MIRKO VAUDA: »Osnovna šola preslabo pripravlja na srednjo šolo!" (Konec.) S tem sem se dotaknil prve in najvažnejše okolnosti, ki razdružuje osnovnošolsko in srednješolsko ustrojstvo in učno osobje. Prehajam s tem uvodom na druge okolnosti, ki so sicer lažje narave, a eminentne važnosti. 1. Ne le pri vstopu v srednjo šolo, temveč tudi ob prestopu uSencev iž razreda v razred na osnovni šoli ali pri menjavanju u5nih oseb doživljamo v prvih trenotkih često mu5ne utise, kakor bi prednik najnujnejšo u5no snov z u5enci prerahlo ali sploh ni5 ne predelal. Vzdržujemo pa se izjav ne le iz tovarištva, marveč tudi radi nebroja izkušenj, ki nas uče, kako silno vpliva naotroka u5iteljeva osebnost. V koliko večji izmeri šele lahko govorimo o takih posledicah pri vstopu otroka v učni zavod. ki je popolnoma drugačnega ustroja ter ima r a z n e učne osebe v istem razredu, kot je to srednja šola.* 2. Več previdnosti in pravilnosti zahteva tudi s p r e j e m v srednjo šolo. Tu velja izrek o »mnogo poklicanih, a malo izvoljenih«. Naj ne bo merodajno šolsko izpri5evalo, tudi ne sprejemni izpit, marve5 edino le u5iteljevo mnenje. Dobri redi šolskega izpričevala izvirajo * Opozarjamo v tem oziru na temeljito razpravo dr. Lon5arja »O šolski reformi«, ki je izšla leta 1908. in ki jo je dobiti pri Pov. UJU v Ljubljani. — Uredn. Prepri5ani pa smo, da bodo za vsakega spretnega, uvidevnega in otroško dušo poznavajoSega srednješolskega učitelja pričetne težko5e ob vstopu osnovnošolskega učenca le mimoidočc. Splošne vesti. — Dekreti o prevedbi učiteljstva v Slovenij! so pri »Oddelku za prosveto v Ljubljani« dokon5no urejeni in jih v najkrajšem 5asu prejmejo upravičenci potom okrajnih šolskih svetov. Tedaj tudi priob5imo v »U5iteljskem Tovarišu« posebne tabele, po katerih bo lahko vsakdo takoj ugotovil pravilnost uvrstitve. Do ta5as naj vsakdo ugotovi le to5no svojo službeno dobo od mature (usposobljenostnega izpita) do 1. septembra 1923. — Izpremembe v min.strstvu prosvete. Ministrstvo prosvete je prevzel v novi vladi minister g. Svetozar Pribi5evič, dosedanji minister prosvete g. Miša Trifunovic je prevzel ministrstvo gradb. — Nova vlada. Predsedstvo: Nikola Pašič (radikal), prosveta: Svetozar PribiSevič (samostojni demokrat). zunanje. dr. Mom5ilo Nin5ič (radikal), notranje: dr. Milan Srskič (radikal), finance: dr. Milan Stojadinovič (radikal), promet: tir. Svetislav Popovič (samostojni demokrat), šume in rude: dr. Dragotin Kojič (radikal), socijalna politika: Nikola Uzunovič (radikal), agrarna reforma: Milan Simonovič (radikal), pravosodje: dr. Prvislav Grisogono (samostojni demokrat), vojna in mornarica: general Peter Pečič, poljedelstvo in vode: Krsta Miletič (radikal), narodno zdravstvo: dr. Slavko Miletič (radikal), trgovina in industrija: dr. Hinko Krizman (samostojni demokrat), konstituanta in izenačenje zakonov: Marko Trifkovič (radikal), vere: dr. Vojislav Janjič (radikal), pošte in brzojav: Velja VukiSevič (radikal), gradbe: Miša Trifunovič (radikal). — Razdelitev prosvetnih referentov in nadzornikov v SloveniiL Po odloku ministrstva prosvete ima nadzorstvo nad šolami v ljubljanski oblasti dr. Stanko Bevk. ki je obenetn šef prosvetnega od- delka za Slovenijo, dokler ne bo končana likvidacija. Kot referenta uradujeta v prosvetnem oddelku dosedanja nadzornika Josip Wester in Engelbert Gangl, katerima so še dodeljeni Ivan Abram, Josip Bajc. Fran Resnik, Mirai Resnik, Narte Velikonja, Ignacij Zima in Ana Zupančič. Nadzorstvo nad šolami v mariborski oblasti je poverjeno dr. Janku Bezjaku, katereinu sta dodeljena kot referenta dr. Leopold Poljanec in Fran Gabršek. Referentu v mariborski oblasti so dodeljeni Marija Fink, Josip Miklavčič, Nikola Obradovič Viktor Lichtenberg, Vida Primožič, Ivan Koch in Josip Vokal. — Ljubljansko gledališče bo odslej podrejeno naravnost ministrstvu prosvete; muzej in licejska knjižnica sta podrejena prosvetnemu referentu pri ljubljanski oblasti. Dosedanja gospodarsko-upravna referenta dr. Milko Lubec in dr. Ivan Karlin sta stavljena na razpolago notranjemu ministrstvu, dosedanji poročevalec za vere Viktor Steska pa ministrstvu ver. — Naj mi tovariši oproste, ali res premalo je zanimanje za »Učiteljsko samopomoč«, ki jo je zamislil in realiziral naš tov. Jelenc. Da je njega gnal čut človekoljubnosti, je razvidno že iz samega namena te prekoristne ustanove, ki naj s primerno nagrado obvaruje ženo, otroke ali druge zaostale umrlega tovariša pred prvo stisko. Dosedaj ima društvo okroglo €00 članov, kar je zelo malo pri tolikem številu učiteljstva. posebno če pomislimo, da so stroški, ki jih ima 51an — Učit. samopomoči — tako malenkostni, da jih ni vredno niti omeniti. Navodila glede pristopa v društvo (oziroma zadrugo) so itak znana vsem učiteljskim društvom v Sloveniji, zato se zavedajmo pomena te prekoristne ustanove ter pristopajmo kot člani. da jo okrepimo, saj imamo veliko korist od nje in zavest, da prispevamo tudi mi v dosego plemenite svrhe. Preden zaključim, bi vprašal načelstvo U5it. ¦samopomoči — ali bi ne kazalo s pronagando v hrvatskih in srbskih ueiteljskih listih razširiti to društvo? Pravila so itak veljavna za vso kraljevino, uspeh bi pa bil tudi precejšen. — Op.: To je načelstvo že napravilo. — Krasne vzorce belokranjskih pisanic dobite lahko pri šolskem vodstvu v Adlešičih. Pošilja po 2 ali več ducatov skupaj. Več šol se lahko združi pri naročilih. Preskrbimo tudi »pisače« za šaranje pisanic ali pirhov. Tovariši, propagirajte našo domačo narodno umetnost! — Izpiti učne usposobljenosti za učiieljice ženskih ročnih del se na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani v tekočem šolskem letu ne bodo vršili, izpiti usposobljenosti za otroške vrtnarice pa se prično 26. maja. Prošnje za pripust je na ravnateljstvo vložiti do 10. maja. — Naivnost. »Slovenčev« sobotni notičar prav neumno ugotavlja, da mu je »zadnje 5ase pisava »Učit. Tov.« vedno bolj ugajala.« Naj si ne domišljuje, da računamo na njegovo pohvalo, še manj pa. da pišemo zanj. Svetovali bi mu pa prav resno, naj ne prenaša svojih upravnih modrosti v »Slovenca«, ker se pri resnih Ijudeh le smeši ž njimi. — V predzadnji številki je v nekro'logu prof. dr. Fr. Kosa napravil tiskarski Skrat pomoto. Dr. Kos je bil nameščen na moškem učiteljišču v Kopru in ne na ženskem, ki je bilo v Gorici. — Premije za šolske vrtove. Veliki župan ljubljanske oblasti ima oddati nekaj premij za uzorno obdelane šolske vrtove v ljubljanski oblasti. Premije se bodo podelile tistim šolskim vrtnarjem, ki bodo dokazali, da uporabIjajo šolski vrt v zmislu in po tozadevnih predpisih šolskih oblastev. Pravilno kolekovanim prošnjam je priložiti: 1. Načrt dotičnega šolskega vrta, iz katerega je razvidna njegova obsežnost in stanje z ozirom na uredbo in razdelitev, drevesnico. matičnjak. zelenjadarstvo, cvetličarstvo in eventuelne druge naprave. 2. Od okrajnega šolskega sveta potrjen izkaz o pouku iz kmetijstva, zlasti iz prakti5nega sadjarstva, zelenjadarstva itd. 3. Obdelovalni načrt za leto 1923. Prošnje je vlagati do 20. aprila t. 1. na velikega župana ljubljanske oblasti. Pri enaki kvalifikaciji pridejo v poštev predvsem prošnje, ki so bile minulo leto od"klonjene. — Ženavlje, Prekmurje. Na tukajšnji dvorazredni državni osnovni šoli je služboval tov. nadučitelj Franc Darvaš od 15. oktobra 1886. leta do 1. marca 1924. Sedaj je bil upokojen, ker ima 45 službenih let. Ako pogledamo njegovo delovanje v šoli in zunaj nje, vidimo vsepovsod lepe uspehe! Vidimo, da je tov. Darvaš v tem kraju priljubljen in da je narod njemu naklonjen! Sedaj, ko se tovariši poslavljamo od našega dobrega prijate- lja. mu želimo vse najboljše v pokoju ter kličemo: »Dragi tovariš Darvaš! Bog Te naj živi!« — Opozarjame na nove knjlge, kl se izSle v zalolbi UCiteljske liskarne In so oznaiene v oglasu zadaj z debeliml Jrkami. — Službeno je premeščen tov. A. Benkovič iz Bogojine v Ženavlje (Prekmurje) za nadučitelja in šolskega. vodjo. — Št. Peterski (moška in ženska) podružnici sv. Cirila in Metoda v Ljubljani imata v soboto, 5. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor v steklenem salonu v kolodvorski restavraciji M. Dolničarja na glavnem kolodvoru. Prijatelji naše šolske družbe dobro došli! morda zgolj iz pridnosti, morda iz stroge domače vzgoje, morda iz pomoči instruktorjev itd. Znano je, da je študiranje z malimi izjemami dostopno lc deci materijalno dobro situiranih družin. Ali pa so taki otroci tudi vedno duševno sposobni za študiran.e?! Glede merodajnosti sprejemnega izpita moramo smatrati za nezmisel malega otroka pustiti polagati izpite pred u5itelji-neznanci. Sposobnost za sprejem v srednjo šolo tvorita pa5 v prvi vrsti: pridnost in nadarjen o s t, ki pa nista razvidni iz dobrega šolskega izpričevala, ne iz položenega izpita, marve5 ju lahko poda le u 5 i t e ljevo mnenje. 3. Tudi glede s t a r o s t i v srednje šole vstopivšega otroka je potrebno določiti novo mejo. Na eni strani naj nam kot merilo služijo rezultati psiholoških raziskovanj, seveda z isto5asnim upoštevanjem individualnosti. Lobsien je opazoval, da se pojavlja naraš5anje spomina relativno najmočneje med 10. in 12. letom starosti. Sicer pa vemo iz lastne izkušnje, da se ni ukvarjati s kakimi eksperimenti glede inteligence otrok, da se nam otrok s svojimi duševnimi zmožnostmi pri5enja odkrlvati in udejstvovati šele po 10. letu starosti, nikoli poprej, pač pa celo pozneje. torej v dobi. ko nam je otroka že vzela srednja šola. Da zamoremo otroka spoznati in o njem izraziti.pravo mnenje in lahko ž njim predelati za vstop v srednjo šolo predpisano u5no snov, (na primer za gimnazijo slovnico ... glej »Popotnik« št. 3.-4. 1. 1922., str. 96), ne da bi si po Fricu J6de-ju (»Padagogik deines Wesens«) morali očitati, da »je naš.i šola b o 1 j 1 j u b i 1 a s n o v kot otroka«, naj se otroku pred dovršenim 5. šolskkn letom (11.—12. letom starosti) ne dovoii vstopiti v srednjo šolo. Osnovno šolstvo se reformira z vedno novimi, modernimi pedagoško-didaktiškimi zahtevami, ki se kažejo največ v notranjem, mnogo manj pa v zunanjem ustroju šolstva. Prosvetne oblasti, ki imajo zunanji nstroj šole v svojih rokah, zaostajajo s svojiini ukrepi in izvršiininii faktorji, ki radi tega s tem večjo teŽKoeo oživotvarjajo notranjo reformo osnovnega šolstva. Ne zagovarjam s tem morda vsake »novotarije« in priznavam. da na račun nepotrebnih »novotarij« trpi dosega nekdanje koli5ine eksaktnega znanja. osobito iz raSunstva in jezikovnega pouka. v katerih predmetih nas ravno srednja sola najve5 dolži »preslabega pripravljanja«. Res, da smo v jezikovnem pouku dali slovo abstraktnemu slovniškemu znanju, zato pa posvečamo ve5 pažnje sposobnosti v prostem in sigurnem jezikovnem izraževanju ter lastnem opazovanju, iskanju in popravljanju jezikovnih oblik. Res smo prikrajšali vaje v meliani5ni ra5unski spretnosti, zato pa polagamo večjo skrb pravemu razumevanju ter živahnosti in praktiSnosti računanja. Od 4 učnih predrnetov pa je osnovna šola med tem obogatela za 14, reci in piši: š t i r i n a j s t u5nih predmetov in morda kmalu zopet doživimo prekora5enje tega števila. Tudi to naraščanje bremen osnovni šoli je treba imeti v evidenci, predno pade kak o5itek. So še druge okolnosti, kot medvojne in povojne razmere, kojih produkt je ta dijaški naraš5aj. In 5e še vkljub temu razmotrivanju obstojajo nasprotne okolnosti, ki dajo povod k pritožbam zoper osnovno šolo, bodo zadostovali pa5 v primerni obliki podani migljaji ter ponavljam klic po tesnejšem medsebojnem stiku s srednješolskim učiteljstvom. Vsi očitki in vse dlference med osnovnim in srednjim šolstvom pa so, upajmo, senčna stran — in le prehodn e d o b e. Med osnovno in novo, takozvano »splošno srednjo šolo« v tujih državah že izginjajo tudi ti očitki in te diference. Neugasljiva, polagoma tudi nam vzhajajo5a Iu5 temeljite notranje in tudi zunanje reforme vsega šolstva bo odstranila tudite sence. Opomba: Žalibog je naša prosvetna uprava tako reakcionarna, da nam je odpravila edini forum, ki je merodajen za razmotrivanje takih vprašanj in v katerem je skupno delovalo osnovnošolsko in srednješolsko učiteljstvo in njega" legitimni zastopniki, t. j. naš višji šolski svet. Izdajati fermane in otresti se odgovornosti na ta na5in je lahko. Upravičeno je našel omenjeni odlok mnogo odpora v vrstah osnovnošolskega učiteljstva. Na zadnjem zborovanju »Ljubljanskega u5iteljskega društva« se je razvila obširna in burna debata, v kateri so padali težki dokazi proti današnjemu u5nemu in vzgojnemu postopanju v srednji šoli. Sprejet je bil sklep, da se razpravlja obširno o tem vprašanju in da se razultati iznesejo v javnost. Ufedništvo.