j. INICIJATIVA. _L Društvo štev. 233, 8. N. P. J., K okorno, Ind., je po temeljiti raz-previ prišlo do prepričanje, da ja točka j), člen 27. naših pravil nepravilna in krivica, zato ae poslužuje pravice zajamčene v členu 6, (INICIJATIVA IN REFERENDUM) in predlaga sledeče: Člen 27., točka j) pravd 8. N. P. J., ki ae glaai: j) odreaanje roke ali noge vsled bolezni (ne valed nesreče) . . . J100, naj se epremenf v toliko, da bo se gla-ailo j) od rezanje roke ali noge .....$100. Razlogi: 1. Ker je naša jednota brat-eka organizacija, zato smatramo, da bi se ne smelo delati razlika, kadar je kateri njen član v be-ereči, in če zgubi nogo ali roko, ni nič več kot prav, da ae mu plača operacijska odškodnina, pa naj bo potem zguba roke ali noge vsled bolezni ali poškodbe. 2. Ker je 8. N. P. J. delavska podporna organizacija, katere članstvo sestoji po veliki večini Ii delavcev zaposlenih v tovarnah in rudnikih, kjer so vsaki dan izpoetavljeni nevernostim in kjer se vsaki dan lahko ponesrečijo tako, da zgube roko ali note 3. V odškodninski sklad mo-ramo prispevati vsi snako, kar v rssnici izgleda kot enakopravno in po brgtako, zato pa naj bo le enakopravno in brateko, kadar pride zguba uda. Mi smatramo, da je neereča, če Človek zgubi tako važen ud, kakor je roka ali noga in to — velika nezrela, poeebno le sa delavca, pa naj bo potem vsled bolezni ali pone-erečcnja. Delati pri tem razliko, torej ni nrarično in ne bratsko. * 4. Ce naatane primanjkljaj v potkodninskcm skladu, ss bo moral sopgt razpisati Izrsdni sses-ment, in razpisal se ne bo samo na nekatere, temveč na ne brate te sestre enakomerno. In mi smo prepričani, da se ne bo nikdo branil plačati, kajti *si člani ama-trejo, da je ta sklad neobhodno potreben pri nali organizaciji in da ga je treba vsdržati v dobrem atanjn. Vsak pa tndi pričakuje, da bo v eločaju, da ga zadene taka nesreča oziroma, če zgubi roko ali nogo na kakrtensibodi nsčin, deležen te podpore. Apeliramo na vsa drultva 8. N. P. J., da o tem razpravljajo na avojih sejah in da podprejo nalo inleijativo v dovoljnem Žtevilu, da bo šla lahko na eplošno glasovanja. Društvo 4'Cvetiiea naprednostiItev. 238 B. N. P. J. Kokomo, Ind., dne 9. aprila W2. Frank Itvlar, tajnik. Ignac UrtU, predsed. Anton Medved, bleg. Ta inieijativa je bila predlo-lena aeji glavnega izvrlevalnega odbora SNPJ, katera se je vrlila da« 17. aprila t. 1. in ksters je pronalla, da je druttvo postopa lo v smislu pravil in da predlog soglala s ničelno Izjavo in pravili 8NPJ, zato gre sedaj na javno razpravo. V teku devetdeset dni od ds nalnjsga datuma mora predlog podpirati toliko drultcv, da skup no rspresentirajo najmanj dvsj aet odstotkov vsega člsnstva jed note, ker sieer ne more iti na eplošno glaaovanje. Vsako drultvo, ki podpira predlog, mora sanj iilssovsti najmanj dvetretjinsko večino na seji nsvzočik članov, To je treba nasnsnlti gl. tsjniku do dne 22. avgusta t. 1. Jsvaa razprsvs je dovoljena dsvstdeeet dni in o tem predlogu mora prenehati tudi z 22. gustom. t. 1. Matthenr J. Tur k, gl. tajnik. drugje lo naklon zs nami. Znano je tudi, da je podjetnikom e'.ivko-ksz priljubljena oseba, dokler traja stavka. Ko mine starta, se ne brigejo zanj in njim je vseeno, če fc.* zrežirajo njegovi tovariši in mora potovati i* kraja v kraj, ker ne dobi dela. Kadar bo sUvks končana, bo položaj popolnoma spremenjen, zavedni delavei ne bodo izpoetavljeni nepotrebnim preganjanjem, tuli eo imena sUvkokazev j ri-občeua. Kako je postopati s stavkokazl, ki so člani naie jednote, katerim je-dokazano stavkokaltvo, js pa povedano v pravilih, kako se naj ravna. Beeedo stavkokaz smstrajo nekateri sodniki v omenjenih drŽavah za psovko in prav radi obsodijo zsvednega delavca za nekaj čaaa v zapor ali na denarno globo, ki je v porabil tako besedo napram delavcu, ki je sveje tovarile a stavkokaštvom naskočil zakrbtno. Bolje je, da ae reče, da so ob času stavke delali Jakob N., Miha P. itd. Saj vsakdo razume, kaj so ljudje, ki delajo ob čaau stavke. Poročila morajo eeveda biti reenična in vsakdo naj sc prepriča dobro, predno sporoči javnosti, da js ta ali oni delal ob čaau stavke, kajti vsakdo, ki ni dslal ob čaau stavke, a je bil javnosti izročen, da je stavko-kazil, lahko Iče zadoščenj«. Za delavca, ki ni delal ob času stavke, pa se mu očita, da je stavko-(a/.il, sp'oh no more biti hujše žaljivke. Tisti, ki obsodi popolnoma nedolžnega delavca, da je delal ob času stavke, navadno hudo občuti posledice tako .bdoliitvc. V tem slučaju torej ne velja, kaj so drugi pripovedovali, ampak vaak naj se sam prepriča, da je resnica, kar poroča. sv- JAVNA GOVORNICA. Članovi članov S. N. P. J. In UUtelJev Proevete. RUDARJEM EA STAVKI Par beeed v prijazen odgovor. Ely, Minn. — Jaz bi ae sploh ne bil oglaail na predsednikovo Ofieijelno naznanilo "Našim kri-tičarjem", ako bi pisava odgovarjala tako kot je naalovljena, toda odgovor predsednikov je namenjen izjemno dvema ' dopisnikoma ali kritlčarjema, med katerima sem jas najbolj prizadet, čeravno se jih je več oglaailo. Predvsem naj povem tole: Namen mojega dopiaa p/'nagradah" ni bil iszvati polemiko, postaviti eneg| ali drugega gl. odbornika v luč sumničenj ali kaj podobnega, zakar sa me sumi; moj edini namen je bil izvedeti mnenje članetva — tistega članstva, ksterega zastopam, kaj misli o takosvanih nagradah. To je bilo vsel Ako sem s tem storil kak prsgrelek, članstvo naj me sodit Kje ssm bil, ko se je čital kon-venčni sapienlkf 8 tem miali o nagradah) tako vaaj jas razumem.) Moj predlog je bil dovolj jasen. Poleg tega sem pa ie dvakrat povdarjal, da pride v pravila pod naslov "raane določbe". Sieer pa nisem bil sam na konvenelji in kdor je le katerikrat bil, ml mora potrditi, da je poaamezniku nemogoče paslti na vae, kar se ns konvenciji sklepa, dolžnost predsednika, kot člana 8. N. P. J. ni bila nič manjla kot moja, na konvenciji paziti, da pride vsak predlog pravilno v zapisnik. Ali bi predsednik mogoče lehko povedal, kdo je bil na konvenciji tisti; ki je smatral moj predlog sa "neumeeten", vzlic temn pa je smagala rataodnost delegacije t Pravite, plača, ki se jo je do. ločilo na letni aeji, je bila ven dar za 4,isredno delo". Čemu potem kritizirate moj dopia o nagradah f Raj jas v svojem dnpisn vendar nikjer ns omenjam ali kritlsirem izplačan je računov zs ii red no delo. Ali veete ksj se s tem pripoznsvsf kem društvu in če le upoštevamo razmere kakortne vladajo danes, (ki so gnile do korenin) je izzs časa mojega dopiaa pa do danes, pristopilo k trem i.maj.s njim društvom 8. N. P. J., nič manj kot od 15 do 20 članov in članic. To ni le napredek, namreč je izreden napredek. Upam in želim, da tudi v bodoče ne bo no benih slabih posledic za jednoto iz te malenkostne afere, če ravno se dela veliki bsvbav. »Apeliram na članstvo 8. N. P. J., da se niti najmanj ne razburja vsled mslenkostnega nesporazuma, ki je nastal med gl. odborom. Saj se skregsjo v zbornicah, parlamentih, celo stepejo se (ne-sme pa kdo misliti, da mislim s tem, da mora tudi med nami do kaj takega priti), pa s tistim še ni držav konec. 8. N. P. J. je ena najboljžih in demokratičnih podpornih organizacij med slovanskih narodom v ti deželi. Njena podlaga je zdra va; njena finance močna in njena gospodarska s^a obširna. Živela je in cvetele, ko še ni bilo sedanjega gl. odbora, živi in cvete sedaj in upati ter želeti je, da bode živela in cvctela tudi tedaj, ko nas ne bo več zraven. Ne vidim najmanjšega vzroka, zakaj bi ta malenkostna kritika škodila jednoti. Člsnstvo 8. N. P. J. je precej razsodno, zsto njemu zaupam. Članstvu priporočam, naj agl tira in pridobiva nove člane za 8. N. P. J., kjerkoli se nudi prilika. Čim več nas bo, tem obsežnejša bo naša moč. Ta zadeva se bo že vravnala tako, da ne bo na škodo jednoti, samo če je volja zato. Sem in bom vedno pripravljen delati po željsh večine člsnstvs, kadsr bom storil napako, opozorite me na njo in hvaležen vam bom. Pokazati so me hoče kot nekakega strahopetca, ki si ne ups pred ljudmi izraziti kar mu teži srce. Ali nisem rekel, ko ae je predložilo na gl. lejni seji prvi takoimenovsni račun, ki ga je konvencija odklonila, da mora biti že enkrat konec "komedije z nagradami"! Well, ako predsednik ni slišal dobro; bom pa v prihodnje toliko glasen, da bo slišal, vem pa, da me je nekd6 slišal, kajti pojasnevalo se mi je, da predloženo ni nagrada pač pa račun. Bom pa.v bodoče tudi gle* dal na to, da se bo delalo na g[. letnih sejah odbčra,etenografički sapisnik. Kakšno sodbo ima br. predsednik o meni, me niti najmanj ns vznemirja in zato se še ne grem obesit, sicer imam pa tudi jaz o njem precej drugačno, kot sem jo imel svoje čase. Da bode odprava nagrad jednoti koriatila, o tem sem popolnoma prepričan, samo vprašajte delegate, ki so bili na spring-fieldski konvenciji, je pa že ko-likortoliko koristilo na eleveland ski konvenciji, ako ste vi v tem oziru drugačnega mnenja, je to važa stvar. Jaz in večina delega cije je bila pa takega, da bo korl stilo. 8 tem odgovorom je zadeva od moje strsni končana, delajte sc za kakoršnekoli m učen i ke že hočete, jss nisem imel slabih namenov, če pa kljub temu hočete o stati mučenikl, pa ostanite kakor vam drago. Če hočete da vas > "prstiko" nsslikajo, morate huj ie trpeti. — Fred A. Vider, član gl. porotnega odbora. svojo obrambo, ssmo da je ne znamo ob pravem Času uporsbiti. Na volilni dan bi nam bilo treba voliti -delavake kandidate zn vse urade, kajti delavec, dasi ni 'naj-boljii, je vendar boljši sa delavstvo kskor pa kandidat stare re-publikanake, demokratske ali druge nazadnjaške stranke. Gle dati moramo, da zmagamo na vsej črti. Zakaj le pustimo tiste štiri odstotke krvosesov, na nam pijejo življensko moč t Otresime se jih in vzemimo vajeti v svoje roke. Deležni bodimo sadu svo-jegs truda. Predsednik Harding je rekel dne 19. maja pri neki pojedini napram mogbtcem: "Mi moramo nekaj napraviti za delavske mase, kajti resnica je, da te mase, ki producirajo, tudi največ konzu-mirajo. Z eno besedo i (felavec je največji konzument ali odjemalec." Dalje je priporočal magnetom Fordov sistem in osemurni delavnik, da upeljejo po tri dnine na en dan a povišano plačo. Oledajo naj, da se delavske mase zadovoljijo, da ne bo več stavk in mezdnega gibanja. Rekel je tudi, da morajo delavske mase u-poštevati, ker delavei so sc ko-likortoliko izobrazili in ne bodo več trpeli takega izsesavanja kot dosedsj.—Nsj so bile te besede izgovorjene kakorkoli, po njih lahko sklepamo, da so tudi oni pričeli spoznavati veliko moč, ki je v delavstvu in bodo na to moč začeli računiti. Zate bratje, sotrpini, držimo trdno v naših za- ftudarji na stavki naj pridrie imena tistih, ki delajo, ako so ftlovenei, _ -kler ne bo stavka Kdor je čital pojaanilo hr.lsmrt organizacije, in Franka Aleša, mialim, da mu ni j moramo, ds bo zmsgs White Vallejr, Pa. — Da ne bodo stavksrj!' iirom Unije mislili, ds smo npognili hrbte in polju bili bič. s katerim snu> bili ved-' no tepeni, se moram oglasiti in poročsti, da nI temu tako. V sto proccntnl stavki smo. Sieer se ne ponsšsmo * svojo nsprednoetjo, reči pe moram, da smo bili ravno mi prvi, ki smo se priključili vrstam zavednih delavcev v kritičnem trenotku. Naše vrste so torej trdne in lelel bi, ds bi bile iirom Unije teke. fv bomo podlegli v tej stavki, tedaj ostsnemo Živi mrliči, zato je ts stavka boj za življenje ali vztrajati na naši to bi ai v htevah in izpolnile ae bodo. Vz-trajajmo pri geslu: zmagati ali umreti t Na seji naiega lokala dne 18. t. m. smo razpravljali, da bi' se priobčila imena vseh onih, ki še danes delajo. Iz Ringer Towna je šel delat Jack, ki je že precej dobro poznan. Bil je pred časom de-putij tukajšnje Pittsburgh premogovne družbe. Najbrž je mislil, da bo ie priiel za kakega generalnega ravnatelja, toda družba je bila vseh drugih misli. Od stavila je Jacka. Ostal je pa takih nazorov kot prej, četudi ni mogel dalje delati pri tej družbi med stavko in zatekel se je h Cambria Steel kompaniji v Slick-villu a ie tremi drugimi, pri čemur se je menda izrazil, da unija nikdar ne sme prodreti v okraje Westmoreland. Se drugi rojaki so, ki so se podali na delo. Eden izmed njih se je začetkoma stav ke izjavil, jfe bo le kdo iel delat, da on tudi ne bo izostal. Seveda mu tu ni bilo za ostati, zato se je izselil v Pitt Gairn. Ko jih je tam lastnik rova Green pozval na de lo, se je izjavil, da unija je res dobra fa delavca, toda oni, da jo ne bodo nikdar priznali. Podjet nik jim je ponudil varstvo, neka teri pa so se temu uprli, da poleg straže ns bodo delali. Nato se je rojak postavil in začel mahati rokami, da je unija ničvredna ter naj gredo vsi nazaj delati. To mi je povedal Človek, ki je vsemu te mu prisostvoval. v Dotični, ki mu je toliko na tem, da bi unija ne zmagala, se je pogostp oglaial v Prosveti in podpisoval se je za "antikapita lista", sedaj mu torej po vsej prasrici priatoja ime antistavkar. Ce je kdo izmed teh ljudi pri na-ii jednoti, naj ae postopa s njimi po pravilih. DobVo bi bilo, da bi rojaki is vaeh naselbin priobčili imena onih, ki sedaj delajo in si cer tskoj ko bo ugoden čas z| to, da bomo vedeli, koga imamo pred sabo, ako bo priiel v naselbino rojsk od drusod in vpraieval zs delo. Tedej bo veljal za take lju di unijski izrek v Ameriki: Down In the canjon ia the plače for him. — Opazovalec. trebe delati nobenega komentar-1 strani. Poglejmo le kapitaliete, jai Ikoda je le. da se to ni anslo kako so sdmleni, ssme svese eo pred letno sejo. Kskšne dokaze je jih od neznatnegs bankirčka pa br. Berger prinesel na letno se do mogočnega Wall Htreeta. Vse Jo. ne vem, vem pa, da je sahte drži skupaj kakor veriga, njibo vi interesi se ne križsjo, edini so v svojih nsstopih. Zakaj bi tndi mi ne bili edini v naših I Zakaj se val $160,00 sa svoja delo. Ker se hočs indirektno poka za ti, da bo ta kritika Škodovala končane Po končani s avki naj,jednoti in da Člani, ki se kritike jn« rdrušiaao in napravimo popol-lete % pošljejo imena takih 81o- niao udeležili, ne bi imeli napečno ne fronte, da bi bila rmefra v po- mnenje, naj povem, koliko jo do {polnosti nsšst Neksterl sereda mhIsJ Is škodilo. Če vaamemo ns selhtno kot Je K1y, v kateri ima aso 1.1 slovenskih društev, ki pripadajo različnim Jednotsm in vencev. Pri tem naj ločijo atavks, pri ksti - i so rudar j. aaatavkali Ii simpatije in nis. bili organisi« ram. in aj«r mi sa«l.«vkall organizirani rudarji. Znano 'j, .a so Skalne oblastilsvesam. ter gs skoro že ne naj V PenjKrlvet,.* Coloradu m le det« Slovenca, ki ae bi bil pri ke- mislijo, de delevstvo ne mor« kaj takega naprsviti kot tndi ns more nikdsr priti ns površje, ker nsm manjka p«roti — dolarjev, katerih imejo mogotci v izobilja. Tudi mi iauimo dovolj sM*i za Bcllaire, O. — Kakor po drugih deželah Unije, smo tudi tu ksjšnji premogarji že pred 1, a prilom odpaeeli "aabljice" in "puške" so utihnile, da je zev ladal mir. Muhe so se umsknilc, komsrji so t>rcmsgsni, s stenies mi ps smo sklenili premirje: zms gs je nsša. Tako bres vsskih o-vir nadaljujemo 100 • odstotno stavko. "Kosskov" nimamo, ker tukajšnji premogarski baroni so suhi kot popefl zato ne morejo najeti "kosakov", ker smo jik premogsrji oropsli za vse njiho ve krvave žulje. Zeto pa sedaj lahko počivamo s prssnimi Želod ei. No, ds, saj je že stsri pregovor, ds bo delavec imel vse ns onem svetu, nasprotno pa je s mogotci, ki so bolj modre glsvice ia hočejo imeti le tu nebesa. Delaven n-k azii je jo, naj le pridno gara in dela, plačilo bo že tem sa meglami; sdaj naj nikar ne vpraluje-zs večjo mesdo, ker to je smrten greh, če stopi v stavko. Pokoren more biti in deleti pod pogojem kot mu narekuje mogotce, zoper- sta v! j*ti J« Proti z*k°Dtt ** ni kričansko. Premogarji pa m nismo zmeni-za račun brez krčmarja, to se pozna v vseh to*jih, posebno v tistih, kjer neunljeki premogarji stopajo t nalo organizacijo. Samo ena napaka je danee med nemi, to je, ker ima skorsj vssk delavec svojo unijo in poteče pogodba danes temu, jutri onemu, nikdsr pa ne vsem hkratu. Medtem torej, ko je eden na stavki in se pogaja, drugi dela in Uko indirektno pomaga podjetniku, ki je nasprotnik obeh cktipaj, ne samo/tistega, ki se z njim pogaja. Zato je pa tudi delavstvo toliko na škodi, ker številne stavke so radi tega škodljivega postop&ja izgubljene za delavstvo. Mesto da bi bili vsi delavei organizirani v eni sami veliki industrijalni uni-kjer bi vsi naenkrat stopili na stavko, da bi ae niti najmanjši kolešček, industrije ne obrnil, vsled česar bi morala biti vsaka stavka takoj dobljena; pa smo razkosani v mali neštete unije, kateri smo- takorekoč brez mo-<11. če bi imeli eno eamo unijo, bi bil kapitalizem kmalu zdrobljen, ne sklepali bi takih pogodb ka-cor danes in rešeni bi bili robstvs za posameznike. Dokler boflo torej obstojale na povriju nazadnjaške in številne unije, bo le vedno prevladovala mizerija, če tudi se bo, tu ali tam položaj neznatno izboljial, zato ;>a delavci po Združenih državah, pristopajte v industrijattao unijo. Pri nas se je kar čez noč pojavilo kak ducat političnih elementov in zagnali so glas kakor bi i-meli kar čez noč ustvariti nov svet ter bi imeli prenesti vlado iz Rusije naravnost v Bellaire, O. Obdržavali so shode dne 19.,in 21. maja. Hrvaiki govornik je biP iz Detroith, Mich., K. Mikalacki, ki zdaj podučuje tukajšnje kimavce m kliče, da se morajo vse organizacije reorganizirati, da bodo zavzemale nekako revoluci-jonarno stalilče. Pravi, da je in-dustrijalna organizacija bolj revolucionarna kakor (vse druge politične organizacije. Pri tem, da ■i ■ -v " '.' ' • w • •, ■■m i ........ lffšDPIfHHSIPfPilPfllPlPf se ni treba sklicevati ns Ru,jj0 ker tam je že bila revolucija, po! trebna pa da je po drugih kapi. talistiČnih deželah. Vse politične stranke, pravi, da jo ne bodo sto. rfte, ker one so ^ake, kakor bi skakala z ene strani na drugo m njih člani sami prav ne vedo, kaj io. Najprej ao bili socialisti, ko-munisti, potem pri Amerieaa Workers Allianci, Toilers of A. merica, zdaj pri Workers Partv itd., da že ne vedo več, kaj vsa se bodo zmislili. Delavci po tej o. kolici pa so le nepodučeni, pritrjujejo 1' radikalnim'' govorni, kom ter ae puste voditi za nos 04 takih "pie cord leaderjev", mi. sleč, da jih bodo oni osvobodili iz danalnjega robstvs, potom I vpitjs, kako zflo so v revolucijo, narni. Ravno nasprotno se bo zgodilo z njimi, le za eno spoznanje bodo bogatejši, drugače pa bo v njihovih žepift nastala revolu. cija. Zato se pa bojte takih politi, čarjev, ako nočete imeti revoluci* je samo po vaših žepih. — §e en-krat apeliram na zavedne stav. karje, da se drže trdno pri svo. jih zahtevah in zmagali bomo. --Pozdravljam vse čitatelje lista Frosvete, katerega smatram, da je e<$4ni pravi dnevnik za sloven. sko delavstvo v Ameriki. — Stav* kar. DOTLE JE UKRADEL "NEBE-SA" KATOLIČANOM. Chicago, 111. —- Rev. Frederick L. Gratiot, pastor protestantovsks cerkve "Naiega odrelenika", je dejal zadnjo nedeljo, da nebesa, katera opisuje Ipiritist Doyle, niso nič novega. Doyle je vzel katoliško doktrino o nebesih ,katero je nekoliko predelal in jo serviral ljudem, ki radi vse verjamejo. TIHOTAPCI UBILI 80 PROHI-BlfiKIH AGENTOV. Waahington, D. C. — Proh i hiški komisar Hajnes poroča, da so tihotapci opojnih pijač ubili trideset prohibižkih- agentov v letu 1921. I i Ob priliki petletnice "Slovenskega Narodnega Doma", priredi dramatično druitvo "Soča" v nedeljo dne 4f junija, burko s petjem v treh dejanjih: "Moč uniforme" Osebe: Pavel Cviren, krojač_______________________Frank Ravnikar Agata, njegova Žena.............................Mary Petek Milek, krojaški pomočnik....................Anton Janko Zigon, lovec..........................................John Deržich Majer, agent ...................................... Frank Lepich Liza \rwi,w* Anna Golob Jera /UeKIeta..................................Alojzija Jancher Eksekutor________________....________________Fred Malgai Jelene, Zupan________________________________Leonard Alpner Kožuh Anton Peletic Slak I Kmetje in občinski................Louis Bregar Trček svetovalci................Anton Deržich Pečka ^ Charles Just Žernej, hlapec.....-----------------.i..........Frank Zupančič LeŽiserstvo vodi.. .«...............................Leo Zevnik Igro spremlja s klavirjem..........Theresa Meznarich I. in II. Dejanje se vrli v Cvirnovi delavnici. III. Dejanje se vrši v občinski sobi. Vstopnina............50c Otroci..............2Sc !'*'»( /i ®«* fJJOT « '' * .♦Iflk - Igra se začne točno ob pol osmih zvečer. Ker je to zadnja igra v tej sezoni ste vljudno prošeni, da nas posetite, ker vsakemu bo žal, kdor bo zamudil. "SOČA" LA SALLfl, ILL. liliM .................... . .................... J I VABILO ™ VELIM IZLET ali (PICNIC) j katerega prirejm Nivi Druitvo ^Sosedje99 št. 449, S. N. P. J. j V NEDELJO DNE 4. JUNIJA !«2. V MAX NATIONAL GROVE VRTU m. Vstopnina ja aame 3Sc. Mikal Dim^m TrMa trn 22 { m m «Mavi|« rt«to pn I ....................i tor vuLit nAe str_____^ _ ODPOR M »♦»••e«««eeeeeeeeeeeesseeee»»< Bock. N. it 11,-M.i J i« blM, 1 J*««M M*«*!, II Dr. t bi |mh«s~Mi I. »II. SHtM« «> MU.. ,4 »>.—fr3TT BM« TMi Jok« Itrttlu 4» bo* lf|. Dr. C. wTH ra t, - ,,!*. Krt. Bm «447. BIm.i Mary Eui M. Vataktr^Mt 1. »W II. Ml^4l«lwt«k M4 IM (t 1) — PrM. I« btaf r««» ulk, M«. I>h DU M10 M. tW CkrtitlM 0Mb Dr Od« CM*>. — fcET »t ZI4—kMtoa. MnOML r-.vl And Ortui, u lil J«> J JukMD. bualll. D*. rt. DlTfU, bos lil. Tmj i Ctaa. Ukori, k*« Iti, Rta* CMa. Ilkort, r. 0.. boa ITI. Dr. 4, K. N.Mwa.-i I^tfrtftgg} HC Uuli bM 441. VTti. Nit J»*r! llW Bm**! Dr! H.nrr'*N IUm! Jr.-* i. alaluvrh, lili AMoluk. 4111 Cl -#•!• i. nm. _ f„(. ■ . ■m.rtfa.i p^TPTt mi, I 1| ki I, Dr. W. Un«*r. 8»i« I. J tov. Ml. — G . — Ti*. J« Sifii Ikri. 104 utt»rU. 1114 > intolt. — &aj« ll. Mt.-D.nl Jot. iihj, tat bM III BlM.fl i ami. '_ £l i ll. a? I—Nivo BtoJ. Jm. Bolh« tTlftriTTrCfiB: btac. John Faulln. bM lil. Dr/ L BIM. r». f». /TKuto. pmI j.ur^tti: HTčre^isr«: ■rudnik. vm 114. Dr. r. L Riti, — U-}• I. noA. Jink, bM »I. Dr. |. KohL - Wl I. *1iiv M0.—Bojahl OIm. On a I to Clto, IIL (I I) — BvM. 1, BMmi»14. IIII L. I i. Til. JMm Brllkol. bM II. Bta», ID«. lo»H, llif — 1Mb li. Dr.i W. W. IUvm.-iiii n mi. ••M. Hi. Cm, fitatoMO f* (4 Z) — Pr»4. Mart. Ilmpih, bM HTM M* »M. r«. TnJ. Fort. MM*. boa t. Sta«. Jn. K m lan, bM IT. Dr. Jok« A. Dou«la. - !•)• I. »M, II. MI.—JMrM, Wklto Vili«, Pfc (41). — f r.4. A. ImIm, I. BB kon 14I,TUm«*. r» Ti|,l i tonil BMIm, Bm M, Jtaptoi H. BIm.i Ani. ilutfiUj. Bm 4M. ■MMk K. Dr. t M. N. Imrlknil.- - Bili I. Mi m!%n 11 S^vlTJ^lfff. Dr. H—t. j* B*J«*V mX Pm£ lm. PMobnlb, bM . OIM, boi III. Sta* J okni Dr. I. F. Bruni. - Ni r (I Z> h«i A v«. Ti|. John Rto. BIm.i mnil Dr. K, J. Mm. - I tov. IM--p)%1 Bruci FlaaittoM. II »v. lll.-Ow <4 (BI) Kr.4 llurv.t h... »« H.. HiH. 'mM Blamnlik, Bm II, Tin BiH, CN^ UI Hm flMf, BM TI. MMfMBB t|. 4mw| Btabi. Mi lil, BtaMli iMta, bm IIT, Dr. r. r. Mnm, mM U Dr, I. totii. ■ mf$ I. BM, Trni. ^ Anitakl Vrh,f AvJta. Br rvL. Btaf. Ki Bif%f, fl. 41. TK A. M. Hmtor. -- BiH I, Bft ^ ^^ il. «41. — I tov mm, Uttfrl MIb» M4 »t bm.. rfuntoTugiMM. r«. u*)— frM. M IBniMjM^jjn Ank Bm- M M. .__J— amn kw*n. uni - u&^KBraillS bc bm. btomi hffm^ hfrmtoto. ii/t.t iCvi. "rrs /Tli c III. Irvto. h. Dr.i ptaMBMB Bi Dr. Dal. ffiTl lurtto Bi»M, bm IN, Oultor C*. Na. •ita*. cm btoa.nu iu.tu,«.. Cl- Dr i O. VTDomm - Bita J. M*, li bbb.— biiromi bral>o oram f*ii.bml (« E L — BTM PfcTM-nr. Mil - N An. Ta|.i fMM Untofc, V«iT — |«k An tf. »U«.' /m Umm, Bm IM. Dr.i 0. B. Bartl* ŠH m MMa.N« ilhTjt f. b i b«. mm4 cm4 to.. «tm, f a. Dr. i »»..•.•«•••*...••• §7 mi _ ,vO. nii « I. — Bil« I. M4. 4m , I M— Zvom. Mm. *4; - BrM. f. im«. bM T. STB ."M Bo« Ma 41 Dr CrlllMla«. -r /•>• I. «f4. ^fjrvrrLlt TO-^rra M IBB^V-m VV^ C^ ViLT. '4 Bo. ii. mlrtm. tJTil »ST rim "^•mI nibAMM* i!T K m f- Lftrun* /! IM Bm. r». BBi a4mm — baia i, m4. 1 ,m-t_ fi l/r r. ftabmto. Milka F*m'Ni boa 461, Oraa*« City. Hi. /H-. W. W. Ilavea. — S«J« i■ wm , *. BU> Baaoa. Crar. r«. «4*»iT-fTi Aat. Vrttar. 8« 1(1. TaJ.i Joa. BatiaSok, Boa 1. ftlaa.i Jaka Ornada. Mr, Vaa 91. Dr.f Um^N« t. aod. fll—Cara, Poarta. IIL «JZ>. — /aa/ Mi«Ui, SlTaiulU *t. TaJ te Maf-i Praak Vole«« otk. 144 Svtto, St. Ur. t W. Thna«- Tr«w,n «•)• I. aad. v m. V SIZ.-Vtoov.kl Boj, C«4Jkawead. O.(SZ) j/fceiaovil/ 4t4 K. MIH Bi. TaJ. i J«rfcU. ITI E. 14«tk »n »la«.) Jaka Paalia. 711 E, llltk «L Dr.» F. fcra. Illl I. 4otrtok. it, ||MM)ai, Waat fmkiiri UL» S- aod •Sa. »T- -Maki". Boki. Mtoa. jItfl-Prod : J. Mariafc. Boa 4ŠTYai. ( Marka Ka. vaoovtsk, laa »7». BUn J. Bukavkk, »a« 41. Dr. Zfcaw. — Sej« I. aad •C *CaaW. C—ti, 0. (41» ~ WmI.« And/ Mar«, »IJ - ltth K- i. E. TaJ. ia kla#.i J«Mk fraak« v tak, «11 — 17tk it.. H. E. PmU ~d H f 10. — Sava, D—.UU, IB. CZ) — Niill«r» Jake Sobot, II Criar Avoaaa. Ml Jasaab Koakar. III Vtrgiala Ave.. VeetvMie, Ifl. Sla«. Aat. Muaar. 1« Cadar Aw. Dr.« t. Dtokaoa-»«Ja t. ari. St. VSa. bmn, .Pa. (42) Prod i Z. Wlllia, Eoa SiTTSjTi Aatoa Mar« Malok. Bla«.: Aad. DrinjevUk. Dr. t M. H. jpillks«! 11 J« t. ned. H >10—LtU Svobode, Eaagator. Pa. (4Z> Pred.t /. Dekelak, bT>. 07 J, Bos IM, Latroa«. Pa. TsJ.i loka Eaaaik. Eas 144, MaaUUar, Pa. Blae.i Al. Kate, Bos 44, MaataUar, Pa. Dr. s T. C. Katonaaa, Wki|- — 4fcJShe Slov««", Cnddf, Pa (IZ) • -Prod. John Janka, kos 41. <*uddr, Pa. TaJ.i M- Oali4i4, k. I4T. BI««. L BalolJ. Frank Sakser State Bani 82 CortUndt Street NEW Y0RK, N.l Go.oralao Zuto^ti« JADRANSKE BANKE ia varil njaaik podrašaic, JUGOSLAVIA, - Cmlia. Cavtat, DubrovaiJt, Ereagaovl. Jalaa, ICerčala, K.J ZSSTilS^. Maribor. Motkovič. Sarajavo, Split, 3ibouikT2 ,#k ITALIJA, HElttKAAVS-lR.jJ Tret. Opatija. Zadar. 1 DUNAJ. ] Izvriujamo hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, iu liji in Nemiki Avstriji, ter Udajamo ta*. Ja«ofc Paaa*. kos Stl. Dr. C. C. "'it':. m&sgmM Tkarpa. W. Va. frmLi M. Tara^ok, Eoa SI, fflkort. W. Va. TaJ.: Jaka Oaiiun, Bav 7 S. Elkort, W. Va. Else.i Aat. Zella. Eoa 0, Elkort, W. Va. Dr. s Lavraaaa Wkitne/ Saj« 1. ao4L Stav. »07.—"V«taal ZUvmb" v Ktmmmf. M iaa. — Pred Ar. ion Tark, bo« 241. TaJ. ia Maa.i Anton Ga«a4a. L. kos 7S. Dr. **eSrv"' Ml.Hlrl ^oHapo. Pa,—Pra4.: Chaa. Mejak, E. D. t, Eoa SSS. TaJ. la kis«.s Praak Zaaaaa, E. D. S, Eoa SS. Dr.i K, D. Ho« e ker. - -Soje t. a«4. at. aaa. — -zia«« ai«vw v riBSujna, UI^-PraAt Peter Horvatln. 444 Za. Mar* riaoa A ve. Taj i Peter Eoraaiak, ae« La aalla at JMs«.t A. It rraiak, S44 L« SaiU St. Dr. t CaMBS|'i'r' a«Ja t. aad, itav. are. — ^Oraaa Zlaiaaii^ v E—4. IlUooto. — PraAi M. ZaiUJaalS. Eaa 177. TaJ. ia kla«.: Mila Koiember, Eaa SIS. Dr.i 1. C. Stoaaoi/ar.—Bojo S. aa«. •tov. ari. — "Mora DeW v CSa tap, Waak.-pra4.i Taar Matko, Bo* 4SI. TaJ.: Vaiontia MaialUk. Eaa SI7. Biae.s L. Oaaa, Bo« »ti. Dr i Kall.-^ Hela 1. ao4. Stav. ZTZ—ZvaaAa. Poroo4 CHy. Pa. -Pnal.t L. Kotar, Eoa S44. Tal.: Mattfctaa Kamin, Eoa 441. Elac.t M. Murhit«. Bet IS?. Dr. t j. E. Knapp. gate 1. n«4. Mav. ara. — "lar v frtaai, Cala, v-PraSTi /. Zanaaa. TaJ. la bUc.: Praak Bla-noriak, Boa lit, a«yn4«, Colo. Dr.i H. Parhar. — Baja t. aa*. _ ^ _ BSaV. ZVe. •• "Mol aa pravlao^ v aotSo Moat. — Prede.: Martla Biiaon*l4, 1001 ChT-ra«« at. TaJ. t HaBelf Ko«. J on Lincaln St Bla«.i Jaka MaUaSak, 41 Plombe St. Dr.i J. Woi/.~B#Ja prvi «kanca 4ay v mat. Boa 144. TaJ. in Wa«.i Marka Skaff, Bar SS. Dr.i Jaaak Skaitk.—Sa> Z. ari. / __ Slav. are. — -JaaaalavlJar v Uaaata MZL Waahia«toa, Paz—ProA: V. BueUrU. TaJ. Ut bla«;« Aa4/ V trt. Dr.i McCullou»k. — NAJVEČJA SLOVENSKi ZLATARSKA TRGOVIN) Frank Čeme, 6033 st. clair AVE., CLEVELAND, o. Zvez, broške, zapeatnico, diamantne prstane in lzvtlirje, verižico i. t d. POPRAVLJAMO: ure in drugo zlatnino po nizki cei f JCr. PaT (4Z)I—Prod-1 T«iowja Mo««, a. a. Bas 4, Eapart, Pa. TaJ. la blag.: rvaaSilka Bakla«, Eaa 14, Eaaprt, Pa. Dr.1 fhM s »J« I. aad. Mvaaa Mikal. I* laara St. Bla«. Jaa. ZaaSar, 444 Vo«a«atewa Ara Dr.i A. E. »aiitk.— ^an^uriL-Jsr/it, Ivana Ko4l*a, Boa 141. Zfe«.i Irana Baraca, Eaa 444, Dr.i BaMwla.-SaJa S. aai,; St. SBS—^VSa Vilianaf v lraawaa4JBkk. (if,l m. praS.t Taar Mlaaka. TaJ.i Jaka . Plow, Boa 474. Elac.i 0. Jaliek. Sit Eaaaia at. Dr.i M. MaagaaC—SoJf t. iiaiL ^luii. TO: MlIm II. Taj. la kk«.i"9hrr WMMs. Eaa 24t^Dr.i i. 0. t. SU*fri«4t. — Saj« L. Skaka. 44 EaMk St. Blae.i Aat. AaSI4«k, $9 Ueaeh St. Dr.i P. E. Vaaele.—Bela 1. Mi. It SSS.—'i««aa Poijoaa, EravaMaM, Pa. BraS, i Stavo Bollo, Boa- IS, Lkaoat Pur. Pa. KT, fr. Jarf, Bes 14. BkaTi J. Stritar. B^ll, Dr.i aseai. ■ Soj« J. ari. kaporU, L. Bas S. Bla«.: H. Nikoilak, Boa •4. Dr.: .......^ Saje I, aai. P^*Oaieri*Mar^^taa^TtA. .1 Joka Bkrajaar, E. E. t, Bas 44. Blag.: a Bajkovlrh, Eoa Sit, »mUšt Sta. Dri C. S«tltk—Sojo ^ ' [ TriTftsak CM«! ka« 141, BI««. Joka KramavU. Dr. A. H. Oifk—a. — fria I. aa4. rif"?.. 1iTlpSSrtha^i. B^'|4. Ploaeaat Uailf. Pa. TaJ. Pillp Papa, BPD Me. 4. kas ns, Utrob«, Pa. B&BaJalki Mirka KaaatJ. B. P. D. N«. S, Boa 114, La> Paal.i^luk"Zv^rT«k§44'matant! Pa! Ml Jaabpk Oaraa, Baa IX. Blae.i Aat. Jaakal. Dr.i E. JT Loa«ral —Boj« t. no4. Abaher, Moat. TaJ. la klaa.i Val. Kokal, ta U1 Jaa. PODRUŽNICA I Columbia Gramofonov ' in gramofonskih ploič. Slovenskih in drugih. Prodajamo na lahka mesečna odplačila. Pilite po cenik, kateri ee Vam polije brezplačno, ali pa oaebno vprašajte za cene predno drugod kupite. Najboljie blago. Najnižje cene. — Prod Ivan OalU. \»K SSS. Tifi I vaa Mirni!. Eaa 114. Blap.i E«-to A.anovie, Bos SSS. Dr.i Boial.—Bo£ |._«jaM>«a. _ _ — Preda.: joTTn Ra«b>4«v»4.^tkJ.iPrvKan. Boa 71. Bla«.i Patar Vukovi«. Ho« 47. Dr.i Piabor.—Boje J. ka«. M Pa/~Prad.i Taaa. Ivaalaa, Eoa lt4. TaJ.i An dre« Duaiaa. Eaa SS. Blae.i lv«a Pav* levl4^B«Mfs. I^i^ Skyi«. ~ Soja S. aadi. rarjr, Pa. -Prod.» Praak Stnaljan, Boa ISS. TaJ.i Aat«« Kralj, kos 147. Blae.i !«•• —P7ad.i ^na. Kaaaa. Bo« S4. TaJ. la biaa.i Jok« Uetaaek. Boa Ti. Dr.i TarUor,- Ba|« Največja slovenska tiskarna ▼ Ameriki je 2146-48-50 Blue laland Ave., Chicago, Illinois. ,j Proda se 80 akrov obsegajoča farma, 3 konje, 11 krav, tO prašičev in 150 kokoši. Vse polno kmetijskega orodja in mrva. Pišite po naš cenik za druge farme na na-ilov: anton paulin, Box 39, Muakegon Heighta, Mich., .ali pa na: HENRY H. MEEUVVENBERG, . Muakegon Heighta, Mich. Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jeziku. Naia posebnost ao tiako* vine za društva in trgovce.—'"PR0SVETA" ae tlaka v naši tiskarni. Denar v staro domovino. Stav. 4«a. — Blaaktaa. Ala. — TsJ.i Joka itrlnof. Bos 147 Woat. t tov. 444.—Delava«, Clavalaai, O.—Prod,: Zd. Eranlaol, int Addiaon Ed. TaJ.« laka /eUtel, 44OS Ortaa Bt Blaa.i Pr. Svili. 4Iti Bt. Clalr Ava. Dr................... Baja t. aai. Btav. 44«.—Blata Badafcapala. Pittakar«. III.—Prod. i Praak Corova«, Bos 11S. T«J.l Mati Kralja«. Bos 41. Bla«.i Pat. Eakra, Boa 44. Dr.i W. P. Tidw«il—B«Jo t. noi. t tov, 44«.~>Ve-a IU. TaJ. Ooo. Bvavo, B 4. Boa 1S4. r vlilo, lil. Btaai Tkoaiaa Daaelak. a 4. Bo« l*t. TartorvUlo. llL Dr . akMrid. fk__Boja I, osi aaa —-at. .a.b« staca- O War-W. Va^—Prad.1 Jaa. Badt44ak. s»« »Ara TaJ. i Paal Bekat 414 Mlaklaad Waia«si, WkaaBa«. W Va. Btao.i MIMtavtd B14 MMklaad Ara. Dr F. KERŽE 6033 St. Cloir Ave., CLEVELAND, O. S. N. P. J. društvom: saatav«, rega-lije in drugo, pazite na moje ime »aj. boljia blago za aaJnUJe cene. Nairtl la vaov«l ZASTONJ. riia^Tti RagalIJ« ht asa drai. Ivooo patraUiUa. Gora.tiramo delo ht blaga ladalajo p« VICT0R