m. številka. za soboto 20. novemb (t Trst«, t NbaU ajntraj ime tO. nevembn 1807.) Tečaj XXII. „bdinobt" Uhaja p« trikrat aa tedaa v ieatih tv daajtb afa torkih, 6atrtk3h Ik »ob«t»k. Zjut ranje iadanjf lakaja ob g. ari sjotraj, T«f«rno pa ob 7. ari ▼tiar. ~ Obojan isdaaj« atane : ta Jećenaesec . t. 1,—, Ikt^b ATBtriH t. l.SC «a trt mm*,.,».- , , . « pol lata , . " 1.— . . " 9.-ae tm leta ... 12.- . ^ . 18,— rftrfialat Jb plačevat! naprej m iiriiki iirvz priklene ■eroenln« •• iprava M •ilra. r^ranaične Morilke to dobivajo ▼ prometnicah tohp.k* v lrmtu po 9» nrb, laven Truta pa « bt«, Glmail Oflaal m raiaaa po tarifo r petita; t« naeler« a deb«li«i ftrkaaat H pU«u „ »raetar, kolikor ibi«f« navadnih rra ! Peelana, eaartniea in javne «ahv%l«, wa4i oflaat itd. ae raftanajo po potjo d ! Vel aopiai naj poiiljaje nrodalitv . aiiee Caaorm* it. 13. Vaako piunan mo r kiti frunkeTRno, ker nefranko/KDa te ? aprejemajo. Bokopial ae a« rra*eio. N«s«ćnino, reklamacije in ogl.<*it< »pre-je%»a upravnUtvo aiioa Molio* pio-aole hit. S, II. nadit. Naroiaiao ia uglaa« je ptaAevati laeo Trat. Odprt«* rekleiaa •ije ao praata poitnise. km. Nauk nemške obstrukcije Slovanom in državi. Prerok Bileam je šel tja, da bi prokl'njal, a moral je — bla^oslovljati. Tnđi nemški obstruk-cijonisti so nekaki Bileami. Zasnovali so lasiluo cbstrukcijo, spravili ao državo v krizo, zastrupili bo vse javno življenje, izzvali so bojev, kakoršnik menda ne pozna zgodovina parlamentarizma — ne ! dejstvo, ki pa ui »prt® na ustavi ali osnovnem zakonu. Tostranski narodi torej še nimajo nihakega državnega jezika in bi si Morali se Ie pridobiti za Ukega. Vse jezikovne naredbe so le nepopolno nadomestilo, dokler ne dobimo za-kouitili dolofieb. Do takil; j.a ne more pnti pravilno, dokler ne načelno uts določi narodna samouprava za vsaki narod, *!i z dragimi besedami: dokler se ne izvrše načela, katera zagovarjajo nemški ob-»trulcijoni'iti, seveda z napako, da jih zagovarjajo le zn kralj-.stvo ćeš U o, it čim moramo mi zahtevati, da aa izvedejo povsjdi jednako. (Zvraetek pride.) DOPISI. Iz gornje okolice, 18. t. m. (Iz r. do p.) j Kmetijstvo propada — blagostanje propada! To i 8o glasovi, ki se čuiejo v jeduoraer in ne samo med j kmeti, marveč tudi med razsodnimi kr«gi našega naroda, med njega voditelji. Ia ti glasovi postajajo j čedalje bolj pogosteji. Z jedno benedo i Vse izpo-znava potrebo, a ni ga, da bi pomagal 1 Vsakdo si sicer skuša pomagati po svoji zmožnosti, skuša, ia bi postavil zapreko nasproti bližajoči ie sili, tod«bi kaj hoče posameznik v naših dneb, ko le še skupi.f\ odpor more odgnati zlo! V spoznanju te resnice so vrli možj« ustanovili pred par leti »Kmr.tijske in vrtnarsko družbo za Trst in okolico" in isti se i je pridražilo zaporedoma tudi več podružnic po ! okolici tržaški v ta naoen, da delujejo v zboljša* ■ nje ginotuega stanja na kmetih. Tudi v gortnji okolici se j« ustanovila taka podružnica z jednakim namenom. Tuda vse to it ui do*ti i s»m > i>oel«sdati treba okrog, pa se ti pokaže nebro) pttreb, zoper katere treba posebne zaščite. Za v prvo naj omenimo nekakega društva za zavarovanje goveje živine in živine sploh. Z« opravičenje take zavarovalnice je nešteviluih dokazov, naj navedem samo jeden primer. Kmet je kupil kravo na obroke. Cena je 120 gld. do 130 gld. Obroki so navadno 5 gld. na mesec. Ako plačuje redno, plača kravo v dveh letih. Kaj pa, ako mu žival pogine med tem? Torej jo mora plačevati se ladalje, a krave nirca , vec. a Ko jo v&ei drago na isti način, se je zadolžil še bolj, a koristi žival ne prinaša ni na blizo onih, kolikor ima nje lastnik obveznosti radi nje. Kaj bode revež % dolgem ? Kje jemati ? Ne kaže mu drugega, nego ostaviti dom in iskat si zaslužka V mesti, doma pa pustiti zanemarjeno vse. To je prisiljen storiti, ako hoče preži viti družino. Zato prepada kmetijski stan v okolici, kajti I živinoreja in mlekarstvo je za gorenjo okolico , skoro jedin vir življenja. Zatorej j« suna potreba, fU se hitro n^^e nekaj in to bi bJa .za v aro- i valnica za živin o". — Stvar bi se dala izvršiti nekako takole: Čleui te zavarovalnico bi bih zajedno lastniki živine. Odbor po veščakih bi cenil živiao vsakega člena po nje vrednosti m sicer od časa do časa, ker je tudi žival od časa ' do časa vredna vec ali manj. Primerno ceni bi vsaki člea plačeval neki odstotek v zavarovalnino blagajno, kakor se to godi tudi v zavarovalnicah • požaru, življenju itd. Ako je poginila žival, izplača mu društvo ono svoto, za kolikor se j« cenita krava v času, ko je poginila. Ako bi žival obolela, plačalo bi društvo zdravnika itd, itd. S tem sem hotel dokazati, da je taka za- i varovaluica v naši okolici potrebniša, nego kjer j koli si bodi diugod. In vendar se nahajajo že taka društva povsodi po krajih, kjer so ljadje cel6 manj ' potrebni nego pri nas. Mogoče je, da bi tudi vlada dala malo pomoči, da bi društvo lože delovalo. Upam, da mojo besede najdejo odmeva in da se hitro kaj stori, kajti s takimi stvarmi ni smeti ; odlašati. N a d o s I a v. 1 Poiitiike vesti. T TRSTU« da« 19 M*v*»br» 10*7. K položaju. Tukajšnjemu „llattinu" javljajo s Dunaja : Kakor hitro bode rešei nagodbeni provizorij, jela bode zbornica razpravljati o Dipaulijevem predlogu za rešenje jezikovnega vprašanja. Predlog se izreči posebnemu odseku. Ako razprava v odseku ostane brezvspešna - česar je pričakovati — predloži vlada -ama zbornici načrt z\koua za uravnavo jezikovnega vprašanja. Po tem načrtu naj ki se — v sporazumljenju z Mladočehi — premerile nekatere določbe toli obsovražljenih jezikovnih naredeb. Vsakako bode vlada delala na to z vsemi silami, da se prvo čitanje načrta iz-viši čim prej, da se bode mogel isti še v tem zasedanju izročiti odseku, ki se izvoli nalašč v ta namen. Ozirom na te nakane vlade se n- pret/ga delovanje zboraice, veudu- se akličejo med tem tudi deželni zbori, kakor je že določeno. V krogih večine nadejajo, da zbornica dovrši do avrtetka janu^aija tudi dižavni • roračun za let> 1898. in zakon o novincih xn isto leto. Sploh se kat«, da toli vlada, kolikor večina kažeti v poslednji čan več zaupanja ni sti uver-jeni, da se bliža »boljšanje v politiškem in parlamentarnem položaju Avstrije. To svoj« menenja opirajo krogi večine na izrek cesarja povodom vsprejemanja delegacij, zlasti do češkega delegata dra. Eiigela. (Njegovo Veličanstvo je namreč opetovano povdarjalo željo in nado, da zbornica poslancev vendar vsprejme pravočasno nagodbeui provizorij % Ogsrsko.) Državni zbor. Proračunski odsek zbornice je sprejel po daljši razpravi nagodbeni provizorij z Ogersko ter izvolil poročevalcem poslanca dr. 'i ietaka. Le-ta izdela skupno s predsednikom odseka dotično poročilo ter je predloži zbornici, ne da bi imel odsek za t<> še kako posebno sejo. Proti temu sklepu je protestoval nemško napredni dr. Pergelt v iiasnu opozicije. Sprejelo se je več resolucij; prijavljenih je veliko minoritetnih izjav (izjav maujsiue), menda 28. To naj bi bilo izdatno sredstvo obstrnkciji za zavlačevanje razprave o drugem čitanju. Skušali bodo, da k vsakemu predlaga manjšine pride do besede več nje govornikov. Tako računa obstrukcija. Predsedništvo zbornice računa zopet drugače. Le to si bode prizadevalo, da kolikor le možno skrajša razpravo. Zlasti bode gledalo na to, da ne pridejo do besede v>i govorniki opozicije, da se tako čim prej izvrši 5 drugo čitanje nagodbeuega provizorija. Pa tudi če doseže predsedništvo ta svoj namen, ie vendar gotovo, d* bode razprava viharna in da bode za- kt^gMlta -vc.6 noj |Hlf(V,M>vi iu - pu uuCl, Kakor je že tako navada, da vladi prijazni listi vidijo vedno stvar nekoliko svitlejo, nego drugi ljudje, tako sodi nReichswehrM tudi to pot, da je opaziti na opoziciji znamenja nekake utrujeuosti in naveličanja. Vederemo! NajviSje besede. Odmev besed, katere je govoril cenar Fian Josip I. dne 17. t. m. delegacijam, se čuj« že ud raznih strani političnega kontinenta. V Franciji so zlasti ngodno uplivala besede, katere je govoril naš vladar, dotakuivši se prijateljskih odnošajev.z Rasijo, „Dette publique fran-faise* pravi, da so besede cesarjeve napravile povsodi v Evropi ugoden utis, zlasti pa točka o razmerah mej Avstrijo in Rusijo. Konstatovati je torej ugoden ntis cesarjevega govora delegacijam v Franciji in v Angliji. Pa tudi nemških in italijanskih izjav imamo pred seboj. Bismarckovo glasilo, „Hamburger Nachiichteu« menijo, da je dogovor med Av^trn-Ogersko in Rusijo — katerega je omenjal cesar Fran Josip v svojem govori _ približno tak, kakorSen je bil oni, ki ga je bil sklenil Bismarck z Rusijo (za hrbtom Avstrije), katerega pa je razveljavil v lotu 1890 naslednik Bismarckov, kancelar grof Caprivi. Italijanka .Opiuioiir" pa meui, da se je ce^ar Fran Josip pokazal posebuo bistrega; in mirnega v presojanju notranjega poloiaj* v Avstriji. Ta mirnost jh v nasprotju se sedanjimi tre-notki, polnimi agitacije. Da-si si n« upajo reči tega prav naravnost, vendar je občutiti iz nemških in italijanskih glasil, da tam niso baš navdušeni na sedanjih prisrčnih odnošajih med Avstro-Ogersko in Rusijo, Narodna struna v teh dveh državah je nekako napeta proti Rusiji in to, menili hi, ne odvaguje malo v da« našnjih dneh, ko ustvarja narodni moment velik del političnih učinkov. Ni smeti prezreti, da sti dve tretjini avstrijskih državljanov slovanskega plemena, s katerimi ne siapatiznjeti Italija in Nemčija. Tem naravne je je prijateljsko razmerje Avstrije z Rusijo z — narodnega stališča. To pa je ravno kar ne ugaja Nemcem in Italijanom. Zato se ne čud:mu, la v laikih iu nemških glasilih ne odseva tako hitro ;n izrazito „dobri utis' cesarjevih besed, tikajoči h se razmer naše države z Rusijo. Kititi stvar je čisto naravna.... Različne vesti. Italijani - med dvema stoloma. Ita! y. i »ki poslanci, oziroma delegatje so bili te dni z »pet ozlovoljeni, ogorčeni, indignirani in žugali >»<» celot da sh ne udeleže razprav v delegacijah. To bi bilo res grozno, ako bi go.iški L* naš trn — molč .l v delegacijah. Kaj bi bilo se svetovno pozicijo drMve Avstro-Ogerstte, ako ne bi tudi italijanski del^gatja — molčali o tem, kaj treba državi za utrjen je nje moči na zunaj F! Že misel sama na tako možnost stresa človeka. Vsa evropska konstelacija bi se morala premakniti absolutno, «ko bi tie podpirali državo se svojim svetom goriški Lsn&š in istrski G^mbini. Grozno, grozno! Evropskemu miru bi s« po« drl glavni steber: trozveza bi se preraeuila le v dvo-zvezo in Avstro«0gorska bi morala begiti kakor nesrečai Ahasvor po planjavah evropske politike: osamljena, zapuščena od vseh in malo cenjena od vsakogar. Kajti: kdo bi se hotel družiti z dr:Uvo, kateri so odpovedali svoje nepoplačne nasvet h, g. Lenaš in družba ? In taka grozna nevarnost je res pretila naši državi. Italijani so bili razsrjeni iu indignirani in so že — oprosti nam nežnočutua čitateljica! — krepko pluuili v pest, (k store epohalni skok iz — avstrijske delegacije. Na srečo je poštena večina še v pravom času zapazila nemarnost iu jo odvrnila, pritisuivši hitro nekoliko balzama na bolno italijtasko arce. Vidi.«o, da bi ža hoteli vedeti cenjeni čitatelji naši, kaj da se je vendar prigodilo tako strai« nega, ki je toli ozlovoljilo državnike iz italijanskega kluba. Ti ljubi Bog, nič posebnega, nakaj, kar se navadno dogaja ljudem, ki hote biti tn in tam, ki hote sedati ua dveh stoleh : obtičali so na tleh — med dvema stoloma. To je prišlo takole: O volitvah v posamične odseke so čisto pozabili na italijanske delegate. Večina te menila, da je obstrukcijski tnanjiini naj smol za Italijane; manjšina pa ja menil«, da je to dolžnost večine. Pa se ni čuditi, da je nastalo tako uesporazumljenjo, saj še danes ne ve živa duša, kje da so prav za prav Italijani: ali za Badenija ali proti BadenijnP! Iu tako so obsedeli mej dveou stoloma. 04 četorice italijanskih delegatov ni bil nob-den voljen v nijeden odsek delegacij. To j* bilo bnio. To la, Slovan je debra duSa, ki se rad usmili med dvema stoloma čepečih dižavnikov, in če j« prav med ujimi kakov goriški Lunaš. Poljak Jedrzejo-wicz je bil tako usmiljen, da se je umaknil iz pe-ticij, da je skrbela le za-se, da ie vsej opoziciji prepuščene mandate razlelila ie med *vojo in da se ni nimalo ozirala na it.alij. klub. V.-iftina še le je poštevala pritožoo Italijanov iu jih je dvignila — izmed stolov 1 A „Indipendente" si mane roke. Tudi vtem slučaju se je pokazal kakor enfant terrible za italijanski klub. Prav vaw bodi I V raui vs'nliktt se koncentrujejo njega opazke o tem zdrsnenju Italijanov med dva stola 11 „Kakor je neprijeten ta dogodek — t;*ko pravi radikalno glimilo — tako naravna posledica je neodločnemu postopanju Ita-lijauov. Da so bili Italijani na ovojem mestu, ko se je glasovalo o zatožbi ministrov, pa bi videli, da-li bi večina in manjšina tako lahko pozabili na Italijiuc 11 Gotovo ne bi trebalo Italijanom pro-siti uljudnosti od jednega Poljaka". To bi bila torej tista historija: kake so Italijani zlezli med dva stola, ker so nanje pozabili na desni in na levi, dasi so popred iskali prijateljev tu in tam ; in kako jih je potem iz nižine po-zabnosti milostno privzdignil usmiljen Slovan!! Dd, d iS: tako se rado dogaja ljudem, ki hotć se-deti na — dv&h stoleh 1 Laška morala. Imajo že svojo poseSao moralo ta ljuba laška gospo,la. Ta m>rala se zrcal v vsem postopanju njih delegacije na Dunaju; ta morala je prišla do sosebno krepkega iiraza v znanem govoru H o r t i s o v e m, ko je slavil p r a-vico, dokler ona obraia svoj sijajni obraz le do It ali j ino v, inko je izražal globoko spoštovanje Italijanov do zakonov, dokler se isti vršo in izdajajo le v p ilog 1'alijaior in na Škoflo njih sorteželanov ; ko je proglašal Jevizo: Der Koiig absolut, dass er nur unsercn Willen thut — kralj bodi absulnten vladar, dokler vlala tako, kakor — hočemo mi; ta Morala se i roja do skrajnih podedic o vsakh volitvah na Primorskem in ja v podstavo vsemu postopanju Jaške go«pod<\ Zakoni take morale so bili pred očmi tudi tPicc jluM, ko je pisal danes zjutraj na vse zgodaj o sinoćnjih škanlalih v mastni zbornici. Čujte 1", pa prosimo va«, da se vzdržite in ne pliunete na — tako moralo ! ,Ko suio se pripravljali sir.oči — tako pripoveduje .Piccolo" — da bi vstopili v mestno dvorano, ib ko smo čuli gromovite kl ce: Ven žnjim I Ven žnjim ! — vprašali sm > se ganjeni: . \!i je mogoče ? Ali je on, ali je Nabergoj ?u V očigled nasilni demonstraciji, ustvarila nam je naSa misel nastopno slika: Nabergoj, ta ljuti sovražnik naše narodnosti, je hotel izzivati mestni svet in je vstopil v zbornico. In galerija protestuje. Varali smo se, žal, britko. Oui vzkliki so veljali županu t Obrnjeni so bili proti županu in niso prihajali od tistih skupin, ki so v minolosti kričale z galerije doli na naše može iu so potem izzvale, ua trgu, reakcijo, na čije spominu se še sedaj naslaja duša*. Podavši postanek in vzroke sinoćnjim demonstracijam, nadaljnje in zaključuje „Piccolo": „Ako se župan izueveri načelom, v katerih imenu je bil pozvan na svoje rueito, naši zastopniki b«do vedeli, k*j jim je storiti. Ali, dokler je župan ua svojem mestu, dokler je naš — župan, treba spoštovati njegovo osebo; kdor žali prvega meščana, izvoljenega od 48 svetovalcev, je zadel vso stranko. Ali je služba prvega meščana tako nizka, da se ga sme za«ramovati v zbornici P" To jo im»t<- torej to ia«Ko rnor&lo l Ako kdo zasraifauje Nabetgoja, je to patrijotično delo in .Piccolo" se naslaja v spominih na tako .reakcijo", ako pa i iti ljudje zasramujejo D nap i eri ja, potem se .Piccolo" zgraža na tem početju I Ako se strup sodrge obrača proti Slovencu, potem je .Piccolo" poln hvale, ako se obrača proti Italijanu, obžaluje »Piccolo* in i oče na takih grdih dogodkih. In vendar s a Dompieri in Nabergoj člena jedne in iste zbornice, občana jedne in iste občine, voljena na podlagi jcduega in istega statuta in volilni čin obeh je bil pri poznam zakonitim. Kdor ima kaj poštenja v sebi, kdor ima kaj pojma o tem, kar je moiiUn, ta poreče, ne glede na vse politiške in narodne diference: oba treba spoštovati že radi njuuih volilcev, ki so vsi členi ti občine t Toda gospoda imajo svojo posebno mor&to— tako, kakor smo jo označili gori. Pa prosimo, prečiUjte še enkrat uvodne besede .Piccolove", da boste mogli pogoditi vso infamijo tega Ista. Ona reminiscencije iz bivših dogodkov so očevidno namenjene tudi za bodočnost, za slučaj, ako bi Nabergoj prišel v zbornico. Za ta slučnj poživlja .Piccolo" dovoli jasno in unljivo: Dajte ga l To je hujskanje najgrše vrate I To je 1» š k a morila; le delaj zlo, samo da je delaš — le sosedu 1 Še ,v Rusiji" 1 Tudi poročilo o včerajšnji seji r?estii"ga t>veta tržaškega moramo priobčiti pod tem irmogoobetajočera naslovom. Galeiije. je bila natlačeno polnil. Komaj da prikaz.il gosp. župan Doaapieri, jeli so na iji kričati: .Doli ž njimi" .Ven žnjim 1" v i v a Novak!" [V bolje razuraevaaje mo-povedati čitateljem, da je Novak magistratni sik, ki se je odpovedal celo službi na ma-itu, ker mu je baje župan dal urneti na ne-ten način, da mu (županu) nikakor ne ugaja, i Novak odbornik v novem, a sedaj že raz-anem društvu Spadonijevega kroja .Circolo giovani". Srd navadnih gostov na galeriji in teljev odstopivših mestnih odbornikov je pa sel še posebno zato, ker se je razširilo menenje, e župan sam delal na razpuščenje društva. Rečeni Novak je sicer umaknil svojo ostavko in se je tako poravnala stvar ; ravno to je še bolj razljutilo neizprosne somišljenike „Indipendenteja", ker menijo, da je župnn ned »pustnim terorizmom dosegel tako poravnav«*] Galerija je t»rej bnčala, ko je zagledala župana na stolu predsednik«. A ko je zaklical župan: .Gospodje, vaše v-denje me pršili do resnih odredeb* zagrmelo y. otprije : V Rusiji! V R a s i j i l potem zopet žnpau : .Dečaki ste še, mladiči še in ni dovoljeno, da ne kažnte nikacega spoštovani« do župana in mastnega sveta*. Kakor d* b; vrgel korec olja v ogenj, tako so delovale ta besede županove na galerijo, ki je potem kar vsipala psovke n« župana, kričaje : Viva Novak ! . Vržite jih veu !M je zakričal župan stražarjem. In ker so se ponavljale psovke, ukazal je, da je aretovati vsakogar, k; bi hotel kričati in nadalje. (Nekaj so jih menda res zaprli, ko so .čistili" galerijo). V nekoliko minutah je bila galerija sprainena, zrak torej čist. Seja se je začela. Župan je prijavil, da je izrekel sožalje velikem« glasbeniku Verdija — quella fulgida gloria italiaaa — ob smrti soproge velikega .masstra". Verdi se je zahvalil. To je zbornica čula rada. Svet. C os te! los je interpeloval župana radi afere Novak. Župan je napravil nekoliko globokih poklonov pred viteškimi mladeniči, ki so ustanovili društvo .Circolo dei giovani" in je dejal potem, da je prijateljski dal opozoriti dva mestna ■radnika, da se ne zlaga prav, ako mestni uradniki vsprejemljejo odbtrništvo v takih društvih. Ker si je iedea uradnikov slabo tolmačil ta opomm. je podal svojo oitavko. No, spr«svojo zaoto, je umaknil demisijo. Interpelaut se je zadovoljil s tem pojasnilom. Nadaljuje poročilo o tej seji priobčimo v večernem izdanju. Umrl je v Gradcu člen gosposke zbornice, tajni svetnik Josip vitez E i c h h o f. Umrli je pripadal nemško liberalni stranki ter je bil v sorodstvu z grofom Hohenwartom. lensKi podružnici v Trstu je daroval znani rodoljub za predaui les hazarskih šotorov 18 gld. 30 nvč. Sveta mala za pok. člene ,DeJ. podpornega drufitva* se bode darovala v nedeljo dna 21. t. m. ob 8 uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novega. Občni zbor društva za prirejanje pogrebov na Videli bode v nedeljo dn« t. m oh lo. uri predpoludne. Pred občnim zborom — ob 8. uri — bodo sv. maša v župni cerkvi pri sv. Ivanu za pokojne člene drnštv«. Jo-li to častna? Minoli teden je pogorelo pohištvo na Vrdtli pri Trstu. Mej raznimi stanovalci bil je tudi gosp. Žiberna (trgovec), ki je zavarovan pri naši „Slaviji". Ostali bili so zavarovani pri raznih tujih zavarovalnicah. Naslednji dan po požaru je prišel mej drugimi tudi agent „Feuiks"-a, da pregleda škode svojih zavarovancev in o tej priliki je skušal uesramuo grditi banko „Slavijo". Proti Žiberni se j»» izjavil, da je .Slavija* najslabši zavot vse Avstrije, da je neumen oui, ki se zavaruje pri nji, ker nikdav točno ne plača itd.! Vpraša« slavno vodstvo .Feniks«14: sli je to častno za Laki zavod, kakor je .Feniks" ? V ostalem pa znamo, da Labonom in Nemcem je .Slavija" trn v peti, toda oni ne povejo: zakaj ? Kar pa nas ne briga, ker vemo, da oui ukupuo aovraže vse, kar je slovanskega ! Biejski. 0 volitvah v tržaško zavarovalnico za slučaj nezgod piše .Delavec': Zgodilo »e je, kar>morai slili, kar smo skoraj vedeli naprej. Kandidatje ravnateljstva so „zmagali" skoraj na vsej črti. Da se je zgodilo tako v kuriji delodajalcev, krivi so slednji sami, ker se niso brigali za volitve. Da so pa v kuriji delavcev „voljeni" sami liberalni kau-didatje, razve« jedinega sodruga Kreč;ča v drugi kategoriji in da so prodrli kandidatje ravnateljstva celo v razsodišču, pripisati je okrajno p?rfiinemu postopanju onih, ki so imeli volitve v svojih rokah. Merodajna gospoda je delala, kar se j*j je poljubilo. Že to, da je v drugi kategoriji sodiug Krečič voljen, njegov namestnik pa ne, je jasen dokaz za nepravilnost volitev, kajti kdor je volil sodrnga Krečiča, dal je svoj gla* gotovo tudi njegovemu namestniku, kateri bi bil moral do- biti ravin toliko gla-ov, kakor Kfčč. No, da ne ozrarco na to, moramo povdarit', da nam je znana cela vrsta dogodkov, katerih s> ne rr.ore imenovat: drugače, nego zasmehovanje pravil. V mnogih podjetjih niso dobili zavarovanci volihih listkov, v drugih so se listki d*nes razdelili, a ;u'ri zopet pobrali, na listkih so bila pa že a prfor! na-pi*an* imena ravnateljstvenih fcandidatev. Tako so na*i d-Mavet iz *bil; *tn !n st" gh*ov, v tem, ko si <{ nasprotniki nepravilno pridobil- v-liko število glasov. D, »,. u.. okrajni glavar Alojzij Fabiani in e. kr. viši komisar beron Reinlein pa še le potem, ko 10 bili že skoro dovršeui obredi v corkvi v Hrušici. Sprevod je šel iz cerkve po Hruiici. Med udeležniki je bii tudi župan Slavo) Jenko se svojo sestro, jednim gospodom in še eno gospodičino. Poleg šole sto« ječi okrajni gla*ar je poklical žnpana in mu je rekel: „Ali ne vede, da je okrajni glavar tu ? Ali niste vi žnpan tukaj?" Gosp. Jenko je odgovori : .Jaz sem na pogrebu!" Glavar pa: .Ali ne veste, kaj je vaš« dolžnost?" Gospod Slavoj Jenko je na to, odidši dalje svojo pot, mahnil z roko in rekel: a, kaj t Jako zuačilna je ta dogodbica. Pred vsem : mogoče je, da je bilo neljnbo g. glavarju Fabianija, da je prekasno prišel na po« greb. Ali za Boga, na tem vender ni bil krit župan Jenko. Ako bi bil prišel g, župan pravočasno, ruorda bi so bila ponnd la prilika, da bi ga bil pozdravil župan Jenko, ako — ako bi bil hotel. Nadalje: ko je okrajni glavar poklical gosp. Slavoja Jenka, je še traja! pogrpb ; ljudstvo je šlo za vozom, a med ljudstvom je b:l tudi g. Slavoj Jenko. In tudi, ko bi ne bilo tako, gosp. Jenke je bil z dvema damama. V človeški družbi pak je navada, da možki pozdravljajo naiprej dame, in potem še le one, ki si ž njiosi, a te in oni — odzdravljao. Gosp. glavar naj presodi sam, da-li se je on v družbi svojega tovariša, a brez tovaiišice, držal tpga povsodi veljavnega običaja! Ali morda misli, da on ni dolžan držati se tega pravila ? Pa vsaj žal naj m« ne bo, «ko se ga drže — drogi l On poreče morda, da je postopal tako z nekega dragega stališča, se službenega. Ali je morda hotel, da bi župan skočil ii sprevoda aekako tako, kakor delajo orožniki, ko so ga opazili, ter mn salntirajo in se ao davajo aa alaibo. „Ali ne ve-ate, da je okrajai glavar tnkaj ?■ „Ali niste vi iapaa tnkaj ?" „Ali ne veste, kaj je vaša delžneat To so take besede, da človek res ne ve, kako bi sodil duševno razpoležeaje g. okrajnega glavarja Fabianija. In brez ozira na to, da je bil žapan Jenke v sprevodu, in brez ozira na one, s katerimi je bil v družbi: kje je tak zakon ali taka naredba, ki bi vezala Slavoja Jenka, ne samo kakor svobodnega državljana, ampak tudi kakor župana, da mora pozdravljati okrajnega glavarja ? 1 V določilih občinske avtonomije ga ne more biti, ravno zato ne, ker je občina avtonomna in žnjo tudi župan. V določilih prenesenega delokroga, onih namreč, ki predpisujejo, kaj je dolžna storiti nasproti državi in njenim oblastim občina, in z isto tudi občinski glavar, je pač mnogo tega, v kar so obvezani občinski glavar, občinski odbor, občinski zastop, ali tega določila ga ni in ga ni, da bi moral župan salutirati glavarju. Tega določila ni, tudi če preobrnemo vse knjige, zakone in naredbe. Ob oni priliki torej ni imel župan Jenko prav nikake dolžnosti do g. Alojzija Fabianija, ia naj je isti stokrat okrajni glavar. Če pa misli, da je bila dolžnost, naj uam p«ve to, da bode vedel fojpan Jenko za drugi pot in da bodo vedeli tudi drugi županje! Ali ni take dolžnosti, spoštovani gospod okrajni glavar Alojzij Fabianil Vaše vsklike ne moremo umeti drugače, nego vsled Vašega duševnega razpoloženja. *'i it^, kako ate postopali v pojedinih občinah okraja Voleskega; ** „Pnu)i a katerimi ljudmi ste bih v zvezi, in ste še danes vec »v» manje, io katere ljudi branite, a vemo tudi, proti katerim ljudem ste govorili in delali. Ali vemo morda več, nego Vi mislite, da vemo. Mi bi se ne bili čudili, da Vam je župan Jenko obrnil hrbet, tudi ko bi ne bil v sprevodu in v družbi dam; kakor se ne čudimo oni«, ki Vas sploh ne pozdravljajo več. Mi se tudi ne čudimo Vašemu dušnemu razpoloženju, ker morda slutite in morda znate, da se čim dalje bolj spoznava Vaše postopanje. Kar kdo seje, to žaaje. , Malce itrajka. Ako hodiš po ulicah tržaških ter vidiš tu pa tam stali tolpe delavsko opravlje- j nih ljudi), takoj se te loti misel: aha, že sopet štrajk 1 No, uataduo temu ni tako, saj je v Trstu . navada, da po tajajo ljudje po ulicah iu zlasti po , voglih ulic oa posebnih krajih, v većih ali m-"i j ših s ki. ti mali. kislin, ko smo šli j predvčeiajujctti zjutraj po cesti Giuiia ter videli ; množico zidarjev, ki je stala pred poslopji, , ki se zidajo ob ulici Kandler. Malce čudno se je j zdeio ćiovtku, videti vse zidarje na cesti, a niko- ■ gar ua stavbah, pa »i dejal sam pri sebi: morda i imajo svoj zjutranji odpočitek in šel si dalje. Po- j zneje pa si Cul, da je bil to košček štrajku, upri i eorjen ud zidarjev iz nevolje, ker se jioi ni dovo- j lil odpočitek, kateri gre med zajutikom zidarjem i povsodi. Torej no igrati se z delavcem l On je j človek kakor vsakdo drugi I j Velika obrt v Avstriji in nj6 razvitak pod vlado cesarja Frana Josipa I. se bode imenovalo krasno delo, katero izreče veliki obrtniki našemu cesarju v opomin 50-letnice vladanj« Nj. Veličanstva. Protektorat za to velikansko delo je prevzel nadvojvoda Fran Ferdinaud. V knjigi bh bolo nahajale slike velikih podjetij in obrisi njihovega razvitka. Najniže pa ae bode naslikana iu opisana „velika rana*, katero je vsekal v telo avstrijskega ! prebivalstva internacionalni kapitalizem z mečem svoje „velike industrije*. Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem napravi v uedeljo dne 21. t. m. ob polu 4. uri popoludne javni >hod v Smolčicab v ziljski dolini, na katerem shodu bode govoril poslanec Ghiienauer • važnih tečkah političnega življenja, slasti o onih točkah, ki zadevajo koroške razmere. Delovanje tega društva je res vredno vse hvale 1 Potreti na Čeikem. Letos si je menda ravno deželo č^ško izbral potres za svoje „delovanje". Zaporedoma se čuj^jo glasovi o močnih sunkih na raznih krajih Čeike. V nofi cd 16 na 17. t. m. se je primeril zopet mečan potres v krajih Asch, Falknov in Karlove vari. Umrljivost v Trstu. Od nedelje 7. t. m. pa do sobote 13. t. m. ja umrlo v Trstu 35 moikih in 33 ženskih oseb, skupaj 68, nasproti 66 istega tedna lansko leto. Od teh je bilo starih 8 po 1 leto, 9 po 6 let, 7 po 90 let, 4 po 30, 5 po 40, 17 po 60, 11 po 80 iu 7 pa čet 80 let. Povprečna umrljivost v tem letu je znašala 21.6 pro tisoč. Kakor vzroke smrti je navesti sušico na 6 osebah, bolezni sopnih organov na 7 osebah, enteritis 0. škrljatica 1, difteritis 2, kašelj O, trebušni legar 1. Petdesetletnica ruskega novinarja. M. Stasi-ljevič, zasnovatelj in upravitelj ru«ke revije „Vjesnik Jevropi* je praznoval pred nekaterimi dnevi petdesetletnico svojega delovauja na pelju kjižev-nosti. Stafiljevifc je bil prej profesor na petrograj-skem vseučilišču in odgojitelj prestolonaslednika Nikolaja (starejega brata cara Aleksandra III.) Početkom šestdesetih let pa seje lotil novinarstva, na katerem polju si je stekel velikih zaslug. Pe-trograjsko mestno zastopstvo osnuje več šol in ustanovi več štipendij pod imenom Stasiljeviča. Prazflodevinstvo v naii domovini. Deželna vlada ua Kranjskem je izdala ukaz, da se prazgodovinske najdbe naznanjajo konservatorjn. Zares potrebno bi bilo, ako bi se ukrenilo nekaj, da bi naše zgodovinske najdbe ne romale v tujino, kjer jib vsakako bolje plačajo, a za našo domovino so izgubljene. Deželna vlada bi storila prav, ako bi stvar sama vzela v roko in jo krepko podpirala, pri tem pa se ne ozirala na privatne instrukcije, ki so dostikrat protivne stvari. Neirefii. 171etni delavec v arsenalu pri sv. Marku je zgubil jedno oko na dalu. V družbi z drugimi delavci je nabijal po plošči železa, kar mil je jeden košček ždeza priletel v desno oko. — Katarina ulova Kraševec iz Ospa pa je padla z drevesa med pobiranjem oljk. Pobila se je na nogah, na hrbtu in na glavi, tako hndo, da se ni mogla zganiti. Preveli so jo v tukajšnjo bolnico, a zdravniki se boje, da seje poškodovala tudi v notranjem. Ruska vojaška godba v Parizu. Te dni se nahaja vojaška godba Preobrašenskega polka v Parizu, kjer igra tudi na predstavah v veliki operi parižki. Seveda je navdušenje francoskega naroda ob tej priliki bo^nteje za jedno točko. Značilno pa je, da tega slučaja omenja tudi neki tržaški nemški list z nekakim viii njem nosu ia načinom, ki bi hotel dati umeti, da Nemcem kar „nič" ne im-ponuja rusko-francosko prijateljstvo. K umoru misijonarjev na Kitajsksm. Kakor por.o« u ShAutthai.«, j« poslala nemška vlada svoje brodovje v pristanišče Kiao Čau ter sto mož posadke, katera ostine ondi tako dolgo, dokler ne zadosti Kitajska NeiaSiji zaradi umora jeduega n-mškega milijonarja. Nastopanje proti misijonar-jtm ni čin razbojn kov, marveč guvernerja Liung Anga samega, kateri je bil izvoljen stoprav kraljem provinciji Setschuan. Nemška posadka se je že utaborila za zimo. Izpred sodliča. Obsojeni so bili: 18letni Anton Lantier iz Piraoa rali hudodelstva proti nravnosti, storjenega na škodo 71etni«a deklicama. Razprava je bila tajna. Lantier je dobil 6 mesecev težke ječe. ailetui Valentin Živic, 221. Fran Rebula 211 Alojzij R^uU 481 in Valentin Šušteršič, vsi iz s-tdnega okraja komauskega, so bili obtoženi tat-vne. K-u* pa so dokazali svojo nekrivdo, jih je s.idufie rešilo obtoibe. — 42Utni Josip Kuret iz Lazareta pii Kopru je dobil 6 tednov, k**!- je v cerkvi žaljivo nastopil proti tamošnjemu žnpaiku (§. 303. k. s.) Nesreča na železnici. Na poeta ji Vel ki Bor proge Budjevice-Plzno se je zarinil včeraj zjutraj ob V«6 uri tovorni vlak v zapozneli poštui vlak od zadej in razbil v poslednjem štiri vozove. Težko ranjenih je bilo sedem, in lahko ranjenih šest oseb. Najnovejše v««ti. Dunaj 19 (Zbornica poslancev.) Zbornica je nadaljevala razpravo o predlogah v pomoč bedo trpečim krajem. Minister za poljedelstvo grof Ledebnr je pojasnjeval vsa vprašanja, spadajoča v njegovo področje, hi so v zvezi s to stvarjo, ter je še pridodal, da veseljem pozdravlja predlog posl. Seidela, da se zemljišča za pogozdovanje osvo'oode davka za dobo 20 let. Naložil bode deželnim načelnikom, da uvedojo uradna poizvedovanja in se postavijo konkretni prodlogi, potem, ko dospe do« tičina poročila. MHijoracijski zaklad je ne 1« iz-erpljen, ampak treba rabiti za 1898(1899 določene svote. Vsi posli gozdnarske zakonodaje preidejo polagoma v delokrog deželnih /. b n -rov. Polivbui koraki zato se uvajajo. (Ž va pohvala in ploskanje). Potem, ko je govoril še pasi. Dyck. Me ie zaključila razprava. Seja traje dalje. Carigrad 19. V noti doposlani avstro o merskemu poslaniku, baronu Calicc, daje turška vlada popolno zadoščenje radi dogodka v Merzini. Vali iz Adana in Mutesnariff iz Merzine sta odstavljena io je dovoljen častni salut v navzočnosti jednega odposlanca poslaništva avstro • ogerskega. Glede vztočnih železnic obstoječe diferenc? znašnjejče 8 milijonov frankov so se pripoznale in je zagotovilo plačilo. Nota je sestavljena V tako uljudnem tonu in izraža nado, da se po tem rešenju še bolj utrde prijateljski oduošaji med viadarjema in obema vladama. IFvgovlmk« bPsojnvK« In vistL Badl^vp^ircv. PSonio* jaton —.---■— PSunion ta spomlad 1^98 11.95 do 11.96 Oves spomlad 6.49—6.60 H' sn spomlad8.76. 8 78 Koruza za. maj-jnni IRH7. 5.17 5.48 Pšeuioa nova od 78 kil. f. 13 05-13.16 »d 79 oii tiTor;irtf« h nov. 25.25 si' maro 85./5 Hftra'onr . Hancon av^ru/« >t december 29.—■ za maro 23.75 /a maj 30.25 aa september 31.— mirilo. Inn^Ji^n horM la novambn diiiie* Držami doig r papirju .... 102.50 „ * v »rebrn .... 102.4IS Avstrijska ronta v alatu . . . 1V2 85 „ „ t kronah . . . 102.15 Kreditna »kolje . . , . . . 35, 90 London JO Lat........ 11« 80 Napoleoni......... 9.53'/, 20 mark ..... 11.78 tno itn.li Ur .... if>.ar» k včeraj 102.45 102 40 122.90 102.15 354,50 119 80 9 53'/. 11 76 45.25 Hotel „Kozina" v Kozini se da v najem pod dobrimi pogoji. DotiCnik, ki bi hotel prevzeti ta hotel, mora biti vešč slovenskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku vsaj v govoru. Natančneje se izve pri lastniku Jakobu K1 o m e n c u trgovcu v Trstu, Via S. Antonio. Hrabroslav Vogrič uCitelj glasbo : teorije, petja, glasovirja, tam-buranja itd. se priporoča mestnim in okoli-čanskim Slovencem. Pripravljen je poučevati na lastnem domu in po hišah. Podrobneja pojasnila se dobivajo v gostilni „pri petelinu", ulica Ghega. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze blagega sočutja, ki se n«m j« izražalo o nenadomestljivi izgubi nepozabnega soproga, ta»ta in deda F K AK) © t-Trn ©©KaaiMiK® c- k. okrajnega šolskega nadzornika izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. V prvi vrsti se zah aljajemo si. županstvu v Brljah, tamošnjemu šolskemu vodstvu iu pevcem. V»eo» drugim o lličo m osebam, sorodu kom, prijate' trijem in znancem, ki so se udeležili pogreba ter nas t dažili o času bolezni, ter zlasti o1. predragega pokojnika in sploh p. n. občinstvu, ki je prišlo od blizu in daleč izkazat pokoju mu zadnjo čas. Najsrčnejšo zahvalo izrekamo darovalcem vencev, posebej pa se zabvaljujpini- g dr. Ita/. Aleksi-ju Rojic za požrtvovalni trud ob pokojnikovi bolezni. V Gorici, dne 18. novembra 1897. Žalujoči ostali. iiastnik kenaorcii lista „Edinost*. Tr.davat^lj Jn odarovomi urednik: Pran Gednik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.