IMništun Iß oprnnišfto:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
ixhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti wit dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 1!3.
Nspočnina lista:
Celo leto...................[2	K
Pol leta...................  6	K
Četrt leta ................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo.
1,3'3	.m-o ••iti«- 15 novem <ra Ilirih,	Letnik L
Sokolska zastava omadeževana.
Slovenski Sokol nima sreče med Slovenci. Sokolska ideja je med našim narodom hudo kompromitirana. Vse bi naj daroval in žrtvoval Sokol za svojo narodjnosfl, iJtvzemši svcfjo čast, a nabira Sokolom mora narodnost prinašati .velike žrtve. Zastava slovenskih Sokolov je umazana, omadeževana., Najprej sta jo Hribar in Tavčar umazala s črnilom, sedanj jo je dr, Oražen polil s pivom.
starosta Ivan Hribar se je zvezarl z Nemci in Jim podpisal pogodbo, s katero je slovenska stvar trpela škodio. Starosta Ivan Tavčar se je dvakrat vsedel ter sklenil pismeno bratdvščino z pajhujšimi kranjskimi Nemjci. In za njima je prišel tretji starosta, dr. '(Dražen, ki je v škodo naše narodne posesti prodat svojo pivovarno Nemcem, vsled česar ni samo slovensko občinstvo navezano na konEum nemškega pridelka, ampak je tudi mnogo krčmarjjev prišlo pod nemški upliv.
Zadnjo nedeljo dne 7. novembra, je imela Sokolska zveza 4. redni občni zbor V LjutfijjajvL. Dr. (Dražen, dosedanji starosta, je mislil, da je v slovenskem solfolstvm še veridar nekaj iTyrSovega duha, nekaj narodnega ponosa, za to je odložil čast staroste. ,Xoda motil se je. Vzgled voditeljev je pokvaril tudi moštvo. Prejšnjega starosto dr. Ravniharja so vrgli, nakar se je zvezal z Nemci, ampak ter je vt .Ljubi jfeni na lastno roko kandidiral, Dražen pa je zakrivil velik naroden greh, a slovenski Sokol; mu niso dali slovesa.
Rdeče sraljce Sokolcev so postale v tinti in pivu vomoTene jetunje! In kdo še ima kaj narodne zavesti v sebi, kdr gej ima količklaj Tyrsovega nar rodnega radikalizma v svojem srcu, bo zmetal te cunjle proč in stopil yen iz sokolskih vrst.
Na občnem zboru se je dogodil žalosten prizor. Govornik je opravičeval protinarodno početje svojega staroste ter klical svojim tovarišem: „Sicer pa, kdor je brez narodnega gpeha, naj pobere prvi kamen, pa naj ga vrže nanj!“ Spogledali so se Sokoli, a n objeden si ni upal pobrati kfemna. Slovenski Sokol ima strte peroti, naroden' vzlet mu je postal nemogoč.
Sokolska zastava je umazana s pivom in črnilom. Od prave sokolske idejjs nimajjo naši Sokoli nič drugega, več nego obleko in ime, sokolski duh je iz-
ginil iz njihovih vrst. Naše ljudstvp mora paziti, kadar se prikaže kjje sokjolsjka srpjca, ali se ž njo ni prikazalo tudi koristolovje in narodno izdajstvo.
Grnagora.
Kdoij danes zapusti barsko luko z ladijp, nehote vidi tri reci. Valolom je izginil — postal je žrtev morjskjijh’ valov. .Gotovo tudi ni bil posebno trdno zidan. Nadalje vidi, kako z mrzlično hitrostjo zidajo novi valolom in tretjič opazi, kako prevladuje italijanski jezik, kji se je od časa zidanja skutarske železnice rapidno razširil.
Tio dejstvo dokazuje, da se Je jftalij a|nom na miren in dobičkonosen način/posrečilo se vgnezditi v Crniigori. Ljajiko rečemo, dja je Crnagora danes politično in gospodarski v rokah Italijanov. Ti iz-sekavajo gozde, grade železiVne in pristanišča, imajo monopol na tobak itd. Kdor pozna Italijalnsko gospodarstvo v kraljestvu samem, $a pač ne bo veroval, da bo Crnaigora pod italijansko upravo napredovala. In res je bilo že čitati v nekaterih listih, da se že kažejo „uspehi“ tega laškega gospodarstva, ki neu!sm^iI^ieno!,, jtolcyiajsiko izkorišča narodno premoženje, Laška družba je postavila jva^plbm v barski luki, ki je t:e dni, kakor smo že pioročali, izginil v morju. ICrno,gorska' vlada je sicer sestavila komisijo, ki naj dožene, ali je valolom razdrla prevelika sila valov, ali pa je krivda, na sjlabem delu in materijalu, vendar italijanska družba ,ve, da se y ni treba bati, ker tn ne odločujejo gospodarski interesi črnogorskega ljudstva, marveč politika kneza Ni-kite.
Tiu'di železniška proga Vir-Pazair, ki so jo zidali Italijani, je izpod vsake kritike. V njeni upravi se pia zaporedoma vrše sleparije. Uprav te dni so zaprli radi pojnarejlanja menic Facqayonija, zastopnika in pooblaščenca italijanske družbe Antivari, ki je zidala železnico in omenjeini valolom. Tiako gospodarstvo Crneigore ne bo dvignilo, amlpfalL pokopalo.
Avgusta meseca leta 1910 bodo Črnogorci praz-peKvaV« petdesetletnico vladanju, kneza Nikite. Priprave za slavnosti so že v polnem teku. Dne 14. avgusta 1860 je nalstopil Nikita vlado in že dve leti pozneje se je vojskoval s Turki, k so zavzeli glavno mesto, nakar je moral skleniti* precej poniževalen mir. Vendar se mu je že nekaj let pozneje posre-
čilo, da je s pomočjo Rusijjie ddsdgel zopet neodvisnost in je letta 1878, ko se je njegova suvereniteta priznala,, mogel zreti na lepe bojne in politične uspehe.
Na bjerolinski ko nie,pence , se mu je posrečiro tudii doseči, da se je njpgova državica znatno razširila.
„Leta 1864“, tako pripoveduje knez sam, „.je obstajala moja družina iz dveh oseb — mene in moje Žene, In Če bom doživel svoj jubtej, bo treba pogrniti mizo za 32 članov moje družine.“
Juhiljeja se bo udeležil tudi italijanski kralj s kraljico, ki je hčerka kne,z.a Nikite).- Cujjejo se tudi glasovi, da bodo velevlasti dovolile knezu, da o priliki jubileja povzdigne črnogorsko kneževino v kraljevino, sebe pa venca za kralj at
Nikita bi to Čast gotovo bolj zaslužil, nego marsikateri drugi vladar. Saj mora vsakdo priznati, da je svojo državico zelo povzdignil in ji pridobil ugled pred celim svetom. Obžalovati je le treba, da je zadnji čas izročil svojo deželico skoro docela italijanskemu uplivu.
Politični pregled.
1 Slovanska Jeduota,
V petek’ je imela parlamentarna komisija Slovanske Jednote sejo, v kateri je razpravljala, najprej o po avdienci poljskega midistra Dulebe na-stajlem položaju. Izrek cekarjev, da Jne bo dovolil protislovanske politike, se je vzel a zahvalo na znanje. 0|b |en(em se je pa izreklo obžalovanje, da vlada napačno in enostranski informira krono. Nadalje se je razpravljialo o vseh protislovanskih činih sedanje vlade in opozarjalo na javne in tajne poštne odloke, krivična sodna imenovanju na Češkem, sistematično germaniziran j e s pomočjo uradniških imenovanj na Spodnjem Štajerskem in Koroškem, na ger-mapizacijo državnih železnic na Češkem, Moravskem, Slezkem in v jugoslovanskih deželah, na sankcijo znajnih jezikovnih postay ,zia takozvane nemške dežele, na podelitev koncesije za bosansko agrarno banko, na način uradniških imenovanj, katerega je vpeljal nemški minister roja(k| 'dr. Schreiner v .zvezi z nemškim narodnim svetom, na jezikovne načrte za Češko in sploh na vse, kar sta Češka ministra v ministrskem svetu ponovno povdlarjala in radi cesar sta bila prisiljena., izstopiti iz kabineta.
»
Oi >1

rr
«F -ti *fc.
Oglarjem sin.
(Dalje.)
—	Ko je prišel tako iznenada —
—	Drugikrat, ko ga srečaš kje, moraš pričeti ti govoriti. Videla boš, kako bo imel potem besedo, učila je mati hčerko, ki jo je vestno poslušala,, vsemu pritrdila in tudi vse obljubila, kar je bilo mar teri prav in dobro.
Razgovarjali ste se potem še dolgo o raznih stvareh. .Slednjič je prišel čas, ko je bilo treba poskrbeti za južino.
jAtnica, je v,zel a košaro ter šila na polje nakopat malo krompirja, stara je pa doma zanetila ogenj in zamesila pogačo iz turšične mokje.
Crez mjhjhni dve uri stlafa je južina, že prepravljena nh mizi.
Mati in hčerka ste se zopet razgovarjali, a sedaj o različnih rečeh: o letini, ,o rajnem očetu Anič-nem, o dotah in ženitninah itd.
IV.
„Kaj pravim ti, mladi oglar,
Ne teši si rakve nikar;
Cemu-li bi hotel umreti.
Ko lice ti v prvem je cveti ?“ S. Gregorčič.
Bilo jje v nedeljo pbtemo Lep, krasen Gospodov dan je bil.
Solnce stajo je že visoko na vedrem nebu, ko so vreli ljudje iz farne cerovlške cerkve od desete maše.
Prvi so bili zunaj vaški in okoliški mladeniči, med temi pa je bil prvi visok, Širokoplec mladenič. Dočim so drugi vsi ostali pred cerkvijo,, odšel je ta od cerkve pp stranski stegi ga ravno st, proti gozdu. Bil je oglarjev Tfine.
Hodil je hitro, kakor je bfila sploh njemu navada, Solnce mu je palilo v ! hrbet, da mu je tekel pot kar curkoma po životu. Prišiedši že, daleč proč od ljudi, sedel je v hlado senco ' pod košato bukev ob cesti.
Otiraje si z raskavim jopičevim rokavom”" pot raz Čelo, gjledhl je pred se mmišljleno, dta|, dejal bi, skoro srpo in nevoljno.
— In vendar, zamrmra skozi zobe, oče le še trobi svojo. Na vsak način hoče, da se moram oženiti in Vzeti prav to Grudnovo.) Ali šmenta, da bi vsaj poslušal in premislil, kar mu pravim! Kolikrat sem mu že povedal ta teden., da je vise šlo, da je že vse gastonj in prekjasno! Jaz sem ravnal ž njo nerodno, ona se mi je rogala, in oče bi vendar še hotel, da se vzameva? Bog pomagaj, kje ima glavo! Dianes je šel zopet k Grudnovki radi tega. Joj meni, kake sitnosti triez potrebe! Jaz- prav ne vem, čemu bi se ženil! Sam, sam — to je življenje! Da bi vediel, kdor je prvi iznašel snubenje in ženitova-nje, kloliko bridkih nr napravi meni s tem, gotovo ne bi bil dlrulgim besedice bleknjl o svoji iznajdbi. Pa kaj hočem, s revež! Parkrat me je že premotil oče in pozabil sem, da sem mož: jel sem misliti na ženo. In zlomek, ničesar ne rečem, ker oče je oče, in jaz, sem sin — da me ne premoti Še enkrat. Bo že tako vmešal' in spletal jra obeh stray eih. d>a me nazadnje vjame. Pa, bodi karkoli, povem mu že naprej, da ne ganem niti z mazincem za vso svojo že-nitefri Sam naj mi dobi ženo, sam naj mi .Jo privede
v hišo. Toliko naredim morda, da pojdem ž njo v cerkev, a Še tja jo pošlljem lahko naprej ali pa poide za menoj. Nikakor nočem, da bi se mi ljudje smejali, ker se ženim. Pokazati jim hočem, da se ne sam, ampak da me drugi. Tako je, niti z mezincem ne ganem.
Nato se zravna odločno kvišku in mahi », jo naprej po gozdu.
Domoy prišedši pristavi hitro k ognju lonec krompirja, aa bosita jedla z očetom, ko se \rne iz
Cerovega. A krompir je čakal že davno skuhan v skledi, starega pa le ni še hotelo biti.
Nazadnje zdelo se je Tinetu vendar preveč čakanja. Odštel je kar očetu nekaj krompirjev posebej v lonec in pojedel ostale sam.
Po kosilu zleknil se je malo po klopi ob ognjišču, da bi malo pospal, ker ni spal med tednom skoro nič.> Ker se ga pa nikakor ni lotil spanec, je vstal in Šel malo ven po gozdu.
Prišedši dto skale, fs katero se mu je bilo iz-drsnilo takrat, jco je videl Anico, ostal je nekaj časa zamišljen na mestu. Slednjič je legel znak v mali in kmalu prav sladko zaspal.
Tiho je bilo vse, kakor v kakšnem grobu, a ne mrtvo.
Drevesni listi so lahkotno trepetali v svežem, oživljajočem gozdnem zraku. Slokonogi pajek razpenjal 1 je svoje mreže od veje do veje in z veseljem opazoval breuspešno upiranje in trepetanje vjetih mušic.
Preko steze je korakala drobna mravljica.. — Majhna je bila, a hitra in vstnajna. Oplašiti ni se dala od gostega mahu, ovirajočega jo na. potovanju. Pogumno je lazila skozi tesne soteske med mahom. Tiipatam splezala je tudi na mahovo bilko in se od tam zopet spustila na tla.
Izreklo se je tudi obžalovanje, da se izkorišča avtoriteta krone v utrditev omajamega stališča vlalde in v tejidencijozno uplivanje na sklepe političnih strank. To obžalovanje se ni 'izreklo samo iz 'kon-stitucionelnega stališča, ampak pred vsem zato, ker avtoriteta krone, ki bi se z ozirom na državne interese morala visoko spoštovati, vsled takih od vlade povzročenih izrekov cesarjla velikfo trpi na ugledu in je tudi pri sedanjem razburjenju slovanskih narodov, katero je povzročila vlada z omenjenimi protislovenskimi čini, naravnost nevarno oškodovana.
Stapinski.
Poljski klub je imel v petek dopoldne sejo, v kateri je sklenil politično debato odgoditi. Se isti dan se je vršila druga seja. Poslanec Stapinski, je izjavil, da ga dopoldne, ko se je, sklenilo odgoditi politično debato, ni hpilo pri seji in da proti temu sklepu pđfločno protestira, ker bi! bilo odgodenje škodljivo zaf GaiilUjjo 'in sploh celo djržiavol Prjvifc bi imelo zavlačevanje krize par. 14 ali pa ex-lex-stanje za posledico, kar se mora na vsak način preprečil; in drugič bi bil pa miren razvoj krizej s tem zelo otež-kočen, Nemške stranke so vedno bolj razburjene; izrekle so se ba|e proti vsaki rekonstrukciji kabineta, to pa bi. seveda izvalo no,V odpor pri Sj1 o venski Jed-noti. Z'ato je nujna potreba, da Poljski klub zavzame jasno stq|liŠČ(e. To jfe potrebno tudi v interesu kluba samega, posebno v situaciji, ki je nastala po avdijenci. Poljski jklub ne more nositi očitanja, da je pripravljen podpirati vsehemšike zahteve, izjaviti morp,, da tega ne stori, pod nobenim pogojem. Mi smo dolžni, vlatdi odkrito povedati, da ministrstva, kakor je sedlaj sestavljeno, ne moremo podpirati. Končno je Stapinski izjavil, da se stalilšjče Poljske Ljudske Stranke v tem oziru ne da izpremeniti.
Položaj.
Odkar je Stapinski v poljskem klubu izjavil, da bi bil primoran iti s Slovansko Jednoto, ako bi poljski klub še nadalje podpiral sedanjo vlado, se smatra v parlamentarnih krogih stališče Bienerthoivo za nevzdržljivo.
Veliko je Škodovalo Bienjerthu tudi, ker v komunikeju o avdijenci Dulejbe ni hotel omeniti posredovanje Poljakov in odločpih besed cesarjevih proti vsaki protislovanski politiki. Te besede je ntamreč cesar govoril iz lastne iniciative, dločim je drugo izjavo, katero omegja komunike, čital. Zmamelnje, da je Bienerth dal Du leb o poklicati v avdijenco in zares krono angažiral z javno enuneiacijo za svojo vlado. Bieperth je hotel s tem poljski klub pridobiti za se, a se je zmotil. Cesar gotovo ne bo vesel, da g,a je Bienerth pridobil za brezuspešen korak in vsled tega prevladuje mnenje, da Je sedaj tudi Bienerth osebno doigral svoje mnenje.
Današnja ponedeljkovi dunajski listi [vsled tega že pridno stikajo za novim ministrskim predsednikom. In sicer je danes na dnevnem rpdu nihče drugi nego gnoj Stiirgkh.
Razpad neodvisne stranke.
Kakor smo že zadnjič poročali, je Košut, ko je v neodvisni stranki doživel pri glasovanju velik poraz, ustanovil novo stranko. Imenuje se „Neodvisna KoŠiutova stranka pristašev leta 1848.“ Predsednik je Košut, podpredsednik Pavel Hoitsy,. kvestur Emil Nagy.
Neodvisna stranka je imela v petek zvpčer pod predsedstvom grofa Batthyany-ja konferenco, na kateri je bil na predlog Jlustha izvoljen za predsednika poslanec Bela Meszko. iJusth je izjavil, da bo pričel v puilog samostojne banke veliko agitacijo.
Glej, prav sedaj je zopet vrhu visoke bilke!
Kakor pribita stoji, niti s tipalnicami ne miga. Nepremično gleda v isto smer.
Pred seboj vidi ogromno postavo — spečega Tineta, zato ugiblje sama pri sebi, ali bi bilo bolje, da bi šla naprej, ali da bi se vrnila.
Slednjič zdrkne naglo z bilke na tla in spravi se na klobfuk, ležeč Tinetu tik glave, Tu bo lepši razgled, mislila si je radovedna mravljica in zadovoljno razmotrivala s klobukovega površja goste mladeničeve kodre.
A ni bilo dano dolgo uživati krasni razgled. Postava na tleh se je naenkrat zganila in močno zasopla. Mravljico je pre’etela groza in zbežala je, odkoder je prišla.
Toda čuj! — Kaj je škrt mio tam-le? — Viže zopet — in Še enkrat —
Nekdo gre. Za grmovjem vidi se nekaj modrega, kakor bi bila obleka.
Ako pogledamo natančneje, zapazimo takoj, da je ženska, iščoča ali pobirajoča nekaj. Glej,,' prav sedaj se je vzravnala kvišku.
Se dva koraka in pred nami stoji čedna mla-dolična deklica — Grudnova Anica. V. rokah ima šopek jagod in raznih gozdnih cvetic.
Stala je še kakih deset komjkov proč od spečega Tineta, a opazila ga Še n)!.
Neskrbno, kakor nedoleto dete, stopicala je po mehkem mahu, se t up atam pripognila in vtrgala kako jagodo ali' cvetico ter jo takoj vtaknila med druge v Šopek.
(Konec prihodnjič.)
Ogrski državni zbor.
V soboto se je vršila volitev predsednika državnega zbora. Nasproti'sta si stala kandidat Košu-tove stranke Gal in pu bivši predsednik Justh. Volitev se je vršila zelo burno. iOd oddanih 382 glasov je dobil Gal 201 glas, Justh pa 1^7 glasov. Gal je tedaj izvoljen. Za podpredsednika sta bila izvoljena KošRftijainec LUdovijk Navay iu pa Stefan Rakov-szky, čljan ljudske stranke. Ko je pričel novi predsednik govoriti, so ga poslanci neodvisne stranke Vefdno prefkinjjevali. Gal je predlagal, naj zbornica toliko časa ne zboruje, dokler ne bo rešena politična križa. Njegov predlog je bil sprejet.
Romunsko ministrstvo) odstopilo.
Iz Bukarešto poročajo, da je ministrski predsednik Brati an p podal demisijo celokupnega kabineta. jV jifolitjfčnih krogih je ta nepričakovani dogodek ^zbudil veliko presenečenje, posebno ker so odlični parlamentarci bijli mnenja, da je bila ministrska kriza vsled sklepa [ min istrsike, gja sve(ta, da se rekonstruira kabinet, končana. OjdloČjilni Vzrok odstopa Še ni znan.
Steinheil — oproščena.
Pozornost skoro celega sveta je vzbujajl pretečeni tedm proces Steinbeil, to se je vršil > v Pari/ r Znana lahkoživka Steinbeil je bila obtožena(, da je 20. maja t. 1, umorila svojega moža in svojo mater. Preiskava je trajala več mesecev in se je državnemu pravdniku posrečilo dokazat*!, da je Steinheil res izvršila oba umora. Kljub temu so pia v soboto porotniki Steinheil oprostili. Ta oprostilna razsodba je vzbudila splošno senzacijo.
Konec strahovite roparske Čete.
Iz Belgrada poročajo:
Vsa zahodnja Srbija 1 še je loddabnila, ko se je pretečeni torek raznesla vest, da sta orožnika. Ljubomir Kovačevič in Miloš Stojkovič irstirelito znana roparja BaltiČa in Markovima.
Z Markovičem Jn Biajltičem sta pa bila ustreljena še dva druga hajduka. Lov za roparji je tna-jal tri dni in se je raztezal do južnobosanske meje, kje,r je BaltiČa zadel strel ,v desnonogo. Ko je videl, da mu Je nemogoče še daljše bežati in ker je vedel, da nima pričakovati usmiljenja od svojih preganjalcev, je prosil Markoviča, naj mu stori zadnjo uslugo in ga ustreli, da ne pade - živ v roke razjarjenih kmetov. Tako je umrl Baltič, ki je samo v letošnjem letu izvršil 17 Umorov.
Njegov tovariš Mij! an Markovič je bežal nazaj proti vasi V r tolika. Zasledovalci so mu bili vedno tik zia petami. Zabarikadiral se je skupno z nekim preživelim hajdukom Baltičeve čete v samotni hiši, katero so pa preganjalci od vsofh Strajni ob)sprelijevali. Markovič je napravil obupen poizkus, da bi prodrl vrsto zasledovalcev, pa zadeli so ga trije streli in črez tri ure je umrl.
BaltiČ, Markovič in tovariši so v zadnjih treh letih izvršili 34 umorov te.r nešteto ulomov in veliko ropdv.
Grozen požar v Ameriki.
V Broklynu se je zgodila grozna nesreča, pri kateri je postalo deset ljudi žrtefv požara, ena deklica je pa tako hudo ranjena, ifla bo težko okrevala.
Nesreča se je dogodila) v tovarni za celluloid. Na neznan način je nastala eksplokija in v trenutku je bila. tovarna, Id je bila polna gorljive tvarine, v plamennu.
Nekaj delavcev se 'je moglo še rešiti, onim v gornjem nadstropju je pa ogenj zaprl pot. Deset delavcev je zgorelo, ker se nišo mogli rešiti.
Sam lastnik tovarne in njegov mjajši sin sta se komaj rešila, stojrefjšelga je pa dohitela smrt, ko je hotel rešiti knjige iz pisarne.
Raznoterosti.
Imenovanje. Deželnosodni nadsvetjnik dr. Ign. Pewetz je imenovan dvorpim svetnikom pri najvi&jem sodnem dvoru. Zasedel je takozvano jugoslovansko dvornosvetniško mesto. Tako dela dr. Hochenburger, proti kateremu Plojev klub ni Kotel brezobzirno nastopiti. Uradniki rniadpikom ne izkljujejjo oči.
Iz pošte. Imenovani so: m ppštnega oficijan-ta drugega razreda v Poljčanah Anton Hassmann, za oficifantinjo (oficijahta) prvega razreda v Brežicah Terezija Kermek, v Oelju iOton Srabotpik in Miroslav Hočevar.
Vsestranski dr. Pivko, znan po svojem železnem obroču pravice, Izposoja sedaj „Ženinom in nevestam“ po Mariboru. Mädchen für Alles! '
Centralna komisija za ohranjevanje starinskih spomenikov je izposlovala 850 K za osnaženje fresk v cerkvi sv. Duha v Slovenjgradcu, prispevek 300 K za osnaženje Štirih oljnatih slik pri Sv. Petru na Kronski gori, 1000 K za obnovljenje fresk v Rušah, prispevek (eno tretjinko stroškov) 1670 K za obnovljenje oltarjev v cerkvi sv. Lucije pri Studenicah in 750 K za odkritje stenskih slik ha zunanjem zidu studeniškega samostana.
Nemci med seboj. Aistrich pojasnjuje v „Un-tersteirische Volkszeitung“' znano afero s pasjim bičem in pravi, da se dir. Balloghu, napad ni posrečil.: Pasji bič da je Aistricha zadel le nekoliko na ramo, med tem Ho je Aistrich Baiiloghia dvakrat s pestjo po obrazu tako udaril, da se je Ballogh kar opotekel in da so se mu posledice udarca poznale še delj časa, Aistrich pravi končno, da se dela proti njemu edino (le zato, ker odkriva gnilobo spodnještajerske nem-škutarske Mike, in da je bil upravi zato tudi suspendirajo.
Poročni dar za obmejne Slovence. Povodom poroke gospice Amalije TUrnŠek iu Nazorja g gospodom Rudolf o rtj Pevec, trgovcem v Mozirju dne
8.	novembra t. 1. so darovali za obmejne Slovence gospodje: Rudolf Pevec, trgdvec V Mctzirju, 20 K; Anton Turnšek, trgovec v Nazapjih, 20 K, Anton Turnšek ml, trgovec na Rečici, 20 K, Vijktor Turnšek, strojni inženir v Mariboru, 20 K. Rojaki, posnemajte!.
Za, S. K. Z. je poslal g. Župnik Potovšek v Artičah udnino za štiri ude v znesku )4 K. Hvala!
Italijanski general kot iredentist. V Brenclji na Italijanskem so imeli miUoli četrtek vdliko vojaško svečanost, nia kateri so blagoslovili novo zastavlq. Poveljnik Itretjega armadnega kora, general Asinari je imel pri tej priliki na zbrano vojaštvo in občinstvo zelo hujskajoč govor. Vsled tega so se v Rimu zelo prestrašili in so poslali generala' v pokoj.
Ker imajo nižji uslužbenci tako nizke plače. Večkrat se je že zgodilo, da je <bil kak železniški ali poštni uradnik radi poneverjanja tožen, a potem pa oproščen, ker se je dokazalo, da »radi sramotno nizke plače ni mogel pošteno izhajati! Sedaj je naj višje sodišče izdalo odlok, ki veli, 'cfa se smejo dostavna vphašanjfa ö neodoljivi sili samo takrat staviti porotnikom, Če je bilo poneverjenje edina rešitev iz slabega položaja.
Aprobaclja nove slovenske učne knjige. Naučno ministrstvo je za pouk na onih srednjih Šolah, kjer se predava zgodovina In zemljepisje v slovenskem jeziku, potrdilo sldvenskp učno knjigo od Matije Pirca: „Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih Šol.“ Učno knjigo je Založilo Društvo slovenskih profesorjev.
Spomenik avstrijskim vojakom je postavilo mesto Moguncija na Nemškem. Bilo je v letih od 1.814 do 1866, ko sto morali avstrijski vojaki hiteti na sever v nemške dežele in tam braniti meje avstrijskega cesarstva. Mnogo tisoč zvestih vojakov je moralo pustiti svoje življenje na severu v Nemčiji, in med njimi Cehi, Mažari, Hrvatje, Italijani in mnogo drugih. Na Čast tem skoro pozafoF-Henim padlim junakom Je postavilo torej! mesto Moguncija tri metre veliko granitno soho, na katere sprednji strani je pritrjen lepo izdelan lavorjev venec in pod njim dva meča, M se križata. Nad vencem pa razprostira mogočni orel svoje peruti,, klakjor da bi hotel obvarovati pokopane pred pretečo nevarnostjo. Na vrhu sohe se pa sveti znamenje Zveličarja — sveti križ.
Srbske zadruge. Pred kratkim se je vršil 14. letni občni zbor zveze srbskih kmečkih zadrug. Četudi se srbska vlada premalo za srbsko zadružništvo btoga in celo po mačehovsko ž njimi ravna (liani je na primer zveza izgubila osvoboditev carine za uvoz kmetijskih strojev ter pravico do poštnine prostih pošiljatev), vendar srbsko kmečko zadružništvo zelo lepo napreduje. H koncu zadnjega uprfavnega leta je bilo na Srbskem 895 kmečkih zadrug. Dve tretjini od tega števila so kreditna društva. Za tem je bilo največ (154) zadrug za nabjaVo kmečkih potrebščin, strojev itd, Le-te zadruge so navadno podružnice kreditnih društev. Zadrug za nakup krme in drugih reči za živino je bilo 3:8. Ra.zun tega so tri vinarske in 11 mlekarskih zadrug; 16 zadrug za skupno predajo poljedelskih pridlelkov in 55 za vzajemno pomoč. 'Skupno števfilo zadružnikov znaša. 27.942, tako da povprečno na eno zadrugo pride 48 zadružnikov. Kakor se vidi, je srbsko zadružništvo Še zelo majhno; ta okolnost se da razjasniti s pretiranim partikularizmom srbskega naroda. V zadnjem upravnem letu je pristopilo 50 odstotkov novih zadružnikov. Kar se stanu posameznih zadružnikov tiče, ogromna večina izmed njih (93 odstokov) so kmetje. Zanimivo je, da po absolujtnem Številu takoj za kmeti pride skupina zdravniktov, profesorjev in drugih. Teh je bilo 633 (v letu 1907 samo 265j). Nagli prirastek le-te skupine zadružnikov se razjasni s tem, da se je lani v Beogradu ustanovila Glavna živinorejska zadruga s 746 zadružniki, od katerih večji del spada k uradniškemu, trgovskemu in pa obrtpijskemu stanu. Za notranje delo v zadrugah na deželi je važno, da je pri zvezi .397 učiteljev in 268 svečenikov.
Serum proti koleri? Iz Pariza poročajo: V Pasteurjevem Zavodu je mlad italijanski bakteriolog dr. Salimbini baje iznašel nek serum in eepilno sredstvo proti koleri. Učenjak izjajvlja, da je z uporabo tega seruma umrljivost na koleri obolelih padla za 28 odstotkov in je ž njim cello težke dvomljive slučaje ozdravil. Iznašel je celo cepilo, s katerim bi se ljudje imUniziVali proti koleri. Kolerne bacilebolne-ga Človeka preparira in injicira tako .pripravljene bacile v zdravo telo. Temu sledi lokjalna infekcija z majhno reakcijo, ki vodi potem k imupiziranju telesu«
s/
Štajersko.
Shod S. K. Z. y Družmirju pri Šoštanju.
V nedeljo, dne 14. t. m. je bil shod S. K* 2. pri g.; Kotniku vi Družmirjju. Poročal je obširno c
splošnem političnem položaju deželni poslapec dr, K. Verstovšek. Govornik je s pikrimi besedami oznanil sedanjo protislovansko vlado, njeno postopanje in stališče „Slovanske Jednote“, Volilci so se jako zanimali za govornikova) izvajanja in odobravali odločen nar stop slovenskih in slovanskih poslancev. Nato govori deželni poslanec o deželnem zboru, njegovem, zasedanju, o deželnih financah, in posebno o nestrpnosti nemške večine. Delovanje slovenskih poslancev S. K« Z. so vzeli navzoči navdušeno na znanje in izrekli deželnemu; poslancu dr, Verstovišeku popolno zaupanje.
Občinske volitve v Mariboru, Danes zvečer ob osmih imiajo soeialdemokratje v „Gambrinushalle“ volilni shod, na katerem se bodo predstavili njihovi k an di dalj e za tretji volilni razred. Soeialdemokratje kandidirajo sledeče: Albert Horvatek, deželni poslanec, Peter Brauchhard, železniški kovač, J. Baumgartner, strojevodja v p., Adolf Klengl, nadsprevod-nik, Stefan Kobula, pek, Franc Krischan, strojni delavec, Vilijem Močnik, zasebni uradnik, Iv. Sdautz, nadsprevodnijk, Ivan Supanz, pleskar, Adolf Topf, zasebni uradnik. Volitve se vršijo v sredo dne 17. t. m. v telovadnici dekliške meščanske Šole na stolnem trgu od sedmih zjutraj do ene popoldan in od treh do Šestih zvečer.
Maribor. J omej Cajhter, vriju aiv vi graščini Hausampacher, o katerem smo svoječasno poročali, da se je na lovu ponesrečil, je preteklo soboto umrl v bolnišnici vsled dobljenih ran. — V soboto je 46 letna Ana Gradišnik iz Skok na glavnem trgu! nenadoma omedlela in padla na tla, Ker je niso mogli spraviti k zavesti, jo je rešilni voz prepeljal v bolnišnico. — Samuel Klein, tesar Iz Pesnice, se ga je v petek tako ‘nalezel, Ida je v Viktringhofovi ulici pred kavarno „Europa“ padel na tla in se precej poškodoval. Rešilni oddelek ga je spravil vi bolnišnico.
Izpred mariborskega sodišča. V soboto sta se imela pred mariborskim sodiščem zagovarjati trgovski pomočnijfc Janez Rotnik in blagajničarka Ana . Bregant, oba bivša uslužbenca) pri tvrdki Vincenc Kiihar v Maribora, radi tatvine in poneverjenja. 0-ba sta namreč sporazumljeno jemala razne železni-narske izdelke iz trgovine in počasi tudi izkupiček1 iz blagajne. Škode sta napravila Kuharju za 3320 K. Sodišče je obsodilo Ano Bregant na 13 mesecev, in Janeza Rotnikai na 18 mesecev.
Studenci pri Mariboru. V soboto zvečer je priredilo kat. slov. izobraževalno društvo predavanje za delavce. Govoril je Vič. g. dm Hohnjec o delu. Navzoči so z zanimanjem sledili krasnim izvajanjem g. predavatelja in ga prosili, naj bi prišel Šie večkrat k njim govoriti,/ kar je g. dfokttc(r rade volje obljubil. Prihodnje predajanje se vrši začetkom decembra. Natančnejši Čas bomo pravočasno objavili, — V nedeljo zvečer ob 7. uri pa priredi nlaše, izobraževalno društvo veselico v restavraciji „zur /weissen Fahme“. Že danes vabimo k obilni udeležbi.
Št.Ilj v Slov. gor. Martinova veselica, katero je priredilo včeraj Kmetijsko bralno društvo v narodni gostilni pri Celcerju, se je jako dobro obnesla. Igra „Crevljar“ je zabavala mlado in staro, zlasti pa Črevljar in zidar, ki sta oba zelo dobro pogodila svoji, ne tako lahki vlogi. Vkljub pozni jeseni se je vršila trgatev dokaj veselo, k čemur so pripomogli vrli Šentjakobski godci. Iz Gradca pa je prihitel piol-noŠteviPn pevski zbor za narodno delo neutrudljivih in požrtvovalnih „Z ar Janov“, ki so s petjem lepih narodnih pesmi zabavali mnogobrojno občinstvo. Veselica je vrgla zopet nekaj svetlih kronic za društveni dom, ki je že pod streho.
Ponesrečil se je dne 13, t. m. <na postaji Gosdorf pri Cmureku ČOletni krogec Jožef Vizjak, Lestvica, na kateri je stal, se mu je naenkrat spodrsnila in Vizjak je pade’ na tla ter se nevarno poškodoval.
Sv. Lenart v Slov. gor, Minoli teden so potegnili iz Pesnico pri Rajšpovem mlinu moško truplo, ki je že kakih o/sem do štirinajst dni ležalo v vodi. Uf-topljenec je moral biti 20 do 24 let star, srednje velikosti, je imel bolj okrpgel obraz, višnjeve lase, male brčice in zelo dobro ohranjene zobe. Poleg navadne obleke jo imel še temfnovišnjeve hlače oblečene in višnjevopirogaste spodnje hlače brez Imena. Pri sebi je imeMO vinarjev denarja, ključek od kovčka, žepno zrcalce In rudeče obrobljeno žepno ruto. Kdor kaj natančnejšega ve o tem, naj sporoči na okrajno glavarstvo v Maribor.
Velenje. V nedeljo popoldne ob %4. uri je imel deželni poslanec dr. K Verstovšek iV Društvenem domu v Smartnu z veljavnimi možmi vseh stanov strogo zaupno posvetovanje o> obrambnem delu v ŠoŠtanj-skem okra.ju.
Slov. Bistrica. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Slov. Bistrici priredi v nedeljo dne
21.	novembra t. 1. veselico V hotelu Avstrija z sledečim vsporedom:	1. Paidrav. 2. Gledhfišika igra:
„Vaški skopuh“', igrajo mladeniči. 3, Gledališka igra: „Pri gospodi“, igrajo mladenke. 4. Petje društvenega mešanega zbora. 5. Šaljiva tombola. 6. Godba. Začetek ob 8. uri popoldne. Kjer j0 Cisti dobiček
namenjen ubogim otrokom okoliške šole, uljudbo vabi k mnogoštevilni udeležbi t— odbor,
Velenje. Obrambno društvo s sedežem v Ljubljani otvori s 1. januarjem 1910 v Velenju1 slovenski otrjočji vrtec, Ko je javil deželni poslanec dir. 'Verstovšek navzočim možem v nedeljo to veselo vest, je zavladalo zlasti med kmečkimi mbžmi veliko navdušenje. Vrtec je v Velenju jako, potreben, odkar obstoji nemški vrtec. Ljudje so se privadili nemškega vrtca in pošiljajo kaj radi svoje otroke v. njega. Te otroke pa,potem ha spretni način pridrži nemška šul-lerajnska šola. Veliki potrebi po vrtcu se je torej le vendar p n kr at ugodilo /po prizadevanju dr.: Holinje-ca in deželnega poslanca jdr. Verstovška. _ ,
Iz celjskega okraja. Od najodličnejše (!) trgovske tvrdke iz Ljubljane je dne 11. t. m. njen agent opravljal poleg svojega navadnega Še hudoben in sleparski posel. Ponujal je neko zeleno brošurico silno pohujšlpve vsebine. Vodoma in namenoma je govoril neresnico, da je brošurica spisana od ljubljanskega škofa — a je le grdo delo liberalne zlobnosti. Rekel je, da je zdaj od škofa ni možno več dobiti, on bi jo jpa še preskrbel, sicer tefrajvno, a zato za nekolikjo višjo ceno, namreč za (deset), kron. Vse skupaj, papir in tisek pa ni vredno več, kakor neka} vinarjev. Pa ta najpoštenejši (!) agent je zahteval gorostasno ceno. Ne smemo in nočemo reči, da je sleparski človek in da bi bila njegova tvrdka tudi taka, a to zažugamo, da bomo tvrjdko krepko prljemiali tam, kjer je najbolj občutljiva. Prihodnjič imenia!
Mladi tatovi. Ig, Gorhjefeagradja nam pišejo: že nekaj 3et sem se pojavljajo v okolici Nove Štifte mladi gatovi. Očetje si po večini služijo kruh izven domovi n d in tako je vzgoja otrok prepuščena samo materam, v večih slučajih je pa otrok prepuščen kar samemu sebi in tako se ni Čuditi, da se. pokvari. Pred malo leti je bil neki komaj 201etni fant vsled svoje podivjanosti in kradljifyosti pravi strah za okolico, dokler ga niso orožniki' spravili pod ključ. — V zadnjem Času se pa tatvine ponavljajo. Tako so bili ukradeni v okolici Nove Stifte posestnik Jožef Podkrajnik, Matevž Gtuk, Jožefih Strnad in organist Maks Rotter. Po večdnevnemu iskanju in zasledovanju se je orožni^tvu posrečilo najti tatu v osebi llleitnega Janeza RepenŠka, pri katerem' se je našel še en del ukradenega denahja.
Iz brežiškega okraja. Kakor je „’Straža“ pisala, se je posta/vil kandidatom v osebno dohodninsko cenilno komisijo v cenitvenem okraju Brežiče gospod dr. Klunej iz St. Petra pod Svetimi gorami, Ker smo prepričani, da gospoda dr. Kuneja ne bo volil nobeden duhovnik In tudi, kakor slišimo, drugim ni simpatičen, bodo bržkone Slojvenci pri tej vo-litvi propadli. Zakaj da se je izbacnil kot kandidat poprejšni ud komisije gospod Mijlo Starki, nam ni znano. Sedaj ga predlagajo i samo za namestnika. Do 29. listopada je Še Čas, da se postavi' drug kandidat, Slovenca, ki se veže z nemškutarji, ne maramo. Gospod Mijo Starki ima simpatije duhovnikov in neduhovnikov. Naj bo on tudi sedaj naš kandidat. Pripomnim Še, da bi bilo umestno, tudi duhovnik® voliti v to komisijo, ker plačujejo vsi Župniki v brežiškem okraju oseben dohodninski davek, ter bi o dohodkih duhovnikov dajal pojasnila najlažje kak duhovnik.
Koroško.
Šolske vesti. Razpisano je mesto Šolskega vodje v Slojvejnskem Plajbergu, St. Danijelu ndd Pliberkom in pri ITiunelu. Učiteljska mesta za moške učne moč'' so razpisana v Hodišah, BilČovsu, Med-gorjah, Porečah ob jezeru, .Cajnčajh', Lipi pri Vrbi, Rablju, Beljaku, Vovbrah, Libeličah, Šmihelu nad Pliberkom in Podpeči. Za ženske učne moči v Sko-fičah, OajnČah, St. Janžu na Mostiču, za dve v Beljaku, v Podkloštru, Bistrici na Žili, Pliberku, Zel. Kapli.
Celovec. Nagle smrti je umrl ponedeljek ob dveh Zjutraj c. kr. notar Jožef Kollegger v Celovcu. Star je bil j&6 let. Prejšnji večer je bil Še v gleda-lišču, zjutraj ga je zadela kap. Mož je bil spoštovan in priljubljen. Slovencem je bil, dasi Nemec, vedno pravičen in celo naklonjen.
Podljubelj. Za podljubeljjskti deljajvski dom so darovali: slavna ormoška posojilnica 50 K, vlČ. gospod Ivan DobrSek, župnik v Sevnici, S K, gospod Fran Cukala, Gomilsko, 2 K, gdč, Mar. Košeo, Polzela, 2 K, vlč. gospod Bohinc) Župnik, Braslovče, 5.20 K, vlč. gospod Ivan Vogrinc, kaplan, Braslovče, 1 K, vlč. gospod opat Ogradi,' ’Celje:, 1 Ki, gospod Jakob Hribernik, Braslovče, 1 K. Za vse darove se iskreno zahvaljuje in prosi Še novih zvezin blagajnik.
Velikovec. Prvi milijon prometa je ‘dosegla naša hranilnica in posojilnica v mesecu vinotoku. Dne 31. m. m. izkazuje namreč 1,038.732 K 30 vin. prometa. To je za naš okraj lepa in upapolna številka. Pred Šestimi leti je bila ta Številka za polovico mae njša. Da naš slovenski denarni zavod tako lepo na-preduie, se pač moramo zahvaliti močno aa-prediroči narodni zavednosti, katera je sad naših vrlo delujočih slovenskih katoliških izobraževalnih društev, ki so v kratkem Času svojega obstanka rodila krasne sadove v narodnem In verskem oziru. Iz tega, to je iz narodne zavedfnosti, sledi tudi napredek na gospodarskem polju. Po pravi izobraženo-
sti bomo prišli tudi do gospodarske osamosvojitve. Slovenci: Svoji k svojim!,
Primorsko.
Slovenski zrakoplovec. Tudi Slovenci se smemo .ponašati, da imamo svojega zrakoplovca, Mladi in nadarjeni Rusjan si je zgradil zrakoplov jn ga je minoli teden poskjujšlal pri Gorici. Zrakoplov se je dvignil od tal, a ker ni bil dobro sestavljen, se je nekaj pni ogrodju pokvarilo in se je moral zopet na tfa spustiti, Rusjan prav pridno delo na svojem načrtu.
Za 12 kron prodala otroka. Neka tržaška Italijanka je pred nekoliko meseci prodala svojo pet mesecev staro hčerko nekemu zamorcu. Mati se je pa kmalu skesala, toda otroka ni bdo tako lahko dobiti nlazaj, ker ni o zamorcu, prtav ničesar vedela. Policiji in konzulatu v Aleksandriji se je slednjič posrečilo najjti zamorca. Zamorec je jako bogat, ter je nameraval deklico pohčeriti, ker nima lastnih otrok. Otroka je aleksandrijski konzul zamorcu odvzel in ga poslal materi nazaj.
Opatjeselo se bo glasilo prihodnjič na poštnem pečatu in uradno Opacchiasello! Ne vemo, ali bi se tej odredbi smejap, ali kaj? Ali inLsli poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu res norčevati se iz našega milega jezika, kot v pustu?! To je skrajna brezdhraznost. Tu ne preostaja nič drugega, nego da gpspod Župan v (menu cele občine vloži takoj najenergičnejši protest na poštno ravnateljstvo v Trstu proti taki žalitvi. Občina ima ime Opatjeselo od prebivalcev in je torej jedino pravo ime! Rojaki, le ven na plan z narodnim ponosom. Tujci naj si drugje iščejo podnožnic.
Morsko zdravllšče Gradež je dobilo novega župana. Pri občinskih volitvah je zmagal laški liberalec Marchesini,
Razgled po svetu.
Molčljiv admiral. Pokojni admiral Roždest-venski, katerega ime je v tesni zvezi s pomorsko bitko pri iCužimi, je imel pridevek: molčljivi admiral. Bil je tako t molčljiv, da ni za časa vsega potovanja baltiške flote v /Tihi Ocean spregovori) z nobenim ni besedice o tem, ka|j da misli in kake nade ima o eventuelni bitki. Ta molčljivost je konečno častnike razburila, da so ga vprašali',, čemu da vedno tako uporno molči. Roždestvenski pa je tudi dalje dosledno molčal.
Pomanjkanje žensk. V bogati Ameriki opaža se Še vedno pomanjkanje žensk) dočim jih je pri nas Še preveč, Ali to je povsem naravno. Vsako leto se izseljuje tjakaj e-z vseh krajev sveta več moških nego žensk. /Tako kaže statistika, da se je leta I960 naselilo v Združenih državah 160.000 več moških nego žensk. V državi Montana bi vsaka žena morala vzeti po dva moža, ako bi se hoteli U ženiti. Se slabše je v Alaski,, kjer prihaja na vsako žensko po 11 moških. Razume se, da se tam(kaj ženske zelo spoštuje in jim je lahko izbirati.
Reforma koledarja na Ruskem. Ruski tisk je v Badnjem času zopet sprožil vprašanje o nvedenju gregorijanskega koledarja za Rusko, dokazujoč, koliko nepotrebnih sitnosti v vsakem pogledu napravlja raba julijanskega koledarja. O tem vprašanju je pisalo „Rusko Slovo“ ter nazmotrivalo način, kako bi se najlažje prešlo od starega koledarja k novemu. Pred vsem list trdi, da bi prej nameravana vpeljava b,n a j novejšega“ koledarja, ki bi bil bolj temeljit nego gregorijanski (da bi ne bilo treba sprejeti gregorijanskega, ki je y zvezi s katoliško tradicijo), napravila nove težkoče in bi se na ta način Rusija zopet oddaljila od ostalega omikanega sveta. Koledar gregorijanski je dosti natančen, vobče se je sprejel in zato je treba pri njem ostati. Zdaj pa je vprašanje, kako naj. se uvede na Rusko. Da bi se gregorijanski koledar uvedel naglo, tako, da bi se v enem mesecu naenkrat izpustilo 13 dni, da bi po 1. sledil jutri že 15,, ni mogoče — v Rusiji. Navzlic vsem ukazom bodo vjsi sledeči (dan imeli za 2. in ne za
15.	Radi tega „Rusko Slovo“ predlaga, da naj se reforma uvede v zvezi s pravoslavnimi prazniki, začenši z Velikonočjo. Leta 1912 bode VelikanoČ po obeh koledarjih (julijanskem in gregorijanskem) isti dan, zato list nasvetuje, da najj se od L januarja leta 1912 pri praznikih rabita oba koledarja, a od Velikenofti.. naprej naj se rabi samo nov, gregorijanski koledar. List dalje svetuje, da naj ruska vlada tako stori v sporazumu z balkanskimi državami, da se izprememba izvrši skupno v celi pravoslavni cerkvi. Ali se bo tako zgodilo, je še veliko vprašanje. Ziakonski načrt o reformi ruske|ga koledarja se bo predložil državni dumi. Vlada je reformi naklonjena, a duhovni krogi eo nasproti; le-ti bodo bojda predlogu nasprotovali iz kanoničnih ozirov.
Ponovno opominjamo društvene tajnike na še ne vposlane podatke za koledarček. Čas je samo še do 20. t. m. Nujno!
Pravična
potrebščine
kupite po ceii is dsbro edina pri tvrdki:
gg Gtirifep & Lsskciwsek ss
v CELJU, Qp‘ška uiiea St. 7.
Lastna zaloga šolskia zvezkov, risank in hsataih skladov po novih predpisih, — Zaloga šolskih' tiskovin, papirja, peres, smčaikov, pere nikcv, raznovrstaifc ör = 1 in tušev, kamenčkov, gob, tablic, uradu h zavitkov, in strun.
NA DEBELO!	NA DROBNO!
0
03
GO
•E?
JS~f
o
$
0
$
$
00
«S **
*op	-*&&**&%
513	if ^
^*4
f3»wawi|
cd
i#f
Brzojavi: „Kamnoseška in dustrijska zadruga Celje“
: Prva južnoštajerska kamnoseška Industrijska dražba
Brzojavi: „Kamnoseška.industrijska zadruga Celje“.

Vi q ¥1;
1Ü JÜi 1
o ka
'i ‘T- A
I « I I I 4 g s N||' V
Stavbena in umetna kamnoseška	Specialna delavnica i» pod«-	- j
::: obrt s strojnim obratom. :::	barski atelje za nmetaa cerkvena dela kakor: altariev, obfcaulmh	
Izvrševanje vseh stavbenih del:	miz, prižnic, krepilnih is krstnih	
kakor stopnic, fasad, podbojev,	::: kamnov itd. :::	
pomolov, nastavkov itd. iz različ-	Brušenje, pnliranje in struganje	
::: nih kamenoy in cementa. :::	::: kamena s stroji. :::	
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov is različnih marmor tih vrst granitov in syenite v v»o raznovrstnih narisih' in dzkh cenah.
zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamot a im ali cementnim :::	t akom,	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :: :
Popravljanje spomenikov, odela-:::	vanje napisov v ista. :::
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža"
Odgovorni urednik: Viktor Oenčič.
lisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,
— <®------
MALA NAZNANILA
ki se prejemajo po & vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev
Kdor že : pojasnila o rtčeb, ki so naznanjene v inseratnen» delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se re odgovori.
Sladki vinski mošt oz. pozneje vin i oddaja ii plawja sv. Barbare T Hal- zan s post je Ptuj po 3 K
bi. Sod- se posod j- .	22*
Naznanjam, da sem otvoril vino toč črez ulic i in da točim vino domačega pridelka po usjoižji ceni. Za oDilen ob.sk se priporoča naj k Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	163
Orehe, suh - gobi*, fižol, smrekove stol že, divji koeiauj, plot vse deželne pridelke kupi Anton Koleuc v C lju.
P zor* SžovencU
Izd-Ir. jen obleke vsabe vrste iz garantirano pristnega di mač. ga m tujega s kna po najnižji teni. Postrežba točna in solidne Fi*njo
Pajk, krojač. Dol pri Plan ni.
jpOOOC Restav9*ac- ja ’XXXXA
Narodni dom
w MaHboru» K
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vin are c, bizeljcan, konjićan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtal paviljoni. Sebe za injce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojxitsa Lsesrs»
Edina narodna, steklarska trgovina
Praia Strsspl, Crifw-*
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in same-nine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in pristnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsoiidnejša In točna postrežba!
OOOOi
-J, >o $
Q o ■«e j=i
s ^
s P a s
V J£
> 6 n
a SP &
■c o a e».
a> S
fe 2
O. e« a
e
J»
m
K .
■ki I
CU
■«I S-
‘Ü °" a» >§ s s
O
*3 > S3 O
-fe M
O *3
3 *S5
•c S > ©’
CU ;
<£> C
"S1
ClOOd1 ž
Tovarna za pfči ti 1C0L0SEUS
Weis, Gorri, je Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive p č; iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. —- Naprave z» kuhinjo s soparom, s plinom in p- či na plin Dobe i- v vsa«i trgovini, kjer ne, se pošljejo t koj Zahteva o se nai „Originalni Koloseus-štedilmk» in manj vredni izdelki naj se vračajo Ceniki %■ slon j.
Maeawms—bwsag—vs:.si«M^HiMüJM»»gg>.HBBrii»!wiaiii.i^TC3ag,gra
Zasloni v Celje!
Tvrdka P. Stermecki v Celju
povrne do 24 d» ee.mbra t. 1. vožnjo III. raz. v Celje in nazaj vsakemu, kdor se izkaže iz katerega kraja da je in ako nakupi za tukaj naveden!» vsoto blaga: Iz Velenja in Šoštanja za K 50’— Pake K 40*—, Polzele K 80’—, Sv Peter, Žalec, Petrovče K 20’ —, Sevnica K 60’—, Trbovlje, Hrastnik K 50’—,-Radeče, Zidanimost K 40’—, Rimske toplice. Laško K 80’—, Poličane K 50’—, Šmarje pri Jelšah K 40—, Ponikva, Grobelno, Sv. Jurij, Štore K 30’—.
B 'BBf ■■ W H*
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Marna sv. Cirila v Maribora,
'/iv.ss.A.
Svoji k s* oj im T
Urar, očalar
in zlatar
SfBureš
Maribor
Tegsthofova cesta 33*
pred kolodvorom, priporoča sv«»jo bogato zalogo zlatnine,
«srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
(rpirrmfrmp s slovenskimi ploščami, čistim in U i clUlUlUUu jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno m hitro izvršujejo.
BS
sa;
iB
Mow®stl 1
Zu moške in ženske
krasno zimsko blag j
Druškovič u v Slovenjgrad u.
ioirensk!
Prečastiti duhovščini in siavaemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
::	Postrežba čista, točna in solidna. ::
Izdelujem tudi lasnlje in kupujem lase.
mm BERGLEZ s &riwe©
MarikoB*! Šolska uliaa 2.
55