Političen list sa slovenski narod,
f» fottl prejcmem Tel)»: Za celo leto predplačan 1"> ?td.. la pol leta S gid., z» četrt leta
t fld.« za en mesec 1 srld. 10 kr. 7 administraciji prejema» veljii: Z,t celo leto 12 sdd., za pol leta 6 s-ld., za četrt leta t fid., za on mesec 1 Rld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 sld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Nsročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija, Semenišbe uiice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. Je se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana, pisma se ne sprejemajo. VrcdniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhnj» vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,tf. uri popoludne.
Štev. 209.
7 Ljubljani, v četrtek 12. septembra 1889.
X^etiiil* XVII.
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Kdor je prebiral letošnjega leta naše službene „Narodne Noviue" in poluslužbeno „Agramer Zei-tung", temu je gotovo že presedalo opisavanje njihovo o raznih službenih sprejemih potujočih dostojanstvenikov. V prvem redu seje opisavalo obširno, kako je ban potoval po Primorju in kasneje po gorskem kotaru. Ob svojem času sem spregovoril v „Slovencu", kaj pomenijo taka potovanja, a danes hočem le nekaj drugega konstatovati iz teh neskončnih opisov.
Tudi v Cislajtaniji potujejo cesarski namestniki po pokrajinah ali ni te navade, da bi jih sprejemali svečano, kar je tudi gotovo nepotrebno, saj gredo oni večide' v službenem poslu med narod, posebuo pri kakšnih velikih nesrečah, da pomorejo ponesrečenemu ljudstvu v njegovih stiskah. Pri nas je to vse drugače. Sjajen mora biti sprejem tudi v naj-bornejšem kraju, kajti po oglasili h se tiska, da dohaja ban kot pravi namestnik Nj. kr. apoštolskega veličanstva, o čemur seveda nobeden ue dvomi, ali svečau sprejem menda pripada pa vendar le posvečeni osebi kraljevi, a ne toliko njegovemu namestniku. Pa to še ni vse. Ne samo banu nego celo velikim županom se pripravljajo taki vsprejemi, kar svedočijo potovanja velikega župana Budisavlje-vitla in Rubido-Zichya. Razumi se samo ob sebi, da so ti sprejemi vsi naročeni in da so po navadi ob tem času i kotarski občinski uradi prazni, kajti činovniki se imajo baviti le s sprejemom dotičnih dostojanstvenikov. Pa čemu vse to, mogel bi mnogi vprašati ? Samo zato, da se svetu pokaže, kako jo hrvatskemu narodu današnji vladini sistem priljubljen in kako je narod zadovoljen z današnjo upravo. Ali vse to so le žalostna Potemkiuova dela, ki pokrivajo notranjo gnilost, ki se le prehitro širi med hrvatskim narodom. Iz govorov, ki se pri takih prilikah govore, vidi se najbolje, kako je službeni svet že izurjen v
slavospevih na take potnike, pa tudi kako je v političnem pogledu naš narod demoralizovau. Pravi narodni ponos je zginil, iu le licemerstvo in odpad-ništvo kraljuje. Ne toži zastonj „Obzor", kako je priliznjenost in dobičkarija izpodrinila vse bolje čute do domovine. Skrajn' materijalizem je zavladal v tem pogledu. Kar je bilo tako zvanej madiaronskej stranki še pred skjenjeno nagodbo z Ogersko sveto, namreč hrvatska narodnost, to je današnjim „mlajšim" nepotrebno. Samo,-stalnosti Hrvatske stara madjaronska stranka ne bi bila nikdar žrtvovala, kakor to današnji „mlajši" delajo Nič jim ni več sveto, samo da sebi ugajajo. Pa jeli je potem čudno, da naše politične zadeve tako slabo stoje, da je narod postal popolnoma apatičen za javne poslove in da morejo Madjari vse svoje namere proti Hrvatskej tako lahko izvesti?
Privrženci današnje vlade prav malo drže do narodnega ponosa; kar pride iz Budimpešte, to je vse dobro, če tudi je očividuo, da je proti pravu kraljevine Hrvatske. Volja njihovih gospodarjev je tudi njihova, kar oni zahtevajo, vse to je dobro. Nazori ti se pa širijo po člankih njihovih časopisov in gorje vsakemu, ki se protivi njihovim nameram. Da so ti ljudje izgubili zares vsak narodni ponos, so zopet dokaz članki, ki so jih pisali proti izjavi narodnih zastopnikov dalmatinskih o zedinjeuju Dalmacije s Hrvatsko. Da je temu tako, more vsak vže iz tega sklepati, ker se ti člauki strinjajo popolnoma z onimi, ki jih pišejo Slovanom protivni madjarski in nemški listi. Najpoprej se imajo hrvatski poslanci iz Dalmacije sprijateljiti z Madjari ia Nemci, in še le potem bode mogoče govoriti o zedinjeuju, ako namreč le-ti dopuste. Ni li to največja podlost? Kakor da so Hrvati brezpravni, kakor da nimajo pisanih zakonov, ki jih ovlaščujejo, da smejo zahtevati zedinjenje. Morda se boje naši „mlajši" pa še iz kakšnih drugih razlogov tega gibanja v Dalmaciji? Neverjetno ni, kdor sledi pozorno vse, kar se godi tukaj in tamkaj. V Dalmaciji vlada v narodnej stranki stroga disciplina, narodni ponos in poštenje.
! Ne bi li čudno bilo, ko bi morali sedanji naši „mlajši" j sedeti združeni z dalmatinskimi Hrvati v euej zbornici? Kolika bi to bila protimba med njimi, kdor j pozna razmere s te in z one strani Velebita. Do j tega sicer ne bode tako hitro prišlo, za to se bo že j skrbelo na raznih krajih, ali dobro je, da se je iz-mučenej Hrvatski prikazala vsaj zopet od ene strani luč rešitve, katere tako željno pričakuje. —
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. septembra. 3čot.vifc2fiije dežele.
Kakor nam je naznanila predvčerajšnja brzojavka, imenovan je za kranjskega deželnega glavarja, g. dr. Poklukar, za njegovega namestnika pa g. baron Aplaltrern. Prejšnji deželni glavar grof Thurn je bil izbran iz liberaluo-nemške manjšine, tedaj je moral biti vsaj njegov namestnik izvoljen iz narodne večine. Bil je to ljubljanski župan Gras-selli. Grof Thurn pa ni ugajal našim nemškim liberalcem ter so ga kmalu zapustili. Grof Thurn je umrl dve leti pred sklepom zakonodajne dobe, od ■ kritosrčno obžalovan od celega prebivalstva dežele kranjske. Naslednik njegov, dr. Poklukar, je član narodne večine, tedaj je običajno moral biti za njegovega namestnika pri novem imenovanji določen ud deželnozborske maujšine — baron Aplaltrern.
K imonovanju novega reškega, namestnika. piše berolinska „National Zeituag" : „Imenovanje grofa Thuna pomeni v prvi vrsti osebno odlikovanje za grofa Taalleja ; poskusom, da bi izkoreninili rai-nisterskega predsednika, je imenovanje za Praso jako neugodno znamenje." — „N. F. P." je jako klaverno naglašala, da se je tri tedne po berolinskem potovanji cesarjevem imenoval „takov namestnik". Temu dobro odgovarja „Grazer Volksblatt": „Tako tugovauje ima svoj izvir v bolezni in budalosti, da se spravlja oni berolinski sestanek v zvezo z avstrijsko notranjo politiko. Nobeden avstrijski vladar ne bo v Berolinu iskal enakih navodil, in ko bi se mu taka vsiljevala, — no, potem pa ravno grof Thun i postane namestnik."
LISTEK.
Pripovedke za narod.
Iiuski spisal Lev Tolstoj; prevel M. V.
Kjer ljubezen, tam i Doti'.
(Dalje.)
Zjutraj, ko se je zdanilo, vstal je Avdjejič, pomolil se Bogu, zakuril pečico, pristavil juho, kašo, pripravil samovar, pripasal si predpasnik in sedel k oknu na delo. Avdjejič sedi, dela, a zmirom premišlja o včerajšnjem dogodku. Misli na dvoje: to, da se mu je le zdelo; to, da je v resnici slišal glas. ,Kaj je pač to bilo/ misli si.
Martin sedi pri oknu; sedaj dela, sedaj gleda skozi okno, kadar kdo proide v neznanih čevljih, zgane se, gleda skozi okno, da bi videl i obličje, ne le nogi. Prošel je hlapec v novih čevljih, prošel je vodovoz, potem se je poravnal z okencem stari vojak Nikolajevski v obšitih starih čevljih, z lopato v rokah. Avdjejič ga je poznal po čevljih. Starca so nazivali Stepaniča; živel je pri sosedjnem kupcu iz milosti. Stepanlč je začel nasproti Avdjejičevemu oknu kidati sneg. Avdjejič ga je pogledal iu se zopet lotil dela.
„Glej, od starosti sem gotovo neumen postal,"
posmejal se je Avdjejič samemu sebi. „Stepauič kida sneg, a jaz mislim, da gre Krist k meni. Povse neutneu si postal, staro godrnialo." Takih očitkov storil si ja Avdjejič gotovo deset, a vendar ga je vleklo k oknu, da pogleda. Zopet pogleda skozi okno, vidi, da je Stepauič prislonil lopato k steni, a sam se greje, ali počiva.
Star, pohabljen je, vidno i sneg težko kida. Avdjejič pomisli: .uapojim ga malo s čajem, baš v pravi čas bo v saraovarji zavrelo.' Avdjejič vtakne šilo, vstane, postavi samovar na mizo, zalije čaj in potrka s prstom na steklo. — Stepauič se obrue in pristopi kokuu. Avdjejič ga povabi in gre otvarjat duri.
„Vstopi, pogrej se!" — reče mu. — „Ozebel si gotovo."
„Spasi Ivriste! To — lomi kosti," — reče Stepauič. Stepauič vstopi, otrese si sneg, začne si oti-rati nogi, da ne bi pomočil tal, a sam se stresa.
„Ne trudi se z otiranjem. Jaz ti otrem, naše delo je tako; vstopi, sedi," — reče Avdjejič. — „Pij no malo čaja."
Iu Avdjejič nalije dva kozarca, jeduega porine gostu, a sam svoj izlije v skledico in začne pihati.
Stepauič izpije svoj kozarec, obrne ga z dnom nakvišku, položi nanj ogrizek in se začne zahvaljevati. A on sam bi vidno še rad.
„Pokusi še," reče Avdjejič in nalije še kozarec
sebi iu gostu. Avdjejič pije svoj čaj in vedno gleda na ulico.
„Ali koga čakaš ?" — vpraša gost.
„Ue koga čakam? Povedati moram, koga čakam. Oakam, ne čakam; a padla mi je v srce neka beseda. Privid ali kaj, sam ne vem. Vidiš, tako je, bratec moj; včeraj sem čital blagovestje o Kristu „batjuški", kako je trpel, ko je hodil po zemlji. Si li ti slišal?"
„Da, slišal," — odgovori Stepauič; — „a mi smo temni ljudje, citati ne znamo."
„Nu, glej, čital sem o tem, kako je hodil po zemlji; čital sem, veš, kako je prišel k larizeju, a ta mu ni postregel. Ko sem včeraj to čital, bratec ti moj, mislil sem sam o tem: kako Krista „ba-tjuško" ui častno vsprejel. Ako pride n. pr. k meni ali h komu drugemu, mislim si, no vedel bi, kako bi ga vsprejel. A 011 ga niti vsprejel ui. Tako pre-mišljaje sem zadremal. Zadremal sem, bratec ti moj, kar začujem, da me nekdo kliče po imenu. Vstauem, nekov glas mišepeče: čakaj, jutri pridem. Tako dvakrat. No, glej, veruj ali ue veruj, vsadilo se mi je v glavo, — s samim seboj se norčujem, in vendar ga vedno pričakujem."
Stepauič zmaje z glavo in ne reče uičesa. Dopil je kozarec ter ga položil naobrat; no, Avdjejič vzam^ znova kozarec in ga še jeden pot ua'iie.
t*. 5

Liberalni listi objavljajo še vedno dolge članke o glavnem zboru nemškega šulferajna v Karlovih Varih. Zadostovalo pa bi v ozuačenje te slav-nosti le opazka, da je v predvečer pri vsprejemni slovesnosti vsa skupščina navdušeno pela „Die Wacht am Rhein."
Vnaiije držav«.
Veliko pozornost je vzbudil članek .srbskega lista „Narodni Dnevuik", ki obžaluje, da so razmere mej Srbijo in Bolgarijo toliko neugodne, ter se vroče poteza za tesnejšo zvezo mej Srbijo iu Rumu-nijo. — „Balk. Corr.", ki se nedvojno nagiba na rusko stran, in ki pri vsaki priliki nujno opominja Bolgare, naj se brže bolje oproste avstrijskega vpliva, trdi v svoji zadnji številki, da so se turški krogi v Carjigradu prepričali o „uedolžuosti" srbskih oboroževanj, temu nasproti pa o nevarnosti za turške meje vsled bolgarskega vojnega gibauja, ki nikakor ni opravičeno. Zaradi tega je tudi Turčija v znanem odgovoru na bolgarsko noto naglašala, da je Bolgarija celokupen del turškega carstva in da je že vsled te okoliščine zadostno zavarovana pred vsakim napadom.
Predsednik bolgarskega sobranja, Stojanov, je došel dne 9. t. m. na Dunaj. Predvčeraj se je dopoludne posvetoval v našem miuisterstvu zunanjih zadev iu z bolgarskim zastopnikom Načevičem. Z Dunaja bo odpotoval v Pariz.
V Rumuniji, Bolgariji in Srbiji razširjajo med narodom pravoslavni popje neko tiskovino z uaslovom „Deset zapoved Rusije", v kateri se opisuje vojska mej Kusijo in Avstrijo za neizogibno, prerokuje, da bo Rusija pridobila iztočno Gališko, da bo morala Avstrija Rumuniji odstopiti Erdelsko, vzhodnji Banat m južno Bukovino, Bosno, Ercegovino in Bačko Srbiji, da se bo črnogorski knez proglasil za srbskega kralja, rumunski kralj pregnal na korist pravoslavnemu nasledniku, da se bodo vse pravoslavne cerkve zdru- ; žile pod rusko in da se bodo kouečno z Balkana iz- i gnali vsi katoličani in protestautje. „Deutsches Volks- j blatt" pravi, da je ta vspored ruske politike sestavil j v imenu slovanskega blagotvoriteljnega društva v j Moskvi njegov načelnik Pobjedonoščev. — Vojni i minister je carju predlagal, da se morajo nemudoma j na južnoiztočnili železnicah iu viselski progi pomno- ] žiti občilna sredstva Car je nasvetu pritrdil ter so j se dotična dela za 2,780.000 rubljev že ruskim j tvrdkam izročila. Zopet dokaz ruske miroljubnosti.
Kakor meni „Nationalliberale Corr.", sešel se bo nemški državni zbor, ker poteče njegova za- ; konodajalna doba v februariji prihodnjega leta, že : koncem oktobra. Zavezni sovet bo pričel zborovati ' prihodnji teden. — Poziv k vdeležbi bavarskega ' katoliškega shoda je že izšel. Z jasnimi besedami j razlaga pomen shodov. Poziv je veličastna izjava bavarskih katoličanov; podpisalo ga je namreč nad j 2000 mož. Lutzov absolutizem je moral že vse meje j prekoračiti, ko bi hotel tako izjavo prezirati. — j Pruski tiuaučni minister — tako poroča „Voss. Ztg." J — je dobil z lastnoročnim cesarjevim pismom šest- » mesečen odpust. Cesar v njem izraža nado, da bo [ minister do tedaj okreval očesne bolezni. „Voss. Ztg." pa dostavlja, da je ministrova bolezen nevarna in da se je bati tudi najhujšega.
Nič manj kot 95 dosedanjih francoskih poslancev se je odpovedalo kandidaturam. Pri sklepu zadnjega zasedanja je bilo 12 poslaniških sedežev praznih, tedaj bo najmanj 107 novih poslancev prišlo v prihodujo zbornico, toda število teh se ceni veliko višje, namreč na 250. Vseh poslancev ima zbornica 576. — Boulangisti imajo posebno „piko" na vladne kandidate. V Toulouse-u kaudiduje minister notranjih zadev, Constaus, njemu nasproti pa boulangista Šusini, ki mu je poslal pismo, naj rajši
„Pij na zdravje. Ko je On hodil po zemlji, ni se nikogar sramoval: s priprostim narodom je še rajši občeval. Hodil je priprosto, učence svoje izbiral si je po večjem iz uašega brata, kakoršni smo mi grešniki, iz delavcev. Kdor se — pravi — vzvi-šuje, poniža se; a kdor se ponižuje, vzviši se. Vi Me — pravi — uazivljete Gospoda, a jaz Vam
—	pravi — umivam noge. Kdor hoče — pravi — biti prvi, bodi vsem sluga. Po tem takem — pravi
—	blaženi reveži, ponižni, krotki, radodarni."
Stepanič je pozabil na čaj ; bil je star, rahločuten človek. Sedi, posluša, a po lici mu kapljajo solze.
„No, pij še," — reče Avdjejič.
Stepanič se prekriža, zahvali, izplje kozarec iu vstane.
„Bog povrni," — reče, — „Martin Avdjejič, pogostil si me, nasitil dušo in telo."
„Prosim milosti, ogli'isi se še drugikrat, rad imam goste," — reče Avdjejič.
Stepanič je odšel, a Martin je i zli I poslednji čaj, izpil, pospravil posodo in zopet sedel k oknu na delo, — dogotavljaje peto. Dogotavlja, a sam vedno pogledava v okno, — Krista čaka, vedno misli o njem iu njegovih delili. In v glavi njegovi so same razne besede Kristove. (Dalje plodi.)
ž njim reši vprašanje o poslaniškem mandatu potom dvoboja, nego da bi mesto mesaril z volilnim bojem. Dne 7. t. m. je bil v Toulouse-u boulangistiški shod, katerega se je vdeležilo nad 6000 oseb. Navstal je ljut boj, pri katerem je moralo redarstvo posredovati ter več oseb odpeljati v zapor.
Italijanska vlada je za boljšo obrambo morskih nabrežij pomnožila število preluk ter gradi štiri nove plavajoče trdnjavice ali oklopne baterije, vsako s šestimi Kruppovimi topovi, da bolj zavaruje prista-niščna vhoda v Speciji in Jakinu. Planinske trdnjave se bodo do 15. t. m. z brzojavno žico zvezale. — V prihodnjem opravilnem letu bodo vse italijanske železnice svoja občilna sredstva pomuožile.
Po poročilih s Krete so kristijanje turške vojake jako prijazno sprejeli. Nada je opravičena, da bo kmalu pouehalo tajno rovauje iu velikogrško agitovanje. fiakir paša je sultanu z novo brzojavko naznanil, da vlada v Kandiji in okolici tega mesta popolna varnost, v ostalih delih otoka pa se ni nič posebnega pripetilo.
Izvirni dopisi.
Iz Zagreba, 7. septembra. (Učiteljski dom.) Lepa je bila misel, katero je sprožil starina hrvatskih učiteljev, sedaj umirovljeni podžupanijski šolski nadzornik Ivan Filipova-, da si sezidajo hrvatski učitelji v Zagrebu svoj učiteljski dom. Morda se niti sam začetnik te misli ui nadjal, da se bode tako hitro v dejanju pokazalo, kar se je uaumilo, kajti 4. septembra se je učiteljski dom svečano odprl na čast pa tudi na radost vseli svestuih hrvatskih učiteljev. Iz malih početkov, glej, se je vzdignila krasna palača na vseučiliščnem trgu sredi Zagreba. Euo krilo zgradbe je obrnjeno proti Kukovičevej ulici, drugo, lepo urešeno na vseučiliščni trg. Dom stoji do 95.000 gld. ter je lastnina učiteljske zadruge, katerej ostane edou del za njene svrhe, namreč: dvorana za skupščine, knjižnico itd. ter za stanovanje učiteljev, ki dohajajo v Zagreb. Drugi del zgradbe pa je namenjen za zasebna stauovanja katera bodo nosila na leto do 5000 gld. čistega dobička. Troški so se pokrili z dobrovoljnimi prinosi od strani učiteljev, potem z dobrovoljuo loterijo in drugimi raznimi podporami od strani občinstva.
Od vseli strani kraljevine Hrvatske iu Slavonije se je zbralo v Zagrebu veliko število učiteljev, da prisustvujejo tej svečanosti odpretja doma in pa učiteljskej konlerenciji, ki se je imela pri tej priložnosti obaviti. Vsi politični iu strokovni listi so pozdravili zbrane učitelje v navdušenih člankih ter jim patrijotičui posebno na srce govorili, da odga-jajo mladino v patrijotičnem smislu, kajti tega uam je dandanes zraven verskega najbolj treba. Hrvatska gleda s ponosom na svoje učitelje, ki so tako zavzeti za svojo stvar; dati jim sicer ne more gmotnih dobitkov, ali zato jih bode vzčuvala v hvaležnem spominu kot zaslužne može, katere današnji svet kaj rad prezira, ali jih bode potomstvo gotovo bolje ce niti znalo.
Pri svečanosti odpretja so bile zastopane vse učiteljske oblasti, na čelu sam predstojnik za bogoslovje in uastavo dr. St. S pevec; v imenu mesta Zagreba je bil podnačelnik Stankovic; potem so bila zastopana vsa učiteljska društva hrvatska ter nekaj slovenskih in čeških; društvo sv. Jeronima, „Matica Hrvatska" ter inuogo občinstva, tako, da ni bilo prostora v velikej dvorani, nego je moral narod stati po hodnikih. Sveti čin je obavil kanonik Horvat mesto dr. Račkija, ki je moral odpotovati iz Zagreba. Potem je g. predsednik „Saveza hrvatskih učiteljskih družtava" nadzornik Ivan Fili-povič s kratkim govorom zaprosil g. predstojnika Spevca, da dom odpre. Gosp. predstojnik Spevec je proglasil v imenu vlade, da je dom odprt iu izročen svojej svrhi. Posle odpretja je zopet spregovoril g. Filipovič kot predsednik „Saveza" prekrasen govor, ki je bil navdušeno odobravan. Ko je Filipovič završil, zasvira glasba ognjegascev carevko, in vseukupno učiteljstvo jo je odpelo stoječ.
Potem je pozdravil g. podnačelnik Stankovic v imenu glavnega mesta Zagreba hrvatsko učiteljstvo in njihov dom, potem gospodičina Jambrišakova v imenu gospejinega odbora, g. kanonik Budicki v imenu sv. Jeronimskega društva, ter po redu zastopniki ostalih prosvetnih društev.
Zvečer potem je bil sijajen koncert s krasnim vspehom in drugi dan glavna skupščina učiteljske zveze, na katerej so se razpravljala razna pedago-gična vprašanja.
Iz Prage, dne 8. sept. (Novi namestnik.) Vže dlje časa se je tu govorilo o nastajajočem odstopu češkega namestnika, ki je iz zdravstvenih
ozirov prosil propuščenja iz tako važnega in odgovornega urada. Kakor včerajšnje dunajske noviue oznanjajo, je cesar z dne 2. t. m. prošnjo barona Krausa uslišal, ter imenoval njemu naslednikom Fr. grofa Thun-Hohensteina. Baron Kraus, ki je dne 13. julija 1881. 1. nastopil svoj urad in torej osem let vztrajal na svojem mestu, je bil odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda, njegovemu nasledniku pa podeljeno dostojanstvo tajnega svetnika. Glede na pomen in veljavo, kakoršno zavzema češko kraljestvo nad deželami naše državne polovice in pri političnih iu narodnih oduošajih v nji vladajočih, je pač umevno, kake važnosti je vprašanje, kdo zavzema ali sedi na namestniškem sedeži. Pri novem nameščenji češkega namestništva se vlada tiikrat ni držala navadnega načela na tako mesto postavljati uradnike brez politične barve, ter si je izbrala moža, ki je poleg svoje državniške spretnosti dostatno pokazal, kako stališče zavzimlje v političnem oziru.
Odstopivši namestnik baron Kraus bil je prvi namestnik, ki se je vsled načela narodne ravno-pravnosti tako dolgo vzdržal na čelu dežele. Ko je opozicijska stranka spoznala, da naslednik zloglasnega barona Webra izvršuje in umeje vse inače svoj poklic, jela ga je nečuveno napadati v deželnem in državnem zboru, toda baron Kraus jim je odkrito povedal v obraz, da ue bode ostavil stališča ravnopravnosti, in v tem smislu ostal je tudi vselej mož-beseda. Zlasti je gledal na to, da se češkim manjšinam v šolskem oziru ni godila krivica, isto-tako v socijalnem oziru. Ako se mu vse ni posrečilo, kakor je želel, temu so vzrok krušni tukajšnji češki odnošaji.
Kdo iu kak je novi češki namestnik, to je znano. Fran grof Thun, najstarejši sin bivšega in 1881. 1. umršega veleposlanca v Petrogradu grofa Friderika je porojeu 2. septembra 1847. L; stopivši na javno torišče se je takoj osvedočil, kam spada in kako misli. Glede politike sledil je svojemu strijcu grofu Leonu Thunu in očetu grofu Frideriku, navdušenemu zagovorniku narodne ravnopravnosti in češkega državnega prava. Fran grof Thun pomeni določeno iu trdno politično smer, o koji ne more biti dvojbe. Kot član gosposke zbornice je stal vselej zvesto pri stranki Karola kneza Schwarzenberga, in kot poročevalec v delegacijskih odborih je tolmačil odločno politiko pravice.
Najimenitnejša njegova izjava je govor, s kojim se je odlikoval v češkem deželnem zboru 5. oktobra 1888. 1. iu ki je učiuil pravo senzacijo. Imenom kurije, h koji je spadal, je izjavil: „Konservativni veleposestniki drže se načela avtonomije in ravnega prava, ker le v tem dan je pogoj v obstoj in razvoj države." Kot poslanec je jasno proglasil grof Thun svoj soglas s tem, da predlog na razdeljenje češkega kraljestva ne more biti predmet razpravi v deželnem zboru. Naporainani govor svoj končal je nastopno: „Ne morem inače, nego končati z željo, kojo vsi negujemo, da bi kar najprej moči učakali koronanje našega kralja, da bi korona svetovaclavska zablesteia na vladarjevi glavi in bi bila tako utrjena vez med vladarjem iu narodom." Mož, ki je tako osvedočil svoje politično mišljenje, je danes cesarski namestnik na Češkem. V političnem oziru pomeni torej mišljenje grofa Thuna: Narodno ravnopravnost, češko državno pravo in koronanje!
Iz Zagreba, 8. septembra. Naša akademija znanosti in umjetnosti zbira marljivo historično gradivo za domačo zgodovino. V takem poslu je odpotoval te dni dr. Franjo Rački na Dunaj, da v tamošnjih arhivih in knjižnicah, posebno v carskem tajnem dvorskem arhivu in carskej dvorskej knjižnici, zbira gradivo za diplomatički kodeks kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, katerega izdanje mu je poverila skupaj z akademikom Ivanom T k a 1-č i č e m naša akademija. Sedaj se nahaja na Duuaju tudi akademik Tade S m i či klas ter zbira gradivo za aeta diaetalia Hrvatske, katerih izdanje mu je izročila akademija.
Pred nekim časom je „Slovenski Narod" v svojem dopisu iz Zagreba priporočal Slovencem tukaj živečim, da bi si osnovali svoje „slovensko društvo", kakor imajo Čehi svoje. Ta svet je nepotreben. Slovenci najdejo v hrvatskih društvih tako prijazen sprejem, da jim ni treba lastnega društva; gojiti pa kakšne posebne interese tukaj gotovo ni Ireba, saj mora biti vendar naš glavni smoter, da se čim bolj združujemo, ne pa oddaljujemo eden od druzega. | Naj si dopisnik ne jemlje češkega društva za primer, i kajti v tem društvu je bilo Čehov, katerim je bilo
vse hrvatsko zazorno, kar pa menda se ne more reči o Sloveucih tukaj živečih, kateri so gotovo zadovoljni s hrvatskimi društvi.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje)
XIII. Zbornični tajnik naznanja naslednje dopise c. kr. deželne vlade:
a)	„Gospod minister za uk in bogočastje izjavil je z visokim razpisom od 4. maja t. 1. št. 7288 glede na to, da kranjska hranilnica znatno gmotno podpira strokovno šolo za lesni obrt v Ljubljani, dodeliti jej pravico, da sme pošiljati v odbor te strokovne šole zastopnika s triletno dobo službovanja dotle, dokler rečena hranilnica podpira imenovani zavod na dozdanji način.
Vsled te prenaredbe v sestavi strokovnošolskega odbora glasil se bode § 4. pravil v bodoče tako-le:
Strokovnošolski odbor ima 10 članov ter je sestavljen iz župana mesta ljubljauskega ali njegovega namestnika, iz dveh od občinskega zastopa izbranih članov, iz po enega zastopnika deželnega odbora kranjskega, kranjske trgovske in obrtniške zbornice in kranjske hranilnice, potem iz treh od ministerstvu za uk in bogočastje imenovanih članov in iz vodje zavoda.
Pošiljati zastopnike v strokovnošolski odbor ima občina ljubljanska in druge korporacije dotle pravico, dokler dotične korporacije dajejo zavodu zagotovljene podpore.
Službovalna doba članov mestnega zastopa ljubljanskega in drugih korporacij itd. (besede od tukaj pa do konca ostanejo neizpremenjene).
(Zadnji odstavek § 4.)
Naučni upravi pristoji pravica razpustiti strokovnošolski odbor vsak čas, vendar je treba takoj skrbeti za novi po pravilih sestavljeni kuratorij, kateri ima najdalje v treh mesecih po razpustu prejšnjega kuratorija stopiti v moč."
b)	Pojedina obrtna oblastva izprožila so misel, ali po ustauovitvi, v zakonu od 30. marca 1888, drž. zak. štev. 33, o zavarovanju obolelih delavcev, v misel vzetih okrajnih bolniških blagajnic, ali se globe, ki se določajo po obrtnem redu proti onim obrtnim gospodarjem, katerih pomočniki ne pripadajo nobeni zadružni bolniški blagajnici, ampak so okrajni bolniški blagajnici vdeljeni, bodo morala plačevati okrajni bolniški blagajnici, ali pa krajnemu ubožnemu zakladu.
Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo odredilo je v sporazumu z vis. c. kr. ministerstvom notranjih stvari o tem naslednje:
Zakon z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 33, o zavarovanju obolelih delavcev, nima v sebi ni-kakoršnega določila, s katerim bi se določalo, da se globe, s katerimi se kazuujo po obrtnem redu obrtni gospodarji, katerih pomočniki so odkazani okrajni bolniški blagajnici, imajo stekati v okrajno bolniško blagajnico.
Vprašanja torej, o katerem je izreči odlok, ni moči rešiti iz zakona o zavarovanju bolnikov. Odlok se mora izreči le na podstavi obrtnega reda.
Merodavno določilo za odločitev tega vprašanja je še danes § 151. obrtnega reda, po katerem se globe, ako je z globo kaznovani podvržen plačevati prispevke zadružni ali podporni blagajnici (§ 128), imajo stekati v dotično blagajnico, sicer pa v ubožni zaklad tistega kraja, kjer se je izvršil prestopek
Z osnovnima razpisoma od 14. maja in 2. okt. 1S85, štev. 35.351 ex 18S4 ter 24.787 izreklo se je že, da je pod zadružnimi ali podpornimi blagaj-nicami § 128. obrtnega reda od leta 1859 bilo razumeti i zadružne blagajnice i v § 128. v misel vzete pomočuiške blagajnice, o katerih je razpravljal ^ 124. obrtnega reda ex 1859; nadalje, da so vsled novele obrtnega zakona od 15 marca 1883 namesto pomočniških blagajnic § 124. stopile zadružne bolniške blagajnice § 121. zadnje imenovanega zakona.
Konečno se je odredilo, ako kaznjivi obrtni gospodar pripada zadrugi, morajo se kazenski denarji stekati v zadružno bolniško blagajnico (§ 121.), iu sicer, ako je zadruga ustanovila svojo zadružno (pomočniško) bolniško blagajnico, v to, ako pa je nasprotno pristopila bolniški blagajnici, katere pravila ustrezajo bistveno določilom o zadružnih bolniških blagajnicab, v zadnjo blagajnico; ako pa on ne pripada zadrugi, v ubožni zaklad kraja, kjer seje uvršil prestopek. Zadružnih bolniških blagajnic § 121. novele obrtnega zakona ne dotika se zakon o zavarovanji bolnikov — ne glede na eventuvalno po-
trebno premembo pravil. Ostanejo torej v moči, in pomočniki, ki pripadajo blagajnici, ostanejo sedaj kakor poprej člani bolniške blagajnice, katero je ustanovila zadruga ali h kateri je pristopila.
Toda prigodilo se bode često pri zakonu o zavarovanju bolnikov, da zadruge, ki imajo premajhno število svojih pomočnikov, ne bodo si ustanavljale zadružnih bolniških blagajnic, ter jim bode ljubše, pristopiti s svojimi pomočnimi delavci k okrajni bolniški blagajnici.
Ker je v rečenih slučajih obrtni gospodar, in sicer i po obrtnem redu (§ 121.) i po zakonu o zavarovanju bolnikov dolžan dajati prispevke v podporno blagajnico (§ 128.), t. j. v našem slučaju v okrajno bolniško blagajnico, to se vidi iz § 151. obrtnega reda, da se imajo kazenski novci stekati v okrajno bolniško blagajnico.
Ako pa ni nobene zadruge, potem so obrtni gospodarji na temelju zakona o zavarovanju bolnikov dolžni prijaviti svoje pomočne delavce, ako niso pri kateri drugi v § 11. zakona o zavarovanji bolnikov zaznamovani blagajnici zavarovani proti bolezni, pri okrajni bolniški blagajnici ter po § 34. lavnokar omenjenega zakona dajati ob svojem tretjino v pravilih ustanovljenih prispevkov.
Potemtakem so tudi v zadnje navedenih slučajih obrtni gospodarji dolžni dajati prispevke v podporno blagajnico (okrajno bolniško blagajnico) ter se bodo morali tudi v teh slučajih denarni prispevki, naloženi obrtnim gospodarjem, stekati v okrajno bolniško blagajnico.
Denarne kazni, katere se nakladajo obrtnim gospodarjem, katerih pomočniki spadajo v okrajno bolniško blagajnico, imajo se potemtakem stekati v vsakem slučaju v zadnjo."
c) „Vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva notranjih stvari od 14. junija 1889, štev. 11423 izjavilo je rečeno ministerstvo v sporazumu z visokim e. kr. trgovinskim ministerstvom, da imajo pravico vkuhavati sadje le cukrarji in da potemtakem ni dopuščeno samostalno izvrševati ta obrt brez dokazila sposobnosti, zahtevanega za cukrarski obrt."
Ti dopisi vzeli so se na znanje. (Dalje sledi.)
Dnevne novice.
(Obrtni strokovni šoli v Ljubljani.) Vpisovanje v obrtni strokovni šoli se bode vršilo v soboto dne
14.	t. m. zjutraj in popoludne v pisarni vodstva (Virantova hiša, Zvezdarske ulice, I. nadstropje). Število učencev je omejeno. Šolsko leto se prične dne 16. t. m.
(Osuševanje ljubljanskega močvirja.) Gospod deželni glavar je na ponedeljek 16. t. m. sklical zastopnike vseh prizadetih krogov k razgovoru, kako naj bi se razdelili troški osuševanja, kateri znašajo 1,400.000 gld. Osuševanje močvirja je vedno uuj-nejše, ker škode vsled povodnji so vedno večje. Tako je povodenj zadnje dni julija v davčni občini Blatna Brezovica naredila škode nad 30.000 gl.
(Umrl) je v torek v Škofjiloki umirovljeni nadučitelj gosp. Josip Kramer, odlikovan z zlatim križem za zasluge, v 91. letu svojega življenja. Naj v miru počiva!
(Češka šola.) Kakor čitamo v čeških listih, podaril je grof Harrach društvu „Komensky" 2000 gld. za otvorjenje petega razreda na češki šoli v favoritnem okraji na Dunaji. Ta razred bodo odprli dne 16. oktobra. Šola ima 14 oddelkov, otroški vrt in vadnico za ženska ročna dela.
(Šolske vesti.) Kakor se poroča „Laib. Ztg.", imenoval je c. kr. logaški okr. šol. svet učiteljskega kandidata g. L. Albrechta začasnim učiteljem v Ledinah; učitelja v Št. Vidu pri Cerknici gosp. K. Rožanca začasnim učiteljem na trorazrednici v Dol. Logatci; učit. kandidata gosp. Henrika Pretnarja začasnim učiteljem v Gor. Logatci in učit. kandidatinjo gdč. Pavlo Giitzl učiteljico v Žireh.
(Spomenik) umrlega pisatelja in rodoljuba Lov. Z vab a bodo odkrili, kakor smo že sporočili, due
15.	t. m. na pokopališči v Dutovljah. Te nagrobne svečanosti se bode vdeležilo več gospodov iz Trsta. — Vspored: 1. Blagoslovljene spomenika. 2 „Blagor mu". 3. Nagovor. 4. „Molitev".
(Enketna komisija) za preiskavauje gospodarskih razmer isterskega Krasa se bode sešla dne 18. t. m. v Podgradu. Člani so: Vitez Gutten-berg, vitez Jetmar, dr. Cauciani, Slavoj Jenko, G. Kastelec, Seb. Pipp, dr. Laginja in dotičui župani.
(V Rojann) bodo odprli, kakor poroča „Edinost", še to leto „slovenski otroški vrt". Dobili so
že primerne prostore pred cerkvijo, treba je le še višjega potrdila. Naj torej slovenski stariši ne vpisujejo otrok v lahonski otroški vrt rudeče „Pro patria" na Greti.
(Koristna rastlina.) Velečast. g. župnik na Dobrovi nam piše: „Rastlina, o kateri ste poročali in katero hočejo po vsi pravici imenovati „gadovec", ni nova iznajdba, ker meni je znana že nad dvajset let. Naznanil mi jo je prvi umrli gosp. Jurij Za-brezovnik, benelicijat v Kropi. Rabil sem jo vedno z dobrim vspehom pri ljudeh in živini, od gadov pičenih. Jaz sem jo imenoval „Astra montana". Skuha se nekaj stebel s peresi in cvetom kakor čaj, ter se pije nekaj te vode, z ostalo se rana izpira; položi naj se tudi nekaj peresc na rano. Takoj od-jenjajo otok, bolečine in druge slabosti. Sedaj pa rabim še s hitrejšim vspehom homeopatično „Astre montanc" pet kapelj tinkture na četrt litra vode, vsako uro jedno žlico. Vspeh je gotov pri ljudeh in živini. Našel sem to cvetlico v Železnikih med skalovjem, na Bukovem vrhu nad Poljanami in na Uncu. Rastlina je taka, kakor jo je popisal čast. g. S. Robič. Najbolje je, da se kupi steklenica imenovane tinkture, ki zadostuje za leta. — Naj še dostavim, da je jako zanesljivo zdravilo proti davici (difteritis) žveplena kislina, štiri kapljice na kozarec vode, vsako četrt ure pol kozarca."
(Resolucije) II. občnega avstrijskega katoliškega shoda na Dunaji so ravnokar izšle po stenografičnem zapisniku. Cena izvodu s pošto 14 kr. Dobivajo se v tiskarni sv. Norberta na Dunaji, III. Seidlgasse 8, in tudi v knjigarnah.
(Nova knjiga.) Kakor so gg. učitelji v posto-jinskem okrajnem glavarstvu povodom cesarjeve štiridesetletnice spisali in izdali zemljepisni in zgodovinski opis svojega okraja, tako so se združili tudi gg. učitelji logaškega okraja ter spisali in izdali knjigo: „Logaško okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Uredil Vojteh Rib nikar. Tiskal R. Šeber v Postojini." Opisali so v tej knjigi naslednje kraje: Babino polje, Begunje, Bloke, Cerknica, Črni vrh, Dol. Logatec, Godovič, Gor. Logatec, Grahovo, Hotederšica, Idrija, Ledina, Plauina, Rakek, Rovte, Stari trg, Sv. Vid, Sv. Trojica, Unec, Vojsko, Zavrac, Žiri, Sp. Idrija. Lepo in zaslužno je delo, katero so prevzeli gg. učitelji, da opišejo svoje kraje. Naj bi jih posnemali tovariši tudi po drugih okrajih naše domovine. Jako lično v platno vezana, 10S strani obsezajoča knjiga velja le 65 kr., po pošti o kr. več ter se dobiva pri g. Vojtehu Ribnikarju, nadučitelju v Dol. Logatci.
(Slov. delavsko pevsko društvo „Slavec") bode praznovalo v nedeljo dne 15. t. m. petletnico svojega obstanka. Priredilo bode na Koslerjevem vrtu ljudsko veselico s koucertom, tehtanjem in kegljanjem na dobitke. Iz posebne prijaznosti bodo sodelovali: Šišenski mešani zbor čitalnice, g. Ivan Meden in vsa vojaška godba. Gdč Valentinčičeva pa bode izročila iu pripela na zastavo krasen trak, kateri so darovale ljubljanske gospe iu gospodičiue.
(Vodstvo c. kr. poštne hranilnice) razposlalo je okrožnico z računom za mesec avgust. Iz izkaza povzamemo sledeče podatke: Vložilo se je v varčevalnem in čekovnem prometu skupaj 513.345krat za 62,370.471 gl.; od tega na Štajerskem 26.075krat za 2,565.037 goldinarjev, na Koroškem 7.746krat za 752.709 gl., na Kranjskem 6.189krat za 53S.720 gl. in ua Primorskem 7.330krat za 869.073 gl.; vrnili so pa 146.492krat skupaj 61,323.578 gl.; izmed tega na Štajarskem 4.674krat za 1,434.049 gl., na Koroškem 1082krat za 20S.848 gl., na Kranjskem SoOkrat za 172.375 gold., v Primorji 2653krat za 1,046.359 gl. Od dne 12. jan. 1883 se je v hra-niluico vložilo 23,964.894krat v skupnem znesku 2.613,063.368 gl. 47 kr., a vrnilo 7,127.649krat skupaj 2.564,759.657 gl. 05 kr.. tako je v blagajnici preostalo 4S,303.711 gl. 42 kr. Reutnih knjižic je v prometu 9525 v vrednosti 9,044.740 gld., vložnih 699.055, čekovnih pa 15.400. V Podkloštru na Koroškem je neki vložnik izgubil svojo knjižico, vredna je 50 kr., novo dobil je 1. septembra. Med povračili jo 11,294.670 gld., za ta znesek je urad vložnikom na zahtevauje kupil iu odposlal vrednostne listine. Število vložnikov je narastlo za 4894 oseb. V neuradnem delu okrožnice nahajajo se črtice o poštnej hranilnici na Ogerskem, Taljanskem, Švedskem. Belgijskem, Nizozemskem.
Raznoterosti.
i
—	Pariška svetovna razstava. Govorilo se je, da se bo ta razstava podaljšala. Toda ravnatelji so se odločno izjavili, da se bo aa vsak način zaključila dne 81. oktobra.
—	Hitrost ogerskih državnih železnic opisuje-, „Pester Lloyd" nastopno: Mej velikim Beč-kerekom in Kikindo se vlaki navadno malo počasneje pregibljejo, kakor orijentni ekspresui vlak. Tudi s postanki na raznih postajah niso preveč natančni. Nedavno sta se dva vesela potovalca peljala po napomiuani progi. Na postaji Klemer se je naznanilo: „Eno minuto postanka", toda minulo jih je pet, in še se ni nič pomikalo. Tu zapazi eden potovalcev poleg kolodvora kegljišče ter zakliče: „Hajdi, napravimo vojno partijo!" Rečeno — storjeno ! Potovalci poskačejo iz vozov, slečejo suknje ter kegljajo, da je veselje. Oui, ki je predlagal kegljanje, je na zgubi že osem goldinarjev, in sedaj še-le je minula napovedana železniška minuta. Stroj zažvižga, potovalci poskačejo v vozove ter se veselo odpeljejo v sladki nadi, da jih na prihodnji postaji zopet čaka — kegljišče!
Telegrami.
Litomišlja, 12. septembra. Zjutraj oh 7. uri je cesar namestnika Tlmna zaprisegel. Posredovala sta za tajnega svetnika Kalnoky, za namestnika ministerski predsednik Taaffe. — Cesar je ob polu 8. uri odšel k vojaškim vajam. Oba korna poveljnika sta izdala navedbe o napadu.
Cetinje, 11. septembra. Imendan carjev se je vsled kneževega ukaza po celi deželi slovesno praznoval. V vseli cerkvah so se vršile slovesne službe božje.
Sofija, 12. septembra. Vodja srbskih radikalcev, Pašič, je včeraj povodom razgovora s Stambulovom dal pomirjajoča pojasnila glede srbskih namer nasproti Bolgariji. naglašajoč, da imajo Srbi popolnoma dosti opraviti s svojimi notranjimi zadevami. Misel napada na Bolgarijo jim je popolnoma tuja. Vzlic temu novemu srbskemu zatrdilu pa so v Bolgariji še vedno vznemirjeni vsled neprestanih oboroževanj ob srbski meji.
Pariz, 11. septembra. Seine-perfektura je včeraj po huissierju izročeno prijavo o kandidaturi Boulangerjevi in Rochefortovi zavrnila.
Umiriš so:
11. septembra. Albin Svetek, delavčev sin, 23 let, Poljanska cesta št. 20, božjast.
V bolnišnici: 8. septembra. Janez Dečman, delavec, 55 let. Petamus traumatius._
Vremensko sporočilo.
Pni mestni otroški vrt.
Pouk v I. mestnem otroškem vrtu s slovenskim poučnim jezikom prične se
v 1K «lan septembra
letos s sv. mašo v sv. Petra farni cerkvi.
Vpisovanje otrok vršilo se bode li». in 17. «Sili«'' septembra mej S. in 11. uro dopolnilne in 2. pa 4. uro popoludne v učnih prostorih na sv. Petra nasipu hiš. štev. 65, pri tleh na levo.
Vodstvo I mestnega otroškega vrta ljubljanskega,
v 11. dan septembra 1880. (2_i)
Pričetek mestnih ljudskih šol.
Na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih, in sicer na I. in II. mestni petrazredni deški ljudski šoli, mestni nemški deški dvorazrednici, na mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu, na dekliški šoli v uršulinskem samostanu, na mestni nemški dekliški šoli in na jednorazrednici na Barji prične se šolsko leto 1889/90
dne is. septembra 188*1.
Vpisovanje bivših in vsprejemanje novih učencev in učenk se bode vršilo dne 16. in 17. septembra t. 1. in sicer:
Za I. petrazredno deško ljudsko šolo v novem poslopji v Poljskih ulicah; za II. petrazredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti; za nemško deško petrazrcdnico v Mahrovi hiši na cesarja -Jožefa trgu št. 12. pri tleh na levo; za dekliško šolo pri sv. Jakobu v redutnem poslopji; za uršulinsko dekliško šolo v uršulinskem samostanu: za nemško dekliško šolo v Špi-talskih ulicah št. 10 (kresija) in za jedno-razrednico na Barji v tamošnjem šolskem poslopji.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski,
dne 7. septembra 1880.
Povodom preselitve I. mestne pet-razredne deške ljudske šole iz lyceal-nega v novo šolsko poslopje v Poljskih ulicah, je ces. kr. mestni šolki svet nekoliko prernenil meje šolskima krajema mestnih petrazrednih deških ljudskih šol, tako, da odslej pripadajo dečki, kateri prebivajo v I. (šolskem) in IV. (kolodvorskem) okraji s sosednimi predkraji, prvi mestni deški pet-razrednici, oni pa, ki prebivajo v II. (Št. Ja-kobskem) in III. (dvornem) okraji s sosednimi predkraji, drugi mestni deški petrazred-nici. Šolska kraja po tem takem deli črta, katero si jo misliti od mostno hiše preko Špi-talskih in Slonovili ulic, potegneno do začetka Lattermanovega drevoreda na Fran .Tosipovi cesti.
Ta odredba stopi v veljavo šolskim letom 1K80'00.
prihodnjim
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski,
dne 7. septembra 1880. (2-i)	Predsednik: Grasselli s. r.
Blizo 40 let stara Slovenka išče službo kot
W kuharicami
ali 0M]>0(l.i.aa. j A. (2-1) Več o tem pri opravništvu tega lista.
fPošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja i/, čistega srebra, kineskegu srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
Predsednik: Grasselli
s. r.
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da so delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v <>yr".i i pozlatim in posrebrim. Oč. gg. naročniki naj mi blago-volc poslati iste nefrankovane	(42)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica IVIorelli štev. 17. ^¡Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!^
C	Čas	Stanje		Veter	Vreme	" t ■S? H
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			"ŠOT 5 s c
11	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. z več.	741-8 740 9 741-3	11-0 21.5 13-8	si. svzh. H	del. jasno jasno »	o-oo
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 12. septembra.
Papirna renta 5 »i, po 100 gl. (s 16% davka)	83
Srebrna „ 5% ., 100 ., „16 % „	84
5 "¡o avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110
Papirna renta, davka prosta......99
Akcije avstr.-ogerske banke......it 10
Kreditne akcije ..........305
London.............119
Srebro ..........................—
Francoski napoleond..................9
Cesarski cekini ....................5
Nemške marke ..........58
50 35
40
kr.
SOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
0	5
X Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zöb. y
Nova ameriška
zobna ylicerin-créme
(preskusen» od zdravstvene oblastnije)
F. A. Sarg-07 sin in flrugovi,
c. kr. dvorni zalagatelji na DUNAJ I.
0
KOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOM
Dobiva se pri vseh lekarnah in parlunierijiih itd. 1 komad 35 kr. V Ljubljani pri lekarnarjih Erazmu Birschilzu, Vil j. Mayerju. Gabrijelu Plocoliju. Iv. Svobodi, pl. Trnkoczyju. dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu. Petru Lasniku. M. F. Suppanu, Antonu Krisperju.	(52—5)
0 o o o o
o
o o o o o
Radenska klala voda. ob vznožji Slovenskih r/oric, ne zamenjati z Radgonsko, i,o je Radkersburgcr.
Čeravno Radenska kisla, vodit stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar so peni prav močno, ako se /, vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikovo kislino. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katero imajo navadno le prosto iili manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki so pogubi in razkadi kakor se steklenica odniaši.
x ¡tratil Kheri.
izdelovalca oljnatih barv. flrnežev, lakov y	in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in mebije. X
.TEj. 5 HM. R» D Jjs-* tera s«.., za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllharja hiši št. i. $$
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino Helo in najnižje cene.	^^
Posebno priporočilne za prekupue so oljnate barve jk v ploščevlnastih pušicah (Bleehbtichsen) v domačem ^ lancnein oljnatem lirneži najiineje naribane in boliše ^ negn vse te vrste v prodajalnah.	(14)
Cenike mi zahtevnnje.	^
X X
X
X X X X X
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Izdajatelj: Matija Kolar.