PoStnlna plačana v gotovlnl Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7"50 Din, za Inozemstvo 20Din Račun prl poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. iST^^B^^^^^^Kf^P^ /^^^^^^k ^^KKab Cena 1 DU Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasl po tarlfu. Rokopisi se iprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Pradpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažnjejo le po možnosti. štev. 78. Celje, ponedeljek 25. septembra 1933. Leto XV. Katastrofalne poplave v celjski kotlini in Savinjski dolini Celje, 25. septembra. Silni nalivi zadnjih dni so povzro- čili. da so vode v Sloveniji v petek in soboto katastrofalno narasle in po- plavile cele pokrajine. Vodovje je za- lilo Barje pri Ljubljani, Sodražico in Ribnico z okolico, Cerknico in okolico, kočevsko okolico, škocjansko dolino, guštanjsko okolico in Ravne ter mno- go drugih krajev. Voda je uničila mno- go poslopij, ceste, pota, njive in vr- tove ter velik del letoSnje žetve. Uto- nilo je več ljudi in mnogo živine. Stvarna Skoda je ogromna. Savinja prestopa bregove Močno deževje, ki se je pričelo v torek in je trajalo z malimi presledki do nedelje, je povzročilo, da je pri- čela Savinja s pritoki v petek 22. t. m. dopoldne nevarno naraščati, in voda je na nekaterih mestih presto- pila bregove. V petek zvečer je bila Savinja že 2V2 rnetra nad normalo. V noči na soboto je skoro neprestano deževalo in v soboto 23. t. m. je na- stopila katastrofa, ki prekaša po svo- jem obsegu in grozoti vse poplave v zadnjih desetletjih. Celje odrezano od okolice Z soboto je bilo Celje podobno oto- ku sredi nepreglednega morja, Savinja se je izpremenila v besneč veletok, se združila z vsemi pritoki ter popla- yila skoro polovico Celja in vso oko- lico. Mesto je bilo popolnoma odreza- no od okolice. Popoldne je poplava dosegla svoj maksimum. Vode so bile 4 metre nad normalo. Pod vodo so bili mestni park, Masarykovo nabrežje, pot od brvi pri parku do Grofije, mestna vrtnarija, ves »Otok«, Ljubljanska cesta do Mestne elektrarne, Glazija, lpavčeva ulica, javna bolnica, Vrazov trg, Vodni- kova ulica do Mestnega gledaliSča, Gregorčičeva, Miklošičeva, Strossmayer- jeva, Levstikova, Frankopanska, Zrinj- skega, Kersnikova, Oblakova ulica, del Kapucinske ulice pri Kapucinskem mo- stu, cesta na Bregu, vse ozemlje pri Sp. Lanovžu, Dolgo polje, Mariborska cesta, del Gaberja in Sp. Hudinje, Mestni mlin, del cinkarne, Westnova tovarna, Celjska milarna, Kralja Petra cesta od Mariborske ceste do gostilne »Pri jelenu«, Aškerčeva ulica, Zavodna Polule, Lisce, Lava, LoŽnica, Babno, Medlog. Voda je napolnila vse kleti in vdrla v nešteta stanovanja, pisarne ter trgovine in obrtne lokale. Dopoldne je voda zaliJa savinjsko železniško progo pri Sp. Lanovžu in jo izpodjedla, tako da so morali ukiniti ves promet med Celjem in Žalcem. Voda je zjutraj zajela vsa šolska poslopja razen me- ščanske sole ter zelo poškodovala sokolsko telovadnico v mestni narodni soli ter telovadnici v okoliški narodni šoli in gimnaziji. Šolska mladina iz Savinjske doline, ki se vozi v Celje v šolo, ni mogla iz Celja domov, ker je bil promet na savinjski železnici ukinjen, Ljubljanska cesta pa pod vodo. Mnogo ljudi, ki stanujejo na periferiji mesta ali pa v celjski okolici, ni moglo iz Celja domov. Vojaki, gasilci in mestni delavci so ves dan z veliko požrtvo- valnostjo opravljali reševalno službo. Dopoldne je voda poruSila nasipe na obeh bregovih Hudinje pri Majdičevem mlinu na Sp. Mudinji. Mestna elektrarna je dala ob 11.30 ukiniti ves električni tok, ker je pričela voda zalivati trans- formatorje. V mestni plinarni je voda dosegla retortne peči in onemogočila nadaljno obratovanie. Konec celjskih mostov Divje hrumeča Savinja je ves dan nosila s seboj hlode, debla, deske, poljske pridelke, posodo, utopljene pra- šičke, perutnino in druge stvari. Voda je nepla nekega psa volčjaka, prikle- njenega na pasjo uto, zajčka, ki je spretno žongliral na veliki buči, nato pa orrragal in utonil, dolgo kačo itd. Ob 12.15 je voda porušila savinjsko brv pri parku in dva nosilca. Del brvi je voda treščlla na Masarykovo na- bfežje na levem bregu in podrla že- lezno ograjo pri brvi, ostali del brvi pa je odneslo dalje. Ob 12.45 je treščila v Kapucinski most velika kopalna uta. Most je si- cer vzdräal silni udarec, videlo pa se je,da most ne bo dolgo kljuboval stra- hovitemu navalu. Sledili so še težki hlodi in ob 15.30 se je most udal Najprej ga je zrahljajo v sredini, po- tem pa ga je z velikimhruščem z izje- mo dveh nosilcev odtrgalo in odneslo proti železniškemu mostu, kjer se je Kapucinski most s silnim bobnenjem razbil in splaval dalje. Kmalu je voda porušila tudi Grenadirjevo brv na Po- lulah. S tern je bilo mesto docela od- rezano od Brega, Polul in Lisc. Zato je železniška uprava dovolila prebival- stvu prehod po železniškem mostu. Voda je podrla tudi zunanjo železno ograjo na mostu čez Voglajno v Za- vodni, brv pri izlivu Sušnice v Savi- njo in del kopalne ute nasproti dam- skega kopališča. Brv pri izlivu Sušnice so začeli danes popravljati. Poplava v celjski kotlini in Savinjski doiini V gornji Savinjski dolini je voda uničila del jezu pri Ljubnem. Porušila je polzelski jez, asip obSavinji pri St. Pe- tru, raztrgala pri Št. Pavlu pri Prebol- du obrežje Savinje na dveh mestih v dolžini 200 metrov, porušila ostanke levškega mostu sta poplavila Petrovče, Kasaze, Vrbje, Ložnico, Grajsko vas, Kapljo vas, Dolenjo vas, Latkovo vas, Zgornje in Spodnje Roje, braslovško okolico ter več krajev v Gornji Sa- vinjski dolini. Pod vodo so bili tudi kraji Šmarjeta, Trnovlje, Škofja vas in Vojnik ter kraji proti Št. Juriju ob juž. žel. Zaradi poplave je bil preki- njen tudi promet na cestah Vojnik- Dobrna in Velenje-Dolič. Junaški reševalci Besno valovje je butalo ob stano- vanjsko hiSico paznika pri Zanggrje- vih rezervoarjih bencina ter na na- sprotni strani v takozvano kolera bol- nico in sosednji Radejev kozolec pri železniškem mostu. Ta poslopja so bila okrog in okrog obdana od vode. Sta- novalci so obupno klicali na pomoč, ki je tudi prišla Se pravočasno. Juna- ški 17 letni brezposelni Karol Šerak z Brega se je v smrtni nevarnosti podal z neprivezanim čolnom v valovje ter z veliko težavo rešil Zanggerjevega paznika; ženo in otroka, iz kolera bolnice na nasprotni strani ki jo je voda pozneje skoro popolnoma porušila, pa tri osebe in še nekega moškega z Ra- dejevega kozolca. Člani celjskega reše- valnega oddelka so s čolnom reSili iz kolera bolnice 9 oseb. Šerak je potem prevozil s čolnom Savinjo in Voglajno ter rešil v Zavodni skupno z abituri- jentom Borisom Misjo okrog 20 ljudi. Že dopoldne pa so rešili s kozolca na travniku nasproti mestne klavnice tri brezposelne, ki so bili tarn prenočili in jih je voda zajela. Smrtna žrtev V soboto popoldne se je podal 39 letni slikarski pomočnik Franc Majcen, hišnik v vili g. dr. Schwaba v Trubarjevi ul. 3, po poplavljeni Jurčičevi ulici proti bližnjemu domu. Na ulici pred evan- geljsko cerkvijo je zašel v jamo, ki jo je bila voda izkopala. Majcen je izginil pod vodo in utonil. Njegovo truplo so našli v nedeljo zjutraj na njivi ob Jurčičevi ulici in ga prepeljali v mrtvašnico na okoliško pokopališče. Ker so se trdovratno vzdrževale govo- rice, da je v mestu in okolici utonilo še več oseb, je policija v nedeljo po- poldne izvršila obSirne poizvedbe, a ni ugotovila nobenega drugega primera smrtne nesreče. Brez luči Zaradi teme so v soboto okrog 17. zaprli vse trgovine v mestu. Ob 19'15 je zopet zažarela električna luč, a je ob 21. zopet ugasnila, ker je neka pod- gana v transformatorju pri Rudarski šoli povzročila kratek stik. Ob 22*30 je bil defekt popravljen. Upadanje vode V soboto ob 16. so jele vode končno upadati ter so do nedelje zvečer padle za 3 metre in danes še nadalje upadajo. V nedeljo zjutraj se je vsa voda vrnila v struge. Strahovito razdejanje Pustošenje, ki ga je povzočila ogromna poplava, je nepopisno. Mnoge ceste in ulice so globoko izjedene, uničeno je pohištvo in podi v neštetih stanovanjih, blago v kleteh ter trgovskih in obrt- nih lokalih, porušena cela vrsta ograj in zidanih podstavkov. Zelo so priza- deti javna bolnica v Celju, veletrgovec g. Zangger, ki mu je voda pri rezervo- ariih bencina odnesla mnogo sodov in veliko množino drv, trgovec g. Plavc na Vrazovem trgu, hotelir g. Rebeu- schegg, gostilničar pri »Zelenem trav- niku« g. Reberšak in Westnova tovar- na. Iz mnogih stavb v Celju, okolici in Savinjski dolini je voda odnesla SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 41. Razborski kmet je Med domačimi kmeti sem imel čim tlalje več prijateljov. Zlasti v zaCot- ku so mi sicer mnogi nasprotovali. NekoC mi jo dejal kniet, pijanec in grozovitež jo bil: »Zato nam nalagajo tako veliko davke, ker kar naprej nove Sole sta- vijo in nove ucitelje najemajo. Sole bo treba razkopati, uciteljem pa za- vdati, da bo kmet mogel živeti.« Te- mu sem so bil zameril, ker je bil ob- sojen zaradi zajca, ki ga je meni ukradel in si ga tajno skuhal. Bil je tudi kmet, ki me je sovražil zato, ker sem mu psico ustrelil s šol- skega okna, ko je šolsko mladino po hujševala. Jaz pa sem z enim stre- lom napravil konec pasji svatbi in pohujšanju, s tem pa tudi kmetove- mu prijatoljstvu. Nekoč sem v jutru v novem viso- kem snegu našel svežo zajCjo sled. Vodila je tik nad prepad, kjer je za- j©c spal. Streljati nisem hotel, ker ni imel kam pobegniti, skok v prepad Pa bi mu bil v smrt. Previdno se to- re] smučam po zadnjici k siromaku, loveč so za šibko mladike grmovja. Preden ga zgrabim za uhlje, pa se mi odčesne šiba v roki, toda že sem pla- nil k žrtvi in jo držeč za uhlje tiščal med noge. K sreči je bil novi sneg to- liko južen, da se je tal prijel in stla- čil ter me obdržal tik nad prepadom. Še težja pa je bila zdaj pot nazaj. Opiraje so na komolce sem pomalem rinil navzgor v breg in kmalu sem si na varnem oddahnil. Trepetal je zajec, dokler ga z udarcem v tilnik nisem oprostil muk. Kmalu sem iztaknil novo sled, vo- dočo v strmino, kamor pa moja pra- vica ni več segala. Nad bregom pa je stal kmet in me opazoval. Potuhnil sem se v jarek, četrt ure sem Cakal, potem sem previdno po- kukal preko roba. Glej ga, dedca! Še je ^stal tain in so oziral k meni. fee cetrt ure žrtvujem, spot pogle- dam iz jarka, toda pohaba se še ni bila umaknila! Loti se mo divja jeza, dvignem se. pa hajdi nadenj! Možakar jo bil naj- brž uganil mojo namero, kajti snel je koš z ramen in jel premetavati slamo po košu, v kateri sta ticali dve večlitrski bariglji. Jaz pa sem zarjul: »Vraga, kaj vas krč v nogali drži, da stojite kakor ukopani!« »Samo ključ zidanice iščem po že- pih, k vinogradu grem po pijačo. Po- čakajte me tu, prinesem vam dobre- ga vina!« Pristal sem na predlog, saj po zaj- trkovanih ajdovih žgancih se mi je oglašala žeja. Kmet jo izginil s košem, jaz pa sem se vrnil na sled in za nekaj mi- nut je zadnjič vztrepetal že drugi dolgouh. Dedec se zares vrne, postavi koš sredi ceste in mi ponudi polno barig- ljo. Jaz pa se hoCem mašcevati za njegovo nagajivost, zato požiram v dolgih curkih. Vino je bilo dobro, a vendar mrzlo in nekam vrezno. KonC- no mu vrnem prazno posodo, ki jo je spoštljivo spravil v koš dn me po- vabil so h kosilu. Razkazal mi je svoj dom, ki je bil že v sosednji sari. In na mizo je postavil še drugo barig- ljol Spoznal sem v njem dobrega go- spodarja in prijatelja, ki sem ga ce- nil skoro tako visoko kakor starega Krpca. Nekoč sem se pozno v noči vračal z lova mimo Krpčevo kmetijo, ko me zgrabi huda žeja. Sedem na klop ob hiši, da si malce počijem, in zasto- öem: »Ko bi zdajle mogel dobiti polič" jabolcnika!« Stari Krpec, ki je slabo spal, odpre vrata in vpraša, kdo je. Pa pravim: »Jaz sem Blaž, svänjski lovec, žeja me tare, pa sem obstal tu.« »Le počakajte, napravim luč, po- jščem do kleti fcljuč. Le vstopite, da kaj pod zob dobite, potem pa lezite k počitku!« Rad sem mu ustregel. Vesel in hva- ležen sem dvignil vrč jabolčnika in napil dobremu gospodarju, ki naj mu Bog povrne vse, kar je koristnega sto- ril žejnemu popotniku. Zdaj se v durih prikaže gospodi- nja, nič ni nejevoljna, pehar oreho- vih jedrc postavi predme. Naj edel sem se in napil, potem sem legel v sveže pregrnjeno posteljo. Spocit sem v jutru vstal. In preden sem krenil v gozd, mi jo dejal Krpec: »Talo postelja tu saineva, vedno je za vas pripravljena, kadar nam ho- četo biti ljub gost.« Lepega vabila nisem odklanjal, ko- liko noči sem dobro prespal pri tem svoj em prijatolju, ki mi je naklonil toliko dobrot! Pa naj še zgodbo o tistem kmetu povem, ki je skoro izumil perpetuum moiile, ki je ž njim hotel nadomestiti delo in napore človeških rok. Dokler je imel posestvo, so je kri- žem tožaril in zapravdal precej de- Stran 2. »Nova Doba« 25. IX. 1933. Štov. 78. pohištvo posteljnino in živež, tako da so prebivalci ponekod rešili samo golo življenje. Vojaštvo, ki je izredno po- žrtvovalno sodelovalo pri reševanju je začelo v nedeljo za silo popravljati cesto v Zavodni in Cesto na grad. Vsled deževja se je vsul plaz na Go- lovcu blizu okoliSkega pokopališča in v Zagradu pod Starim gradom. V noči na nedeljo je prispel oddelek pionirjev iz Ptuja s pontoni, ki pa se je zvečer vrnil v Ptuj. Promet na savinjski že- leznici so upostavili v nedeljo ob 1030 dopoldne. Gasilci z motorkami že od sobote zvečer črpajo vodo iz poplav- Ijenih kleti. Škoda je ogromna ter je obubožano in obupano prebivalstvo samo ne bo moglo utrpeti. Nujno potrebna je izdatna pomoč državne uprave in banovine, treba bo tudi hitro ustvariti zvezo med Celjem in Bregom. Danes, v pondeljek je ravno 261 Jet, odkar je obiskala Celje in okolico ogromna poplava. Takrat je segala voda še 40 cm višje nego v soboto. Takratno stanje vode je označeno na plošči, ki je vzidana na stari stolp v Razlagovi ulici. Celih 261 let torej ni bilo več take poplave, kakor je bila sedanja. j Minister dr. Kramer in podban dr. Pirkmajer v celjski kotllnl In Savinjski dolin! V nedeljo dopoldne jo prispel iz Ljubljane v Celje g. minister dr. Al- bert Kramer. Z vlaka je bilo videti razdejanje od Zidanega mosta do Ce- ]ja. V šmarjeti pii Himskih toplicah je most čez Savin jo porušen. V Laä- kem je voda vdrla v vse kletne pro- store, zalila je Sokolski dom, uničila delavnico mizarskega mojstra gosp. Hrastlja. Plaz se je utrgal blizu sta- re pivovarne in ogrožal tarn stoječo gostilno. K sreči so je ustavil dva metra pred poslopjem, ki so ga Ijud- je zapustili. G. ministra dr. Kramerja so ob pri- hodu v Celje pozdravili poslanec celj- skega sreza g. Ivan Prekoršek, sres- ki načelnik g. dr. Vidmar, koman- dant vojnega okruga g. polkovnik Gavrilovič, komandant polka g. pol- kovnik Golubovič, mestni župan g. dr. Gori&an z magistratnim direktor- jem g. Šubicem, okoliški župan gosp. Kukovec in predsednik sreske orga- nizacije JNS g. dr. Kalan. V njihovem spremstvu si, je g. minister najprej ogledal porušeni kapucinski most in Masarykovo nabrežje, močno opusto- šeno javno bolnico, obiskal je težko prizadete prebivalce docela poplavlje- nih stanovanj v hiši zagrebškega le- karnarja g. Arka in sivolaso, obupa- no mater slikarskega pomoč. Majc- na, ki je utonil pri poplavi. Po obisku teh siromakov, katerim je obljubil pomoč tudi župan g. dr. Goričan, se je g. minister z narodnim posl. g. Prckorškom in ostalim spren> »stvom županom iz Škofje vasi gosp. Kožubom ogledal most v Šmarjeti, ki jedva kljuboval navalom Hudinje. Nato si je v spremstvu višnjevaškega župana g. Goričana ogledal postošo- nje v Višnji vasi, kjer je Hudinja za- lila in silno poškodovala tovarno pa- pirja g. Klančnika ter uničila mlin g. Sosterja v Višnji vasi. Betonska škarpa, ki jo je občina letos zgradila ob Hudinji, je preprečila še večje pu- stošenje vode. V Vojniku, kjer se je g. minister tudi ustavil, je voda na- pravila mnogo škode zlasti na cestah. Po kosilu je prispel z avtomobilom v Celje g. podban dr. Pirkmajer v spremstvu poveljnika ljubljanskega orožniškega polka g. polkovnika Tar- taglie ter si je najprej ogledal opu- stošenja v Celju. Nato sta se pridru- žila g. ministru dr. Kramerju, po- slancu g. Prekoršku in ostalim do- poldanskim spremljevalcem. Vsi skupaj so se odpeljali v Savinjsko dolino ter si ogledali razdejanja v Petrovčah, pri Kasazah, v Žalcu, Vrb- ju in Gotovljah. Najhuje je prizadeto Vi'bjo, kjer je voda silno poškodovala zlasti hiše posestnikov Antona Ma- rovta, Antona Koširja, Franca Krajn- ca in Alojza Kača. Obisk g. ministra in njegovega spremstva jo zelo ugod- no vplival na obupano prebivalstvo. Ob 15.30 se je g. minister odpeljal z brzim vlakom v Ljubljano, podban g. dr. Pirkmajer, poslanec Prekoršek, polkovnik Tartaglia in sreski načel- nik dr. Vidmar pa so se podali v srednjo Savinjsko dolino. Ogledali so si opustošenje na napravah vodne /.a- druge v Podvinu, kjer je ob industrij- skem kanalu 13 industrij (žage, to- varna pletenin, kemična tovarna na Polzeli ltd.), ki zaposlujejo okrog 1000 delavcev. Savinja je tu premaknila strugo, odtrgala veliko površino po- lja in preprečila odtok vode po indu- strijskem kanalu, ki je doslej ono- mogocala obratovanje. Tu jo škode 300—400.000 Din. Ogleda tega opu- stošenja sta se udeležila tudi Žiipan g. Mešič s Polzele in podžupan gosp. Srebotnjak iz Št. Petra. Podban si je s spremstvom ogledal tudi škodo v Gotovljah jn St. Petru, ki je zlasti ve- lika na redno reguliranih delih stru- ge Savin je. Po povratku v Celje se je vršil na sreskcm načelstvu razgovor, ki so se ga udeležili gg. podban dr. Pirkma- jer, narodni poslanec Ivan Prekoršek, polkovnik Tartaglia- sreski načelnik dr. Vidmar ter celjski župan dr. Go- ričan in magistratni direktor I. Šu- bic. Razgovor se je tikal najnujnej- ših del, ki so v Celju potrebna za omogočenje prometne zveze z Zida- niin mostom, ter pomoči za najhuje prizadete prebivalce. narja in zemlje. Mnogo tega, kar je bil dolžan dajati betežnemu svojemu očetu, si je pridržaval. In ko je očeta nekoč davil, kleče mu na prsih, je stvar došla do sodišča. Zarubili so mu živ.ino, nesrečnež pa je rekuriral, doklcr mu ni bilo vse posestvo pro- dano. Pa je šel po svetu z ženo in sinčkoma. Bil je graščinski gozdar, nato na- jemnik krčme, pa se je z vsakim go- atom skregal. Končno je postal mli- nar in kolesa so se vrtila dokaj do- bro. S tern pa ni bil zadovoljen, pre- rnišljal je, kako hi ustvaril kolo, ki bi se samo od sebe vrtilo. Na veko- maj samo z lastnim pogonom, ne da bi se bilo treba človeku ali vodi tru- diti pri tern. Za material k tej ko- ristni napravi jc uporabil ves doho- dek iz mlina. Tako je pilil, žagal in razmišljal, kako bi postal slaven in bogat. In kadar je menu: »No, sva že vkup!« je opazil, da vendarle nekje še ni vse v redu. To ga je gnalo bolj in bolj v obup. Na slabo se mu je spet obrnilo, ko je priCel piti, in moral se je pre- seliti drugam v manjši mlin. Tu pa sploh ni vzdržal, temveč je pričel do- bavljati brzojavne droge. Kupil je ve- lik gozd in ga pričel izsekavati, tesa- ti prage, žgati ogije. Toda kaj kmalu mu j© oblastvo prepovedalo uniče- vati gozd. V obupu se je siromak napotil na Dunaj do cesarja peš, na poti je be- račil. Tarn je hotel obnoviti proces in doseči, da mu vmejo izgubljeni dom, toda vrata v dvor so mu bila zaprta. Spot je najel mlin in sicer v Raz- boru. In tretji sinček se mu je tu ro- dil, krstni boter sem mu bil. In trdo- giavec jo spet pričenjal sestavlljati porpetuum mobile. In mene je pro- Kil, naj mu pomagam, češ, da s.i bova dobiček delila. Mlin pa je slabo vo- dil, nazadnje so je preselil k meni na podstrešje, oskrboval sem ga z vsem, celo z denai'jem;, potrebnim za iz-i najdbo veliko naprave. Ljudje so so pričeli posmehovati še meni, mene pa je skrbelo, kaj bi bilo, če se tako kolo enkrat prične vrtcti, pa ga ne bo mogoče več usta- viti. Treba bi bilo misliti pravočasno tudi na zavoro! Toda kolo le ni hotelo teči samo od sebe. In tako se je zgodilo, da je be- dak nekega dne z vsem orodjem iz- ginil v svet. Še več let se je trudil okrog svojega izuma. Ko jo obupal, jc pričel izdelovati lesene sklede, za- jcinalko in žlice, dokler spet ni pri- romal v neki mlin, kjer pa je mogel mleti le ob velikem dežju. V tej sa- moti je s čikom v ustih pricakal de- vetdeseto leto življenja, zapušCen od vseli, celo od otrok. In kakšen naj bo nauk iz te zgod- be? Najbrž tale: Kdor staršev ne spo- štuje in dela jim gorje, ne bo nikdar izumil perpetuum mobile! Minister dr. Kramer o katastrofi. Minister g. dr. Albert Kramer je dal včeraj po povratku iz Celja o svojih vtisih naslednjo izjavo : »Dravsko banovino je zadela huda nesreča. Veliki deli banovine so trpeli zaradi poplavne katastrofe ogromno Škodo, zlasti pa okolica Ljubljane, celj- ski, gornjegrajski, logaški, kamniški, novomeški in kočevski srez. Letošnja žetev se je v naših gorskih krajih za- kasnila in sedanje poplave so uničile velik del letošnjega pridelka. Poleg tega je v veliki meri prizadeto tudi naše obrtništvo, najbolj lesna indu- strija. V mnogih krajih je voda vdrla s tako naglico in silo, da je uničila trgoveem velike zaloge blaga, odnesla obrtnikom celo orodje in odplavila o- grornne množine že obdelanega lesa. Trpela pa je tudi druga na§a industri- ja. V mnogih tovarnah je voda uničila stroje, kakor n. pr. v jeklarni v Gu- štanju, cinkarni v Celju, v Westnovi tovarni itd., kar bo imelo za posledico povečanje brezposelnosti baš na zimo. Danes sem posetil Celje in Savinj- sko dolino. Savinja je včeraj narastla tako, kakor Že desetletja ne. Celje je bilo včeraj ves dan odrezano od sve- ta, električne luči so ugasnile in voda je odnesla vse mostove, ki vežejo Sa- vinjo s predmestjem Bregom in tvori- jo zvezo proti Zidanemu mostu. Kakor v Celju, je bilo tudi v kamniškem sre- zu več človeških žrtev. Prebivalstvo v poplavljenih pokrajinah je obupano in bo treba organizirati nujno pomoč. Tako banovina, kakor država bosta morali mobilizirati vsa sredstva, da se vsaj deloma popravi škoda in nudi prebi- valstvu kruh In zaslužek. Nič manjša ni Skoda na javnih napravah. Ceste so Bilo kuda && svuda deloma popolnoma uničene, Stevilni mo- stovi porušeni in samo tu sega Skoda na desetine milijonov. Prebivalstvo dravske banovine je baš v teh dneh pokazalo vso svojo priseb- nost in disciplino. Povsod so bile or- ganizirane pomožne čete in so zlasti gasilci pri tej priliki dokazali, da se 7avedajo svojih vzvišenih nalog. Posebno lep vtis je napravilo v jav- nosti dejstvo, da se je naša narodna vojska takoj stavila na razpolago in da so naši vojaki pod vodstvom svo- jih oficirjev z največjo požrtvovalnostjo reševali in pomagali, kjerkoli je bilo potrebno. Celoten pregled obsega katastrofe še ni mogoč. Iz mnogih oddaljenih krajev do sedaj še niso prispela avtentična poročila. Na srečo so začeie vode upa- dati, vreme pa se je izboljšalo ter je deževje ponehalo. Pogled na uposto- šene pokrajine je prezalosten in treba bo mnogo truda, sredstev in dobro premiSljenega dela, da bomo preboleli to poplavno katastrofo, ki je največja, kar jih pomnijo tudi najstarejši ljudje. Vprašanje čim hitrejše dovršitve regu- lacije Ljubljanice je postalo življenjske važnosti. Če bi se bilo moglo to delo v zadnjih letih že dovršlti, bi bili pri- hranjeni težki milijoni. Razumljivo je, da je prebivalstvo dravske banovine, ki zaradi gospodarske strukture naših krajev mnogo bolj trpi pod gospodar- sko krizo, v globoki depresiji. Dolžnost vseh je storiti vse za omiljenje in od- stranitev posledic te poplavne kata- strofe.« DOMAČE VESTI d Srednješolski kongres v Novem mestu. Župa Saveza jugoslovenskih srednjcšolskih udruženj za dravsko banovino bo imela v Novem mestu dne 30. septembra in 1. oktobra svoj IX. redni kongres. Spored kongresa je: V soboto 30. t. m. ob 1858 sprejem delegatov na novomeškem kolodvoru, ob 20. v Sokolskem domu igra SJSU Preporoda: Cankar: Jakob Ruda, isto- časno bo v lokalu SJSU Prosvete sejo predsednikov srednješolskih družin. Drugi dan v nedeljo 1. oktobra pa bo ob 10. redni občni zbor, na katerega bodo imeli pristop srednješolci in po- vabljeni gostje. Poleg teqa bo v ne- deljo popoldne šahovski turnir med v župi včlanjenimi srednješolskimi društvi. Ob 18'20 in 19'43 odhod delegatov. Na kongresu bodo srednješolci med drugim tudi izdali resolucijo. v kateri bodo objasnili svojc stališče do sol- nine in uvajanja srbohrvatskih knjig. d Dunajska vremenska napoved za torek 26. septembra: Severne alpske pokrajine: Povečini jasno, nekolikotop- leje, jugovzhodni vetrovi. Južne alpske pokrajine: Izpremenljiva, polagoma po- jemajoča oblačnost, nekoliko topleje. Manufakturno blago se kupuje, vkljub najboljši kakovosti, po izrednonizki ceni pri tv. Anton Brumec, Celje, Kr. Petra c. (3 Celje in okolica c Poziv prebivalstvn! Ker po več- jih poplavah običajno nastopajo in se širijo kužne bolezni, poziva podpisa- I na občina prebivalstvo, da po popla- vi prizadete stanovanjske prostore in shrambe temeljito očisti in zrači, skrbno očedi kuhinjsko in jedilno orodje ter uživa tarn, kjer ni vodo- voda, le prekuhano vodo oz. samo kuiiana živila. Vsako utemeljeno sumljivo obolenje je naznaniti v pi- sarni občinskega urada na Bregu. — Za samostojno zdravstveno občino Celje-okolica: V. Kukovec. c Neznanega mrtveca je nosila Sa- vinja v nedeljo okrog 14. mimo Celja. Neznanec je najbrž utonil v gornjem toku Savinje. c Na celjski gimnaziji in okollški narodni soli dancs zaradi posledic poplave ni bilo pouka. c Naj dene des^e in odplavljeni so- di. V petek zvečer je nalovil Lovro j Sah iz Lisc iz Savinje 16 smrekovih ' desk, dolgih 4 m in debelih VA cm, Pozor cenj. dame! Zaradi precejšne spremembe v modi se pri- poročam v izdelavo Scosfumov in plaščev ter vseh moških oblačil. Vse po najno- vejši modi in solidni ceni. K?rl Kramev, krojač Celje, Ljubljanska c. 19, zraven plinarne. -----------------r-------------. kopalni nioj.ster g. Maks RadoS pa je nalovil 8 novih desk. Gosp. Radoš je z življensko nevarnostjo rešil splav, ki je pritrjen pri moškem kopališču. Trgovcu g'. Fricu Confidentiju je vo- da odnesla iz skladišča pri Zangger- jevih rezervoarjih okrog 200 polnih in praznih bencinskih sodov. Kdor bi našel te sode, naj obvesti g. Confiden- tija. c Pomagajte ubogi družinil V ko- iera bolnici pod Stai'im gradom je stanovala družina delavca-invalida Terčeta. Predno se je poslopje poru- šilo, so rešili vso družino: moža, že- no in sedem otrok, ki so zgubili vso imetje. Rešili so samo obleko, ki so jo imeli na sebi. Obupana družina prosi usmiljene ljudi, da bi ji poklo- nili vsaj nekaj obleke in živil. Darila naj oddajo pri hišniku g. Cotiču v Narodnem domu. <• Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in eel jsko okolico bo v torek 3. oktobra od 8. do 12. do- poldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Celju, Raz- Igaova ulica št. 8, pritličje, levo. c Smrtna nesrec» Celjana. Pied dnevi se je prevrnil na cesti blizu Skoplja avtomobil, na katerem je bil poleg drugih oseb tudi 21-1 etni trgov- ski pomočik Adolf Lapornik iz Za- grada pri Celju. Avtomobil je poko- pal Lapornika pod seboj ter mu zlo- mil obe nogi in težko poškodoval til- nik in trebuh. PonesreCenca so pre- peljali v skopljansko bolnico, kjer je 20. t. m. i)odlegel poškodbam. V bol- nici ga je obiskal njegov brat iz Ce- lja in izgledalo je, da bt> Lapornik okreval. Kmalu zatem, ko se jo brat odpeljal v Celje, pa je Lapornik umrl. Truplo so prepeljali iz Skoplja v Celje. V ponedeljek 25. t. m. ob 15. se je vršil pogrcb iz celjskega kolo- dvora na mestno pokopališče. Pokoj- niku bodi ohranjen blag spomin, pre- ostalim naše iskreno sožalje! c Pogreb Martina Jernejška iz Lisc, ki se je v sredo smrtno pone- srečil na celjski postaji, je bil zaradi poplav šele v nedeljo popoldne. Po- greb je bil na mestnem pokopaliäcu. Štev. 78 »Nova Doba« 25. IX. 1933. Stran 3. c Blvši »Deutsches Haus« v Celju pr^d Društvom narodov. V soboto 23^ t. m. bi bil moral Svet Društva nafodov v Ženevi razpravljati o pri- tožbi odvetnika dr. Riebla iz Celja zaradi prodaje bivšega »Deutsches Haus« v Celju društvu Celjski dom. Pritožba trdi, da so bile s tern kršene mednarodno zajamčene pravice nemške manjšine v Jugoslaviji. Jugoslovensko stališče, da je bivši »Deutsches Haus« v Celju pravomočno prešel v last jugoslovenskih lastnikov, brani naš stalni delegat pri Društvu narodov g. Konstantin Fotič. V soboto je bila na brzojavni predlog dr. Riebla raz- prava v Ženevi v tej zadevi preložena. c Proslava 25letnice septembrsklh dogodkov, ki je bila napovedana za nedeljo 24. t. m., je bila vsled kata- strofalne poplave preložena na poznejši čas. c Ženskl zbor CPD ima vajo izje- moma danes, v ponedeljek namesto v sredo 27. t. m. Vse in točno ! — Pevo- vodja. c Odprte planlnske koče. Kocbekov dom na Korošici bo oskrbovan do ponedeljka 2. oktobra. Če bo lepo vreme, mogoče še kak teden dalje. S tem je še vedno omogočena krasna tura čez Veliko pianino in Konja na Korošico in Ojstrico (2349 m) in po- vratek po višinski, letos na novo iz- delani poti, preko prelaza Škarij in vrha Planjave na KamniSko sedlo. Frischaufov dom na OkreSlju se je zaprl v ponedeljek. Piskernikovo zavetišče je odprto stalno, tudi pozimi. Prav tako Mozirska koča na Golteh in Celjska koča pod Tolstim vrhom nad Celjem. Pomladanska smučarska sezija se začne na Korošici s 1. marcem. Od takrat naprej bo Kocbekov dom na Korošici oskrbovan. c Šahovska šola. Dodatno k zadnji naši notici sporoča odbor Celjskega šahovskega kluba Še naslednje: Dame- učenke naj prijavijo svoj pristop odboru Celjskega šahovskega kluba pismeno z naslovom »Kavarna hotela ,Evropel« v Celju ali pa se naj zglasijo osebno na dan otvoritve Sole 4. oktobra ob 20*30 v klubovi sobi v hotelu »Evropi«. Pogoj za sprejem je edinole pristop h klubu. c UpraVni in nadzorni odbor SK Celja bo ime] v torck 26. t. m. ob 20. važno sejo v klubovi sobi v Celjskem domu. c Privatni strokovni tegaj Zveze brivskih in lasničarskili pomočnikov in pomočnic Jugoslavije, podružnice v Celju se bo pričel ob koncu oktobra. Tečaj bo obsegal praktična dela (že- lezno, vodno ondulaeijo) ter teoretič- na predavanja na podlagi najnovoj- Ših strokovnih knjig. Na tečaj se opozarjajo vsi brivski in frizerski po- inočniki in pomočnice. Prijave za te- Čaj sprejema g. Jurij Kulin najpoz- neje do 5. oktobra. c Prometna knjižica za kolo na imo slikarja Ivana Dečmana iz št. Jurija ob Taboru je bila najdena v soboto popoldno na Glavnem trgu. Proslava sokolskega jubi- leja br. Toneta Grobelnika V Sokolskem domu v Gaberju se je v četrtek 21. t. m. zvečer zbralo Stevilno članstvo celjskega Sokola, da čestita jubilantu br. Tonetu Grobelniku ob 25 letnici vzornega dela v sokol- skih vrstah. Bil je prijeten družabni večer, kakr- šnega celjski Sokol že dolgo ne pomni. Viharno pozdravljen je stopil brat Tone v dvorano. Dvignili so ga na ramena in ga ponesli na častno mesto. Prvi je čestital jubilantu k zaslugam, ki si jih je pridobil za Sokola, društveni sta- rosta br. dr. Milko Hrašovec, ki je v jedrnatim govoru opisal požrtvovalno delo in borbe slavljenca za razmah sokolske ideje. Po govoru br. staroste, ki ga je spremljalo dolgotrajno aplav- diranje in vzklikanje slavljencu, je iz- ročila v imenu članic sestra Čebular- jeva br. Tonetu krasen šopek ter mu čestitala k jubileju. Sledile so čestitke br. Vebleta, ki je v imenu vsega te- lovadečega članstva izročil jubilantu lep kipec, in br. Poljšaka, ki mu je v imenu prednjaškega zbora in župnega tehničnega odbora poklonil krasno iz- delan album. Starosta celjske sokolske župe br. Smertnik je v sporninu na svoio na- čelniško funkcijo pri celjskem Sokolu pred 25 leti predočil posebno naši mla- dini vso pezo žrtev tedanjega sokolo- vanja. Prav slikovito je opisal posta- nek celjskega Sokola in njega boje ter zaključil svoj govor z apelom na vse današnje voditelje in vaditelje Sokolstva, naj stremijo za tem, da pride naš celjski Sokol v prve in vodilne vrste vsega sokolstva v državi. To mesto si že osvaja in ga bo moral obdržati. Zgodovina celjskega sokolstva to zahte- va in temu moralnemu ukazu moramo slediti. Govor br. Smertnika, zaključen s ponovnimi čestitkami slavljencu, je bil viharno pozdravljen. Slavljenec se je ginfen zahvalil za počastitve. Skro- men v življenju, brez častihlepja, stre- meč samo za plemenitim in koristnim delom, ni pričakoval tolikega priznanja. Zbor Celjskega pevskega društva je v presledkih zapel več n^odnih pesmi in žel mnogo pohvale. /'. • n; starosta br. Smertnik je še predoül zgodovino Celjskega pevskega društva, ki je tesno spojena z zgodovino našega Sokolstva. Živahno pozdravljen se je pevovodja CPD br. Šegula zahvalil za pozornost in izrazil željo, da bi se uvedli dru- žabni večeri Sokolstva, na katerih bo Celjsko pevsko ddruStvo, kot sotrpin v zgodovini naSih nacionalnih bojev, z veseljem sodelovalo, da s tem vzbudi P&/ALBUS ._ ytetpentin&thxmuhtöe SLfofncrSofaopete cLaJe kakot* nova? potteyco- TetAega mujenckcL vfretin duhtečpaj*adičL. A:.ßUS fftCpAiSHKTOMO mslo udiakuje blago in pere brez vsakega kvara tud> cajneinetfje ikantne ^LBUS tag^tfincflia cub jo fdealno pratn© sredstvo za vse dm in za zanimanje za našo prelepo slovensko pesem. Slavlje se je nadaljevalo v prijetnem in iskrenem razpoloženju ter je trajalo pozno v noč. Kino Kino Union. Poncdoljek 25. sep- tembra: »Emil in njegovi detektivi«. Izvrstni zvočni film. Dve predigri. — Torek 20., sreda 27., četrtok 28. in pc- tek 29. septembra: »Ljubezen je tre- ba razumeti«. Sijajna z/vočna vosclo- ig-ra. Vr glavnili ulogali Roza Barsony, Georg Alexander in Wolf Albach- Retty. Dve /vočni predigri. Sokolstvo Iz znpne uprave Matrilte Neštetokrat smo že naglašali važ- nost rednoga in točnega vodstva ma- trik. Marsikatcro dništvo je že obCu- tilo zle posledice, ki jih rodi površno upravljanje društvenega katastra. Saj imamo primere, da poškodova- nim ni bil priznan prispevek iz po- škodbenega fonda, ker prizadeti ni bil prijavljen niti župi niti savezu. Drugi odsi Ciena 1. pravilnika po- MAURICE LEBLANC: 13 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Riliteršič Proti četrti uri zjutraj se mu je zazdelo, da čuje v hiši pritajen sum. Hitro je vstal in opazil s stop- nišCa Daubrecqua, ki je šel iz prvega nadstropja v piitličje in potem na vrt. Minuto kasneje je Daubrecq odklenil vrtna vrata in se vrnii v svojo delovno sobo z nekO' osebo, ki je sknvala svojo glavo v visokem kožuhovinastein ovratniku. Lupin je na tako obiske že raCunal in se nanje pnpravil. Ker je gledalo okno delovne sobe na vrt, in je bilo ravno pod oknom sobe, kjer je on stanoval, je pritrdil na svoj balkon dolgo, pleteno lestev in se spustil po njej v globino, dokler ni priSel do viSine poslančeve delovne sobe. Ta soba je imela okrogla okna, ki so bila zakrita z lesenimi polkami. Toda polkna so bila rczljana in skozi izi'ozane okj'aske je Lupin lahko videl, kaj se v sobi godi, Ceprav pogo- vorov ni mogel slišati. Tu je najprej videl, da je bila zakrinkana oseba ženska — še mlada gospa, Ceprav so bili njeni črn:i lasje tu in tarn pomešani s srebrno sivimi. Bila je preprosto, a elegantno oblecena, viso- kega stasa in lepega obraza, ki pa je s svojim utru- jenim, žalostnim izrazom prical, da je morala v živ- Ijenju že dosti pretrpeti. »Kje, vraga, sem te moral že vidcti?« se je vpra- šal Lupin. Stala je sredi sobe. Na'slanjala se je na inizo in ga mirno poslušala. Daubrecq je stal zraven nji in ji nekaj vneto pripovetloval. Obrnjen je bil od okna stran, toda Lupin je lahko vide! njegov obraz v ogle- dalu na nasprotni steni. In kar ustrašil se je, ko je videl s kaksnim živalskiim, divjim poželjenjem je gledal svojo obiskovalko. Tudi njej sami se je moral zdeti njegov pogled neznosen, ker je kmalu sedla in pobcsila glavo. Nenadoma pa je Lupin opazil, da so se ji po licih vrdrle solze. Ali je Daubrecq izgubil ob pogledu na solze svojo hladno samopremagovanje? S hlastno ki'etnjo je ne- znanko objel in jo stisri.il k sebi. Ona pa ga je divje sunila stran. Po kratkem boju sta se začela med seboj prepirati, sovi'azno in besno kakor dva smrtna sovražnika. Naposled sta se oba pomirila. Daubrecq je sedel. Njegov obraz je bil hudoben, trcl in zasmeh- ljiv. Začel je spet nekaj pripovedovati in pri tem ne- prestano butal s pestjo po robu mize. Ona i5a se ni več ga.nila. Ponosno je stala sredi sobe In ga ni niti pogledala. Srepo je strmela v da- ljavo. Lupin ni premaknil pogleda ocl nje; tako ga je priklenil k sebi njen odločni, bolestni obraz. Za- Eitonj je premišljal, s čim se ukvarja. Tedaj pa je jz- nenada opazil, kako je malo obrnila glavo postrani in desno roko počasi iztegnila. Prsti so zdrsnili ob robu mize, kjer je stal vrč s pozlacenim zamaškom. Koka je dosegla vrč, ga počasi oüpala in prijela za- mašek. Hitro ga je obrnila, pogledala tja in ga spet izpustila. Brez dvoma zamašek ni bil pravi. »Zlomka,« si je dejal Lupin, »tudi ona iztika za kristalnim zamaškom.« Toda, ko je obiskovalko spot iznova pogledal, se je zacuclil nad nenadno i^preinembo, ki se je poka- zala na njenem obrazu. Kjer je bil proj mir, sta so zdaj videla sovraštvo in besnost. Njena roka je pri- tajeno brskala po mizi, odrivala papirje stran in se počasi bližala bodalu, katerega ostrina se je svetli- kala med raznimi pismi. Z nervozno odločnostjo je pograbila roCaj. Med tem ji je Daubrecq nekaj vneto pripovedoval. Roka se je počasi dvigala nad njegovim hrbtom in ni prav nič drhtela. Lupin je videl, kako strme raz- jarjene o&i neznanke na sovražnikov tilnik. »Lepa žena misli napraviü veliko neumnost,« si je dejal Lupin. In že mu je prišlo na misel, da bi bilo zanj in za Viktorijo najbolje, če bi jo hitro popihala iz hiše, ki bo postala pozorišče zločina. V tistem trenutku pa so je Daubrecq sklonil, skoörl s stola in pograbil med skokom žensko za sla- botno zapestje. Cudno, da ji ni prav nič očital. Delal se je, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Samo z rameni je sko- mignil, kakor clovek, ki je takih napadov vajen, in jel iznova hodit po sobi gor in dol. Ona je izpustila orožje na tla in zacela pridušeno jokati. Potem je skrila obraz v dlani. On pa je stopil k njej in spet butal po mizi, ko ji je nekaj vneto pripovedoval. Odkiinavala je, ko pa le ni hotel umolkniti, j<> skoeila pokonci, udarila s čevljem ob tla in zavpiJa tako glasno, da jo je Lupin razločno slišal: »Nikoli! . . . Nikoli! . . .« Tedaj je brez besede stopil po njen kožuliovinasti plašc in ji ga ogrnil. Ona pa si je zahrila obraz s cip- kasto tenčico. Potem jo je spremil i^ sobe. »Preneumno, da tej čudažki daini ne morem sle- diti,« si jo jezno dejal Lupin. Vsekako pa je hotel vsaj nekaj dognati. Zdaj je pravkar videl, da sprejema poslanec Daubrecq, ki živi na videz tako vzorno, obiske ponoCi, ko polieija ne nadzorujo vec njegove hiše. Ukazal je Viktoriji, naj obvesti dva Clana njegove tolpe, da bosta morala nekaj dni oprezovati okoli hiše, kdo so Daubrecquovi skrivnostni ob.iskovalci. Da ta obisk ne bo edini, je bil trdno prepriCan. Sam pa prihodnjo noc ni sei spat. Stran 4. »Nova Doba« 25. IX. 1933. Štev. 7Sr. škodbenega fonda navaja, da imajo pravico do prispevka ]e oni, ki so vpisani v Clanskem katastru. Mišljen je savezni kataster. Opažamo, da mnogo našega članstva niti ne ve, da se zanj vodi tako pri društvu, kakor župi in savezu posebna kartoteka. Pri vseh trch ustanovah jo sleherni član in Clanica, naraSCajnik in na- raščajnica vpisan s potrebnimi rojst- nimi in osebnimi podatki. Društveno uprave naj bi članstvo in naraščaj seznanile z matriko in mu razložilo pomen evidence. Ako bi bilo članstvo o vsem tern poučeno, bi samo pazilo, da se ta panoga administracijo ne omalovažuje. Pri prošnjah za skrajšan kadrski rok je treba vsikdar navesti katastr- sko številko, sicer ni mogočo izpri- čati dobo včlanjenja. So pa tudi slu- čaji, da posamezniki zahtevajo potr- dila, kedaj so se včlanili in kako dol- go pripadajo k sokolski organizaciji. Kjer matrikar (ica) ne posluje točno, je težko ugotoviti zalitevane podat- ke, ki so brez navedbe kat. St. dvom- ljivi in ne more jo biti verodostojni. Clanska Jegitimacija, v kateri ni označona kat. St., nima prave velja- ve. Vsak clan (ica) more imeti le eno kat. št. Ako se preseli in pristopi k drugemu društvu, se kat. št ne spre- meni, temveč je veljavna lo ona, pod katero je bil prvotno vpisan. Terae- ljita in nazorna navodila jo izdal biv- ši župni matrikar brat Stanko Perc v 1. številki Župnega vestnika iz le- ta 1930. in jih se dopolnil v 2. St. iste- ga letnika. Pretežna večina naših matrikarjev (ic) si jih je prečitala in po njih uravnala svoje poslovanje. Slednje se ni v ničemer spremenilo. Edino postopek je toliko olajšan, da edinice ne pošiljajo župi mesečno iz- kazov, temveč četrtletno. Redno upravljanjo matrik ne po- vzroča dela, ki bi ga posameznik (ica) ne zmogel. Drugače je, ako društveni funkcijonarji zanemarjajo evidence» in ne pošljejo župi izkazov. S tem do- kazujejo, da ves čas niso novo pri- stople vpisali v kataster, niti niso bri- sali one, ki so izstopili ali se preseli- li. Nastane nered in ob koncu leta povzroča mnogo dela točna ugotovi- tev stanja pripadnikov. Še mnogo težje je pri župi, ako ne dobi od vseh edini/c pravočasno četrtletnih lizka- zov. Bratjo in sestre, ki jim jo poverjen poscl matrikarja (ice), naj pomislijo na župno matriko, da ne govorimo o savezni. Pri malenkostnem razmiš- ljanju jih bo navdala skrb in so bo- do resno potrudili, da zamujeno po- pravijo. Večina edinic vodi točno evi- denco, a one redke bodo uvidele, cJa ne more-mo brez očitkov preiti netoč- nega poslovanja. Sestre in bratje sta- tističarji, pokažite dobro voljo. Nova sokolska četa V Sromljah, matično društvo Aki- če, srez Brežice, se je 15. avgusta ... 1. ustanovila sokolska četa, ki je fcila odobrena v seji župno uprave 15. sep- tembra. Pozdravljamo jo v naši sre- di in ji želimo uspešen razvoj, sebi in nam v veselje. Z d r a v o ! Župna upr^va. »Gospod učitelj, ali je pravično, če kaznujemo človeka, ki ni ničesar na- pravil?« — »Gotovo ne, Dušan.« — »No, potem Vam pač lahko povem, da nisem napravil svoje domače na- loge.« »Ali nisi prav nič mislil na očeta, ko si ukradel obleko?« — »Ne. Za očeta je bila vendar mnogo pre- majhna!« Knjizm dar „Slovenske Matice" za leto 1933 Prve dni tekočega meseca so izšle letošnje knjige »Slovenske Matice«. Stalni člani so prejeli za članarino 50 Din zelo pomembne knjige in sicer: drugo knjigo grandioznega Tolstoje- vega romana »Vojna in mir«, II. sno- pič dr. Izidorja Cankarja »Zgodovine likovne umetnosti«, s katerim zaklju- čuje romansko in gotsko dobo, in E. Spektorskega »Zgodovino socialne filozofije« II. zvezek, 19. in 20. sto- letje. »Vojna in mir« je nadaijevanje, ker je prva knjiga izšla že leta 1932; ostali dve knjigi izideta v letu 1934. Delo prevaja Vladimir Levstik, ki bo s tem delom ponovno obogatil našo književnost z največjim umotvorom ruske in tudi svetovne literature. Izidorja Cankarja »Zgodovina« je bogato ilustrirano delo, ki jepomembno tudi zato, ker so v njem opisane tudi naše umetnine, česar ni v nemških in tujih takih delih. Z letošnjim snopičem je zaključena 2. knjiga tega dela, ki bo obsegalo šest velikih knjig. Ruski učenjak univ. profesor Spek- torskij je z drugim snopičem zaklju- eil svoje iz ruskega rokopisa preve- deno delo o zgodovini socialne filo- zofije, ki sega do ruske revolueije in in Coudenhove-Kalergijeve Panevrope. Vse tri knjige obsegajo preko 800 strani (Cankar in Spektorskij v veli- kem formatu, prvi bogato ilustriran). Tako je torej »Slovenska Matica« naša najcenejša književna družba. Clani prejmejo lahko v platno ve- zane knjige — za zaključena dela platnice — za 12 Din odnosno 8 Din za knjigo (platnice). Za letos je bilo predvideno, da izidejo skupno platnice za obe knjigi Spektorskega, kar pa zaradi obsežnosti knjige ni bilo mo- goče in so tako prejeli člani vezan II. del in platnice za I. del. V Celju je 130 članov »Slovenske Matice«. Novi člani dobijo to leto obe knjigi romana »Vojna in mir« in še eno knjigo po izbiri. Pristopajte k »Slovenski Matici«, ki je naša najstarejša književna družba! 2 sobno atanovanje išče 2 članska rodbina za 1. noyember. Točen plačnik. Ponudbe na upravo lista pod »Brez otrok«. Lepa prazna soba se išče za 1. oktober. Naslov v upravi lista. ! Vsi po poplavi prizadeti katerim je poplava uničila posteljnino, dobijo nove madrace v času 14 dni za 175—180 Din pri tv. Ant. Baumyartner tapetarski mojstcr Celje, Prešernova ulica 22 Dotični gospod kl je v soboto 24. t. m. po kosilu pomotoma zamenjal v kavarni »Evropi« nasproti glav- nega vhoda moj dežnik, se prosi, da ga za- menja za svojega pri plačilnem natakarju. Oglašujte! Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din M.ooo.ooo'— Kupuf e inpro- dojai devize in valute Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podruznici: Maribor, Šoštani Suhe gobe kupuje celo leto in plačuje čim višje M. Geröak & Co, Ljubljana, Prečna ul. 4. Stavbna parcela ogalna na »Otoku«, Trubarjeva ulica, se proda. Naslov v upravi lista. Paplr vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Franc Leskovšek Celje, Glavnl trg 16 Biblioteka velika izbira novih slovenskih in nem- 5kih knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Neckermann, Celje Slomškov trg 4, nasproti župne cerkve. Solske knjige in ostale potrebficine za Solo kupite ugodno v knjigarni in trgovini s papirjem K. Goričar vdv.» Celje Na debelo ! Kralja Petra c. 7 Na drobno LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa Jnstalacijska dela, vodovodc hišne instalacijc, vsakovrstne črpalne^na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjavc za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj nauedene stroke spadajote dela in popravila —Cene zmerne — Postrežba toüna in solidns UstanovIjena leta 1864. Pod fitalnim državnim nadiorstvom Celjska meslna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG iy lasfni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Oelje z vsem premože- njem invsodavčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Fočnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četlna. - Oba v Celju.