days «ai Holidays. mm ' " RtO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški Buhocripiiun L'rtfif 8. Lawitdsl* AfS Off loo of Pubttaattaai MST South Lawadals Avt Telephone, Rockwall 4104. àTEV.—NUMBER 201 ZA0SV0B0-POLITIČNIH uspesso KONČAN New Yorti. (P. P.) — Gene ral Jose M. Ran gel, Charles Cline, Jezua Gonzales, Abrez Cisneros, Leonard L. Vazquez in Pedro Peralea so bili trinajst let zaprti v neki teksanski jet-nišnici, ker so prod trinajstimi leti prenašali orožje preko meje v Mehiko, kjer je bila takrat v teku revolocija. Zadnjih šest let so se trudile številne organizacije, da bi oprostile te politične kaznjence. Med temi organizacijami je imela vodilno vlogo Unija ameriških civilnih svobodlčin, Obrana političnih kaznjencev, Pomožna akcija iz New Yorka, Ameriška delavska federacij*. Mehiška delavska federacija in druge. Gori imenovani kaznjenci so bili obsojeni na ječo od 26 let do srmti. Spoznani so bili krivim umora šerifovega deputi-ja Candelarija Ortiza, katerega je četa mehiških revolucijonj-«tov ubila 11. septembra 1913, ko je prišlo na meji do spopada med revolucijonarji, ki so prenašali orožje v Mehiko, in med obmejnimi stražami. New-yorški odvetnik Harry Weinberger je pred leti pe naročilu.organizacij, ki ao se potegovale za osvobojenje imenovanih šest političnih kaznjen- cev, vložil priziv na governerja države Texas. Takratni governor Hobby ni hotel oprostiti kaznjencev, nakar je šel Weinberger osebno k governor ju Neffu, ki je nasledil Hobbyja; Neff je rekel, da je republika Mehika pozabila na svoje ljudi in da torej on noče izdati pomi-loščenja. Weinberger se je podal v Mehiko ter je dobil podporo Mehiške delavske federacije, takratnega predsednika Q-bregona, mehiška zakonodaje itd. Par konvencij Ameriške delavske federacije je sprejelo resolucije v prilog osvoboditvi zaprtih bojevnikov za mehiško svobodo. Predsednik Calles se je nedavno obrnil na sedanjo governerko Texasa, mrs. Miriam Ferguson, ki je res zadnji teden vseh šest političnih kaznjencev oprostila. Unija za ameriške civilna svobodščine je poslala gover-nerki Ferguson brzojav, v kateri se ji unija zahvaljuje za njen korak. Mrs. Ferguson je odgovorila: "Reči in priznati se mora, da niso storili niti delali nič drugega kot so delali nesmrtni Travis, Bowie, Crockett in njih hrabri tovariši takrat, ko so bili ujeti in masakrirani pri Alamu." ZASTRUPIL SVOJO LJUBICO. On pravi, da ji je dajal 1 jubavne pijače, policija pa miali, da Je Cleveland, O. — V pondeljek je bil aretiran medicinec Emil Balanescu v zvezi z nenadno smrtjo svoje izvoljenke Doroteje Kirk, ki je umrla v 'nedeljo. Mrliški oglednik je v torek odprl truplo mladenke ter je našel v želodcu in drugih notranjih organih vsepolno strupov — mestni kemiki so izjavili, da je imela v sebi celo "skladišče strupov". Mrliški oglednik je takoj po tem odkritju obvestil policijo, da ne sme izpustiti aro-tiranca. Balanescu trdi, da )e dekle zelo ljubil in da ji je dajal lju-bavne pijače, da ji tako pomaga preko napadov otožnosti, ki so je pogosto polaščali, Policija pa se bavi tudi z neko drugo teorijo, da je namreč Balanescu, ki Atudira zdravništvo, na svoji ljubici preizkušal razne strupe, da vidi, kak učinek imajo In kako ona reagira nanje. Po tej teoriji je verjetno, da je imela napade otožnosti, ti napadi so lahko bili posledica strupov, ki je dajal. Komiki niso našli nobenega močnega strupa, pač pa celo zbirko opijatov, kakor veronala in luminola. Na domu mladega študenta je policija našla tri zaboje polne zdravil in kroglic ter praikov, med njimi tudi nekaj takih strupov, ki so jih našli v dekličinem želodcu. Ralaneeco je prišel v Amo-rik<> pred enim letom. 8 Kirko-vo ne je aeznanil v neki cerkvi. Kirkova, ki je pred par leti pri-*la v Cleveland z dežele, je posebno rada poslušala njegovo Pr povedanje o Parizu in drugih ' 'ropakOi krajih ter je Mlati uverovaoa vanj. Banditi oplenili dve banki. Covington, Okla. — V aredo se je pripeljalo v to mestece, katerega pref>iyiJci so zaposleni * nojrtdejsift iadmtriji. pet alii šest banditov, vsak z dvema revolverjema v rokah. Podali so se po vrsti v obe banki, ustrahovali uradnike ln navzoče meščane, pobrali gotovino ter se odpeljali. Odnesli «o približno $6,-000. Niti en strel ni počil. Bančni uradniki pravijo, da so se feanditi vedli jako dostojno ter da so jzvršill svoje delo mirno, toda naglo. Stavka stavbiMkih dotam» aa aabatKaiUh Organizirani delavci ao saitraj-katt proti neunijskemu stavbeniku. s Chicago. — V sredo zjutraj je bilo ustavljeno delo pri gradnji novega nebotičnika na 100 W. Monroe St. V torek zvečer ao razne unije etavbinsklh delavcev sklenile odpoklicati svoje člane od dela na tisti stavbi. Nebotičnik gradi neka neunij-ska tvrdka, ki v smislu Landi-sovega awarda dela pod napo) odprto delavnico, to je, da ima zraven organiziranih delavcev najete tudi neorganizirane delavce. Stavkarji, oziroma njih unije zahtevajo, da ae delo poveri kaki unijski tvrdki, katerih je več pod Landiz awardom kakor neunijakih. V sredo ae niso vršita nobena pogajanja in stavljeni niso bili nikaki pogoji. Vendar pa se sliši, da so unijski in neunijskt stavbeniki zadovoljni, če traja ztavka par dni, tako da se slednjič reši vprašanje odprte delavnice, ki jo zahtevajo neunij-ski stavbeniki, oziroma ,zaprte delavnice, ki jo zahtevajo organizirani stavbinski delavci. KartMika rdtia armada ■atoli«)« z zm*fami JuinokitajHke čete okupirale večjo mesto. Hankov, Kitajska, 26. avg. — Gete rdeče kantonske armade so danes okupirale Johov in zdaj južni rtronTrSe Jangtse na-l sproti Hankova. WASHmCTONSKO TEKHSKO MâUA NSMO O državniku, U ne vrača is Me-hike, in o državniku, ki potuje na litajako. Waahiagton. (Poroča Uu renče Toid, F. P.) — Poslanik Sheffield je ko to pišem — na potu iz Meldke, in v državnem depsrtmentu se polglasno klepeče o morebitnem njegovem odstopu. V Mtiilko je šel brez vsake simpatije ln brez naj manjšega razumevanja mehi ških revolucijah mas. Tega svojega nerazumevanja ln pogrešanja simpdtij ae ni ipogel otresti. Na večer svojega zadnjega odhoda 4 Washington je namignil, da naj Callesova vlada nikar ne misli, da js konec njenih sitnosti z vlado Združenih držav. Izaiyalen je bil pri svojem prihodu, nevoljen pri svojem odhodu, j Predsednik OOolidge in njegovi svetovalci bttk dvoma nlao prav nič bolj naklonjeni osvoboditvi mehiških peonov kakor Sheffield. Tofld oni imajo pred vsem pred Mn\i "business". Business je prj njih business, pa naj bo msbtlki ali boljševt ški. Mehika jo požrla |1,800, 000 ameriškegd kapiUla, — to se pravi, cenijo, da so toliko vredne ameriško, javestlclje tam doli. In če hoče waahingtonska administracija Ooikrbeti. da bodo ameriški kapitalisti vleki kar najlepše obrsšti od svojega v Mehiki vloženega kapitala, se Ibčiatk« valih« ■ sdpravljaae v NJI mmmmmmm^mm MuapalKii bo nonUvljal MpOde-šte" (župane) v vseh občinah. Velika mesta dobe kom barja. Verske blazna mati ubila svoje itiri otroke. Laurel, Miss. — Mrs. Scott AUen, stara 35 let, je 26. t. m. ubila vse svoje štiri otroke, ki so bili stari od osem mesecev do osem let Očeta ni bilo doma. Ženska je zblaznela vsled vere.| 1INMSTRUSKIH SREDIŠČIH NA VZH6BU JE VEHO VEČ ŠTRAJKOV katoličani napadli fatote-[Mantua, Italija, 2«. avg. — , *uPina članov Mladinske kato-« Ukk* franke. Id ee je vračala z verske slavnosti v Casti-tlionu, je napadla glavni stan r«*i»tov, razdejala pohištvo, in ličila slika in listine tar razbrala fašiatovake zastave. Fa-«o hoteli izvršiti ropriaali-toda krajevni faüatovski vo-Arriva Bene jo to proprečtt. Razen v Paaaaicu bi jejo delavci Odločen bbj tudi v Manvillu in yveč newyoršklh industrijah. New York. (F. P.J. - Na vzhodu se nadaljujejo številne stsvke ln postajsjo celo obsežnejše, a zadnje čase grozijo novi štrajki, vkljub temu, da se govori o premirju na gotovih bojiščih med delavstvom in izkoriščevalci. Kakih 800 tekstilnih delavcev ManvUlf tekstilne tovarne blizu Woonsocketa, R. U je na štraj-ku radi tega, ker je ManvUle Jenckes kompanlja skušala povišati število tedenskih ur s 48 na 54. Popravljale! statev so prvi zastsvksJi pred dvemi tedni radi tega, ker kompan aJil hotela odsloviti par neunijakih delavcev, ki so bili nastavi* nI „„„«.to tistih unijskih deUv-cev, kateri so bili tekom slabe sezone odpuščeni. V vseh važnejših oddelkih tovarne je ear; Chicago 88.80. and foreign cœutrfamj».00 aer "MEMBER of THE FEDERATED PRESS" Dstam v oklepaju a. pr. (Jaly 8|. 1818) poleg valega Imnns ■ da ram je s tam dnevom potekla norečataa. Ponovita ta ram ae acta vi Uet. _ - —i..............i.....—weamm—nh NAJNUJNEJŠI PROBLEMI DELAVSTVA. daj bi to bilo ¿isto navadna diktatura, ki se ne da zagovarjati z nobenega stališča, posebno ne od ljudi, ki se bojujejo sa popolno politično in gospodarsko enakopravnost delavnega ljudstva Kaj Je torej naloga delavnega ljudstva, da pride delavno ljudstvo do popolne gospodarske in politične enakopravnosti?—(Dalje prihodnjič.) _J - M f isjsvsUh vrstah Apljoni r dclanàih Miljah. SUKE IZ NASELBIN Zgodovina delavskih političnih in gospodarskih bojev je »dobra učiteljica. Ravnotako podaja občna zgodovina človeštva delavcem izvrstne nauke. Ta zgodoyina nam pove, da kandidatje, ki delajo samo. obljube, nimajo nobenega političnega programa. In ker nimajo programa, niso tudi nanj navezani. Vprav taki ljudje igrajo ko-rumpirano politično koristolovstvo, ki povzroča vedno preiskave in škandale, iz katerih bi se moralo delavstvo is nekaj naučiti, da taka politika ni zdrava, pač pa je v nji nekaj gnilega, trohnelega, kar je treba odpraviti. Ta zgodovina uči, da se je veliko kandidatov dobHkalo in sladkalo delavstvu pred volitvami, kot veliki njegovi prijatelji. V trenotku, ko so imeli mandate v svojih žepih, so se pa prelevili iz delavskih* prijateljev v delavske sovražnike. Udinjali so se politični in gospodarski avto-kraciji za skledo leče, nastopali so povsod proti delavstvu, kadar se je delavstvo bojevalo za izboljšanje svojega položaja ali za utrjenje svojih postojank proti delavskim sovražnikom. Ce bi si delavstvo dobro ogledalo vsakega kandidata in do dna pretehtalo negovo zgodovino in sladke besede, s katerimi nadleguje delavstvo na volilnih shodih, tedaj bi moralo te vrste političar je že zdavnej spoznati Delavski sovražniki, ki navidezno nastopajo pocep-ljeni, v resnici so pa vedno tesno združeni, ker jih vežejo njih skupni interesi, imajo razna sredstva na razpolago, da z njimi zbegajo delavno ljudstvo. To beganje delavstva se vrši ob času volitev, pa tudi v medvolitvenem času. To beganje delavnega ljudstva se vrši na različne načine. V medvolitvenem času snujejo delavski sovražniki "delavske" organizacije pod railičnimi imeni z edinim namenom, da rakbijejo prave delavske organizacije. Te organizacije z najrazličnejšimi imeni, osnovane po golem kapitalističnem orodju, je kaj lahko spoznati. Zakaj vse te organizacije slone na avtokraciji. Ako se zapeljanemu delavcu odpro oči, ki je postal élan take organizacije, ker si je ni ogledal preje od vseh strani, preden je postal njen Član, in prične kritizirati na stvavpn način taktiko organizacije, tedaj je kaj hitro izključen na ukac predsednika in brez obravnave pred razsodiščem. Vsaka delavska organizacija, ki ima za svojo podlago diktaturo ' in avtokracijo, ni delavska, ne glede s kako lepim imenom se olišpa, da prevari delavce. Taka organizacija je podobna stari vlačugi, ki si našminka svoja lica, da zapelje neizkušene in nepreudame mladeniče. V sedanjih dneh lahko opazimo, da je veliko manj taonarhističnlh despotov, kot jih je bilo pred desetimi leti. Imamo pa precej čedno število finančnih kraljev, ki so ravno tako veliki nasprotniki politične in gospodarske enakopravnosti delavnega ljudstva, kot so bili kronani despoti. To nam povedo vsakdanji dogodki.^ V državah, ki trdijo, da so demokratične, t j. ljudske, se odi-fravajo veliki notranji boji. Ti boji se odigravajo med delavnim ljudstvom in predstavniki in podporniki kapitalizma. Kjer je delavsko ljudstvo složno, zavedno in preudarno, tam morajo popuščati predstavniki in podporniki kapitalizma in drugih starih gospodarskih sistemov. Odvisno je seveda le od te zavednosti, složnosti in preudarnosti delavnega ljudstva, v koliko predstavniki in podporniki kapitatlzma popuste. Kjer pa zavednost, preudarnost in sloga delavnega ljudstva spe spanje pravičnega, Um pa zopet pridobivajo zastopniki in predstavnik starih gospodarskih sistemov na moči, dokler se delavno Iflklstvo ne predrami in prične korakati složno, zavedno in preudarno proti svojim t Učiteljem. Ako delavno ljudstvo voli v postavodajne zastope in javne urade konservativca, kimavce ali pa nevedne kričale in demagoge, ni tega kriva untava omenjene države, ampak krivo je tega ljuriitvo samo, ki je glasovno zanje, ko je imelo priliko odlol ¡ti, kdo bo \ postavodajnlh zborih in v Javnih uradih. Zavedni delavci se lahko pritožujejo, ker so storili svojo Mftnoat, ampak pomagati si ne morejo, ker Je večina delavnega ljudstva spala, ko bi morala bdeti Večina pa vlada Ako bi odločevala manjšina, te- Bnrteo, Me. — Bnrtoo tali med precej visokimi hr;bi, tako da prebivalci nimajo nobenega razgleda. Skozi leče B. * železni, ca in prihaja vsako uro poulična železaica iz WheeUlnga, W. Va« Slovenci so to naselbino ponaj-več opustil; in se izselili, le š* par družin in nekaj samcev se še nahaja tukaj. Rov še jtdna spada pod U. M. W. of A. in je podoben kamnolomu; dda po 4 dni aa teden, rudarji zaslužijo od 3 do 4 dolarje, ker delata po 2 skupaj. V okolici je še Več drugih rovov, pa bekateri Že dolgo nič ne obratujejo. Tudi že erozijo delavcem z odprto delavnico. Drugega dela ni tu-ft kaj, tudi v rovu se ne dobi dela. - Frank Lokančlč. zastopnik. prijazen, ^la-nas je večkrat peljal. tudi iz mesta, smo imeli priliko si ogledati tudi Okolico iz ven mesU. Pri tej priliki smo bili enkrat tisdi na farmi mr. Kužnika. Mr«. Kužnik, lepa hvala za tffctrrfbo! Pozabiti nt smem "J>ordarjev" pri mojem bratu. Tudi oni so si veliko prizadevali, da smo imeli dosti zabave, kadar smo bili do-ma. Lepa hvala mr. Kronšek in njegovi sopfpgi, kakor tudi mr. Dime za njih krasno petje, ki so nam zSptii v slovo na predvečer našega odhoda iz ChleSgs. Lepa hvala še enkrat vsem za prijateljstvo in gostoljubnost. Prijateljski pozdrav vsem zavednim Slovencem! — Alojzija Stražnik. iS few A 5CLAYNEGA TAJ JUQO- 6 E ZVEZE V 0'ošfcku v CKMru. Portlaad, tftegea. — Boljše kasno kot nikoli, se glasi pregovor. Teh misli sem tudi jaz. Sem že precej kasna z dopisom» ali imela sem dosti opravila potem ko sem se povrnila z obiska v Chicagu in Pueblu, Colo. Dolgo časa sem gojila željo, da bi šla enkrat zopet v Chica-go. Ta želja se mi je letos izpolnila. Dne 20. junija smo se podali na rajžo, in sicer jaz, moja hči in najmlajši sin. Vožnja iz Prtlanda do GhU caga je trajala 72 ur. Imeli smo krasno vožnjo, ker ni bilo preveč vroče. Ko smo prišli v Chicago sem telefonično poklicala mr. M. Mladiča, nakar nas je prišel iskat z avtom. Pri njem smo ostali tri dni. Mr. Mladiču in njegovi soprogi se tem potom ffisrtnp zahvalih aa izkazano gostoljubnost in prijateljstvo. Od Mladiča smo se preselili k mojemu bratu in tam ostali ves čas našega bivanja v Chicagu. Dva dni potem, ko smo dospeli Chicago, sem obiskala fl. u-rad S. N. P. J., in sicer v spremstvu mr. F. Stonicha. Na gl. uradu sem se spoznala z vsemi urfadniki, in na velike žalost nekaterih moram pripomniti, da fl. uradniki izgledajo prav tako takor mi drugi zemljanl. Mr. Gainkar ml je raiskazal celo poslopje in priznati moram, da je 4om S. N. Pf J. res ponos za slovenski narod v Ameriki. Prvič mi je nudila prilika, da sem ai ogledala tiskarniške stroje. Novi stroji so res nekaj zanimivega. V nedeljo 27. junija smo ae na povabilo mr. Calnkarja in njegove soproge udeležili plknl ka. ki ga je priredilo društvo "Pljonlrjev" v Chicagu. Na pikniku smo se izvrstno zabavali. Priznati moram, da toliko veselja in zabave že dolgo nisem vžila kakor na tem pikniku. Tretjega julija smo se udeležili banketa, ki ga je priredil socl alističnl klub št. 1 na čast delegatom šeste konvencije. Tudi na tej prireditvi smo se prav dobro Imeli. Ne smem pozabiti omenit, da so se mize kar Ubile vsled dobrot, ki so jih naloftlle slovenske kuharice. Izrekam jim vso čast pri njih spravilu. V resnici so se trudile, da so vsem ustregle. Vsega je bilo donti in še preveč na razpolngo. Pri tej priliki sem sMšala tudi krasno ato vensko petje. Celo moja hčerka je rekla, da slovensko petje prekosi amerikansko petje.. Ona ne razume slovensko. ali čula je petje. kPse je razlegalo po dvorani. Na ta večer smo utUi donti nejprisllje-nega veselja. To je b« prvi pot da sem čula slovensko petje. Kttri 1 DT O« .t lUMHTl za Fl P. listi Shermanovegs osobjs. Sherman je aelo zaslovel med velikimi kapitalisti, posebno pa fte tedaj, ko so zVedeli, da je njegova špijonnka agencija bila vstanu naprsviti velikanski promet — nad milijon dolarjev na leto. Njegova agencija izdaja razna "zaupljiva" poročila in navodila ter posebne pamflete o "ameriškem načinu", gesla, ki spodbujajo delavce k večji produkciji, k odprti delavnici in pa k štedenju. Sherman pa tudi sfeth piše za razna glasila velikih koimpanij, da" tako meče pesek v oči delavstva. Več Sher-npnovih glavnih uradnikov-Špfjonov se je pa že odtrgalo od njegove agencije ter so si postavili sami svoja "podjetja" da delajo na svojo roko ftpijo-nažo, ki jim bolje nese. Včasih ti novi "podjetniki" še celo spodkopavajo Shermanu njegov blznes. TT, ' <„t i M.» S- ' v BIZNIšKI IZVEDENEC NAPO-VEDI J JE POLOM. ^ Posledice bo seveda trpelo delav« stvo. delo vsoto lepih I860,000. Z drugimi besedami se da to povedati, da je vsak špijon zaslužil W00 na mesec, sli $20 na dan. New York, New Haven and Hartford in pa Pennsylvania železnici sta dve, ki sta se poslu-žili Shermanovih podružnic, da sta z jlmi "likvidirali" delavske unije. Te dve družbi sta bili prvi, ki sta ustanovili kompanlj-ske unije. Ena ShermanOvih "posebnosti" Je ta, da ustanavlja kompanijske unije. Nek Shermanov Ipijon, ki je imel opraviti z nekim svojim klljentom v New Yorku, mu je dejal, da je imela ta špijonsks kompanija čez 26 milijonov dolarjev prometa v zadnjih par letih. Govoril Je tudi o "nevidni" službi, ki se vedno dobro iz-plsča. Dalje Je tudi ta moži-celj sugestirsl, da naj nastavi enega teh Shermanovih Špijonov samo za en teden na po-okušnjo, da napravi predhodne "priprave". Kontrskt ' pa se lshko prekliče, ako se da nasna-nje 80 dni prej. Kljub temu. da «o precej skrbno nadzirajo imena teh klijentov, se pa ve, da je Shermanova družba imela Za svoje ldijente družbe, kot so Kiroch-baum Clothing Co., KHrtx Silk Co., Bell Telephone Co., Illinois Steel Co. ter «veliko drugih, ki so snkne po vsej deželi. Te pa so še povečini tiste kompanlje. ki so pod kontrold senatorje Willlama M. Butlerja. ki je Cootldgev ljubljenec in ki baš sedaj kandidira 7h ponovno iz-volitev ter zahtev« od tistih nad katerimi špijottOl, da ga ti delavci izvolijo. Shermanov! Iftjont 8Mj vsem špljonskim metodam — veliko teh je poučenih, "da naj se dajo izvoliti v urade delavskih unij". In nekateri izm* teh, kot trde Shermanov! višji hlapel, drle naj vi* je urade v de-lasklh Unijah Dokaz ta to je bil še večkrat viden. In sicer v različnih stavkah leta 1919 In pa leta 1920. Ne samo provokstorj! navadne vrste, ki povm*ijo pfcmen- 011 la pa "konstruktivnimi najzarji" se dobe na Chicago. — (F. P.) — Kako dolgo bo še nakopičenje kapitala v Ameriki trpinčilo delavca? To je vprašanje, ki ga delavci lahko zastavijo delodajalcem, ki se postavljajo ter hvalijo o veliki industriji in o njeni vedno večji rasti. Na tem odgovoru zavisi zaposlenost. Trgovinski department Zdru ženih držav kaže številke tovar niških produktov za leto 1925, ki so približno za 76% nad onimi v letu 1914. Toda število tovarniških delavcev pa se je pomnožilo le za 13.5%. To po ni, da je povprečen ameriški lavec produoiral v letu 1925 54 % več v količin inah kot pa je povprečen delavec v letu 1914. Veliki del teh velikih narast-kov v produkciji se pripisuje raznlfn strojem in priganjaln Metodi, ki je oStala »e izza vojne dobe. Produkcija Za leto 1925 nkdkrfljttfe ono ¿a ftrto 1919 za celih 25%. Toda število fflUzd-fcih delavcev1 pa se je ravno tem času, ki so producirali te o-gromne množine produktov, se je znižalo za celih 19%. Vsak povprečni delavec je troducira za celih 49% več kot pa poprej "Veliko štedenje s človeško energijo Je potrebno, da se izdela čim več blaga, ki se je še posebno izkazalo v preteklih par letih," pravi Narodni iitttistriijalni konferenčni odbor," se je tako dobro obnesel* da obeta postat najpomembnejši industirjalno •ekonomični razvoj dvajsetega stoletja. Tako zelo velika je ta sprememba v količini, da obeta postati ter imeti zelo dobre posledice za vsa razvoj, tako «za gospodarski kot za socialni ter sa kulturni.razvoj in napredek. To je domneva, da se je paralelno zvišala vrednost mezdam da se bo lshko kupovalo in pokupilo veliko množino blaga, k je v zalogah. Industrljalni kon ferenčni odbor pravi: "Značil no je, da so se cene zadnjih petih let znižale, čim se je višala produkcija blaga. To je povsem nekaj novega, kar se do seda i še nikoli ni zgodilo. Medtem ko se je zvišalo način proizvajanju, se jo tudi zvišalo možnost zaslužkom. Ameriška federacija jO vztrajala, da naj bo delavec položen dobrot velike produkcije in to se je tudi vresničflo." To je ena stran te "prosperi-tete", ki so jo biK delsvci deležni. kakor njih delodajalci. Poglejmo pa sedaj pravo sUko in kaj je resnice v tem. Benjamin Baker, urednik listo "Analist" pravi, da je Ur aarastek proizvodov napolnjen s Čezmerno zalogo, ki sna imeti rosne posledice. V omenjenem listu piše: "Nova situacija, v kateri je trgovina navidezno napredovala, je samo produkt prevelikega kapitala in novega načina v sposobnosti večine naših to varen. Ta kombinacija, ki vkljnčuje moderne stroje, ki so v*po*obi!i naravnost čudežne stvari v Industriji, je direktne posledica znižanja osa produkciji in tako je naredla mofrv©, da imamo tako veliko kompeticijo vee-kJ nam je začela delati PETOK. 27. MsppaM AVGUSTA. 2ARKQMET tudi pride aa SUka, ki Stotisoč žena in deklet je v New Yorku -navalilo na kapelo pogrebniškega zavoda, v kateri eži mrtvi "šejk" Valentinu. Čez eto je bilo ranjenih. Ce se tako tepejo za mrtvega, kaj bi šele storile, če bi bil "perfektni jubimec" Se živ! — Ne bom zapisal, kaj mislim o ženskah. Drži zase tudi ti, prijatelj. Predvsem smo ljudje. * • • ICIMII kisle ljudi« V času kislih kumar smo. Če ne verjameš, dragi in draga, čitaj sledečo vest Delegacija K S. K. J. je polnoštevilno obiskala tovarno dslih kisnar f Vodstvo tovarne je _ egate s kumarskim — in VBi so se dobro Kumaraki izlet je pomogel, da je kislo kandidatura patra Kazimiija] frančiškanskega šejka. Bil je perfekten zaključek perfektnega dne. a * * Zadnje Jfejanje. Zarkomet, posveti v kraj naš presneti, na prijazni hribček, na opeke kupček. Tu HrVati so gradili cerkev, znoj poDHi. Cerkev so zgradili,-ljuto se jezili, ker mi grdi socialisti, mi smo tisti! — nismo centa dali, da bi pomagali. Ko so cerkev dokončali, * vsi vkup so se zbrali, Vsi so glasovali: Sto Vraga bi brbljali, cerkev bomo sad prodali. Bes so to storili kakor so sklenili. Cerkev so prodali, ihl smo se smejali. Novac so razmetali, t popu centa niso dali. , Sla je k vragu boftja lopa, pa naj vrag še nosi popa. 'Gajžla No. 8, Farrel, Pa. {ih O o »¿«tja nedelja v CMtfhwoodu. Cenjeni (Zarkömet! Zadnjo nedeljo so pokale bombe po Hdlmes cesti. Klerikalni blok še je reorganiziral in vadil sc je, kako pobije vse rdečkarje. Nekdanji cekmoiter, njegovs Jera 1n Nacek iz Hohneike ulice so streljali — kozle in kozličke. Naravno je, da liiso imeli uspeha. Klerikalni blök je obsojen na fiasko. to mu garantira — Coliinwoodski štrigelj. 0 0 0 tii Trije so! Frančiškanski frazač piše, d* sta dva socializma: brezverski in krščanski. Vse kaže, da imsjo frančiškani dva krščanska socializma. Enega repr^entirs papeški delegat v Washingtonu. drugega pa prezident Coolidge. Ta dva so pozdravili Iz PHtsbur-gha. v 0 0 0 Stroj bomo popravili. Cenjeni K. T. B.! Obžalujem, ker imaš pokvarjen plsslni stroj, da izpušča odstavke sli kar cele prispevke. Svetujem ti. da Si nabaviš firugtga, stare*« pa "prezentlraj" kutarjem m njihovi kompaniji, da ga bodo še bolj lomili vo svoji cunji in Trunkovem polju. NJim ss prilega, da je le Sekaj asmszs-nega in da ni prašen pepir. — Citatdjica Zarkometa. ' K.T.R o f . i . .»C* . V tej dežen, v| Baker. Masle razvito rUo sa iadsUvo rasnih pra- tov, ako jo primerjamo onim pred štirimi leti. Način proizvodov se je tako višal, da se j« nakopičilo polno belagn, ki » nahaja v zalogah. Kompeticii» se mora nadaljevati, ker dmgs-če pomeni polom sa vso Industrijo In s4 ves kapital. In ts V* lom je neizogiben, pa še v rt\»-ki meri. to pa zato, ker je »«*» produkcija vidljivo večja, kot K naša moč. da jo pokupimo TSka izguba kapitala, kot)» bo «a—irtln *»aJ in časno brezdelje bi pa prUl-J na dslatttf, da se jhn znižs nj* vriMuia. -fn tO iofÜrfU to je « n Isko. «K PETEK. 27. AVGUSTA. liaNiaraéi ok fitU M zaprli, ko ae šeaafce o- medlevalo ob krati, drage so ! M pa smejale. Konflikt med fašisti in antlfaštotl. Bil Je že I pravi clrktm. MM WASHINGTONSKO TEDEN-SKO PISMO. New York, N. Y. — V sredo ivečer ao bilo vrata Campbel-iavega pogrebniškega zavoda nepričakovano zaprta in truplo •iejka" Rudolfa Valentina ni ni na ogled občinstvu. Prej Je bflo določeno, da bodo vrata odprta vsakomur do nedelje veče-n Parada ljudi — večinoma knsk_ki se je vlekla Sest blokov nepretrgoma od torka jutra, je torej prenehala na veliko jezo kakih 3000 žena in deklet, ki so cele ure stale zunaj na ulici v nadi, da vržejo en sam pogled na obraz mrtvega filmskega igralca. Vzrok izključitve občinstva je, 'kakor je^izjavit. George TJllman, pokojnikov manager, ker Se ljudje nespodobno obnašajo in ter je cela stvar ie postala pravi cirkus, ki nikakor ne dela ča-iti mrliču. Pripetili so se tudi »nogi incidenti ob rakvi, ki so naredili boleč vtis n^ prijatelje Valentina. Tako je v sredo deset deklet omedlelo ob mrliču, fena je padla čez krsto in bi jo 1>ila skoraj podrla. Neko drobilo dekletce, staro komaj 17 let, )e trikrat v enem dnevu šlo milno krste in vsakokrat je omedlelo. Ko jo je policaj z mrzlo Vodo zopet spravil k zavesti, ji Je zažugal, da jo odpelje v zapor, ie se še enkrat pokaže. Ti prizori, inscenirani od hi-Bteričnih žensk, so bili navadno Bpremljani a konsternacijo dru-dočim so enostavni radovedneži delali na glas neslane o-pazke. Izgredi na ulici so se-tudi vsak čas ponovili. Vse to je prisililo Ullmana in druge, ki 1-majo mrliča v oskrbi, da so* naredili konec paradi. Policija računa,'3a je**v 3veh dneh 75,000 oseb korakalo mimo krste; med temi je bilo najmanj dve tretjini deklet. Odslej * je vstop h krsti dovoljen le v resnici zainteresiranim osebam, ki dobe posebno dovoljenje od Ull-ttna. Med obiskovalci v sredo je bila tudi Valentinova prva loče-to žena, miss Acker. Ko je sto-v kapelo, je bila vrsta dru ustavljena za deset minut, nka je nekaj časa zrla v ob-bivsega soproga, nakar so jo ile solze. Drugi incident, ki je Tazkačil «skrbnike trupla, je bil spopad »ed fašisti in protifašisti v mr tvaiki sobi. Člani italijanske fantovske org^pizadje v Ameriki so — pravijo, 4a po navodilu kuBsolinija — delali častno stražo ob krsti. Prišli pa so člani Antifaiiatične lige, tudi Italijani. ki so odločno protestirali, da pokojnik ni bil fašist (n da je nasprotoval Mussoliniju »" njegovi politiki. Antifašlsti so tudi opozorili Ullmana na dej-■tvo, da je bil Valentino nesramno insultiran od fašistov, ko je bil lani v Italiji, radi tega, ker J® j« odrekel italijanskemu dr «vljanstvu ln položil prošnjo * ameriAki državljanaki papir, tllrnan pa se ne ozira na prote-in dovoljuje faiistovsko waio, češ, da je to po volji ita-"iMske vlade. l 26. avg. — Valentinov mmni kraj, Castallaneta, ee ko-y' *av«u, da je umri Rodolfo u k»terim žaluje vea filmak posebno ameriški. Nihče 7* ne Kpominja več. kajti od-7 * na tuje, ko je bil atar 1« h NJegovi starti ao že mrtvi. 2* * sestra ie živita; brat Je ?™val v New York k pogre ^lUlijanald liati ao le a par vr-omenili njegovo smrt ^nt,no j€ vHjal kot n^prot-" ^izma, in MuasoUnljeva u je lansko leto prepoveda-«*goVe filme v Italiji. Va-organ "Oaiervatore Ro-i" včeraj omenil njegovo * m dodal, da "blazno žalova-* *«"tva z« njim dokazuje, ^propada današnji žensk t, 4 (Nadaljevanja a 1. strani.) zočarmn — zahteval njegovega odstopa. Lansing pa je bil zet Johna W. Posterja, državnega tajnika pod Harrisonom. Lansing je bil obenem tudi Foster-, ev drug. Odvetniška firma Foster in Lanaing je pri svojem irakticiranju mednarodne polivke zastopala staro kitajsko kraljevsko vlado, ki je izginila v revoluciji leta 1911. Torej je Dulles brez dvoipa prav dobro podkovan, kaj ima storiti na dalnjem vzhodu, kajti Lansing mu je brez dvoma marsikaj pojasnil in ga temeljito'podučil. Dulles bo podpiral poslanika MacMurraya pri njegovem izvajanju ameriške trgovinske politike napram 800,000.000 Ki-;ajcev. Bistvo te politike je, držati Kitajce kar najbolj izven duševnega in razumskega območja sovjetfeke Rusije ter stočasno jih kar najbolj mogoče ščititi pred neposrednim iz-coriščanjem od strani japonskih in angleških trgovinskih interesov. Cilj te ameriške po- Nezipoiteiost ¥ raitifeih krajih 4%Ul% it vriio veliki Poročilo o zaposlenosti is treh držav. Chicago. — (F. P.) — Poroči* lo o zaposlenosti za mesec ju-ij, ki prihaja is delavakega de-partmenta države Massachu-setts, je še precej razbilo Cool-dgevp upanje, da se njegov jubljenec Butler povrne nazaj senat na slavospevih "pros-peritete". Ako je prosperiteta dju6 do senatnih vrat, tedaj ne bodo massachusettski delavci glasovali za newbedfordske-ga magi)ato — Butlerja. Zaposlenost v massachusett-skih tovarnah, kot pravi poro-čilo, je padla za celih 5% od meseca junija, medtem ko so se mezde znižale v celoti za 8%. Prištejmo pa še odpuščene de-avce zadnjih par mesecev in vidimo, da to pomeni, da je bilo v juliju 18 in pol odstotkov delavcev več brez dela, kot pa jih e bilo meseca marca. Zapo-itike je, polagoma "razviti" Ki-Klenost je sedaj ca 5% nižja ajce na tako stopnjo, da bodo mpovali in porabili dvakrat ali rikrat toliko inozemskih pro-zvodov, kakor jih kupujejo soda j. V to svrho je treba pomnožiti produktivno silo Kitajske, v kar so potrebni stroji. Ameriški kapitalisti imajo stro-. e in so jih pripravljeni preskrbeti tudi Kitajski. Rod za rodom, stoletje za sto-etjem so misijonarji in trgovski agent je potovali na Kitajsko in nazaj, da vidijo milijone Kitajcev, da občudujejo spretnost kitajskih rokodelcev ter da spreobračajo orijentalce v krščanske navade in krščanske potrebe. Kolikor bolj olajšano e bilo potovanje, tem bolj je »stojala Kitajska vabljiva za zapadne kapitaliste in verske fanatike. Izurjeni uradniki državnega departmenta smatrajo — kakor njih bratci v zunanjih ministrstvih evropskih držav — Kitajsko za najbogatejše polje svoje diplomacije, ki je v resnici plašč kapitalizma. Samo slabše vrste državniki — tako si ti veleumi mislijo — se pogajajo z Mehiko, Argentino ali Nikaragvo, a prvovrstni držav niki se pripravljajo za službovanja v Pekingu, kar pomeni po njih mnenju najvišjo čast. UMORIL 2ENO IN SEBE. Chicago. — Elna Kunkle, žena bogatega farmarja v Shabbona Grove, 111., je v torek z ju rekla možu, da, pojde v Auroro na obisk. George Kunkle, star 54 let, je planil od mize, pri kateri sto zajtrkovala, ter zavpil, da jo bo ubil, če bi skušala Iti z doma. Ona se mu je porogala, da je prestršhopeten, da bi jo ubil. Kunkle je skočil v spalnico, poiskal puško ter oddal strel v prsa svoji ženi. Ranjena žena je tekla na vrt. Njuni dve hčerki — 11-letna Viola in 9-letna Helena — sta tekli kar so ju noge nesle po sosede. Kunkle Je s puško v roki par krat šel okoli hleva ter zmerjal svojo ženo, ker se ne obnaša tako, kot bi se spodobilo 52-letn ženski, ter jI jt očital razne nečedne stvari z drugimi moškimi. Ko se je naveličal zmerjanja, Je nastavil puško ženi na glavo ter sprožil, nato pa je obrnil cev vase. Ko so pritekli sosedi, sta ležala oba mrtva drug zraven drugega. Soeedi so izpovedali, da sta se sakonca prepirala akoro vea čas, Ur ste poročena — to je petnajst let. ElnaJeblUKunklova druga žena; zgledala Je mnogo mlajša kot Je bila v resnici ter se ji ni dopadlo življenje na farmi, zato Je šla kam na obisk, kadarkoli se Ji J« ponudila kaka prilika. I kot pa jo. bila v istem času preteklega leto, ter za 21% nižja kot je bila v leti 1919—1928, Z izjemo čevljarske inSustri-e, so vse druge glavne industri je v tej državi znižale število delavcev, če to priMirjamo istemu času lanskega leta. Pa tudi čevljarski industriji je zaposlenost za 40% pod normalo. Bombažne tovarne so znižale Število delavcev za 15%. lato-tako ao skoro vse ostale glav ne induetrije znižale Število de-avcev, nekatere še celo sa 20%. Samo par industrij sapo-sluje še povprečno Število, ki je bilo v letih 1919-^1928. Poročilo kaže, da je 42% de-avcev, ki so še zaposleni, dela-o le delno v mesecu juliju. Industrije, v katerih je tile večina le delno zaposlena, vkjluču-ejo automobile, preproge in xlruge podobne izdelke. •• Mezde so znašale za mesec ju ij povprečno $24.06 na teden. Mezde so bile od 17 dolarjev v bombažnih tovarnah pa do 40 dolarjev v tiskarnah na teden. Povprečna moška plača je znašala $28 ln ženska pa $16 na teden. Najnižjo mezdo pa so imele ženske, ki delajo v stro-jamah. | V Pennsylvanijl se Je število zaposlenih tudi še precej skrčilo. In to se je še posebno pokazalo pri plačah, kot poroča Philadelphia federalna rezervna banka. Zaposlenoat je elcer padla samo za tri odstotke, toda skupni zaslužek pa Je padel za 6%, če se primlrja onemu zadnjega meseca. Celokupna zaposlenost pa je v Pen ni še vedno za en odstotek nad ono v preteklem letu meseca julija. Je pa še za 9% nižja, kot pa je bila v letu 1928, pa tudi vsota mezd znaša znižanje za celih 16 odstotkov manj kot 1. 1928. Kljub temu navidezno malemu znižanju delavnih moči, pa je še precej prizadetih v auto-mobilni, jekleni, železni ln pa v bombažni Industriji. V teh nidustrtjah se je znižalo število delavcev, in pa tudi mezde ao bile znižane. V mestu a u lom obilo v, troitu, je bilo SipOÜHh v tekočem mesecu več delavcev, kot p* v mesecu juliju, kot pravi v svojem poročilu Detroit Km-loyers Assn. V prvem tednu t. m. je zaposlila omenjena zveza 284,$64 delavcev, če prlmlrja-mo števflu prvega tedna v mesecu juliju, ki jih jo zaposlila le 218,687. Prod lotom pa Je bUo zaposlenih 248,670 delavcev. Največ kar Jih Je omenjena zveza zaposlila Je bilo 270,000 delavcev, ki predatavljajo dve tretjini vsega Industrijskega delavstva v DetroHp. CIKAŠKA KRVAVA STATI-STIKA. * Chicago. — Sedemnajstletni študent Oscar Johnson se je v torek zjutraj peljal s svojim 60-Ietnjm očetom, 68-letno materjo in 64-letno teto iz Chicaga na počitnice v Sister Bay, Wis. Njih avtomobil je dirjal po waukeganskl cesti nedaleč od Deerfielda, III., ko )e Oscar -t ki je vodil avtomobil —- zagledal ob cesti dva moftka, in misleč, da sto bandita, je pognal avtomobil z največjo hitrostjo, pri tem pa po neCreči ni opazil nekega tovornega avtomobila, ki je stal nedaleč od Um. Johnso-nov avtomobil se joaaletel z vso silo v tovorni avtomobil. Oče in teto sto bila ubita, mati pa ranjena; sin ni bil poškodovan. Paschal Attianese, 27 let star je v torek umrl na poškodbah, ki jih je dobil qri neki avtomobilski nesreči pred par tedni v Knoxu, Ind.. kjer se je nahsjal takrat na počitnicah. Clarence lames, 24 let star, je bil povožen od nekega avtomobila na križišču Western in Fulton cest. Umrl je par minut po rfeareči. • 26-letni Hermini Vlach so bili pretreseni možgani, ko je bila povožena na , krišišču Blue Island ulice in lfc ceste. Povozil jo je oJseph Koss, stanujoč na 2042 W. 19. St., ki j* dekle pobral ter odpeljal y okrajno bol nico. * Od 1. januarja di^lje je bilo v Cook okraju smrtno ponesrečenih pri avtomobilskih nesrečah 640 oseb. Novi grški diktator Išče mini ! JLji'', • ^ Atene, 26. avg. — General Kondilis ne more dobiti mini strov za koalicijsko vlado. Vsled tega je spremenil liaČrt ln bo zdaj iskal ministre med svojim pristaši. Uradno pomočilo pravi da je po vsej Grčiji mir. -, T|J| '' JJLJL- ?? T y T T T T T v,De- Ali ste naročati wl W«M* Cerkvenjakinja - Chicago. -letna krščanska devica ZBlah Platt Je tajnic» neto mrk organizacije ia sploh jako ek tima in vneta kristjaaka. - V sredo je bila aretirana v neki tr-govlni na Stote »y-oete, bsi k" toílS^to püSfcm. W ge J ___Nov letalski rekord. Pariz, 26. avg. — Peletior Delay, ki Je lan» izvršil polet Iz Pariza ln Berlina v Tokio. Je véeraj dokončal znamenit poskusni polet okrog Sredozemskega moria brez preetanka. Letel je nad Italijo, Egiptom, Tenisom. Alžirom, Marokom ln Španijo, nakar ee Jo watt v Pariz. Polet Je zavzel 8427 milj Ia trajal Je 36 ur. Zaanstvees vprašanj» ia odgovori. (Israllta ln sfcrsaite. morda vam _ kd«j prav prida.) TT 7 T uf T f T T L Zakaj hjjc *rce .hitreje, ka dar ste razburjeni? 2. Kdaj počiva srce? 8. Ali umre Človek takoj, ko srce preneha delovati? Gornja vpjralanja ao zelo zanimiva in Jih bodete najbrž«' saj delomsjabko rešili. Poglejte nsto sledeče odgovore, da vidite če ste jih prav rešili ali ne:|j 1. V gornjem delu srca jH majhen mlftlčast vozel,, ki Ima svojo posebno nalogo, skrbi nam reč, da ostali deli srca pravilno in enakomerno delujejo. Ta m šica da znamenje za srčni utrip in odtod se mišično skrčenje razširi preko ostalega srea. Tb važno mepto srca Je potom živ cev zvezano % živčnimi središč v spodnjem delu motgso. Kadar se razburite, obvestijo , živčna središča v možganih potom Živ cev tistega ttanikH ali pred delavca v* srcu, ki takoj podvsa-me hitrejši tempo. 2. Srce počiva m< d posameznimi utripijajl. Faktifno skrinje srtne mišice trajs samo kak deaetlnko sekunde. Prodno «<• pridne novb krčenje, Ima urei-precej v primeri z njegovim delom seveda — čfae. da počiva, kajti prihodnjo skrševgflje prične navatfpp osem desetin sekunde po prvenr akrČOnju drugimi d »sod s ml: sroe poUva približno sodem osmin 8. Ne, toda zavest zgubi «io-vek akoro takoj, utripati. McflflOfti so zelo občutljivi, kar ea kletka tiče. lUkbr utripati, dovajali aovo U «alad česar «ulje delo. vati, kar ima aovada d loo, da človek pode v Co začae eras po par minutah zopet delovati, sebi In je običajno rodu. Toda 6e traja ta a« sroe dalj Öfk&ttft %MtHiča V Oriental Theatre bo nada jeva! Paul Aah s svojo jazz godbo že šeatnajatl teden. Tako popularno godbo ja epravll sku-aj, da. je občinstvo aadnji teen prekosilo vae prejšnje obiske; vsak sedež je bil zaseden pri vseh predstavah; šo nikoli ni en posameznik imel tako veke avdijence aa tako dolgo dobo predstav. V pondeljek pa nastopi Ash s svojo jaza godbo divje-živi Igri "Melody Mad V tej igri bo nastopila tudi Ruth Etting, ki je splošno prlljub-jena. Na platnu pa bo v tem gledišču proisvajan film "La dies First", ki je zelo pestra ko-mediia, "Mare Nostrum" je delo izpod peresa Blfcsc^ Ibaneza, in je >redstovljano v Nooeevelt Theatru. To Igro je režlsiral splošno snanl Rex Ingram, ki je trte! pod svojo kontrolo igre kot e "Štirje konjeniki apokallpse n druge, v katerih so nastopali slavni filmski Igralci kot je Valentino, Novarro, Barbara La Marr itd. Omenjena igra je ena prvovrstnih, ki ste jih Še cdajvidell na platnu. vnfacVkkeni gledišču bo pro-zvajan film "What is Funny?". Dovolj smeha in pa šabave bo za vsakega, pa če še tako Črno gelda. Glavni igralec v tej Igri je Ralph Williams. On odgo» varja na vprašanje: "Kaj je smešno?" ter pravi, da je v katerikoli deželi smešno tisto, kar lene ljudi k smehu. "Minstrel Memories" pride v Chicago gledališče prihodnji teden. Obiskovalci tega gledali šča bodo Imeli priliko videti llv Ijenje, ki ss je dogajalo na reki Mississippi pred dobrimi petdesetimi leti. Da ne bo manj kalo melOdlj, ki so posebna last Črncev Iz Juga, je razumljivo, ker takrat je bilo vse polno črn cev ob največji reki v Amor! ki; tokrat je še cvetelo sušen stvo, ali boljše rečeno, takrat se je telesno suženstvo poslavlja lo in jo dalo prednost mezdnem« Huženstvu. Na platnu pa bo v tem teatru fHm "The'Vanlng Sex", ki ima sodobni dah vseskozi. ' Najbolj zpana slika v New Yorku tokosvanl "gtytto" ali judovska naselbina v mestih, pride v Central Park Theatre, In sicer pod Imenom "Puppets". Posamezne scene kažejo neko judovsko gledišče, v katerem ee vidi kako Judje Žive in kako se obnašajo. Seveda je pa vse to tako pretirano, da se pokažo še bolj jasns sl|ka o rtjlh ftivlje-nju. Glavno vlogo igra Gertru de Olmsted. ""foflorla Swanson bo domfnira-la v Uptown gledaJiššu v igr "Fine Manners". Gloria Je to ko ddbro znana vsem ljubiteljem filmov, da nI potrebno o-menjati njenih posebnih vrlin Ze njeno Ime nam Jamči, da je film gotovo izvrsten, ker drugače hi ga gotvo ne dali v jgN nost. "Norabore Theatre" Ima na proggimu Igro "Pals First", To je film, ki Ima opraviti s trem trampl, ali hfÄioti, In njih Mv Ijenjem. V tej igri nastopa Edwin Cerew, kl jo earn skusi trampako življenje. Drugo polovico tedna pa bo zavsemala slika "Diplomacy" v tam gledišču. To Je drama polna mlate-rioznih zhpletljajev. Blanch 8wet»t Igra glavno vlogo. "Stella Dallas" Je fHm, kl Je resničen življenju ter bo ' pro-k v a Jan v Tivoli teatra. Vssk «aH Incident v poteku Igre, kakor tudi višek Je defeesedno do-vršen. Višek igre se saVrši v Puhnan voau. Proizvajali bodo tudi na odru "Seashore Frdllcs" Igro, v kateri nastopijo samo lepotice. bil zadnje Čfkev pod nadzorstvom psihijatrov. a V toršk zvečer je Silberstela svojega učitelja v neki restavraciji umoril s tem, da mu je s kladivom razbil lobanjo. Silber-eteln Je počakal policijo in ee je dal prostovoljno odveeti v zapore. Pred sodnim stolom je v sredo izjavil, da mu je bilo v veselje ta naalado tisto udri banje s kladivom. Rekel je, da je umoril .starčki zato, ker je mnenja, da je on a svojimi nau ki mu zmešal glavo ter ga sprs vil na njegovo sedanjo dušev no ln telesno stopnjo. Na vprašanje sodnika je omenil, da nI njegov umor v ničemer podoben zločinu Leopolda in Loeba. Ona dva sto umrolla pr vega Človeka, ki jim je prišel i roke, dočim je on — Sllbersteln — izbral svojo žrtev. — Pristavil je Še, da se je prvotno misli) zastrupiti, nato pa se je premi sjll ln le odločil, da je pamet nejše, Če ubije Caltiha. Trdi, da mu je vseeno, kaj se zdaj z njim zgodi. Sodnik M nico na opaiovanje. Kakor mnenjeje dobil anglešk časnikar o Chicago In New Yorku. New York-. — James Dunn poročevalec nekega londonskega dnevnika, Je prišel za ' aeka čaaa na oblak v Ameriko ter je posebno dobro ogledal Chi ca go In'New York. V torek malo predno je njegov pamlk odplul ls new-yorške luke, podal poročevalcem ameriških listov svoje« vtise. Povdarll med drugim, da bl si New York lahko vzel v gotovih ozlrlh Chi cago za vzgled. "New York je najbolj glasno mesto, ki ima najslabše navade Izmed vseh meet," je rekel. "Kakor sgleda, velja v New Yorku pravilo, da slrovost pomeni delavno*^ In da je treba dostojnost smatrati za alabost Kar se obnašanja tiče, bl Šel lahko New York učit so v Oh cago. V Chicagu te mogočo ub Jejo, toda zmečkali ln opraska te ne bodo. "2lvcl, samo živel. To je bolezen, na katerih boleha New York. Kden napram drugemu so robati, kajti živci vsakega so napeti do skrajnosti. — Največ vtis sto nama napravila lepota vaših okusno oblečenih žensk In odkritost vaših slabo oblečeni moških." ya _|| » Ja^aklaalla •eeu ia w^^wsvi^v ni del toga velikega podjetja se pričel že leta 1912, dovršen pa je bil pred početkom sve-.ovne vojne. Centrala bo Isko-rlščala vodno silo reke Cetlnje. )ela prevzame znana tvrdka Canz A Comp., ki je izdelala tudi načrte in prvK del centrale. Hldrotehnlčnl del je bil že pred vojno projektiran za 100.000 H. ■ a bili sto ta čas postavljeni samo dve turbinski skupini po 8.000 In 20.000 HP. Ker je ta energija postala še nezadostna, se razllrl sedaj s dv»ma strojni m a skupinama 8tf500 UP, tako da.se poveča sila na Okrog-■100.ono konjskih sil. Ta e-ektrična centrala bo torej največja na Balkanu ln bo pr0«kr-bovala s električnim tokom razen tovarn* tvrdke "Sufld" tudi mesto Split ln vso njegovo oko-ico. _______ '^VHBHMH HMi^pk, |Caa. aVgustova številka, trna sledečo vsebino: FVank Kerše: Rože moje (pesem). — Frank Kerže: Med našimi lasi, povest ^nadaljevanje). — t J. Hrlber-nlk: Ko je bila pomlad. — RomanJe v Indiji» — P» EHtu: Med rjavimi plemeni. — O-spominu. Na delo ali v šolo. — Vladanje ln vladarji. — Mlako in njegovi produkti. — Podaljšanje življenja. — Vsebina pri-loge: Gospodinjski del. Naslov revije; Cas, 1142 Dal-laa Road, N. B., Clevdland, 0. MLAlMBNiC UK L SVOI9GA VCiTfAJA* se v radi pomajkanja m toč popraviti. Kadar Jetlovek mrtev. Wew Yerk. — James Vallsh. star •$ let, Je bil kakor oče vetnajstletaoma Emanuelu Hfl-borstelnu, sinu nekoga krojača In študentu vkoke trgovske šolo. Mlademu študentu, ki Je Ml brihtne glavice, Je raelagal mo droalovje In dušealovjo. Toda v mladeolčevl brfhtnl glavlri nI bilo vse v rodu ali pa ee Jo moralo kako koUoos sneti, kajti nedavno so ga morali poaiati V smrt zaradi Koncem preteklega meseca Ja odšel strugarskl pomočnik Milan Galogaža Is Zagreba nenadoma od doma. Pred odhodom Je la-j"vil svoji materi, da bo isvrš samomor, kfr Je že dve loti brez poala. Skoro z gotovootjo se domneva, da je svoj namen tudi Izvršil, 'ker se od tedaj več vrnil, Detomor ¡v Hrastniku. D-škovl gostilni v Hrastniku so že delj časa sumili, da je njlho-va dekla Mkrija Judež, rodom iz Zagorja, noseča, kar pa Ja ta odločno zanikal. Ko pa so bil opozorjeni na to, da Je bila Ju doževa Že pred štirimi leti, koi je Imela komaj 17 let, kasnova-na radi detomora na 9 mesecev ječe, so skrbno pazili nanjo. i>*tek zjutraj so končno v resnici prišli na sled njenemu bres-vestnomu činu, ko Je vrgla novorojenčka v stranišč«. Po Izjavi bobloe in zdravnika Je bilo dete <— šensk«ga spola — rojeno živo, izredno krepko In zdra vo. Brezsrčno mater so odpravili v zapor v Laško, od tam bržčas v Celje v bolnico, od ko* der pride v zapore okrožnega sodilfa. Nov amet čea liošpo v MMa Gradboao ministrstvo Je odobri. |o sa nadaljevanje gradbenik del pri IsgradnJi novega mostu čez Kolpo v Slaku 4 milijone dinarjev kredita--__ Ogrni na električna centrala Omlša. Po vesteh it Splita se zgradi v bližnji bodočnosti o-gromaa etelrt rtfna centrala s 100.000 jumjaklml silami In si-aer v Omlšku pri Splitu. KI*k-tričae centrala bo slušlla v prvi vrsti cementa In karbida Delniškega društva sa Izkoriščanje -rn mbJSBB v ArgentlnlJ! |K>ro-atraŠne reči. Delati Izseljenci čajo domov morajo kot šivina ali saelušok je slab In skrajno mora štedltl in al prltrgovatl od ust, kdor al shoče shraniti, kaj deaftija. Marsikdo bi se rad vrnil, da bl le Imel novce sa potne stroške, fie potrebne Woke al ljudje ne morejo nakupiti/ Potem dobivajo pa še od doma pisma, da naj pošljejo kaj denarja, kajti doma Je revščina. Posebno Ia Istre je mnogo ljudi v Argentina, kjer trpijo ln umirajo v mislih na svoje rojstne «raje. Tukaj Je nov način kaka al prihraniti sdravnlško stroške. Os sa na Mutlte ravno p»ev, «udi-U aa boa ta kako hitro odporno« daj« le sdrsvllo. Tiaoše rabi to novo zdravljenja in vado ds dela lud«š«. Je prIMno ss vtlvstl In bite« utinksjo. Ca s« ŠuUta u trujan«, alskotaa, nar-vosna in ismu^na, ako ae »or«ta spati ponofi in aU boli vtruj«ni vjutr«, ko vila nata kot st« MU avadar, ko »U šli spst, potem poftkualta to novo adravllo, Nuva-Ton«, Nima para sa •labo prabavo, Ilab tek, Saprtj^ glav-bol«, alab dob, umazan jealk. Naga-Tona popravi «muéana Šiva«, prlsaŠa trdan, potivlapsn«« In sUtatiltra Jetra, obiatl in ^rava da normalno tta-mjgm^ > Mtfto v lekarn« In kapll« atolla-nleo Nugj tías* VUvajte vodilih «a par dni in h i Uta boljli, vrnit« oaUlo ki vam bo vrnil d«aar. Nt aa vodno proda)« pod JanufU nlaU ssdovoljni i rasultati, ds se tam povrne donar. Kaka J T IC«r Isdalo-valoi vado, kaj bo Isto storilo y takih «ludaJih In sat« tudi sshtavaj« «d vs«h trfovoav, da povrnejo détmr, sko al. ata ssdwoljnl. PHporoAano, Jsmioa« Ia as predaj v v»«b lakarnab. (Adv,)| » so ga morali poslati v niai^g« oruatva se mmnmvmij« sa dušerie bolezni Ia Je| vodi« Dalmacije. Gradbe- ▼ tpcb immminmn, NAROČNIKI nZM! nnnwnim s vavai Znamenje (July 81-!§m ga- la^Un. ToaovMa da vam Unta ne ihtavim». Ako Mata ao psejms ta, Jo mogo/« vstavljen, kov al lili plu^ttit. Ako väA lifliC pp^ čan le ga n« prejmete^ Je j vetavlJaaJifM navedite atari la aart Naši saeiopaikt št veni UJalkl Ia dragi i ki, ari katerih lahka narolnlae. Naročalna sa osle Ia sa pol Ma>i M» »• J- dopla/ajo 91.10 Ia ia cela leta j M^etolš.so! pol'ÜSa člane »I.S0. Za Kvrepe li.oo, m Tednik Claal doplačaj mttnalnln» poMJOte aa nealovt torn ••PROS Mš7 S. Lai >•-.«« «' - C ii^. *a - ' 27. AVGUSTA. Böiverx POTOVALNI ZASTOPNIK Naš aobrat Thom Celik bc kratkem obiskal naše stare i iočnike in druge rojake v drži Minnesota, ker je pooblašč tudi za prodajo knjig Knjiiev matice S. N. P. J., želi Upra ništvo, da mu gredo člani in di gi rojaki n« roke in se nara na liat Prosveta in s} nakupi knjig od njega, ter mu tako p, pomorejo do boljšega uspeha Filip Godina, ravnatelj. ( _(Adv) DA 8KU8A8 DOBRO P VO, PlSl TO NASE PRODUKTE. vzela. v evoje naročja, mi po-koeala rolo na papirni tapeti in mi dejala 'To rožo ti podarim." In da bi jo lahko »^poznal, jo je zaznamovala a tem, da je s svojo iglo za vezenje napravila križ vanjo. Nikdar me noben dar ni bolj razveselil. delavcu obstanek tudi v slučaju bolezni, nezgode na delu, brezposelnosti, starosti in onemoglosti. Vse te sociafno politične pridobitve so obstojale že pred vojno v vseh gospodarsko razvitejših in kuiturnejšib državah. Po vojni so bili ti zakoni v teh državah še bolj izpopolnjeni. Po sprejetju teh socialno političnih zakonov je naša država končno vsaj deloma zadovoljila neodložljivim potrebam, ki izvirajo iz modernega pojmovanja gospodarskih odnoiajev, ter obenem stopila, v§aj formelno, v eno vrsto z ostalimi naprednimi in kulturnimi državami. Gažeaje zakona e zaščiti delav- brti. Večina delavnic je skosin-skoz nebigijenskih in so prava grobnica za vae zaposlene delav. oe. Tovarniške naprave so nepopolne, stroji nezavarovani, nezgode pri delu so zato vedno številnejše. T i:, Nezadostna inšpekcija deta.-' inšpekcija dels, v kolikor vobče Še obetojs, ne vrši svoje naloge, kakor bi bilo potrebno. Inšpektorji dela se rekrutirejo iz vrst samega buržusznega razreda. Ti inšpektorji imajo aicer tu in tam kako tehnično znanje za svoj posel, vendar te še ne zadostuje, ker js treba potyr tega tudi socialno političnega razreda. Najbolje zakonodaj-stvo brez dobre in zavestne inšpekcije je le mrtva črka na papirju. Okrajen je delavnega zavarovanja. Isto velja ttAli v pogledu zakona o zavarovanju delavcev. Delodajalci izvajajo tudi na tem polju svojo znano politiko nasilja in samovolje, ob najpopolnejši podpori vlade in državnik organov. Ta zakon je pogasila predviem i sama vlada, ker tU obenem uveljavila odredbe o za-zarovanju brezposelnih, starostnih in onemoglih in ker je od-dvojila od delavskega zavarovanja zavarovanje rudarjev in železničarjev Itd. Mesta zavarovanja državnik na- stavfjeaeev — zavarovanje prostitutk! > Vlada je izločila od splošnega zavarovanja vse državne nastavi jence, oslabela je s tem njihovo zavarovanje, onemogočila je pa tudi obenem delavskim zavarovalnim zavodom, da zgradijo vae avoje ustanove, da otvo-rijo z|sati prepotrebne sanato-ri je itd. Medtem ko je pa vlada izločila iz tega zavarovanje vse državne nastavljence, med katerimi je tudi dosti kvalificiranih delavcev in drpgih produktivnih in potrebnih kategorij duševnega in fizičnega delavstva, je ona na svojo roko naprtila delavskemu zavarovanju vse p*g|titutke, o katerih je znano, da jih je redno bolnih od 80 do M odstotkov! Vsled te avojevrptne odredbe nosijo delavski zavarovanci stroške leče-nja tak nesrečnk. Ne odrekamo potrebe, da se tudi nje zavaruje, vendar smatramo, da morajo »pasti stroški njih zavarovanja v breme onih, ki so tega njihovega nezavidljivega položaja krivi. Delavci niso tega niti najmanj krivi in niso zato dolžni, nositi stroške za lečenje vseh obttelih prostitutk v drža-vil Delavsko zavarovanja se bo aa ta način popolnoma vpro-pastilo in to v zelo kratkem času, ali sa bo pa moralo apet krivično štediti na hranarini in na drugih ¡prepotrebnih podporah za obolele delavce. In tako dalje! Da bo protisocialna politika vlade in narodne skupščine Še bolj očividna, vnesla se je v S 106 finančnega zakona za 1. 1926-27 odredba, ki določa, da ni treba onim, ki obolijo na nalezljivih boleznih in na pelagri, plačati bolniških stnškov, ne glede na njihovo imetje in na okolnoist, sli so prišli sami v bolnico ali so jih poslale sanitarne oblasti. Od te določbe so pa izvzete vse one osebe, ki so zavarovane po zakona o'zavarovanju delavčevi Po tej modri odredbi ima tedaj najbogatejši državljan pravico, da se sdravi brezplačno od nalezljivih bolezni v državnih bolnicah, ie delavci morajo to zdravljene plačati!!! Ratifikacija Mednarodnih u konvencij. Da ko to nerazumevanje in to grdo razpoloženj« vlade napram socialni politiki vobče še draetič-neje izpričano, Je vlada sama predlagala, da se foinistrstvo za socislno politiko ukins ter skrb za zaščit» in zavarovanje delavcev poveri ministrstvu za trgovino in industrijo. To pomeni z drugimi1 besedami, začetek likvidacije celokupne zaščitne zakonodaje. Ni treba še posebej dokasovsti, koliko težkih sporov in socialnih potresov bi to izzvalo v celokupnem' našem gospodarstvu. Ti rait I Harf« Jigoslsfiji proti {litija sodila* zakaaadajt Stanovali smo v velikem stanovanju, polnem čudnih stvari. Po stenah je viselo' vse polno trofej divjaškega orožja, nad njimi lobanje in lasje; pod stropom io bili obešeni čolni divjakov z njihovimi veali obenem s naga-čenimi južnoameriškimi krokodili; v steklenih omarah so bili shranjeni tiči, gnezda, koralne veje in okoetja brez števila, ki so izgledala, kakor da so polna maščevalnosti in zlohotnosti. Nisem vedel, kakšno pogodbo je sklenil moj oče s temi pošastnimi bitji, danes pa vem; bila je to pogodba zbiralca. On, ki je bil tako moder in nesebičen, je sanjal, kako bi stlačil celokupno prirodo v eno samo ¡omaro. To je bile seseda v prid znanosti; to je 1-Tdil, to je tudi verjel; v resnici je pa delal vse to zaradi svoje zbiralske strasti. Vse stanovanje je bilo napolnjeno s prirodnimi znamenitosti, mi. Edino mali salon ni bil preplavljen niti s predmeti iz živalstva, niti rudninstvs, niti iz narodopisja, niti s spakami; tu ni bilo niti kačjih luskin, niti želvinlh oklopov, nobenih okostnjakov, nobenih kremenjakovih puščic niti tomahavkov, temveč bile so samo reŠs. — Tapeta! papir v malem allbnu je bil ves posejan z njimi. Bile so to rože v popkih, zaprte skromne, vse enake in vse lepe. i Moja mati, ki je gojila resne pomisleke zoper primerjajočo vedo o živalstvu in zoper merjenje lobanj, je običajno prebila dan v malem saloju za svojo delovno mizo. Igralcem se na preprogi ob njenih nogah z ovnom, ki je imel samb tri noge, potem ko jih je poprej imel štifi, radi česar ni bil vreden, da bi obenem z dvogiavimi kunci stal v očetovi zbirki spak; imel eem gašperčka, ki je migal, z rokama in dišal po barvi: tlete Čase sem moral imeti mnogo domišljije, kajti ta gašperček in ta oven sts mi predstavljala rasne osebe v tisočerih čudovitih igrokazih. Kadar ee je koštrunu ali možiceij-nu pripetilo kaj prsv posebno zanimivega, sem to sporočil materi. Brez uspeha vselej! Treba je pripomniti, da odrasli nikdar dobro ne razumejo» kar razkladajo mali otroci. Moja mati je bila raztresena. Ni me zadosti pozorno poslušala. To je bila njena velika pograška. Toda znala me je pogledati s svojimi velikimi očmi In ml reči: "msli bedaček!", da je bilo vse popravljeno. Nekega dne me je v maletn solonu pustivšl svoje vezenje, Vodstvo Socialistične stranke Jugoslsvije je poslalo vladi, na-mdni skupščini in vsem poslanskim klubom naslednjo spomenl- Hlovenskih služkinj je v Trstu veliko število. Razmere na kmetih so take, da morajo dekleta od doma. V Trstu pa tudi že po drugtfi mestih jih je mnogo. Gospodinje jih imajo rade, ker so pridne služkinje in rade ubogajo. Kako pa je poskrbljeno za slovenske služkinje? Potrebne so dobre organizacije! Nesreče v tovarni atrejev pri Sv. Andreju v Trstu so dogajajo zelo pogostoma. Pred kratkim je mehanika A. Sturma v delavnici "Diesel" motorjev vrglo pod kolo s tako silo, da je obležal mrtev. To je letos, že sedma nesreča. Polno je še nezgod z opeklinami,' z izgubo prstov, roke, noge . . . Mladi ljudje puščajo življenje v tovarniškem delu. Kje je pravi vzrok? Vlada in narodna skupščina sta bili takoj po končani vojni pod pritiskom vznemirjene in vpropaščene delavske mase in po odločpem zavzemanju socialističnih zastopnikov prisiljeni, sprejeti vrsto zakonov, ki so ščitili in zavarovali delavce v slučaju bolezni, nezgode, brezposelnosti, starosti in onemoglosti. Tsko so nastali zakoni o zaščiti in zavarovanju delavcev in zakon o inšpekciji dela. Z zakonom o zaščiti delavcev so se uredili delovni odnošaji v tovarnah, delavnicah in v drugih podjetjih. Glavna pridobitev tega zakona je bila določitev osemurnega dnevnega dela. Za-e ščitilo se je s tem delsvce pred prekomernim izkoriščanjem^ in zavarovalo pred fizičnim in 'duševnim hiranjem. Nadaljna vai-na pridobitev tega zakona je bOa tudi prepoved nočnega dela za ženske in za deco izpod 18. letom* • Z zakonom o inšpekciji dela bi se moralo vstvaritl nadzorne organe, ki naj bi skrbeli za točno izvršitev zakona o zaščiti delav-cev. Z zakonom o zavarovanju delavcev se je hotelo zasigurat! Ali na žalost — nsša država je stopala le malo čaaa po poti socialnega napredka in kulture. Državne oblasti so Že spočetka gledale brezbrižno, kako drugi gazijo zakone, ki so bili v redu sprejeti. Nsš kapitalistični razred je izvršil kmalu močan juriš na delavsko zsščitno zakonodajo in jo hudo razruval. Pogaže-na je bila najprej določba o osem urnem delovaiku, za tem so padle polagoma skoro vse ostale pridobitve, tako da se more danes svobodno trditi, da ni ostalo cd naše socialne zakonodaje skoro ničesar te& Danes se v veliki večini nsših podjetij dela po 10, 12, U in v nekaterih slučajih celo 16 ur dnevno! Na delo se sprejema I deca Izpod 14. leta, za nočn* delo se vpo-rabljajo delavci, ki še*dolgo niso dosegli 18. leta starosti, kakor js to zlasti slučsj ^ pekovski o- FRANK OGLAR, IS1 geertor IMM «mM i ----—, AH žališ snstl pravimo piuti I tsU alovwske? NaroČi ii "SlorJ ;o-anf laško slovnico", katero je I lis in has aa prodaj Knjižen ■»■o^o^ms wnn mwmwM e ivn epe sea I i Si | ima v zalogi sledeče knjige: a AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 1 682 strani, trdo vezana, vredna svoje cene, stane....$5.00 1 Slovenako-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko raz- [ umljlva knjiga sa učenje angleščine, s dodatkom raznih 1 koristnih informacij, stane samo »seeeso*«»eee*eaeeeeso« .......$2.00 3 Zakon Biogenezi jo—tolmači naravne zakone in splošni ' razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov J ' aa teleano in duševno dobro $1.50 1 Pater Malaventura—V Kabaretu—zanimiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami..............................$1.50 j Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doslej akri- , tega dela Življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 , Jlmmle Higgina—krasna povest, Id jo je spisal sloviti , smeriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan , Molek_______...... $1.00 j Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J„ 252 strani mehko ( vezana, stane samo«...........................»«..».».......,.».»....«......60c | KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE \ pri naših društvenih tajnikih in dragih zastopnikih, , namreč dosedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih , tajnikov tudi? , William SKer, 6404 S*. Clair Ave., Cleveland, Ohio. i Ahton Jaakovich, 1171 Norwood Rd„ Clevelaad, Ohio. i Anton Bokal 727 E. 157th Street, Cleveland, Ohio...... i John Križmančič, 18111 Beaingteo Ave^ West Park, Ohio. a Andrew Vldrieh, R. F. D. 7, Bei 108, Johnstown, Pa. t John Rimac, 5555 Ruaeell St., Detroit, Mich. ■ Frank Stular, 18705 St. Anbin, Detroit, Mich. B John Golob, Box 144, Rock Springe, Wjra « Proletarec, 8689 W. 26tk Street, Ckicaga, DL , Ali pa pišite ponje na: ■ KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. J 2657 So. Lawadale Ave^ Chicago, DL i Ne meni se za to, da bi počakal odgovor, In pritisne gumb. Ko vatopi vratar, mu za~ pove: 1 "Spremite!" v Prišedši a svojim vodnikom na vslike stopnice, je Benedetto mislil, da lahko prosto odide, in je zaprosil malo vode. "Voder je odvrnil vratar. "Zdaj vam je ne morem prinesti. Njegovs Ekaeienca čaka. Izvolite tu-eem." V njegovo veliko začudenje mu je rekel vstopiti v dvigale. "Ali je bolje Njihovi Ekaelenci," je rekel; in dočim ae je dvigalo pomikalo v drugo nad-atropje, je fledal Benedetta kakor človeka, ki se mu izkazuje velika čast, a se zdi, da je ne zasluži. PriiedSi v drugo nadstropjs sta pre* merila zelo veliko, poltemno dvorano. Iz te dvorane je Benedetto moral vstopiti v tako razkošno rasavetljeno sobo, da mu je njena avetloba povzročila nadležno bolečino, in js obstal, kakor da ga je oslepila. Dva moška, sedeča vsak v svojem kotu širokega blaslnjaka, sta gs vsak drugsče pričakovala mlajši s rokami v žepu, z eno nogo, prekobaljeno čez drugo, z glavo vznak na naslanjata;. atarejši z naprej nagnjenim doprs-Jem, gladeč si nepreatanb in imenoma zdaj a to zdaj s one roko avojo aivo brado. Prvi je gledal nekam sbsdljivo, drugi bolj preiskujo-čs, otožno, dobrodušno. Ta, ki je očividno Imel več oblaiti, je povsbil Benedetta, haj sede na nsslanjaft nasproti njemu. "Ne mislitite, veste, dragi gospod Mairo-ni," je rekel s ubranim in svočnlm glasom, ki pa je nekako odgovarjsl otožnosti njegovega pogleda, "ne mlalite, da mi dva tu predatavlja-va dva mogočna kremplja dršave. Midva sva tukaj v tem hipu dve oaebnoati redke pasme, dva genijalna politika, ki avoj poklic dobro posnata ln ga še bolje prezirata. Midva sva dva velika Ideallata, ki znata vzorno, izvorno lagati pri ljudeh, ki drugega ne zaalužijo, in tnata tudi obotevati Resnico; dva demokrata, toda oboževatelja one skrite Resnice, ki se. je stari Demps nI nikoli dotaknil s svojimi nesnažnimi rokami." To rekši je mož z lijočo sivo brado začel snova drsati po vrsti zdaj s to zdaj s ono roko po njej in je samižal z očmi, iskrečitnl se v ostrem naamešku, zadovoljen s lastnimi besedami, iščoč presenečenje na Benedettovem obrazu. "Pa tudi verna sva," je povzel. Tedaj je drugI vplivnlk, ne da bi glavo dvignil s naslanjala, iztegnil kvišku razprostrte roke in rekel skoro svečano: Tiho." • "Pjistl, dragi prijatelj," je začel zopet prvi, ne da M se obrnil k tovarišu. "Oba ava verna, toda vsak aa avoj način. Jaa verujem v Boga s vsemi avojlmi močmi, ki jih je mnogo. In ga bom Imel vedno pri sebi. TI veruje« v Boga s vsemi slabostmi. Id jih je malo. In imel ga boš samo ns svoji smrtni postelji" Zopet oster in zadovoljen namešek. zopet premor. Njegov prijatelj je stresel glave in dvignil obrvi, kakor da je slišal neumnost, ki ssslužl posnflovanje, ne odgovora. "Jaa," je aadaljeval svočat In ubraal glas, "jas sem pa tudi kristjan. Ne katoličan, ven-dar pa kristjan Da, kot kristjan sem eek> proti katoličan Moje avte je kriatjansko in moji možgani ao protesten taki. Z veseljem gledam v katoličan »t vu znamenja, ne porečem ostareleetl. marveč gnitja. ** (Dalje.) Oba sta se nekaj sekund gledala molče, eden s veličastnim dostojanstvom, drugi zlobno. Nato js ta razdraženo povzel: "Ali naj vas dam zapreti tukaj T Benedetto je še dalje gledal molče. Nsto je odgovoril: "Čakam. Dajte." Vrstar, ki je bil še večkrat bresuspešno trkal, se je prikasal na pragu ter se priklonil komturju, ne da hI kaj rekel. Komtur je rekel takoj: "Gram," vstal je nagioma in odšel a čudnim obrazom, ki je na njem jeza Izginjala in poslušnost vzhajala. Vratar se je neposredno zopet vrnil in rekel Benedettu, naj počaka. Minilo je četrt ure. Benedetto je ves drgetal, v duši mu je beenel vihar, glava mu je gorela; radi mrzlice razburjen in onemogel je omahnil zopet aa svojo stolico in v njem ao se mešale in vršale najrazličnejše miall. — Bog mu odpuati, temu človeku! — Vaem! — Kakšno veaelje, če papež ne dovoli Selvove ob-aodbel — Kako ve to oeeba, ki ml ne more pisati^ — In zakaj moram zdaj čakati? — Kaj hočejo od mene? — Ah, ta mrzlica, če povzroči, da bi ne bil več goapodar avojlh miall, svojih besedi! — Kakšna groza! — O Bog, o Bog, ne pripusti tega! — A kakšne ostudne podlosti ao ns svetu, kakšna sramotna skrivna prešuštvovanja med temi ljudmi cerkve in države, ki »e sovražijo, ki se uničujejo! Kako, kako pripuščaš to. Goapod? — Nikogar še nI! — Mrzlica! — O Bog, o Bog, daj, da ostanem gospodar svojih miall, avojih besedi. Bog Ree-nica. tvoj hlapec je v oblasti tvojih zakletih sovrstnikov, daj, da te poveličuje tudi v žare-čem ognju! — Oni dve osebi mislita zdaj name. Jaz ne smem misliti nanju! — Oni ne spits. mislita name. — Nisem «nehvaležen, nisem nehvsležen, a ne urnem mjsliti nanju! — Nate bom mislil, sveti starec v Vatikanu, ki apiA in vsegs tega ne veš! — Ah, nič več ne bom hodil po onih malih stopnicah, nič več ne bom videl (»nega sladkega obličja, polnega ave-tegs Duhs! — Vendsr, Bogu bodi hvala, ni-aem ga videl zaman. — Ali kaj delam tu? — ZsksJ ne grem odtod? — Ali bom sploh mogel hoditi? — Ta mrzlica! Vstal Je. skušal je razbrati, kolike kažeta kazalca ns okroglem očeeu stenske ure, ki ss js belila iz pol teme. Pet minut je manjkalo do enajstih. Zunaj je nevlhu besnela dalje. Moi besnečlh elementov In moč čaaa, ki je rl-sals svoj mali krog na plošči ure, sta se sdeli Benedettu prijateljici v avojem brezbrižnem nadvlsdanju človeške moči. ki Je iasela svoj sedet, kjer je on pravkar stal, ia Je Ml popolnoma v njeni oblasti. Toda mrzliee, rastoča mrzlica! Gorel je od žeje. Ko bi mogel veaj odpreti kako okno, nastaviti usta vodi izpod neba! Končno ae'oglasi električni zvonec, hitri koraki se zožujejo iz predsobe. Evo komtur-Ja s svršnikom ln klobukom. Zapre vrata sa seboj, zbere papirje na svoji mizi. reče Benedettu s prezirljivim pogladomt "Poslušajte ase. Tri dni Imate čas. da zapustite Rim. Ste razumeli r ____.__ Pojasnjujoč le y kratkih potezah gornjk vprašanja, Socialistična stranka Jugoslavije, kot politični zastopnik delavskegs razreda.v naši državi, protestira najenergkjneje proti temu brutalnemu sistematičnemu gaže. nju in sabotiranju delavske za-konodaje ter zahteva od vlade ln od narodne skupščine, da ae ti zakoni strogo spoštujejo in natančno hvajajo. To ni le v Interesu delavsksga razreda, tega najvažnejšega gospodarskega člniteija vsake države, to Je tudi v interesu države same, njene gospodarske in finančne moči ter njega boljšega ugleda na ayetu. * Za Sodalistično stranko Jugoslavije: NedetJko Dlvac, tajnik. Nedeljko Košanin, pradaed. -t- Nlčeenebejte! Ko je po vojni razsajala "španska bolezen," Je prlrooml v neko moravzko mesto gledališki ravnatelj s evo-jkn potujočim gledališčem. Gledališče je bilo zelo ravno oblaka-no, igrali ao pracej klaverno, komaj sa toliko, kolikor je vrgla blagajna ubogega gledališča. Naenkrat dobi ravnatelj od ftu-paaatva prepoved, da ne sme več igrati. Ogorčeni direktor hiti takoj k gospodu županu. "Da, ljubi goapod ravnatelj." mu raelaga - iupan "prepovedano vam Je Igrati radi «paaske bolezni. Nikjer ae namreč ne sme-Jo shirati ljudje, da ae medse-bojno ae okužijo . . — "Nič ae ne bojte, goapod župan," mu seže v besedo brumni komedi-Jaat. "taaa. kjer jas igram a svojim gledališčem. Um ae še nikoli nleo zbiral! ljudje.* Ia Je dobil dovoljenje. TUka rabila sa nMÜce is abode, rlritnlce, ¿agnike, knjige, koledarje, Make Itd. ▼ slovenskem, hrvatakem, slovaškem, Mkem, miilwii, angleškem jedka ln drufilL