ids
di
5,
to
te.
)N.
fO
Naslov — Address:
NOVA DOBA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote.
(NEW ERA)	____________________________
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
!ered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, 0., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Swtion 1103. Act of October 3rd, 1917, Authorised March 15th, 1925.
!
;yi
29 — ŠTEV. 29 — PART I.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 18TH 1928 — SREDA, 18. JULIJA 1928
VOL. IV
LETNIK IV.
Veliki dnevi
Jeleni sever bo imel JCi JULIJA KONVENCI-SKj, RAZSTAVO UMETNIH SLIK IN PEVSKI KONCERT.
DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA
»ko-
fgen
[)le*
ysO
clane JSKJ pa tudi za rojake v Minnesoti bo Prijazno mesto Ely kon-^a- oziroma začetkom ’^a mnogo zanimivosti in Vllega užitka.
^ 30 13.
. julija se bo pričela redna konvencija J. S. ^note, ki se bo nadaljeva-,.e dni avgusta. Te kon-j se bo udeležilo blizu delegatov in glavnih od-°v iz različnih delov jenih držav. Toliko za-
°v ameriških Slovencev,
J P* H b
Jik
c raztreseni po številnih naše Unije, še ni bilo istočasno zbranih na
Cfh 1
lepem, zelenem severu. *atero znanstvo se bo marsikatero novo po-v° in prijateljstvo skle-G°tovo je že danes, da * u’at poselilo Ely tudi le-slovenskih letoviščar-°.1aki, ki bodo pri tej Posetili severno Minne-,°do gotovo odnesli lepe
'>n
spomine, tako z ozi-Prijaznost in gostoljub-^■miesotskih Slovencev, ozirom na tamkajšne na-f*rasote. Malokatera dr-pdi v poletju toliko lepot £a'’ne miline, kot severna !®s°ta s svojimi tisočerimi 111 smrekovimi in brezo-*°zdovi.
■dl asn° s konvencijo JSKJ , Vfšila v mestu Ely tudi slik našega umetnika i.s najprej
bbiie^Ska’ ki si J k ,v Priznanje v ameriških
^l!ikih krogih, nakar se je
| th'rr®en umetnik pokazal
L ed svojimi rojaki. Nje-
n a2stave v Chicagu, Mil-
^ posebno v Cleve-
s° mu pridobile odlično
V
tl!
tUrj |
tj ’ried ameriškimi Slo-L Kotovo bo tudi njego-; e^iška razstava v mestu 0 ~na vrstnica prejšnih. W^*ki konvencije JSKJ |ii izstavila za dva dni %V V mestu rojena k Miss Mary Bubash
NO v, x . j _ _•_________J	_ „
*4
K
Z
&
Se poroča, da je nadar-a^a umetnica, bo
Nk0v
za duševni užitek Ely-ja v popolni rbljeno, priredil bo
r
Kakor lansko leto, tako je tudi letos najela clevelandska mestna uprava clevelandski simfonični orkester, da prireja štiri poletne tedne proste koncerte v parkih. Koncerti se vršijo izmenoma v Edgewater in Gordon parku in jih ljudstvo v obilem številu poseča. Da se napravi te koncerte še bolj popularne, sta se mestna uprava in vodstvo orkestra obrnila na razne tujezemske skupine, ki žive v mestu, da sodelujejo pri koncertnih programih. Na večer 21 julija pri koncertu v Gordon parku pridejo na vrsto poleg Čehov in Slovakov tudi Slovenci. Nastopila bosta pevska zbora “Zarja” in “Jadran” in tamburaški zbor društva “Orel.” Povabljen je tudi odlični jugoslovanski baritonist Mate Culič-Dragun. Slovenske melodije bodo ta večer imeli priliko slišati tisočeri Cleve-landčani, bodisi v Gordon parku, bodisi po radio. Potom radio se bo slovenska pesem slišala daleč po Ameriki.
Gordon park je za večino clevelandskih Slovencev najbolj priročen, zato ga rojaki tudi v obilem številu posečajo.
Dne 12. julija je umrla v Clevelandu Mrs. Agnes Vertin, rojena leta 1858 v Dobličih pri Črnomlju. V Ameriko je prišla leta 1874 in sicer v Hancock, Michigan. Pozneje je s soprogom in družino živela dalje časa v Calumet, Mich. Pred osmimi leti je prišla v Cleveland. Izmed enajstih otrok jih živi še šest, med temi Mrs. Agnes Kern, soproga znanega slovenskega zdravnika dr. F.J. Kerna, in Mrs. Anna Schneller, soproga Mr. Paula Schneller j a, poslovodja Slovenske hranilnice. Pokopana je v Calumetu, Mich.. kamor se je podalo k pogrebu tudi več sorodnikov iz Clevelanda,
Koncert odlični operni t°n šubelj. Njegovi
eno,
konvencije JSKJ tam kor
p, A*t
PHi
v New Yorku, Chicagu, l*J>6v	’n °kolici so bili ta-
^	da mu je časopisje
^ larik dalo kar na.jsijaj-1it^r*Zrianje. Nedvomno 3t^ ePa slovenska pesem ^sničnega umetnika
'vlei
severnega
.."-Pl deželi °.Čerih jezer tak, ali o?,. Je®i odmev, kot o prili-
V
Na dvatedenske počitnice v Kanado se je dne 12. julija odpeljala večja skupina clevelandskih Slovencev. Med njimi je tudi vedno veseli James Debevec, solastnik American Home Publishing Co. in poslovodja tiskarne, v kateri se tiska Nova Doba. Lovili bodo ribe, preganjali komarje in pestovali na pristni rakiji postavno vzgojene mačke nekje v canadski provinci Quebec.
Pevski zbor “Zarja” prired: ivoj prvi letošnji piknik v ne-:leljo 22. julija na Močilnikar jevih farmah.
--------o---------
TEDENSKI PREGLED
L.^^ov po drugih krajih. *' katerim čas in finan-
%
'^6re dopuščajo nekaj
počitnic, naj ne liŽj). '^a razvedrilo in duše-
io
^°dala roki julij in av-
C*.
ki ga bo severna
'Hs nudila ob času, ko
%
rav posebno pa naj ne
Hi ^ na to tisočeri minne-°Venci> ki bodo imeli ^ Prilike takorekoč J ')rn- Skoro vse sloven-■Vov,	v Minnesoti so
^lizu mesta Ely, in ^ ago so ugodne pro-
Zveze.
Najstarejši Američan.
V naselbini Mayetta, Kansas, živi Indijanec, ki je brez dvoma naj starejši Američan. Rojen ie bil tisto leto kot Abraham Lincoln v nekem bornem wig-wamu, ki je stal nekje tam, kjer je danes milijonsko mesto Chicago. Že kot otrok je hotel vedno spati na prostem in kuhane hrane ni maral nikoli. Doživel in preživel je civilno vojno, špansko-ameriško vojno in svetovno vojno. Pokopal je štiri žene, nakar se je oženil s peto. Koliko inis'potomcev, se ne more spominjati. Vsak dan še hodi po več ur po gozdu, ali pleše svoje narodne plese. Pravi, da človek je tako star, kakor starega se počuti, in on se še ne počuti zelo starega. In vendar je Nah-Nee-Num-Skuk, tako mu je namreč ime, star že 119 let.
FARMARSKO - DELAVSKA konvencija, ki se je vršila pretečeni teden v Chicagu, je imenovala predsedniškim kandidatom senatorja Geo. W. Nor-risa iz Nebraske. Podpredsedniškim kandidatom je bil nominiran Will Vereene iz Moultrie, Georgia.
LIBERTI - BONDI tretje izdaje dozorijo 15. septembra 1928 in od tega dne ne bodo nosili več obresti. Lastniki jih lahko zamenjajo za gotovino ali pa za nove zvezne obveznice, ki bodo nosile tri in tri osminke procenta obresti. Citatelji najdejo tozadevno obvestilo v angleščini med oglasi. Kot se poroča iz zakladniškega depart-menta iz Washingtona, je med ljudstvom še za več kot 45 milijonov dolarjev zveznih obveznic ali bondov, k: so dozoreli in ne prinašajo nikakih obresti več. Lastniki teh bondov zgube na obrestih blizu dva milijona dolarjev letno.
RUSKI LEDOLOMEC “Krasin” je zadnje dni rešil devet mož posadke ponesrečene zračne ladje “Italia.” Sedemnajst mož, deloma članov posadke, deloma iskalcev, se še pogreša. Med zadnjimi je tudi slavni norveški raziskovalec severnih krajev Roald Amundsen. Ruska ladja Krasin, ki je zgrajena za nevarno plovbo med ledenimi ploščami, se nahaja v severnih vodah že mesec dni Zdi se, da je “ruski medved” še poln življenjske sile in se počuti domačega na daljnem severu.
PONESREČIL je odlični mehiški letalec, kapitan Emilio Carranza, ki je pred nekaj tedni priletel iz Mehike v Zedinjene države, da vrne prijateljski obisk Lindbergha v Mehiki. Mehiškega zračnega poslanika so v Washingtonu oficijelno in prijateljsko sprejeli. Pretečeni-četrtek se je Carranza podal na pot proti domovini, dasi so mu drugi letalci odsvetovali, zaradi pretečih neviht. Nekako uro potem, ko se je vzdignil z Roosevelt letališča v zrak, je ponesrečil v nekem samotnem gozdu države New Jersey. Mrtvo truplo letalca in razbito letalo je našel neki John Carr, ki je v gozdu nabiral jagode. Predsednik Coolidge in državni tajnik Kellogg sta izrazila sožalje mehiškemu narodu. So-žalno brzojavko je poslal Car-ranzovi družini tudi polkovnik Lindbergh, kar je napravilo v Mehiki zelo dober vtis. Dne 18. julija bodo odpravili zemeljske ostanke mehiškega sokola iz New Yorka z velikimi vojaškimi častmi. Predsednik Coolidge je ponudil Mehiki za prevoz trupla Carranze na razpolago vojno lad.jo Florida, toda mehiška vlada se je zadovoljila z vlakom. Posebna častna straža bo spremljala mrtvega avi-jatika do mehiške meje. Poset Carranze v Zedinjenih državah je poglobil prijateljstvo med obema sosednima državama, njegova tragična smrt pa je v ?orkih simpatijah še bolj zbližala oba naroda.
STRAST! POTOVANJA VSAK FO SVOJE
V nekem smislu bi lahko trdili, da vsa Amerika živi na kolesih, ker menda je ni dežele na svetu, kjer bi prebivalstvo toliko potovalo, kot tu. Nekaj strasti za potovanje nam je menda že v krvi. Mi, ki smo se iz Evrope priselili semkaj, prav gotovo nismo bili kakšni “zapečnjaki,” ker sicer bi se ne bili upali podati na tako dolgo pot v neznano, tujo deželo. Kar je druzega belega prebivalstva, so pa potomci starejših nasel-nikov, ki so po svojih prednikih ^podedovali veselje do potovali j a.
Ljudje, ki si morejo privoščiti zabavo potovanja, potujejo z vlaki ali avtomobili. Ameriške železnice skušajo povečati svoj promet z oglaševanjem naravnih lepot, katere njih proge dosežejo, poleg tega pa nudijo v to svrho ob gotovih časih znatno znižano voznino. Vodstva teh železnic se zavedajo, da so bol.jši mali pa pogosti dobički, kot pa veliki in redki. Pozimi se dobe znižane cene na jug, jugovzod in jugoza-pad, poleti pa na sever in seve-rozapad. Znižane cene nudijo železnice včasi tudi na krajše razdalje, do kakšnih romantičnih ali zgodovinsko zanimivih krajev. Stotisoči preživijo vsako leto partedenske počitnice v krajih, ki so tisoč ali več milj oddaljeni od njihovega doma. Od železniških postaj se potem podajajo peš. na konjih ali na oslih v gorovje, v temne gozdove, na obali rek in jezer. Nekateri gredo na lov, drugi ribarijo, tretji plezajo po strminah ali nabirajo redke cvetke itd.
V Coloradu sem se nekoč vozil z izletniškim vlakom v divje gorovje Cripple Creek okraja. Bil' je “Wildflower Day” in voznina znižana več kot za polovico. Od zadnje postaje so se izletniki razpršili po divje romantičnih kenjonih, kjer so piknikovali, nabirali gorske cvetke in se sploh po mili volji zabavali ves dan. Zvečer jih je zopet lepo čakal vlak, da jih popelje v dolino.
Mnogokrat se dobijo po zapa-du tudi takozvane “homeseek-3rs” znižane vožnje v kraje, kjer imajo železniške ali druge družbe na prodaj svet za naseljevanje. Različnih znižanih voznih cen se v mnogih slučajih joslužijo ljudje, ki ne potujejo za zabavo, ampak po opravkih.
Posebno popularno pa je postalo potovanje, odkar so prišli v splošno porabo avtomobili. Statistika nam pravi, da imajo Zedinjene države 80% vseh avtomobilov na- svetu, torej jih pride na to deželo okoli 25 milijonov. Dandanes ne lastujejo avtomobilov samo bogataši, ampak tudi mnogi državljani s prilično skromnimi dohodki. Avtomobil spada danes takorekoč med samoumevne potrebe povprečnih Američanov. Tudi tisoči in tisoči naših rojakov lastujejo svoje avtomobile. (Pisec teh vrstic si ga dozdaj še ni mogel privoščiti, torej ne mislite, da piše vsled kakšne samohvale).
Mnogim avtomobilistom je avtomobil v prvi vrsti potrebno prevozno sredstvo, da se vozijo na delo ali od dela, in pa da morejo ob nedeljah in drugih prostih dneh malo v prosto naravo. Posebno prav pride to prebivalcem velikih mest. Iz malih naselbin navadno ni tako daleč v gozd ali na polje. Nedeljski izlet z avtomobilom 50 ali GO (Dalje na 4. strani).
Iz sosedne Canade se od časa do časa priziblje, kot zapeljiv metuljček, razglednica od ene ali druge skupine prijateljev, ki se je podala na hladni in “mokri’ ’sever, da se dostojno pripravi za bližajoče se Pasje dni. Za izpremembo prejmem včasi razglednico izpod snežnikov srebrne Colora-de, iz Yellowstone parka in celo iz Bleda v Sloveniji. Saj imam rad, če se me spominjajo prijatelji iz lepih krajev, kjer vživajo počitnice, in privoščim jim tudi. Kljub temu pa me včasi obhajajo misli, da mi s pozdravi pošiljajo nekoliko nastrganega korenčka, vedoči, da sem do ušes in obupa zakopan v papirje v tesni, vroči gajbici in da sem že pozabil kakšna je trava-najbližjega mestnega parka.
*
Izraelski grešniki so imeli v biblijskih časih v svoji deželi štiri pribežališčna mesta, kjer jih je ščitila imuniteta pred njihovimi zasledovalci. Moderni Američani imajo danes na stotine pribežališčnih mest — tam preko meje v Canadi.
*
Na severnem tečaju izgubljenci še vedno drug drugega iščejo, in to s takim uspehom, da je vsak dan več iskalcev in izgubljencev. Nekaj podobnega je v Canadi, kamor se ameriški turisti tako radi izgube. Prijatelji jih gredo seveda iskat in zgodovina se ponavlja. Potovanje v Canado sicer ni tako nevarno, kot potovanje na severni tečaj, toda izgubi se jih tu več. Seveda sledi tudi več junaških iskalcev, če bi meni kak izgubljen prijatelj po radio poslal poziv in denar, da ga pridem iskat, bi najbrže še jaz postal junak.
*
Pred dobrim tednom je John D. Rockefeller dopolnil 89 let in Henry Ford mu je kot darilo za rojstni dan poslal nov Ford-sedan. Mene, ki bi takšno ali podobno vozilo bolj potreboval kot Rockefeller, pa avtomobilski magnat ne pozna. Upanje imam vendar, da se bo tudi mene spomnil kak dobi'ot-nik, če ne prej, vsaj za 89. rojstni dan. Takrat po morebiti dobim eroplan.
♦
Republikanska in demokratska stranka sta se baje dogovorili, da bosta izdali v letošnji volilni kampanji samo tri milijone dolarjev vsaka. Samo tri milijone dolarjev!
*
Romunija je prisodila avtomobilskemu magnatu Henry Fordu neko častno medaljo Pripel mu jo je na junaška prša Andrew Popovich, tajnik romunskega poslaništva v Washingtonu. Po imenu soditi, je omenjeni diplomat jugoslovanskega rodu, in mi ne vemo, da-li naj Romunom čestitamo ali jim izrazimo naše sožalje.
*
Neka ekspedicija znanstvenikov, ki se mudi v džunglah Centralne Amerike, poroča, da je večkrat prisiljena se hraniti z opičjim mesom. Če pomislim, kako regimentno ga včasi lomimo, oziroma polomimo vsi, od prvega do zadnjega, me obhaja sumnja, da včasi tudi naši mesarji prodajajo pod govejo firmo pristno opičje meso.
A. J. T.
Varnostni signal.
Neka tvrdka v Pennsylvaniji je začela izdelovati svetilke za zadnji konec avtomobila v obliki mrtvaške glave. Ko se mrtvaška glava zareži v rdeči svetlobi zadi vozečemu avtomobilistu v obraz, je to precej brezobziren opomin, da bo treba ustaviti.
, IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Do
sedaj poročani delegati in delegatinje za XIII. redno konvencijo.
Dr.	št.	1.
Dr.	št.	2.
Dr.	št.	3.
Dr.	št.	4.
Dr.	št.	5.
Dr.	št.	6.
Dr.	št.	9.
Dr.	št.	11.
Dr.	št.	12.
Dr.	št.	15.
Dr.	št.	16.
Dr.	št.	18.
Dr.	št.	20.'
Dr.	št.	21.
Dr.	št.	22.
Dr.	št.	25.
Dr.	št.	26.
Dr.	št.	27.
Dr.	št.	29.
Dr.	št.	30.
Dr.	št.	31.
Dr.	št.	33.
Dr.	št.	35.
Dr.	št.	36.
Dr.	št.	37.
Dr.	št.	39.
Dr.	št.	40.
Dr.	št.	41.
Dr.	št.	42.
Dr.	št.	43.
Dr.	št.	44.
Dr.	št.	45.
Dr.	št.	47.
Dr.	št.	49.
Dr.	št.	50.
Dr.	št.	52.
Dr.	št.	53.
Dr.	š.t	54.
Dr.	št.	55.
Dr.	št.	57.
Dr.	št.	58.
Dr.	št.	60.
Dr.	št.	61.
Dr.	št.	66.
Dr	št.	68.
Dr.	št.	69.
Dr	št.	70.
Dr	št.	71
Dr	št.	75
Dr. št. 76.
Dr. št. 77.
Dr. št. Dr. št. Dr. št.
1 Dr. št. Dr. št. Dr. št.
j
Joseph Mantel, Ely, Minnesota.
Joseph Spreitzer, Ely, Minnesota.
John Hutar, Box 782, Ely, Minn.
Joseph Kolenc, 445 E. Harwey St., Ely, Minn, John Kastigar, 1146 — 7th St., La Salle, 111.
John Demshar, Box 237, Presto, Penna.
Joseph Erchul, Box 665, Soudan, Minn.
John Kumse, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. John Kotnik, 1708 E. 32nd St., Lorain, Ohio. Joseph Srebernak, 511—5th St., Calumet, Mich. John D. Zunich, 4098 E. Cone St., Calumet, Mich. John Černelič, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. Frank Alich, 417 N. Millvale Ave., Pittsburgh,Pa. Vincent Arh, 1 Nickenbach St. N.S., Pittsburgh. Frank Mehle, 1230 Taylor Ave., Pueblo, Colo. Peter Culig, 1227 So. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo, Matt Pecjak, 233 Boyer St., Johnstown, Pa.
Val. Subic, 313—6th St., Rock Springs, Wyo.
John Putz, 402—7th St., Rock Springs, Wyo. Andrew Barle, Box 434, Gilbert, Minn.
John Perjon, Box 744, Gilbert, Minn.
John Schutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Joseph Jartz, R. 1, Box 120 C. Stockyards Sta.
Denver, Colo
Anthony Motz, 9630 Ave. “L”, So. Chicago, 111. Geoi-ge Kotze, 502 Adams Ave., Eveleth, Minn. Philip Fister, 605 Hayes St., Eveleth, Minn. Joseph Pogačar, 5309 Berlin Alley, Pittsburgh,Pa. John Balkovec, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wyo.
John Godesha, Box 534, Imperial. Penna.
Joseph Sterle, 212 W. Maple St., Chisholm, Minn. John Lamuth, 104 E. Spruce St., Chisholm, Minn John Germ, 1342 Bell Ave., No. Braddock, Pa. Frank Schifrar, Box 263, Unity Station, Pa. Anton Eržen, R. F. D. 1, Turtle Creek, Pa.
Frank Arhar, P. O. Box 434, Beaverdale, Pa. Mihael Rovanšek, P. O. Box, Conemaugh, Pa. Joseph Turk, P. 0. Box 164, Conemaugh. Pa. John Zalar, 1101 E. 63rd St., Cleveland, O.
Janko N. Rogelj, 6207 Schade Ave., Cleveland, O, John Segota, Box 49, Roslyn, Wash.
Matt Dragin, Box 945, Roslyn, Wash.
Anton Kosoglov, Box 144, Claridge, Pa.
Anton Jerina Jr., Box 204, Claridge, Pa.
Valentine Dagarin, 681 Alice St., E. Palestine, O John Prijatelj, 1004 So. Santa Fe Ave., Pueblo, Colorado.
Joseph Perse, 213 E. Northern Ave., Pueblo, Colo Frank Percich, Box 327, E. Helena, Mont.
, Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, Ohio; Joseph Hiti, 209 Betz St.. Barberton, O. Joseph Zore Jr., 701 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.; Frank Krefel Sr., 911 Ketcham St.. Indianapolis, Indiana.
Louis Zelnik, Box 204, Aspen, Colo.
Math Petek, 437 Orville Ave., Kansas City Kans.; Frank Spehar, 422 North 4th St., Kansas City, Kans.
John Murn, 42 Hallech Ave., Brooklyn, N. Y. Martin Oberzan, Mineral, Kans.
Frank Gregorin, 13 Douglas St., Little Falls, N. Y.; Frank Masle, 39 Danube St., Little Falls, N. Y.
John Povshe, 614 — 3rd Ave., Hibbing, Minn. Martin Prah, Lemont Furnace, Penna.
Loqis Supancic, Box 624, Export, Penna.
Ludwig Champa, P. O. Washoe, Mont.
Anton Panijan, Box 627, Chisholm, Minn.
Anton Jaklic, 323 Harold St., Reading, Penna.; John Pezdirc, 393 N. River St., Reading, Penna. Frank E. Vranichar, 1021 Wilcox St., Joliet, 111.; John Zivetz Sr., 1403 N. Center St., Joliet, 111.
John Likan, 1718 Schoon maker Ave., Monessen, Penna.
John Lahajner, Box 215, Thomas, W. Va. William B. Laurich, 1900 W. 22nd Place, Chicago, 111.; Andrew Spolar, 1921 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Alojz Tolar, 15908 Arcade Ave., Cleveland, O.; Ivan Kapelj, 709 E. 155th St.. Cleveland, Ohio, Andrew Milavec, Jr. Box 31, Meadow Lands, Penna.
Frank Vitežnik, 1505 Madison St., Oregon City, Oregon.
Frank Novak, R. F. D. 7, Box 48, Greensburg, Penna.
Jacob Evans, 611 W. 2nd St., Salida, Colo.
81. August Verbic, 491 Aurora Ave., Aurora, III.
82. Mihael Ortar, 1120 Alabama Ave., Sheboygan, Wisconsin.
Matt Karcich, Trinidad, Colo. (Pooblaščenec tudi od društva št. 118).
Matt Anzelc, Aurora, Minn.; John C. Virant, Aurora, Minnesota.
Peter Blatnick, Box 286, Midvale, Utah.
78.
84,
85.
86,
(Nadaljevanje na 4. strani).
IIIIIIIIKIIIIII!inilllllllIllllII2IIIIIIi]II8ISIIllllllIlllIIII3IIIIIIIlillIIIIIIIIIIIEIIIISIIIIIIiEifIlHIIIIIIIIiIIISIII||||||E3IIIiS5IIIIIll3Illl!IIHSSIiIIIIIIIHIiIIIIIIIIlIIIg!8lll!IIIIIIIllllllIllllllllllllllllllllElllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII[]IIIIIIMIllll(IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll||IIII|||III!lIIIIMII3IIHIIigillIHIHIIIUIIII
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
THE GOOD OLD DAYS
GEORGE KOZJAK
Slovenian Janissary,
Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life.
By JOSEPH JURClC English Version By John Movern
ixXXXXXlXUXXXlXXIIIIIITITlXIITZXrxXXTTTIXaXg***^
Co
Edit ire tide). 1 w
the
Diai
tteiK (
»ette,
V
kl
SANJE IN RESNICA
(A. J. Terbovec.)
Mali Edy je videl šele pet pomladi. O zimah ne ve dosti, ker biva v kraju, kjer so zime skoro nepoznane. Z učenostjo tega sveta so ga začeli pitati v otroškem vrtcu. Rabijo kajpak male žličice, torej ne morejo reševati velikih problemov. Sicer se malenčkom za to še ne mudi, kajti vse življenje je še pred njimi. Edy je bolj vnet in navdušen za otroški vrtec, kot za vse univerze na svetu. Učiteljico ima zelo rad, ker jo smatra za najbolj učeno bitje pod solncem. Najrajši pa jo ima takrat, kadar njemu in ostalemu drobižu pripoveduje lepe pravljice. Verno posluša, in sanjave oči mu splavajo preko hribov, ki obdajajo morski zaliv, tja daleč v neznane kraje devete dežele in še naprej.
Neki dan je učiteljica pripovedovala o vitkih zlatolasih vilah, ki bivajo v dcyveti deželi, in se vozijo na sprehod v svetlih kočijah. Te kočije so spletene s solnčnih ali luninih žarkov, kolesa imajo iz zvezd in pred njimi so vpreženi lahko-krili metuljčki. Povedala je, da so vile zelo lepe deklice, ki ljubijo pridne otroke in jih v tihih nočeh uspavajo in zazibljejo v pestre sanje. Edy si teh zlatih kočij ni mogel predstavljati drugače, kot neke vr ste avtomobile. Te je videl vsak dan, drugačnih vozil pa ne. Povedal je svoje mnenje učiteljici in ta je s smehom dejala, da so se tudi vile morda že modernizirale in se vozijo v svetlih zlatih avtomobilih. In Ed,\ jc va^no- in globoko pre-. mišljeval o tem.
Naslednjo noč je Edy vriskal in se smejal v spanju, da je budil ostalo družino. Drugi dan je pripovedoval učiteljici, da je ponoči privozila s svetlim avto- i mobilom zlatolasa vila k njegovi posteljici in ga povabila seboj. Nič se ni bal, kajti vila jc bila zelo ljubeznjiva in mu je obljubila, da ga popelje seboj v deveto deželo. Prisedel je, in zavozila sta po belih cestah, nato preko vod zaliva, in j končno kar po zraku čez tiste hribe, ki čuvajo vhod v deveto deželo. Pristala sta v oranžnem gaju, kjer je ležalo v travi vse polno duhtečega sadja, po palmovih vejah so zore- j i !i škrniclji ice creama. iz stu-! dencev ob poti pa je teklo samo
'	i
sladko mleko. Obstopila ju je skupina zlatolasih vil, ju postregla z vsemi dobrotami, ki ! jih premore deveta dežela, nakar so zapele bajno pesem in zaplesale kolo okoli avtomobila. Naenkrat je Edy začutil, da ga nekdo trese za ramo, in vse je utihnilo, vse je izginilo. Iz devete dežele se ni vozil v svetlem avtomobilu, ker ga je sestra prehitro poklicala k za-jutrku. Kar verjeti ni mogel, da je sanjal, hi vsak avtomobil, ki ga je videl na cesti, je opremljal z očmi, kakor bi upal ugledati lepo vilo.
Toot! Toot! Blare! Blare! Bang! Bang! And all sorts of loud sounds came out of a little frame house in a quiet street. Gay bunting and flags adorned the porch and lawn in front of the house, explaining the noise to passers-by. In fact, it was the Fourth of July and the Madisons were celebrating the Glorious Day in a safe and sane way.
“Fact is,” said Phil Madison, “we can make pretty near as much noise as a giant cracker. Hey, Ilommy, quit hitting that washboiler so hard. You’ll knock the bottom out of it and then what will Mommer say.”
The kids from next door were helping the Madisons celebrate their safe and sane Fourth of July. Tad Jones, the eldest one, did not think Independence could be properly celebrated so tamely.
(Continued)
Had old Kozjak left any estate to his son Peter, the ‘‘ ^ would not have cared much for it; he might have sold 1 Esau sold his birthright to Jacob, for a mess of pottage-ing that he had no place nor future anywhere, he bega*1 . ing over this and his heart became still more gloomy- ^r*rry speaking, he was not badly situated. He did not have to v0 in the least, for his brother, Marcus, who came home fro® many, provided him with a safe and well-fortified place in '' ^ to live. But lord Peter had made up his mind that he s j become a Lord in his own right, and out of his leam'11^ j imagined that he read in the heavenly stars that some ^ might yet become rich and independent.	j,
Men who already have their hearts spotted with other can easily become greedy for worldly wealth. Peter ^ such man. In the bottom of his heart a desire and greed ^ wealth were born, but he would tell them to no one, °nl^ the walls of his room, and they would have been buried so the world would never have known of them had Peter llinl not later revealed them publicly.
CHAPTER 11.
tm
About fifty years before the occurances of our stoD ^ place, gypsies came into Slovenian lands. Before then not been known in Europe, and even today we do not j, definitely wherefrom they originally came. Historians ^ tell us that the foreign races which migrated into Europe 'n ab-original period, were of brown color, that they wore str costumes and spoke foreign languages. These peculiar Ve ^ whom we today called gypsies, introduced themselves to people of Europe as Christians and said that they came ^ Egypt. In prehistorical times they might also have had of their own, but they had eventually scattered themselve^ small bands throughout the whole of Europe, where they T° and cheated the natives so that the people everywhere t>e bitterly aroused against them.	<|
One summer evening when the sun was scarcely thr°® grees above the horizon, a band of gypsies had picked tents in the bushes below the Castle Kozjak. Dirty £ were spread over a smoke-seasoned wooden front of the tent they had a fire, upon which they were ^ their meal in a large overhanging kettle. The cook ( young curly-haired gpsy boy, busy in stirring the food kettle with a wooden pot-laddle. Beside him was a young ^ eyed girl actively engaged in barbecuing a piece of stoIeI1|ja^ ton. Most of the gypsies had gone to the neighboring to beg and to cheat the people, and	the few who remain®	i
in the tents. But they were steadily and constantly re1	*
home to their tents — their sacks full of bacon, 1)1,1 various other miscellaneous things.	,	)i
The chieftain was a strong and powerful gypsy very sharp eyes. He was the father of the young curlilc b cook. Now he called the boy	to come over to him.	^
obeyed his father’s request and	followed him some distal	,
the tents. When they passed the	horses and donkies u
the gypsies for beasts of burden,	they stopped and 1)6
talk.	^	up
“Listen, boy,” said the chief to his son, “if you )v that castle today, you can easily gel a fine horse. As jjlc you can get it 1 will tell you in a few words. So don’t nl 1 will help you out in the undertaking. In order that '^.g. carry this plan to a successful	termination we must d<>	^
will send your mother up into	the castle to entertain 1	v
ants and guards, and while she is entertaining them- V ^ enter the stable, untie the first horse by the door, a ^ g 1 and take her out to the big gate where I shall be you. 1 will do the rest after I shall have got the horse- ^ “Father, 1 will do it. Did you say the horse mine?”	gli
“You shall ride her,” said the father. “Tomorrow go to another country where no one will know whose ^ is. As soon as we get beyond the boundary line we c' sell her.”	JjO1
When the youth heard what was to be done with ^ i he would have liked to object to his father’s plan, jan< not dare to utter a word when he saw that his fathei at him in an ugly manner.	{6
Finally the gypsy and his son reached the curve v* ^ i could be easily seen by the servants and guards station*- $ castle and patrolling it. They left the road and to°^ ciiS direction. When they reached the walls surrounding ' oIj the old man stooped down and told his son to g0*' shoulders, the old man got up very slowly and brace again the wall.	, ^
“Can you reach the top of the wall?”	asked the	o <■
I * “I am within two feet from it,” replied the lad, cli1 his arms toward the top of the wall so that he n!l80i(j 1,1 upon it. In order that he might assist his son, the	^tc*
stepped still closer to the wall, “stood on his toes and	^,as
his arms as much as he could. But all his endd»v(j ^ ^*11 vain. His son was still about a foot from the top of 1 Having failed to get the lad upon the	wall, the	o
gan cursing and swearing in a low tone	of voice.	.g
became so angry that he threw his son down from	,jld *
ders. He was determined, however, that his son -s upon the wall at all cost. So they both began to	o^
that were lying on the ground alongside the wall, these they built a pile. The old man then steppecl
(Continued on Page 3)	„	;
tak [*■ B (
Cou
and
fje - - Vi
“Whoops!” he exclaimed. “Wish you could have been in Ithaca the year my Uncle Johnson was there. We had fifteen dollars worth of fireworks— cartwheels, crackers, Roman-candles and everything.	One
of the rockets set fire to our old elm tree, but we soon put out the blaze. Then we did feel awful patriotic. We felt just like soldiers. Didn’t they shoot off gunpowder when	they
fought for freedom?	Sure
they did. I’d risk blowing myself up to show what a true American I am.”
“Aw, it’s too bad, but when you come to think of it, patriotism isn’t just shooting,” said Phil. “Tommy, you aren’t going to turn on that hose! Mommer said you shouldn’t play with water.”
Just then Mrs. Madison came out on the porch and called the children. She knew from experience, that the best way to celebrate anything was to have plenty of ice cream and cake.
The radio was playing The Star-Spangled Banner as the children trooped into the dining room, and Tad insisted on everybody standing up while the grand old piece was played. Tommy kept an anxious eye on his plate of ice cream, feeling sure that it would melt and dwindle away while he was paying homage to his native land.
As soon as everybody was seated, Tad began again:
“I think Grandpa is right when he says that old times are best,” he said. “He used to make his own firecrackers, and some they’d buy from the Chinese.”
“Chinese!” exclaimed Tom-fny. “I didn’t know Chinese nf' kept the Fourth of "uiy.”
“They don’t, but they knew*
glorious. Remember the heroes that died for their country and for us. Many young boys hardly older than Tad gave their lives. We mustn’t forget them, and we must do everything to keep our country pure and noble and great, by being good Americans, every one of us.”
“Hurray! Good speech!” cried the boys, clapping loudly, j “Oh for one big grand rock- J at!” sighed Tad.
Just then, Bang! Bang!j Two bangs just like that! They all stared around expectantly. Tad saw a neat hole in the window glass which he had not noticed before. He gave one big yell.
"Duck!” he shouted, slipping out of his chair, and pulling little Tommy down. “Duck down. Some dumb bell is firing a gun this way.”
Under the table sank all the ! patriots, including Mrs. Madison.
“It’s Phil,” said Mildred. “He went for the old muzzle-loading blunderbuss.”
“I’ll blunderbuss him,” muttered Tad, crawling towards the door.
A bit of plaster fell from the wall and struck him in the back of the neck. What a yell he let out! Tommy began to cry with fright and Mildred sobbed: “I want to go home!” “It’s like the days of 1776,” groaned Mrs. Madison. “Tad, please come back here.”
But Tad was almost through the door, a grim light in his eyes, his lips set in a thin line.
He went swiftly to the door and peeped out. There was Phil whistling cheerfully, carrying a curious-looking short ?un in his hand.
Tad rushed boldly up to him • ml snatched the weapon out jf his hands.
“Hey,” protested Phil. “What’s j the excitement?”
!
“Who wouldn’t be excited, you dumb bell!” cried Tad. “You’re shooting up your own family, don’t you know it? One bullet went right in the window and hit the wall near your mother’s head. Ttnft’s a nice way to keep a safe and sane Fourth of July. I’d call it dangerous and crazy. Look at all this plaster down my neck. One of your bullets whacked a big hunk out of the wall and when it fell on me I thought I had been hit by one of those big round cannon balls over at the soldiers cemetery.” Phil began running to the house, looking a bit pale, and in the dining-room he met his angry mother, who grasped his arm with a strong hand which she had inherited from her Pilgrim ancestors. The next instant Phil saw some sky rockets and stars which were not the patriotic kind.
“Mommer, wait,” he cried dodging around the festive table. “I’m glad you’re well and able to give me a slap, good old Mommer. But why are you mad at me? 1 didn’t shoot in the window.”
“You did so,” cried Tad, coming in with the gun. “He had the gun in his hands.”
“Why, Tad,” exclaimed Margaret, Phil’s sister, coming up from under the table, “that gun is all rusted and hasn’t even got a trigger or a hammer in it. We’ve often played Indian with it.”
#Tad looked at the gun and saw that it was nothing but a rusty old barrel.
“Come here, you poor dear,” cried Mrs. Madison to her wary son. “-1’mi sorry 1 was hasty.”
Just then a step sounded outside and a voice saying:	“Hip-
hip-hip-hurray!” And in came Tad’s grandpa waving a revolver.
“Mr. Jones!” gasped Mrs. Madison, while all the children dived under the table. “Your gun is loaded!”
“Only blanks; my dear,” said the old gentleman. “A few shots to celebrate our glorious independence.”
“You thought it was unloaded,” said Mrs. Madison. “Look!” She pointed at the window-,)ane and at the crumbling wall.
“We were all in here when j it happened,” she said gently.
Grandpa Jones turned pale and looked around the little group. Then he handed his revolver to Mrs. Madison, and | parting his coat-tails, he sat down at the table.
“I’m cured,” he mumbled hoarsely. “A safe and sane Fourth for me! Bring on the ; ice cream and cake!”
“Never mind, Mr. Jones,” j latighed Phil. “I took a licking ! for you.”
And so one of the last of the Old Guard was converted to a ‘Safe and Sane,” and Tad said no more about the good old days.
^	 o-------
DNEVI
Del .je ponedeljek davi:
“Torek, k sredi se odpravi, aaj četrtek petka vpraša, kaj počne sobota naša, ili ko nedelja dojde,
: nami skupaj k maši pojde.”
(Anton Funtek).
| KADAR SE CICIBAN JOČE
Ciciban se cmeri ’.a dve mili Jeri.
Hitro, hitro meh za smeh, vleci ga po vseh koteh,
. meči ga ob tla, pod strop,
| in ob steno, hop, hop, hop! Pok! se meh razpoči, smeh iz njega skoči.
(Oton Zupančič).
NAŠ MAČEK
Naš maček je ljub’co imel, vasovat noč vsako je šel; prišel je domu ves zaspan, ko mežnar odzvonil je dan.
Zbolela je ljub’ca močno,
0 joj, če več zdrava ne bo!
Naš maček je jokat’ začel, nobene več miši ni vjel.
In ko mu res vzame jo smrt, okoli se plazi potrt, življenje sovražit’ začne — v soboto obesil se je.
To žalost v eksempelj povem neskrbnim vam mladim ljudem: Ce dolgo živet’ vam je mar, zaljubit’ se nikdar nikar!
OUR TOMCAT
Our tomcat on loving was bent So each night a-courting he went,
He came home with many a yawn
As the church bell was sounding the dawn.
An illness his sweetheart befell, Oh. woe, if she didn’t get well! Our tomcat could now only cry, For mice he no longer would try.
And when his beloved really died,
Dejected he crept round and sighed,
He hated a life without hope — He ended it all with a rope.
1 tell this example so sad
To you, careless maiden and lad:
If you would live long and be gay,
The love-game you never should play.
(Gornjo pesem jc zložil pesnik Simon Jenko. Prevci v angleščino in i priobčil jo je v knjigi “Slovene (Jugo-! slav) Poetry” slovensko-ameriški pesnik in skladatelj Mr. Ivan Zorman v j Clevelandu. — Op. urednika).
--------O--------
KAKO SE 2LICA DRŽI
Dete moje primi žlico j -; desno roko, ne z levico!
! Desna roka — prava, leva — potoglava; i desna roka — vgodna, leva je nerodna: ali kdor oberoč dela, dosti ima pila, jela, zlate kaše, kruha, vina, on in njega vsa družina.
(Fran Levstek).
KRALJ MATJAŽ
Kralj Matjaž, junak slovenski, Kralj Matjaž, ki v gori spi, strašne sive brke ima, dolge cele vatle tri.
Milijon vojakov ima, vsi krog njega zbrani so,
‘ radi bi se vojskovali, pa preveč zaspani so.
Jaz pa sedem na konjiča in pojaham v goro to i in pocukam kralj — Matjaža ! '/d muštace in brado!
(Vida Jerajeva).
obročev. Izprva kar verjeti ni mogel, da je zanj. Potem si ga je z očesom veščaka od vseh strani ogledal in zlezel vanj. Ej, to je bilo vožnje, še dosti i več, kot v sami deveti deželi.
Poglejte ga, kako je srečen, dasj je njegova deveta dežela omejena le na dvorišče in na bližnje obcestne hodnike. Včasi se v “potovanje” tako zaveruje, da kar zaspi v avtomobilu, in ga je treba nesti v posteljo. In najlepše je, da še vedno veruje, da mu je avtomobil poslala lepa zlatolasa [vila iz devete dežele.
os®
ed *
* i;
Ih jj ‘ali Pit to
k
■ed
%
'ari.
Vt
V
tr
&■
"at
■n*
M
V
tc
it*
sil"
p
4(1(1
E
'sil
k
about gunpowder before anybody else,” said Tad, “but Grandpa says they never used it for guns. They just had 1‘ire-crackers.”
“Sillies!” sniffed Mildred, Tad’s sister.
“Say,” Tad exclaimed, “would j you have thought of it!”
Phil had been looking thoughtful.
“We have an old gun out in the store-room,” he said. “Dad used to shoot woodchucks with it. You throw gunpowder and bullets in the muzzle. It’s an old-timer. I’ll get it.”
He hastily scooped up the remnants of his cream, and ran out to the store room.
Mrs. Madison came in an passed around more cake.
“Don’t forget, children,” she said, “what this day means. It stands for everything that makes our country great and
Ko je tisti dan prišel iz otroškega vrtca domov, Čakalo ga je prijetno iznenadenje. Bil je njegov rojstni dan, in njegov oče mu je kupil mali otroški j avtomobil, ki ne rabi gasolina, j piti vedno novih gumijastih;
. latter,
I it ^ gee-'
brood'
Strict
wor^
II
wbiw
sho«1
ing
lie
oj si"51 ed*>r
inly “
iinisel
tuok
h»<
1#*
to&M
in
tfttA
peop16 I‘ [o *
, fro"1
JS in« r0bl
lee*
•Him
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
k.	Export,	Pa.
Editor;
y 1 am transferred to er membership depart-"ant to inscribe a let-kthe “New Era.” I shall
fill r *i
L 311 about my school.'
^ the Office Training (Business School) at e> Pa., and shall go all filler, too, that means / vacation for me at all. like this is a very for any body. It isn’t Wt to get a good posi-£er getting through it. V^68, which other stu-l*e up are Secretarial ", business Course, Sten-'c Course, and the Com-I take the Com-
(iic
^Urse.
Sticl
is harder than any
Would recommend a school to anyone be-is worth while getting 11 it.
p, tell you all about a •ttsburgh. Mother and 0 see Mrs. Mesnar. She c°nfirmation as spon-es'des we saw Mr. Mes-*Ses Dorothy and Sophie _ (Dorothy has already from a business and the rest of the
■te
evening, Dorothy, J111^ I took a stroll along e°t. \ye reached the of-Supreme President
^snik
ce
if
and we walked ' but I was distressed.
* know me. I thought
know every young of S. S. C. U. I told
* Who I am. We shook '^troduction and were
each other.
_t all of you members all of you should
*to
the office of the Su-
esident of this won-sh^H Jf^nization ? I wish JHWell, I hope he may
X# the next time we
, ^ 1W0 1 ito
, »’J
c b°y , if? ed *
, t was to	be	transit tried to	get	more
®°ple to enroll in our tj tried White Valley ; succeeded in getting i fa. ^ am	n°t	sure,
fe w*ll pass the doc-j^ination. If I	ever
er chance to go out
an
ti>
to
op
j *
s\0*
,
,v
t *
»k
sm
•c ’* > $ e J
"’ill close with my regards to all young ’’ as this is my last ^ r*ting to Juvenile De-1 t will ask our dear L Sive this inscription |ti . attention and not be i| jthe waste basket tomy first and the last \j] Write. I will say: every one of you Sbers ^ to
fc1’.
\ 10 IS
&«*[ tH*
Sfe
Vh6
T
' 1 Will try to get a re new
s
'lik
members, to •organization bigger. .	6 to see some of you
^eiftbers to do the same. \ letter is stretching
St
but mother said:
“No, girls of eleven don’t stay up till twelve.”
I solemnly went to bed, but did I sleep? No, not me. After mother thought I was asleep, she quietly brought the mysterious box into my room.
‘•She didn’t catch’ me that time,” I thought. I waited for an hour or so, then arose and switched on the light. I went about so quietly, oh so quiet. The boards were off and I was ready for the gift but no, only paper, still more paper and more. How long was it going to last? Paper, paper. There must have been yards and yards of it and somebody had played a joke, but lo and behold a red heart-shaped box presented itself. A faint odor reached my noae of what? Onion. Oh, I wish I had known that person who sent it! Never have I found it out yet. Elizabeth Peternel (Age 13), Lodge No. 2 J. S. K. J.
forever and
parcels at the door.
of v w build up this !l(.,]llll'Zation and win! }6.vika Cyrilla Skerly ’ Lodge 116 S. S. C. U.
present
wthday approached, *"d
v g
\, Wrtlpped neatly, oth-niore carelessness ^ Particular box was >f.K?Uri°us because of
\ 'ttv ,
l ,raPPinf3’- A piano w0 fit into that box. { l*-Pped in foreign pa-e Postmark showed
’t
i*. ft. M
n
was from Ely. A
W an(J “Fragile.
\t Ulltil the last.” That
s :ent me wondering
V curious.
, Co- ’
if‘tl J ^ opened after sup-
.0uld it be? Packages
!e
Kl hardly wait for S to be over. It was \| last. Everyone *^e dining room to wit-h their “Oho” ^6, j as I opened each ^vas twelve o’clock *^ed to open the last,
DEATH FOR A CHICKEN Johnnie’s birthday was just a day off and everything was planned but the ckicken. The fated chicken sat on one corner of the coop with a look of distress. He wrung his hands (wings) in despair and tears flowed continually. Not for a moment did they cease. Suddenly the despairing one stiffened up and tried to be brave, but he could not keep back those ever-falling tear drops. His personal appearance was a sight to see. Dirt on his face, feet and body; feathers ruffled and torn on anger. This was unusual. Up to now he had always been spick and span. Now, he cared for nothing, but dear life.
Old Cock strutled proudly into the room feeling as if he owned the world. A surprised look stole over his face as he noticed the weeping chicken.
‘‘Why, why, whats the matter, Mrs. Cicken? You ought to be glad.”
The depressed slowly managed to rise and with a hoarse voice ansv/ered:	“Woe	is	me!
Tomorrow J’m to be eaten! Imagine to be eaten! Oh! I Wish I had never been born! Oh, oh! What shall become of me?” The tears started to flow in torrents and his eyes bulged as if to be torn from their sockets.
Ilis master was already after him with a knife. Up on the roost he flew and dawn again, but his master was too quick. The chicken uttered his last words with a gulp of tears. Hi; life was ended.
Now, you Nova Doba readers if you’r one of those heartless animal killjoys, won’t you stop your pranks on the dumb animals.
Amelia Peternal (Age 10), Lodge No. 2 J. S. K. J.
Export, Pa.
This is my first letter to Nova Doba. Many times I thaught of writing, but I never could get started to write a letter.
This was my first year that I went to High School. I like to go to school. Our school was out on June 1st. In school I took only four subjects, I didn’t take latin. I passed in the four subjects. I had four teachers, for every subject another teacher.
I like when we have vacation, because I like to stay at home, in the mornings I hear the beautiful birds sing. In the morning I feed our chickens.
The month of June is the month I like. That is the month of roses. We have pink and red roses. And many other flowers bloom in the month of June.
I have a small garden, and I always get some plants to plant
them in my garden. A small garden is nice to take care of.
We have many strawberries in our garden, they get ripe in the month of June. Oh, boy, the strawberries jam is good.
Early in the mornings many birds come flying around our place and they sing beautiful. Gee I like to hear birds sing. My brother put a bird house in our trees. So some blue birds made a nest in it. One day he said, there was five young birds in the nest. So he went to see the birds many times, then one morning he went to see if the young birds are still in, then he saw that they flew out. A little later I saw that our cat had one in his mouth. I then quick told that to my brother, and he did get angry at the cat, he was so angry and just wanted to kill him.'
One day I saw in the Nova Doba that a man saw a big nest and he thaught of breaking it so he did. And you would be surprised what he found between the wires of the nest, a twenty dollar bill. Boy, wasn’t he lucky!
I think this is all for this time. I will try to write more the next time.
Hoping this letter don’t go into the waste paper basket.
Best regards to all the members of the J. S. K. J.
Julia Kern (Age 15), Lodge No. 116 J. S. K. J.
THE STORY OF AN UMBRELLA I am an unmbrella. I have a home with some polite people who handle me very carefully. I go out on rainy days and the rain beats me very hard. Once in a while I am taken out on hot days to be used as a sun umbrella. This I like much better than being out in the rain.
I am kept in a clothes closet. Sometimes I am knocked down.
Once a lady came over to borrow me. I wasn’t much pleased to go with her for I was afraid she wouldn’t treat me very well. I soon found out that she was a very cruel lady for she let the children play with me. They didn’t handle me nicely at all. In a few hours I was broken. The lady brought me to a shop where I was mended, but I don’t look very nice now. I am now a mended umbrella.
Frances Žganjar.
Lodge No. 20 J. S. K. J.
Joliet, 111.
Dear Editor:
This is my first letter to the Nova Doba, and I hope you will be pleased with it and not to throw it in the waste basket. My story is as follows:
“Betty’s Reward.”
Betty was a little girl about six years old and her brother was eight.
Tom found a dollar, but would not give it to his mother, nor to his sister, because he was jealous.
One day as they were walking home from school just as usual, she told Tom to walk ahead slowly, because she saw something. She pick it up and called Tom to help hkr.. He did as she told him and helped her carry it home.
They showed it to their mother, Betty’s mother said she was going to return it. The next day Betty and her mother went to the owner. He offered Betty $500. He said that there were lot of precious metals in the purse.
Cathrine Canko. Lodge No. 66 J. S. K. J.
Lorain, O.
Slovenci v Lorainu nismo imeli nobene zabave skupaj na 4. julija, samo nekaj ipavskih družin se je zbralo na Kusovi farmi in mislim da so se dobro imeli. Kakšnih osemnajst družin je šlo pa v gozd pri “Pearl Ave,” z lunchom in tistim, kar morajo imeti moški, da veseli
postanejo. Zabavali smo se jako fino, godbo smo imeli tudi, in smo na travi plesali. Moški so baseball igftili, kedaj se bodo pa z našim C. in M. skušali niso povedali. Tudi “Duck on a rock” so igrali. To je bilo dosti za smejati se. Fantje in dekleta smo žogali, da me je zjutraj vse bolelo. Slike smo tudi vzeli in so vse dobre. Ne samo to, pa “fire crackers” so tudi pokali. Vsi so bili zadovoljni in so rekli ,da bo spet kmalu treba imeti tak piknik.
Zvečer na 4. julija smo imeli še več “firecrackers” doma na naši cesti, je bilo dosti luči, “skyrockets” so lepe in gredo v zrak. “Roman candles” so tudi lepi in “šparkets,” firecrackers” pa najbolj treskajo, da gre kar skozi ušesa. Rada bi videla v parkih ko spušča-, jo “fireworks,” tisto mora biti lepo.
Ne vem, če sem že kaj povedala, da imamo zdaj v Lorai-nu tudi veliko gledališče, kakor v Clevelandu Kieth’s Palace. Naš “Palace” je jako lep, ampak manjši. Ali imate v Clevelandu “Vitaphone?” Tukaj smo ga imeli prvikrat v nedeljo 15. julija. Ali ste vi, člani mladinskega odelka J. g. K. J. kaj interesirani v volitve predsednika? Le pazite, bo fino to leto. IVLed Smithom in Hooverjem bo zanimiv “fight.” Naj bo, bomo že videli kdo bo zmagal.
Pozdrav vsem članom J. S. K. Jednote!
Vida A. Kumše.
IZ URADA GL. TAJNIKA
O ____
NOVOPRISTOPLI ČLANI MLADINSKEGA ODDELKA
ZA MESEC JUNIJ 1923.
Društvo št. 2. — Frances Melovasich, 9749; Frank Kromar, 9750; Jennie Kromar, 9751; Frances Marinšek, 10037; John Marinšek, 10033.
Društvo št. 6. — Eleanor Svet, 10193; Mild^c-d' SVet, 10194; Theresa Svet, 10195; Edward Gradishek, 10196; John Bombach, 10197; Frances Gradišek, 10198; Philip Hribar, 10199; Frank Hribar, 10200; Edward Larchbacher, 10201; Robert G. Lustek, 10202; Vincent Udovich, 10203; Andrew Udovich, 10204; Louise Žiberna, 10205.
Društvo št. 11. — Frank Bal-kovec, 9952; John H. Astronic, 9953; Lawrence R. Astronic, 9954; Barbara Ribich, 9955; Peter Balkovec, 9956; Carol Kastelic, 9957; Florence H. Kostelic, 10039.
Društvo št. 12. — Edward F. Vogrin, 9888; Rudolf F. Baznik, 9889; William V. Arch, 9890; Helen Arch, 9891; John Plantan, 10206; Frank Plan-tan, 10207; Anna Plantan, 10208; Edward Plantan,
10209.
Društvo š.t. 13. — Stefan Zapkar, 9958; Mary Zapkar, 9959; Jake Povse, 9960; Edward Kuhar, 9961; Mollie H. Kuhar, 9962; George M. Kuhar, 9963.
Društvo št. 16. — Steve Fink, 9964; Mary Brunskole, 9965; Lester E. Kennedy, 9966; Harry T. Kennedy, 9967 ; Mary Jurkovich, 9968; Margaret Kuzma, 10108; Mary Rudar.
10210.
Društvo št. 20. — Edward A. Ferkul, 9752; Albert Ver-bich, 10040; Anton Verbich, 10041 ; Joseph Verbich, 10042; Andrew J. Barle, 10043; Margaret F. Barle, 10044.
Društvo št. 21. —■ Kate Mrshe, 9828; Ignatz Mrshe Jr. 9829; Frances Cerjak, 9830; Marv Cerjak, 9831; Frank Mrshe, 9832; Josephine Mrshe, 9833; Mary Mrshe, 9834; Joe Cerjak, 9835; Frank Cerjak, 9836; John Zupančič, 9837; Lillian Janezich, 9838; Josephine Janezich, 9839; Mary Janezich, 9840; Jennie Janezich, 9841; Helen Pozelriik, 9842; Joseph E. Brezinsky, 9843; Dolores A. Mayer, 9844;
Angelina Inama, 9845; Cecelia Rostohar, 9846; Margaret Rostohar, 9847 ; Louis Shray, 9848; Mary Shray, 9849; Raymond J. Jeršin, 9850; Mary Kucler, 9851; Agnes Kucler, 9852; John Kucler, Jr. 9853; Frank Kucler, 9854; Louis Kucler, 9855; Charlie Zupančič, 9856; Frances Kucler,
98
o I
Margaret Kucler, 9858;
Raymond Primozich, .10109; Dorothy Svigel, 10110; Rudolph Judesh, 10111; Helen Evanetich, 10112; Mary Pa-pesh, 10113; Philip Papesh, 10114; Frank Papesh, 10115.
Društvo št. 25. — Edward Knaus, 10319; Dolores Eller-sich, 10320.
Društvo št. 26. — Steve Kovačič, 10321; Keda Kovačič, 10322; Margaret Kovačič, 10323; Mary Pavlakovich, 10324; Katarina Pavlakovich, 10325; Anna Kovačič, 10326; Rose M. Brozic, 10327; Mary P'1. Špehar, 10328; Anna Špehar, 10329; Rita Pavlakovich, 10330; Rose Sodetic, 10331; Mathew Sodetic, 10332.
Društvo št. 29. — Tony Zupančič, 9859; Edward Persin, 9860; Margaret Jamnik, 9861; Pauline Redek, 9862; Paul Redek, 9863; Mary Hreczuck, 9864.
Društvo št. 30. — Max Prebil, 10363; Frank J. Sajevetz, 10364; Albert Bradach, 10365; Rose Bradach, 10366; Emma Bradach, 10367.
Društvo št. 31. — Albert Vidmar, 9892; Antonia Marinič, 9893; Frank Samsa, 9894; John Rednak, 9895; Anna Bayuk, ^ 10211; Mary Bayuk, 10212; Anthony Bayuk, 10213; Joseph Bayuk, 10214.
Društvo št. 33. — Charles Oblak, 10299.
Društvo št. 36. — Dorothy Brezovic, 10045; Lillian Bre-zovie, 10046; Frances L. Strel, 10047; Edbin E, Spendal. 10048; Naldi N. Brezovsek. 10049; Dorothy F. Brezovsek, 10050; Billy M, Brezovsek, 10051; Thomas A. Birk, 10116.
Društvo št. 37. — Fred S. Mrhar, 10333; Robert J. Star<^, 10334.
Društvo št. 42. — Helen Adamich, 9969; Opal L. Ada-mich, 9970; Betty J. Adamich, 9971; Frederick Perse, 9972; Elizabeth Perse, 9973; John Peterlin, 9974; Theresa Rupar, 9975.
Društvo št. 43. — Joseph Ju-ricich, 9896; Edward Strainer, 9897; Dorothy Strainer, 9898 ; Emma F. Novak, 9899; Anna L. Percich, 9900; Mary E. Novak, 9901; Mike Tursich, 9902; Joseph Tursich, 9903; Stepha-
GEORGE KOZJAK
(Continued from Page 2)
pile and not very long therafter his son was standing upon the wall.
“Can you see the horse stable,” asked the father, from below the wall.
“I do, and I also see my mother in the yard,” replied the lad upon the wall.
“I want you to go into that stable and to take out one of the horses and bring her to the gate. You must do this very quitely. If you make a failure in this undertaking,, you had better look out.” Thus the old man whispered to his son upon the wall. However, the lad did not seem to listen to all that the old man had said, but swiftly disappeared from the wall into the Lord’s yard.
Just as the lad entered the yard, the old gypsy woman began to divert the attention of the servants at the rear of the horse stable. At first she talked to only a few men, but these men began calling the other servants to come over, so that the old woman soon obtained a large audience.
The gypsy woman was an interesting talker. All the servants listened to her stories very attentively and thought her to be a wonderfully learned woman.
After listening to her a while one of the servants finally asked her:	“Where are you gypsies from, anyhow?”
“We have come here from the Egyptian lands, which are far away from here,” said the gypsy woman, glancing sideways toward the horse stable. “From the Egyptian lands,” she continued, “and I suppose you all know whree that country is.”
“Well, I have heard that country mentioned in sermons and that’s all,” said an old servant. “In the past I have had the opportunity of being in a great many places throughout the world. I have been in several places in Germahy. When our army, under the command of our late Lord, went to war to Croatia and to Bohemia. I also had the opportunity of visiting a great many places in those countries. But I must frankly confess that I have not yet been in Egypt.”
‘I presume Egypt must be beyond the ninth ocean,” interposed a third servant.
“You are right,” replied the gypsy woman. “At one time, St. Joseph and St. Mary, with their child, Jesus, roamed to Egypt. I suppose all you man have heard about that. Upon their arrival in Egypt they looked for a shelter where they might rest after their long and tedious journey, and it was our forefathers who refused the Holy Family a lodging. As a punishment for the sin committed by our forefathers we must roam about the world for seven long years.”
“Do you mean to say that you must roam about the world seven years only?” remarked one of the servants, and then continued. “If that’s the case, then it is about time that you should be driven out of the country, because you have not roamed about the world only seven years, but you have been around here ever since I have had my teeth in my mouth.”
Hearing this remark by one of their numbers, the servants in the crowd began to laugh loudly.
“Will you kindly have patience with me and allow me to proceed,” said the woman. “Do you think for a single moment that we should not like to go home if we could. Certainly we woiid if we could, but there are several obstacles which prevent us from leaving this country. My friend, I doubt very much as to whether or not you thoroughly comprehend what I am telling you.”
“Say,” interposed the fifth servant. “You pretend to know more than any one of us here? Perhaps you are one of those wonderfully learned persons like our Lord” ... in uttering the last word, he paused for a moment and looked around to see. whether there was anyone around whom he would not want to overhear him, and then continued:	“I meant our Lord, Peter,
who is so wonderfully learned, that he even knows hov/ to read and he also understands the stars.” (From this story we can readily see how ignorant were the Slovenes in those days. Only aristocrats knew how to read and write; other people were illiterate.—Translator.)
“My friend,” said the old woman, “I wish you would give me your palm so that I may tell you all about your past and your future life.”
	(Dalje na 8. strani)		(To be continued)	
PREGLED STANJA IN NARAŠČAJA MLADINSKEGA ODDELKA				
Leto	število članov (ic) j j		Skupno premoženje	
1914	590	II	279.SJ0	
1915	| 341	II	6 8 4. O t	
1916	504	II	1,384.21	
1917	1907	!i	3,471.32	
1918	2623	n	5,903.66	
1919	3068	il	9, 916. 37	
1920	3206	II	14,003.22	
1921	3445	II	17, 904.45	
1922	| 3763	II	22,933.31	
1923	4008	11	26,083.74	
1924	4822	il n n	36,089.09	
1925 /	1 5365	ii n 11 n	4 1, 6 2 5. 8 3 •	
1926	5845	n ii ii .	50,235.67	
1927	1 6389	n 11 ' II	58,418.19	
1928 30. jun.	1 1 7008 1 .	il Ih II Ii	63,128.43	
Skupna svota zavarovalnine članskih certifikatih mladinskega oddelka dne 30. junija 1928 ..................
2,011,394.00
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $Z.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
Leto
PREGLED RAZVOJA JSKJ V ČLANSTVU IN PREMOŽENJU
Število članov(ic) [j	Stanje blagajne koncem vsacega leta
1898
1899~
~1900
Ni rekorda Ni rekorda Ni rekorda
1,245.35
1, 5 5 O. 5 8
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tič« lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Volume IV.
83
NO. 29
DANAŠNJA IZDAJA “NOVE DOBE”
Glavni odbor J. S. K. Jednote je na svoji letni seji meseca januarja t. 1. določil, da izide o priliki tridesetletnice Jednote njeno uradno glasilo na 32 straneh. To izdajo, ki je tiskana v štirih delih po osem strani, imajo čitatelji zdaj pred seboj. Glasom sklepa glavnega odbora, je tiskan en del na boljšem papirju. Dotični del vsebuje jednotino zgodovino in slike njenih reprezentantov, bivših in sedanjih, to je prvih in sedanjih glavnih odbornikov, in slike nekaterih konvencij. En del vsebuje zgodovino in slike nekaterih društev. Prvi del predstavlja tedensko uradno glasilo organizacije, večina četrtega dela pa je napolnjena z oglasi.
Večino člankov je napisal urednik sam. Največji prispevek je poslal sobrat Joseph Pishler, glavni tajnik, ki je spisal obširno jednotino zgodovino. To je v enem oziru najvažnejši spis, in sobrat glavni tajnik zasluži vse priznanje za sestavo istega, posebno, ker je moral to opraviti poleg svojega velikega vsakdanjega dela. Zanimiv članek je dalje poslal sobrat Anton Zbašnik, glavni predsednik J. S. K. Jednote. Krajše članke so prispevali tudi nekateri drugi glavni odborniki. Več ali manj oglasov so nabral odborni-ki različnih krajevnih društev. Največ sta jih dobila so-brat Anton Zbašnik, glavni predsednik in predsednik društva št. 26 v Pittsburghu in sobrat Philip Fister, predsednik društva št. 25 v Evelethu. Oglasi bodo pokrili del stroškov za povečano izdajo lista, ob enem pa bodo gotovo v korist oglaševalcem, ker to številko bo nedvomno spravil marsikateri član, zato je bolj trajnega pomena, kot navadne tedenske izdaje. Skico slike za čelno stran drugega dela je, na prošnjo urednika, napravil sobrat Louis F. Truger, član društva Ilirska Vila, št. 173 v Clevelandu.
Vsem, ki so dejansko, z nasveti ali kakorkoli pomagali pri ogromnem delu, se urednik na tem mestu najprisrčnejše zahvaljuje. Vsaka pomoč je bila toliko bolj dobrodošla, ker je moral urednik pripraviti in urediti gradivo za to obširno izdajo poleg običajnega tekočega dela, ki je bilo zadnjih šest mesecev itak skoro dvakrat tako veliko, kakor druga leta v odgovarjajočem času. To zadnje imenovano okol-nost naj člani vpoštevajo, če se jim morda zdi, da slavnostna izdaja ni taka, kakor so pričakovali, in če ni tako perfektna, kakor je urednik želel, da bi bila. Velika večina dela, ki je v zvezi s tem, je bila izključno na ramah urednika-upravni-ka, ki pri najboljši volji ne more delati čudežev.
Namen slavnostne izdaje uradnega glasila je seveda v prvi vrsti proslaviti tridesetletni jubilej J. S. K. Jednote in predočiti članstvu njen početek, rast in razmah. Dalje je namen dati nekako zadoščenje tistim članom, ki so za organizacijo delali in še delajo vneto in nesebično, kajti doseženi uspehi so najlepše zadoščenje. Končno je namen slavnostne izdaje kolikor mogoče popolno predočiti našo organizacijo tistim rojakom, ki so še izven nje, pa bi bili lahko njeni člani. Namen je torej pokazati tudi prospekti-vnim članom, da J. S. K. Jednota zavzema odlično mesto med slovenskimi podpornimi organizacijami te dežele in da vrši plemenito delo med našimi naseljenci in njih naraščajem. In ako jubilejna številka Nove Dobe doseže le del teh ciljev, je bila v polni meri vredna izrednega dela, truda in stroškov.
1901 |	1,262 ||
1902 |	2,582 |i
1903 |	2,400
1904 |	2,307
1905 |	3,198
1906 |	6,477
1907 |	7,084
1908 |	6,919 |!
1909 |	7,451 ||
1910 |	7,897
1911 j	7,679 ||
1912 |	7,947 |!
1913 |	8,396 ||
1	II
1914 !	7,567 ||
|	II
1	li
1915 |	7,284
1	il
1	II
1916	7.322
	II
1917	II 7,674 ||
	li
	li
1918	7,844 II
	li
1919	7,695 ||
	II
1920	. !i 7,879
	. II
1921	1 8,273
	* II
1922	' i! 8,575
	li
■ 'J r !.‘,1,	li
1923	8,901
	1!
1924	9,857 II
1925	■ - ji- lO,830
	H
	il
1926	11,633
1927	li 12,426
	1 ' II
	1 ' II
1928	' II
1, 8 3 6. O 4
3,031.37
3,0 35.93
4, 5 4 7. 6 2
6,338.77
12,884.83
21,535.13 24,686. 67
3 4, 0 4"2787" 3 5,9 4 5.3 7 58,592.62 79,739.31
115,531.70
1 42.295.30 1 9 1, 6 2 7. 8 7
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1808
Kaki. Je(Ma
Inkorporirana L ^
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
2 1 3, 4 5 6. 6 4
252,487.59
2 85,734.3 7
3 5 9, 3 9 7. 4 9 381,209.03
464,596.02 5 3 3,4 7 3. 0 4
5 5 9, 1 7 5. 3 3
350.70
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, P*-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O-Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. g. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Avt" Duluth, Minnesota.	mi
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik:	RUDOLPH	PERDAN,	933	E.	185th	St., Cleveland. 0'
1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, N63,
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo,
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, 0.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich-
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, 0.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Col«'
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P0^]rji'
:tv«
▼ as; šivan lik.ujucc sc uiauinu z-aucv ivaKur luui uciiai r nl(
naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja n^j
sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
.....	_	.	upre
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov i» ^ membe naslovov naj se pošiljajo 'na: Nova Doba, 6117 St. CW* Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugos'0^jjsi za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj 38 ( pl tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev' j| obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 £** članicami.
EU
Rev '■ K.
»radu ladzo; gla-Duh Mija ja štel si on »eni b
»em g Z bi Ji
Dr. št. 105. John Petritz, Jr. 2217 Leathervvood, Montana.
Ur. št.	106.	Joseph Jeran. Box 307,	— 8th St., Davis,
Dr. št.	107.	Louis Zabukovec, 301	E. 4th St., Duluth	;
Dr. št. 109, Frank Grivec, Box 175, Keewatin, Min0-Dr. št.	110.	Tom Vucinovich, Box	83, Elcor, Min11-
Dr. št.	111.	John Vidrih, 505 Elm	St., Leadviile, ^0,°'
Dr. št. 114. Matt Baldine, Jr. 442 Sheridan St. BaS’ Minn.; Ivan Tauzell, Ely, Minnesota.
Dr. št. 116. Alexander Škerlj, Box 666, Export, Pelll'a Dr. št. 118. Matt Karcich, Tinidad, Colo. (Pooblaščen61 od društva št. 84).
Rose Svetich, Ely, Minnesota.
Marie Smrekar, Box 281, Ely, Minn.
Anton Kovach, P. 0. Box 324,
XIH
Di’u °mah jfeupn ^uis, .Sštv ^ton
. ■ ? *2,42<
^»jet J
^Lj
Tu
de
'2ap
k
2>De
tr>Po]
igtoi Sah Vth : Pa
{fll 1
r^un v°2ni jin S'a Vo
Mice '2 be ,vati
Dr. št. 120.
789,353.62
895,709.25 7,512.01
30. junija)
12,841
Skupaj izplačanega v podporah do 30. junija 1928..........
VAZNO ZA DELEGATE IN DELEGATINJE XIII.
KONVENCIJE J. S. K. JEDNOTE
REDNE
Cenjena delegacija:-
Poročano je že bilo v Novi Dobi. glede skupnega potovanja iti. glede izrednih cen, katere zamorijo dobiti delegati in delega-tinje, ako se vzame vozne listke na obe strani. Obširno poročilo podal je sobrat glavni predsednik Anton Zbašnik in tudi jaz kot predsednik odseka za sprejem delegacije v pripravljalnem odboru za konvencijo. Od moje strani nisem zamogel podali vseh podrobnosti, ker onočasno še nisem imel vseh informacij pri rokah; zatorej želim sedaj 'poročati cenjeni delegaciji in glavnim odbornikom, sklep našega pripravljalnega odbora za konvencijo J. S. K. Jednote.
Cenjene sobrate delegate iu.sosestrc delegatinjc se prosi, da odpotujejo od svojih domov pravočasno, da dospele- v Duluth, Minnesota v nedeljo zjutraj dno 29. julija. V Duluthu h* posebni vlak (Special Train) za, na Ely, in ta posebni vlak bo odpeljal Dulutha ob 10. uri. dopoldne istega dne ter bo dospel na Ely ob 2. vri popoldne. Tukaj na Ely bo na delu. posebni odbor za sprejem delegacije in za odkazanje stanovanj. Kličem vsem: Na veselo svidenje!
JOSEPH L. CHAMPA, predsednik odseka za sprejem delegacije, 416 E. Camp St.,
Ely, Minnesota.
P. S- Na posebnem vlaku se lahko vozijo tudi drugi člani
in rojaki- ^^	__	............-
Skupna svota zavarovalnine S v članskih certifikatih od- || raslega oddelka 30. junija | 1928........................   |j
STRAST POTOVANJA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
milj, ni nič kaj posebnega. Kadar je dva ali tri dni časa, se pa prevozi po parsto milj, kajti države kar tekmujejo med seboj, katera bo zgradila lepše ceste.
Za človeka, ki si more privoščiti par tednov počitnic na leto, in ki rad potuje, nudi avtomobil mnogo užitka. Tisoče milj daljave lahko prepotuje, ne da bi mu bilo treba gledati na železniške zveze, ustavi se, kjer se mu ljubi, ogleda Si različne kraje in ima neke vrste piknik vsak dan. Stotisoči Američani potujejo tako vsako leto. Mnogi vzamejo seboj šotor, ki ga zvečer postavijo v kakšnem prijaznem kraju ob potoku, kjer si skuhajo kavo, opražijo slanino ali kaj podobnega, če so daleč od mesta ali če se jim ne ljubi prenočevati v hotelu. Tuintam je dober ribolov, drugod se nudijo druge naravne privlačnosti. Pogrešiti je treba seveda marsikatero udobnost doma, toda po dolgih mesecih monotonosti se nekoliko “ciganskega” življenja skoro vsakemu prileže. 2e sama iv* Ptemembz vazmer poživi in pd-
4.86
00.00
mladi Človeka. Na potovanju pride človek v dotiko z različnimi ljudmi in spozna, da niso nič slabe j ši od njega; ceniti se navadi vljudnost in male usluge. Duševno obzorje se mu ■azširi, saj *se mu zdi, da je vsa dežela njegova, da je povsod doma. Potovanje je šola in razvedrilo ob enem.
Mnoge države si prizadevajo, da privabijo kar največ turistov in letoviščarjev, ker vedo, da jim to pomaga na ugledu in še bolj na financah. Mestne in druge oblasti apelirajo na do-
mače prebivalstvo, da turiste dobro in po zmerni ceni postreže. Gradijo se dobre ceste. V nekaterih zapadnih državah, kot na primer v Coloradu izpuste vsako leto milijone mladih ribic v tamkajšne reke ill potoke, da imajo ribiči vedno dovolj zabave,. Te mlade ribice dobijo iz državnih in privatnih ribjih “valilnic.” Marsikje ob sadijo goličave ob cestah : drevjem, ali jih ob.sejejo s semenom divjih cvetlic, ki uspe vajo v dotičnem kraju. V Gali (Dalje na 5. stranii).
DO SEDAJ PRIGLAŠENI DELEGATI
(Nadaljevanje iz i. strani).
Robert, Kunstelj, 8405 Halls Ferry Rd., St. Louis Missouri.
Matt Penica, Klein. Mont.
Joseph Pečnik, P. Q. go* §96. G9wanda, fi. Y. v alentine Orehek, 70 Union Ave.. Brooklyn. N
Anton Anzelc, 322 Moen Ave., Rockdaje, 111. r rank Nagode, 9iy McAlister Ave., Waukegan, 111.; Paul Bartel, 901 Adams St., Waukegan, 111. I'tank Macek, R. p. d, io, Crafton Branch, Pittsburgh, Penna.
Andy Spendov, Box 892, WaUeuburg, Colo. Anna Pierce, 'i60 E. 152nd St., Cleveland, Ohio Johanna Pust, 1570$ SchooJ Ave., Cleveland, 0 Ffsd A. yj4*&. 2718 §0.	4v|., C&CSgO, li]
Dr.	št.	87.
Dr.	št,	88.
Dr.	st.	89.
Dr.	št.	90.
Dr.	st.	92.
Dr.	št.	94.
Dr.	št.	99.
Dr.	št.	101.
Ur.	st.	103-
Pr.	st.	104.
DiVšt. 122.
o Bo35
Penna.; Frank Farenchak, R. F. D. ">
:45, :o ju ;<Hde
ppe
v,
I
Homer City, Penna.
John Petrich, Box 65, Crosby, Minn. , Anton Chernich, 201 — 98 Ave. WeS ’ Duluth, Minnesota.
Mary Zgonc, Ely, Minnesota.
Frances Koscak, Ely, Minnesota.
John Blatnik, Box 125, De Pue, 111 Dr. št. 131. John Zupan, Box 125, De Pue, 111.
Dr. št. 132. Valentin Kuhar, 20540 Vine St., Euc- ^ John Korenčič, 20927 E. Miller Ave.,
Dr. št. 133. Angela Verbic, Box 113, Gilbert, Minn-’
Lopp, Box 336, Gilbert, Minnesota.	^
Dr. št. 123. Dr. št. 128.
Dr. št. 129.
Dr. št. 130.
°m ’l :5c uim 7-D, Hnj
clid,
°ck
Dr. št. 134. Mary Kerzisnik, 219 Pilot Butte Ave" |j/an
in
'0S1;
■®le
Springs, Wyoming.
Dr. št.	136.	Anton Tauzelj, Krayn, Penna.	j	O&S
Dr. št.	137.	Julia Brezovar. 1173 E. 60 St.,	ClevelanC
Mary Bradac, 1153 E. 167 St., Clevela11 Dr. št. 138. Frank Kužnik, R. F. D. 2, Export,	\
Dr. št. 139. Joseph P. Grahek, P. O. Box 233, I, Michigan.	.
Dr. št.	140.	John Jenich, Jr. Box 135, Morley, ^°J!'n	^ ill;*1
Dr. št.	141.	John Clemens, 538 San Bruno	Ave.,
cisco, California.	ju.^1
IV, i!in<
Dr. št. 143. Mary Kirn, R. F. D. 4, Box 101, Greeiwj.^ Dr. št. 144. John Kotzian, 13511 Riopelle, Detroit Dr. št. 145. Silvester Turk, Rockingham, Penna-	^
Dr. št. 147. Joseph Skrabec, 412 W. New York A'1'
City, Colo.	]	V
Dr. št. 148. Frank Pohle, R. F. D. 2, Box 66, Fn»e> ^ Dr. št. 149. Martin Zagar, 11 Strabane Ave., C‘in
Penna.; Frank Mikec, Box 46, Strab«11^^ Dr. št. 150. Annie Trdan, 215 West Poplar St..
Minnesota.	..
Mary Bernick, P. O. Box 18, Ril)^0’ Valentin Murn, Box 429, Herminie, * Joseph Musicli, Box 1343, Hibbing- 1
!l
_____ ____________________________ Jel]
Dr. 8t.l42. Frank Petrovčič, 1019 E. 4th St., Anacoi^fJ>i
K
Dr. št. 152. Dr. št. 154. Dr. št. 156. Dr. fit. 159. Dr. St. 160. Dr. št. 162.
Frank Meze, Box 67, Cornwall, Pellllf’
id.
Frank Urbas, 3839 E. 93rd St., Clev^,. , Matt Petchnick, R. 1, Box 115, Enu»c»»^ J Jti Dr. št. 164. Frank Benchina, 811 — 12th St. Noi^1, Minnesota.	.	C|
Dr. št. 165. Martin Spollar, Box 111, Chestnut Ri Dr. št. 166. Joseph Golob, 2931 W. 10th St., ln Indiana.
*
.lil11''
Dr. št.	168.	Joe Gregorc, Helper,	Utah.
Dr. št.	169.	Frank Ketz, Boč 7>16,	Gary, W. Va.
nec tudi od društva št. 187).	...	P	.-'A
Dr. št.	171.	George Tomasovich. Box 581,	ftePr
Dr. ^t.	173.	Anton J. Terbovec,	6117 St.	Clair
eland, Ohio.	p0.	^
Pjr- 5t-	J74.	Fj-^nk Kramar, Box	441, Farrell, x	'ftf -
Dr. št.	176.	G. J- Porenta, 310	S. Meridian St-
Washington.
Dr. št.	180.	Mary Kalcic, 1173 E.	60th St., CleV^e,
Dr. št.	182.	Katherine Rogina, 5207 Carnegie
burgh, Pa.	'	0f	(J
Dr, št. 184. Martin Grahek, Jr. Ely, Minnesota-
n 1 V? d, (t)i
1 4i
Hi
Dr. št. 186. George Kovitch, 364 E. 161 St
CleVe
Pr. ft. 187. ^'ank Ketz, Box 746, Gary, W. pjr. |t. 190. ftvlm glogar, UM Spruce A^® ’- P
nota
1901
Avfrte' te
d, o.
Col®-
14 pi
boln^
n I if jr
se P1
p\
i #■'
b,
i.
olo-
iast>
E URADA GL. TAJNIKA
NAZNANILO!
Revizija knjig in računov J. ' K. J. se prične v glavnem (radu dne 24. julija. Sobratje ^Zorniki, glavni predsednik 111 Slavni blagajnik, se snidejo v^uluthu, Minnesota, dne 23. Mija zjutraj, v svrho pregleda y štetja jednotinih obveznic, j81 omenjeni odborniki so pro-6l1* biti na mestu ob določe-času.
^ bratskim pozdravom, Joseph Pishler, gl. tajnik.
 -----o------
XlH SEZNAM DAROV ZA ŠTRAJKARJE
društvo sv. Štefana št. 11, j^aha, Nebraska, $10.00. .^pna slovenska društva v St. ^uis
Mo. (Poslal blagajnik uštva sv. Alojzija št. 87, br.
iri
'%i
. on Nabrgoj, $100.00. Sku-$110.00. Poprej prejeto, >424.77. Skupaj do sedaj Neto, $2,534.77.
Joseph Pishler, gl. tajnik.
^legatom iz zapada
, *u navajam nekaj pojasnil
delegate, ki bodo potovali
, 2aPada skozi Omaho, Nebra-
,.a' Za tiste, ki potujejo sko-2> D
enver, Colo., je najbolj oročljivo, da vzamejo Bur-Ston železnico do Omahe, od
j^he
trip
lin,
in«'
enei
« t,
ncr1
B'o*
jj.0rthern Pacific ’II ^ zvečer in vas pripelje v !st,f l^b-ith, Minn. ob 6:30 zjutraj. Uulutha na Ely odpelje po-vlak ob desetih dopoldne Jdeljo 29. julija.
d,
fA
di
d.
5/1
la
,urf’
Vfi®
O1
riUe’
J!
4
1# ifl'
, o?
V
A
n£iP°
J
<V
o-{jiH
liti’
do St. Paul, Chicago ,°^h .Western železnico, od e ' ^aula do Dulutha pa North-f ’ Pacific železnico. To se tako, da kupijo le en s°2lii listek, toda zahtevajo, da da te proge. Iz Den-eria do Dulutha in nazaj sta-* vožnja $62.00. Ako bi se j °cili za Burlingon železnico . enverja, je najbolje odpo-^vati od tam 27. julija ob L ,» in se dospe v Omaho dru-® jutro ob 6:30. Iz Omahe 1(^e vlak ob 7:35 zjutraj in f ?e v St. Paul, Minn., ob 7:25 Večer. Od tam gre vlak železnice ob
k. edijo vozne tf,lr>nesota in **s) iz mest:
cene
nazaj
za Ely, (round
knver, Colo...............$62.00
«o, Colo................. $62.00
^.ck Springs, Wyo.........$78.15
b^ondville, Wyo...........$80.93
b %n, Wash ...............$75.60
- -	......
^a, Mont.
!pen, Colo..............
■ ns*s City, Kans.
$65.10 ....$81.20
  ................... $35.00
ral>	Kans.................$42.85
,tJshoe,	Mont.................$65.10
f !lc|a» Colo...................$68.40
>'da
i ad, Colo.................$67.40
)[ JVlale, Utah ............$78.15
Utah ................$78.15
\l\n> Monl..................$65.10
i
Colo.................$68.20
>0
^fenburg, Colo................$65.00
carley, colo.
Sa'l0» City, Colo..............$64.40
rancisco, Cal.............$99.00
^claw, Wash.
—-«w, w čisu $75.60
0 sem napisal, ker mi je potovanje, posebno iz e do Ely, Minn., kjer sem
vsi odzvali. Naš glavni predsednik nam je zadnjo uro sporočil, da ne more priti, radi obilega predkonvenčnega dela. Mi smo to radi verjeli, toda prav bi bilo, da je poslal kakšnega namestnika, kakor je to storila SNPJ, ali pa bi bil pooblastil kakšnega našega člana, da ga zastopa. To je sicer tudi storil, toda prepozno, ker domač govornik nima pravega pomena, ako nima na razpolago par tednov časa, da nekoliko prouči zgodovino. Druga dva govornika, namreč Ivan Molek iz Chicaga in Frank Kerže iz Clevelanda, sta se dobro obnesla. Prvi nam je dosti lepega in poučljivega povedal, samo pretiho je govoril, da ga občinstvo v ozadju ni dosti razumelo. Mr. Frank Kerže pa je govoril glasno, da so ga slišali dva bloka daleč od dvorane; povedal je marsikaj zanimivega, kar nam bo ostalo v spominu. Obema govornikoma se zahvaljujem za trud, cenjeno občinstvo pa prosim, da oprosti našemu gl. predsedniku A. Zbašniku, ki se prireditve ni mogel udeležiti, vsled prevelike zaposljenosti. Mora se pač pripraviti za konvencijo z različnim gradivom in priporočili.
Tem potom se zahvaljujem tudi članom in članicam društev št. 31 in 262 SNPJ in delničarjem Slovenskega Doma, ki so se udeležili naše skupne veselice in pripomogli k dobremu uspehu. Priznanje gre tudi našemu predsedniku Petru Se-lišniku, ki je prvi sprožil idejo za skupno veselico pri društvu 262 SNPJ. Tozadevni predlog je bil sprejet in odbran je bil odbor 12 mož, to je od vsakega društya , po trije. • Vsi ti možje so imeli dosti dela, da so zamogli občinstvu postreči. Skupni odbor s povabljenimi govorniki je imel skupen obed. Hvala vsem sestram in bratom, ki so prispevali različne zemeljske dobrote za pogostitev; seveda gre hvala tudi tistim, ki niso pozabili na mokre dobrine.
Čisti dobiček veselice, ki se je razdelil enako na vsa tri društva, je bil dosti povoljen, torej se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so posetili to prireditev, zahvaljujem se govornikom za njih trud, zahvaljujem se vsem, ki so kaj prispevali, bodisi v jestvinah, pijači, smotkah itd. Zabava je bila izborna in prireditelji so z uspehom zadovoljni. Kaj več pa ne moremo zahtevati.
»Z bratskim pozdravom
Anton Zidanšek, tajnik dr. št. 174 JSKJ in član veseličnega odbora.
( P. S. V smislu sklepa glav-netga odbora razprave o pravilih izostanejo, ker ste že dvakrat prej razpravljali o doti-čnem predmetu. — Op. urednika).
'ano
y>e
Potoval s temi in dru-
^ vlaki.
h
ene
Od moje strani na^
C4lh“c Proge najbolj priporo-■> > 1
’ Ker imajo najboljše ^ve-W ( eila je pa enaka ua vseh lojnicah, del
Toliko v pojasni-
Itj^ legatom in delegatinjam, i<! ,0c*° potovali na konvencijo V^,uda preko Omahe, Ne-
Frank škrabec,
1. nadzornik JSKJ.
DOPISI
She.ton, Pa-
Ol*
2nost me veže, da se v društva Sloga, st. 174
člani pol šihta, da se udeležijo pogreba. Cel šilit je pa pri sedanjih slabih delavskih razmerah težko pustiti.
Iz glavnega urada' JSKJ mu je bil prinešen in položen na krsto trak z napisom “Usta-novnik” in “V spomin 30-letni-ce.” Med kakšnimi sedemdesetimi, do nedavna še živečimi ustanovniki, je bil pokojni sobrat John Prijatelj prvi, ki je dobil jubilejni spominski trak. Žal, da ga je ta trak dičil na mrtvaškem odru, zavit v črni pajčolan, mesto, da bi ga deset dni pozneje, to je na dan tridesetletnice, nosil mož pripetega na prsih. Takšna je ironija usode, (čitatelji lahko najdejo sliko zdaj že pokojnega ustanovitelja Johna Prijatelja na osmi strani II. dela današnje izdaje. Op. urednika.)
Naj mu bo sladek počitek po tolikoletnem težkem delu, rodbini Prijatelj pa iskreno sožalje !
Matija Pogorelc.
Conemaugh, Pa.
Kot je že marsikateremu znano, namereva društvo sv. Alojzija, št. 3(j JSKJ v Cone-maughu, skupno z društvi št. 168 SNPJ in dr. št. 59 SSPZ prirediti skupni piknik na dan 19. avgusta. Ta piknik se bo vršil v bližini Conemaugha na ‘.lack 'Valigurovi farmi. Vsa društva v tej okolici so torej naprošena, da na dotični dan ne prirejajo svojih piknikov ali veselic. Pripravljalni odbor tudi želi, da članstvo kolikor mogoče agitira za ta piknik, da bo velika udeležba in dobra zabava. Vse podrobnosti bodo objavljene pozneje potom oglasov v več listih.
Z bratskim pozdravom
Joseph Turk, tajnik dr. št. 36 JSKJ.
Indianapolis, Ind.
VABILO NA PIKNIK. — Društvo sv. Jožefa št. 45 JSKJ priredi v nedeljo 22. julija svoj piknik na Mervarjevih farmah, na West 10th St. & Marion County Line. Na ta piknik vabimo vsa cenjena slovenska društva v tem mestu, ker zabave bo dovolj za vse. Istota-ko upam, da bodo s postrežbo vsi zadovoljni.
Posebej vabim člane društva št. 45 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo svojega društvenega piknika. Kdor se ne udeleži, plača en dolar v društveno blagajno. Tako je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji. — Pozdrav vsemu članstvu društva sv. Jožefa, št. 45 JSKJ!
<«Frank Luzar, tajnik.
uajlepše zahvaljujem t>oSe!u Ceh1 enemu občinstvu za <jjla t yeselice ,katero so prirejo ri tukajšna društva skup-4 V(.'nskim Domom na Dvorana je bila ^Jeria do zadnjega koti-Povabljeni*so bili trije
govorniki, pa m ais.o
S pota.
Dne 7. julija je v Ely, Minnesota, preminil rojak John Prijatelj, po domače Sinovec, doma iz Ribnice na Dolenjskem. Star je bil 63 let, v Ameriki, in sicer tu na Ely je bival 38 let. Zapušča soprogo in več otrok. Pokojnik je delal v železnem rudniku do zadnjega dne, to je vseh 38 let. Ko je dne 7. julija prišel iz rudnika domov, zadel ga je mrtvoUd in smrt ga je poslala k večnemu počitku.
Pokojni John Prijatelj je bil eden ustanoviteljev J. S. K. Jednote. Spadal je k društvu št. 2 JSKJ v Ely, Minnesota. Močno si je ge.le.i dočakati tridesetletnico nase Jednote. katere soustauovnik je bil, toda komaj deset dni pred tem smo ga položili k počitku v naročje matere zemlje. Pogreb se je vršil dne 10. julija dopoldne. Društvo št. 2 JSKJ mu je dalo 6 pogrebcev; če bi bil pogreb popoldne, udeležilo bi se ga bilo društvo korporativno. Ako je pogrej? popoldne, puste
še vedno ljubimo!” Subelj, s svojo milo slovensko pesmijo, nas ponese med naše drage, med prijatelje, sorodnike, znance, brate, sestre in stariše, na grudo, kjer smo se rodili in slišali prve pesmi naših dobrih mamic.
Anton Subelj je član ljubljanske opere. Učil se je v ljubljanskem konservatoriju, pod voditeljem Hubadom, kakor tudi na Dunaju in v Berlinu. Mlad je še in vsa bodočnost ga še čaka, če bo hotel korakati do nje. Pričakovati je, da bo narod znal ceniti umetnika in tudi upamo, da bo umetnik razumel narod.
V Ely se vršijo velike priprave za koncert, kateri se vrši baš na dan proslave, tridesetletnega obstoja J.S.K.J. Najelo se je veliko šolsko dvorano, tako, da bo vsakemu, ki želi slišati “umetnika,” dana prilika da ga sliši. Rojake po “železnem okrožju” že sedaj opozarjamo, da si preskrbe vstopnice, da jim ne bo pozneje žal.
Posebno še priporočamo članom naše JSKJ, da se v naj-večjem številu odzovejo proslave tridesetletnice naše organizacije, ki se vrši dne 5. avgusta. Proslava se bo vršila celi dan in zvečer nastopi naš za-željeni pevec g. Subelj.
V prihodnji izdaji bo priobčen program koncerta, na katerega naj občinstvo v Mjnnesoti pazi!	F.	A.	V.
SLOVENSKA SLIKARICA
ŠUBLJEV KONCERT
Dne 5. augusta, bo slovenska javnost v Minnesoti imela priliko slišati, umetno petje, katerega bo izvajal operni pevec g. Anton Šubel.j, ki se nahaja v tej deželi. Ely, malo, toda prijazno mestece, stara slovenska naselbina, bo prva v Minnesoti, ki jo doleti ta čast.
Kritike o Šubljovih koncertih v Ameriki, so prinesli vsi slovenski listi in menda ni bilo enega, ki bi se mogel drugače, kot pohvalno izraziti o njih. Dasi so nekateri precej laskavo pisali, vendar niso mogli izraziti tistega čuta, katerega more občutiti le posetnik sam. Je nemogoče! Marsikaj lepega in tudi slabega, se spravi na papir, toda čuvstev, teli še ne moramo prilepiti.
Večkrat čitarno, pojemo, tudi slišimo druge, ki pojo slovenske pesmi, in dopadejo se nam, če tudi so daleč od umetnosti, toda ko slišimo peti "narodno pesem” iz umetniškega grla, se v nas zbudi narodni čut, narodni ponos ter hrepenenje po rodni grudi. In vprašamo se:	“zakaj, rodna gruda,
nisi imela kruha za svoje sinove in hčere, vsled česar so te mpraU zapustiti m .gi istega is-M m tujili t]eh, ko & vsa&a.
PEVEC ANTON ŠUBELJ
Slika nam kaže opernega pevca Antona Šublja v gorenjski narodni noši, v kakoršni nastopi ob nekaterih prilikah. Vsa ameriška Slovenija pozna tega našega slavca vsaj po imenu. Tisočeri rojaki v New Yorku, Chicagu, Clevelandu in okolici so že imeli priliko slišati njegovo petje, in vsi si ga žele slišati ponovno. Sladka naša pesem iz ust resničnega umetnika je kot solnčni žarek, ki najde pot v najtajnejše globine srca.
Na večer 5. avgusta bo v Washington avditoriju v Ely, Minnesota, nastopil ta naš pevec s krasnim vencem izbranih pesmi. Da bodo ta koncert posetili delegati 13. redne konvencije JSKJ, ki se bo istočasno vršila tam, to je gotova reč. Da ga ne bodo zamudili Slovenci mesta Ely in drugih naselbin železnega okrožja, to je želeti in pričakovati. Nobenemu udeležencu, ki ljubi lepo našo pesem, ne bo žal. In kdo je ne ljubi?
STRAST POTOVANJA
(Nadaljevanje iz 4. strani)
forniji da uprava železnic ob-sejati železniške nasipe in bližnjo okolico s semenom rumene ga californijskega maka, ki ve Ija za simbol države.
Vpričo vsega navedenega ni čudno, da je ob času poletnih počitnic milijone Američanov “na kolesih.” Na kakšni prometni cesti, ki vodi preko kontinenta, videti je včasi v teku četrt ure avtomobile iz dvajsetih različnih držav. Tudi ameriški‘Slovenci, katerim čas in druge razmere dopuščajo, se v času počitnic s svojimi vozili radi potegnejo preko par držav. 2eleti bi bilo, da bi si mogel privoščiti na leto vsaj mesec takega potovanja vsak delavec, pa naj bo zaposljen v rovu. tovarni, ursdy. ali trgovci.
Gornja slika nam predstavlja Miss Mary Bubash, članico društva Severna Zvezda, št. 129 •JSKJ v Ely, Minnesota, kateri je konvenčni pripravljalni odbor dovolil, da razstavi svoje slike v avditoriju Washington šole na večer 30. in 31 julija. Kot učenka v elyških šolah je Miss Bubash kazala posebno nadarjenost za slikanje in kot učenka višje šole je dobila od šolskega predstojništva za ta predmet najvišje priznanje. Njena specijaliteta so slike iz narave ali pa nabožnega značaja. Po dovršeni šoli bi bila rada šla takoj v višjo šolo v Duluth, da bi se izpopolnila v slikarski umetnosti, toda družinske finance tega niso dovoljevale. Poiskala si je torej delo v hotelu, kjer si je z veliko varčnostjo prištedila toliko, da je mogla nadaljevati študije v slikarstvu. Napravila je izpit 2 odliko.
Slovenci na Ely so lahko ponosni, da imajo v svoji sredi umetnico, kot so redke celo •ned večjimi narodi, ter ji bodo ledvomno pokazali svojo naklonjenost nele s priznanjem, impak tudi s tem, da ji odkupijo nekaj slik, katerih ima precejšno število. Materijal za slike stane denar in umetniki tudi ne morejo od zraka živeti. Morda bi bilo priporočljivo, da eno ali drugo društvo naroči sliko društvenega patrona, oziroma sliko, ki reprezentira ime društva. Elyški Slovenci, ka-ior tudi delegati 13. konvencije bodo imeli priliko si ogledati njene slike, ob enem pa bodo udi imeli priliko, da pokažejo svoje priznanje mladi umetnici na najprimernejši način. Slovenci imamo sicer navado, da čakamo, da drugi narodi priznajo naše umetnike, potem še-e' se jih mi spomnimo. Prav pa bi bilo, da se enkrat to predrugači, in da pomagamo našim talentom mi prvi, to je takrat, ko so moralne in finančne pomoči najbolj potrebni.'
1‘ERUSEK !N”nJEG0VA
Piše Frank Kerže, sourednik “Novega Časa.”
SLIKAR H. GREGORY PRUSHEK—
Slika nam predstavlja umetnika H. G. Peruška (ki je med Američani poznan pod imenom Prusheck), ki bo razstavil okoli 50 svojih slik v mestu Ely, Minnesota, v času, ko se bo tam vršila konvencija J.S.K. Jednote. Raztava slik bo v Community Center poslopju in bo trajala od 28. julija do 5. avgusta. Odprta bo ob delavnikih od ene do petih popoldne in od sedme do devete ure zvečer, ob nedeljah pa od ene ure popoldne do devetih zvečer. Vstopnina bo prosta.
Imena slik, ki bodo raztavljene, so sledeča: Slika umetnika; Jezero ob Elyju; Jesenski dan v Minnesoti; Cvetlice; Pokrajina; Gorski vrhovi v New Mexici; Iz nekdanjih dni; Kansaški solnčni sij; Revščina; Coloradska vas; Zima v gozdu; Dom Indijancev v New Mex.; Marinette, Mich.; Večer v Coloradu; Farma v Michiganu; Cesta v Santa Fe, N. Mex.; Tržni dan v Chicagu; Ob jezeru Michigan; Lawrence, Kans.; Poletno cvetje; Risba Mr. Šublja; Vhod v N. Mex.; Breze; Indijanska kompozicija; Slikax deklice Danice; Kompizicija barv; Moja slika; Mr. Lozar na Elyju; Zimski večer; Starinsko poslopje v Missouri; Tihožitje; Kompizicija; Pokrajina v Coloradu; Spomlad; Ob reki, Missouri; Iz Sodražice; Peščenine v Indiani; December; Sanje; V Nilskem središču; Iz spominov; Višnjev vrč; Večer v Evelethu, Minn.; Obrežje v Milwaukee; Mehikanski dom v N. Mex.; Sinje jezero v Minnesoti; Dan v oktobru; Solnčna svetloba; Sveto pismo in sadje; Slike prijatelja.
Slikar Perušek je sin idilične pokrajine ob Sodražici. V Ameriko je prišel mlad in po mnogih letih naporov, dela in stradanja, si je končno pridobil priznanje ameriških umetniških krogov. Njegove slike so bile raztavljene že na mnogih ameriških raztavah in Mr. Perušek je priznan kot resen umetnik. Med Slovenci je imel raztave v Chicagu, Milwaukee in Clevelandu. V moralnem in finančnem oziru je najbolje izpadla raztava v Clevelandu.
Kdor ima priliko, naj ne zamudi Peruškove raztave v Ely, Minn. Videl bo res umetnine, ki jih je zamislila duša in ustvarila roka umetnika. In ta umetnik je sin naše rodne grude, a razvil je svoj talent, kot mnogi drugi ,pod zvezdnato zastavo.
Bilo je nekako lansko leto oso-vrej, ko sem se peljal mimo vasice Jelovec, ki leži kakor v kotlu skrita prav pod Veliko goro. Bilo je nekoliko mračno in na obrobku nad Jelovcem sem videl tistih par hiš ali poslopij, ki bi jih vsak izgrešil, samo tisti ne, ki je videl kdaj Peruškovo sliko. Gost večerni mrak objema naravo, skoro da je noč. Kakor za slovo se vtrga še par solnčih žarkov nad Veliko goro ter se vrže za sladko lahko noč na tisti dve hišici. Mislil sem na davne čase iti videl našega umetnika Peruška ko malega, bosonogega fantka, ki opazuje z živimi očmi življenje okoli njega in zapisuje vse v svojo veliko dušo. Jelovec-mala vasica nedaleč od Sodražice, tam, koder prehaja s|avna Ribniška dolina v visoko planoto Bloško in Cirkniško—na eni strani Velika gora, na drugi Slemen-sko hribovje, vmes nekaj doline z živim potokom Bistrico —-to je rojstni kraj našega Peruška. Za človeka, ki je navajen sunmega sveta, bi rekel, da je dolgočasile. Kdor .&& pg ja-
te k a s svojim srcem k naravi, je tam bogastvo, ki odpira človeku z vsakim dnem svoje čare.
Tam se je Perušek rodil, tam ra$tel in od tam tudi odšel v svet, kakor tisoče drugih. Menda ga ni kraja v naši stari domovini, ki bi pošiljal toliko ljudi po svetu, kakor znana Ribniška dolina. Naseljena je jako gosto, svet je precej kra-ški, zato so si morali ljudje od nekdaj pomagati z obrtjo — največ z leseno robo in lonci. Ko se je obrt začela umikati tovarni in njenim izdelkom, so se začeli ljudje izseljevati. Ne bomo preiskovali, koliko je izgubila domovina s tem. Po vsem svetu najdeš umetnike in znanstvenike, katerih predniki so bili iz Ribniške doline. Ko sem bil prvič v Clevelandskem umetniškem muzeju, sem zapazil sliko, datirano okoli leta 1860 izdelano od nemškega umetnika L. Knausa. Odkod so KnausiV Od tam, koder Perušek — nikjer drugje na svetu jih ni. Šli so v svet in ostali, koder je bil kruh.
Za časa, ko je Perušek dozoreval v otroških letih, je seveda vse letelo v obljubljeno deželo—Ameriko. Bilo je včasih več vasi, ki skoro niso zmogle štirih moških za slučaj, če bi bil kdo umrl. Ženske, otroci in starčki — to je vse, kar je ostalo doma.
In naravno je da .je sel tudi Perušek v obljubljeno deželo, kakor slednji njegovih vrstnikov. Kaj je našel v Ameriki, menda ni treba naštevati, če smo dovolj odkritosrčni na-pram sebi, bomo Vsi enako odgovorili. Na kratko bi se re klo: Amerika je znala porabiti človeka.
Perušek je prišel v Cleveland, katerega so menda bolj dvignili yaši ljudje, kakor ka-tej-o^oJ; drugo me^to. Kako
so naše Domžale učile Ameriko slamnikarije; pravtako so ljudje iz naše doline učili železno industrijo izdelovanja mrež in podobnega. Cleveland je bil že tedaj velika naša naselbina, kjer pa je bila dovolj trda za kruh. Ure so bile dolge, plača majhna. Delavec si ni mogel dosti pomagati pa tudi trgovec ne. In šlo je tako vse do svetovne vojne, katera je takorekoč čez noč obogatila nekatere ljudi.’
Perušek je bil precej časa v Clevelandu, potem pa je šel v svet. To je vedno nevarna pot, zakaj prilik je povsod dovolj in človek se kaj lahko izgubi. Ampak Perušek je bil dovolj močan duh, da je šel vedno dalje in dalje, dodajal k svojim naravnim talentom, dokler ni postal umetnik.
Ali veste, koliko truda in napora je treba, da se človek vzdigne takorekoč iz niča do moderne umetnosti? Tistim, ki to študirajo od mladega, je seveda lahko, zakaj oni gredo v svojem napredku od tam, koder so pustili drugi pred njim. Človek samouk pa mora začeti vse odkraja in potem prestati vse tiste velike dobe, ki jih je hodilo človeštvo, odkar se je začelo zavedati.
In Perušek je šel skozi te velike dobe. Tudi če bi ne bila i jegova umetnost to, kar je, bi morali govoriti vselej s spoštovanjem o njem, zakaj on se je dvigal sam, trpel sam, izpopo-njeval se sam. On je prava podoba tiste velike duše nase ga naroda, ki vstaja, pa če je vse proti njej. Taki ljudje, kakor je Perušek, so nam za dostna garancija, da ne drže samo izvoljeni idej in kulture svojega naroda, ampak jo drži narod sam. Vsak čas vstane, kdo izmed njega, preskoči vse ovire ir. se pokaže na višku, j	(Paljc na 6. stremi..
PERUŠEK IN NJEGOVA UMETNOST
(Nadaljevanje iz 5. strani)
Nam je Perušek še posebno blizu, ker je eden izmed proletarskih vrst, delavec trpin, kateremu je bilo vse zaprto in vse odrečeno. On je iz tistih vrst, ki so se še danes brez prava in priznanja na svetu. Lahko je tistim, ki jemljejo iz kupa, lahko je za tiste, katere zopet čaka —< kup.
Ampak človek je kakor zlato: čimvečkrat gre skozi ogenj, tem čistejši postane. Njegova duša se bogati, njegov duh brusi — kaj čuda, da imamo največja dela na svetu od tistih, ki so prišli prav iz globin?
Da, Perušek je naš in ponosni smo nanj. Ne samo Chicago, Cleveland, Milwaukee in zdaj Ely — vsaka večja naselbina bi morala ali vsaka bi poizkušala organizovati razstavo njegovih slik. Vsi bi morali biti ponosni, da ga imamo med sabo in ga štejemo med naše vrste.
Umetnost Peruškova je tesno zvezana z njegovim življenjem. Otrok žive narave —• kaj naj drugega bo, kakor njen glasnik in njen poveličevatelj? Zdaj prizori, kolikor sežejo oči, zdaj zopet samo en biser v naravi. Tukaj zarje jutra in večera, tam idiličen mir ob potočku v velikem gozdu.
Opazujte njegovo naravo in slike iz nje. Tudi drugi umetniki slikajo naravo, ampak ne tako, kakor Perušek. Njegova narava živi, diha, potegne človeka, da se izgubi v nji.
Naravo pozna in uživa le tisti, katerega življenje je v njenem naročju. In Perušek je iskren otrok narave, zdi se mu večno lepa, pa naj vstaja v majskem solncu, umira v jesenskih večerih ali počiva mirno pod belim snegom. Njegove zarje, njegove meglice, vse je delano posebno,,nenavadno. Idilična 'hišica, skedenj, vse to se mu zdi, kakor da bi bilo v naravi vzrastlo.
Na drugi strani nam poka-zuje, kam stremi moderno in-dustrijalno življenje. Mogoče daje res lepe ugodnosti človeku — na drugi strani pa mu jemlje vse, kar je lepega in vrednega na tem svetu. Poglejte tiste Peruškove nebotičnike, kakor velikanske mrtve skale stoje drug drugemu napoti — nobenega življenja. Le dolgočasne sence padajo po stenah, kakor bi se lovile za svoje pravice.
človek, ki živi dosti v naravi, dosti misli. In pod vtisom teh misli včasih najde prizore, ki jih vidi po svoje. Zanimive slike v tem oziru so bile iz prej šnjih razstav, postavim Moč narave, Zadnji dan itd. Vze mimo samo eno, da ga bomo razumeli. Pri sliki Zadnji dan bi kak drugi umetnik slikal umirajočega človeka ali kaj podobnega. Pri Perušku je človek samo senca, zadnji dan pa ta svet, kakor ga čuti nesrečnik, ki se poslavlja za vedno. Nebo prepreženo z oblaki, trpeče — narava mrzla in tako ogromna, razorana, da se človek Čuti komaj črvička na tem svetu. Kako imeniten Zadnji (lan. In zopet pri sliki Popotnik. Neizmerne daljave in na koncu nekje cilj — kakšen? Kakoršnega si začrta srce trudnega človeka.
Perušek je pred vsem impresionist, to bi se reklo: umetnik, ki izraža slike, kakor se mu vtisnejo. Včasih so vtisi od narave dodelani. V takem slučaju umetnik poda resnično sliko iz narave brez vsakega svojega dodajanja. Rekli bi temu objektivni impresionizem. Drugič mu je narava samo pomočnica pri izražanju tega. kar čuti njegova duša. Izbere in zamisli si nekaj, kar odgovarja njegovim vtisom in vrže na platno. Zopet tretjič slika nekaj, kar sreča v življenju, ampak ne tako, kakoršno
je recimo v resnici. Večkrat v življenju vidite kakega tujca, ki vas spominja po svoji hoji, držanju ali podobnem na nekoga iz davnih let. Mogoče se ne spominjate več obraza in tudi imena ne — ampak hoja, držanje, mahanje z rokami in slično vam obudi prizore iz davnosti. V takih posebnostih je Perušek mojster. Kdor je videl njegovo Križno goro, in pozna recimo ta kraj nad Starim trgom, tisti je našel gotovo precej razlike med resnično in Peruškovo. Odkod ta razlika? Ko je Perušek ko mal de^ek hodil na Križno goro, najbrž bosonog in slaboten, je nanj napravila cerkev z zgradbami tako veliki in mogočen vtis, da je videl, kakor bi se poslopja drugo iz drugega dvigala prav gori do oblakov.—
Kdor opazuje v življenju, vidi pravtako razlike. Najdete hišo, ki se vam zdi, kakor bi se hotela vsak trenutek zasmejati. Druga pa ima zopet redka, temna okna, kakor bi bila žalostna sama sebe. — Vse to in mnogo drugega najde oko resničnega umetnika.
Umetnost ni slepo posnemanje tega, kar vidimo v naravi. Ni tisto, kar se na vse načine zavija in lepotiči, ampak je nekaj čisto drugega, če bi človek hotel naslikati umetnost tako, da bi jo komu pokazal, bi potegnil ravno črto in rekel: tukaj po ti črti in pa nekje prav blizu na to ali ono stran je doma. Kar se vam zdi sko-ro smešno enostavno, domače, priprosto — to je umetnost.
Na Ely boste videli dosti slik in južnih krajev naših držav, kjer je dosti puščave in še več neusmiljenega solnca.. Opazujte njegove slike od tam, njegovo južno solnce, pa vam bo skoro gorko, četudi boste v hladni Minn&soti. Tudi slike in Minnesote same so kasnejša dela, ki jih nisem imel še prilike videti. Sicer se pa vidimo na razstavi in tedaj bom preštudiral nekoliko njegovo zadnjo umetnost in o priliki predaval in pisal o tem.
Za danes bi rad povedal samo to, da bi rad videl in z mano gotovo tudi drugi, da gre Perušek nekega dne v našo domovino in nam od tam prinese ■ivoje vtise. Zakaj tam je zetn-Ija naših bratov, tam diha vsako drevo in vsaka bilka naše boje in trpljenje. Tam so prizori, katerih nima ta zemlja, to krasoto bi radi videli delano in prikazano po našem Perušku.
Pisal sem pred par dnevi članek za Novi čas, ki je naslednik prejšnega Časa in rekel sem, da smo mi, ameriški Slovenci ustvarili toliko s svojimi skromnimi silami, da nas mora končno tudi domovina priznati. Zato je pa samo prav, da gre tje pogledat tudi naš Perušek. Kakor moremo pokazati z Novim časom vsaj stremljenje našega literarnega in vzgo-jevalnega dela, pravtako lahko pokažemo s Peruškom polje naše umetnosti.
Ne pozabite pa, da umetnik živi in dokler je živ, rabi vsega. če hočemo, da se nam umetnik kasneje pokaže še v večji in popolnejši luči, ga moramo podpreti. Njegove slike so takorekoč zastonj. Vsaka hiša ima kako sliko, ki je navaden trgovski produkt brez vsake vrednosti. Največkrat je škoda okvirjev. Zakaj bi si ne nabavili katero izmed Peru-škovih umetnin, ki so stalne vrednosti?
Perušek je imigrtint. kakor smo mi vsi — prišel je v Ameriko za boljšim kruhom, izkusil vse, dobro in slabo, dosti trdega in malo mehkega, hodil je po vseh križevih potih našega delavca in zato je naš. Iz naših vrst je, in v naše vrste spada. Priprost, resničen, ljubez-njiv in zanimiv, kakor njegova dela.
Pišem to takorekoč ob enajsti uri, pišem zato, ker sem v stari domovini s ponosom pri-
t
povedoval o naših ameriških Slovencih, kako so povabili umetnika v ta ali oni kraj, kako smo ga znali razumeti in ga vsaj deloma poplačati za njegov trud. Clevelandska razstava je bila sijajen vzgled naše zavednosti in če ni Cleveland ničesar drugega storil v življenju in razyoju nas, ameriških Slovencev, je storil za časa umetnikove razstave toliko, da mu gre časten spomin v naši zgodovini.
Zdaj je na Minnesoti ležeče, da postane drug Cleveland. Ali bo? Seveda bo. Kdor polaga vero v delovno ljudstvo, tisti vselej zmaga. In zmagala bo tudi Minnesota. —
RAZPRAVE 0 PRAVILIH
Davis, W. Va.
Konvencija se nam hitro približuje, torej ni več dosti časa za razprave o pravilih. Upam, da bo sobrat urednik še našel majhen prostorček za priobči-tev teh par vrstic. Nimam namena koga žaliti ali kritizirati, vendar bi rad zapisal par besed o neki novi lestvici, ki jo priporoča neki član iz Chicaga. Piše že drugo lestvico za omejitev podpore. Prvič je pisal o nekih sedemnajstih tednih bolniške podpore in sedemnajstih tednih polovične, potem se pa vse preneha. Zdaj pa pišt^ člansko dobo od dveh do 25 let. Najmanj podpore bi se dobilo za dveletno člansko dobo, namreč le 12 tednov,	največ	pa za
25-letno,	to	je	175 tednov.
Meni se dozdeva, da ta sugestija ni v dobrobit naše organizacije. Zdi se mi, da ima več namenov, prvič pohvalnega, drugič pa se nam sugestirajo pravila in dodatki neke druge organizacije. Če bi sprejeli te sugestije,	bi	se	naši	uspehi
zmanjšali,	to	je-	število	novo-
pristoplih bi padlo. Pri neki drugi organizaciji pa bi se uspehi zvišali. SajEs<P?na-m znani procenti zadnjih tre hlet.
Joseph Jeran, član in delegat dr. št. 106
JSKJ.
Hartwick, N. Y.
Mnogo se piše v Novi Dobi, kako naj bi se izboljšala naša pravila. Izpremeni naj se, kar je potrebno izpremembe, kar je dobro, pa naj ostane. Ime naj ostane, kakor je. Zakaj bi nakladali take stroške članom, brez vsake koristi. Pravijo nekateri, da se bo lažje več članov pridobilo s spremenjenim imenom, toda jaz mislim bas nasprotno. Nihče ne vpraša za ime, pač pa kakšna so pravila in kako visok ases-ment je za plačevati. Da bi se asesmenti zvišali, to ni priporočljivo, ker so že zdaj dovolj visoki. Časi so pa slabi in še slabši se nam obetajo. Vsak razred bolniških podpor naj se vzdržuje sam zase. Da bi se bolniki bolj strogo nadzorovali, je nemogoče. — Kaj pa, cenjeni bratje in sestre, ali ne bi mogli ničesar narediti za našo stare člane ? Do zdaj se še ni nič storilo za stare člane in mladina to dobro vidi. Vsak bo enkrat star, ako prej ne umrje, to je gotovo. Jaz bi priporočal, da naj bi se določilo, da vsak član, ki je dosegel 70 leto. bi prenehal plačevati asesment, ako ni vzel vsega skupaj več kot sto dolarjev podpore od Jednote. Na ta način se bodo člani sami nadzorovali, in na ta način bomo pridobili tudi mladino, ki bo videla, da si zasigura neke ugodnosti za stara leta.
Z bratskim pozdravom
J. Potočer, član dr. št. 27 JSKJ.
Pueblo, Colo.
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 15 JSKJ je na svoji redni seji dne 8. julija sprejelo resolucijo, ki vsebuje sledeče točke:
1.	Vsem glavnim uradnikom,
brez izjeme, naj se na konvenciji izvolijo namestniki. — 2. Tajniku naj se plača zniža na $200.00. Podtajniku naj bi se plačalo $150.00 mesečno, in naj zavzame mesto pomočnice v glavnem uradu. Plača naj se zniža radi tega, ker se tudi nam navadnim delavcem znižuje, da tudi on koraka koračnico z nami vred. — 3. Vsem članom naj se da prava starost, in naj se asesment plačuje po isti. Pred osmimi leti je naš glavni tajnik pisal v glasilu, da naj se nas postara za nekoliko, da le tem potom moremo postati solventni. Kakor hitro pa postane Jednota solventna. da se nam da nazaj prava starost. Zdaj glavni tajnik molči o tem, ko je Jednota nad-solventna. — 4. članom, ki prestopijo iz mladinskega^ v odrasli oddelek, naj plača Jednota stroške zdravniške preiskave. Tukaj, ako hočemo trezno premisliti, bi bilo prav umestno, da se vsi zavzamemo za to. Ako je mladenič že več let pri Jednoti, je precej plačal v blagajno mladinskega oddelka, dobil pa nič iz nje. — 5. Društva naj bi bila opravičena le do enega delegata, ne pa do dveh, kot so zdaj nekatera. Le eden delegat na konvenciji govori, drugi pa samo kima. Na ta način si lahko prihranimo 8 do 10 tisoč dolarjev pri vsaki konvenciji. — 6. Konvencija naj ne deli nobenih nagrad. Navada je, da se da enemu ali drugemu uradniku nagrada. Pozneje se pa dotičnik smeje. To sem videl že na lastne oči. — 7. Nobenemu članu glavnega odbora naj se ne plača voznine in dnevnic iz jednotine blagajne, če so isti povabljeni na veselico ali kakšno proslavo kakšnega krajevnega društva. Take stroške naj plača prizadeto društvo samo. Mislim, da je bilo naše društvo eno prvih, ki je povabilo glavnega predsednika na 25-letni-co, pa mu pravila niso dopustila. Dva meseca pozneje je pa potoval po Ohio, Illinois in Pennsylvaniji po prav takih potih. Potem pa plačujmo izredne asesmente. — 8. Vsem sedanjim članom naj se dovoli 20-letno zavarovanje. Po sedanjih pravilih ne morejo pre-meniti in vzeti 20-letno zavarovalnine, kar je jako priporočljivo za mlade ljudi.
Te točke naj se pregledajo, mogoče bi znale pripomoči, da prihranimo nekoliko denarja, kakor tudi kakšen izredni asesment.	Frank Mehle,
predsednik dr. št. 15 JSKJ.
Pittsburgh, Pa.
Mi je žal, da moram porabiti toliko dragocenega prostora v Novi Dobi, toda mislim vendar, da je ta prostor dobro porabljen, kajti razprave v glasili' bodo skrajšale debate na konvenciji. Tako upam, da mi članstvo oprosti.
Soditi po članku, ki ga je na pisal moj prijatelj Vider, bi človek mislil, da je zdravniško nadzorstvo pri podporni organizaciji nepotrebno, samo odvečno zapravljanje denarja, in da sem jaz prejemal denar pod napačnimi pretvezami Jaz želim opozoriti čitatelje na moj članek v izdaji z dne
11.	julija, v katerem je navedena izjava, tikajoča se zdravniškega nadzorstva, ki jo je napisal v glasilu svoje organi zacije Mr. Matanovich, ravnatelj bolniškega oddelka Hrvat-ska Bratske Zajednice. Glavni tajnik JSKJ Mr. Pishler je v odgovor na neko pismo zadnjega časa izjavil, da sem po nje govern mnenju prihranil organizaciji več tisoč dolarjev bolniške podpore in da so prijavne kartice tudi prihranile precej dolarjev, če dva taka moža, kot Mr. Matanovich od HBZ in Mr. Pishler od JSKJ vidita vrednost iz svojih izkušenj, na kakšne izkušnje in temelje stavi Mr. Vider svoje trditve?
Organizacija, s katero je v zvezi, ne rabi takega sistema. Jaz sem za svojo osebo gotov, da bi tako zdravniško nadzorstvo v organizaciji, pri kateri je zaposljen, prihranilo tisoče dolarjev. — Naj navedem par vzgledov.
Mr. “A” je bil član “X” Jednote. Prejemal je od omenjene organizacije bolniško podporo za jetiko. Med časom, ko je prejemal bolniško podporo, je postal član “Y” Jednote. Zavaroval se je za $2,000 smrt-nine in $2.00 dnevne bolniške podpore. Preiskava je pokazala te fakte. Informirana je bila “Y” organizacija, da je omenjeni mož na bolniški listi “X” organizacije. Pozneje sem bil informiran, da je bil črtan in “Y” organizacije na podlagi informacij, ki jih je dobil od prve organizacije. Zadnji organizaciji je bilo tem potom prihranjenih povprečno $3,000. kar bi zadostovalo, da se plača zdravniško nadzorstvo za dolgo časa.
Mrs. “B” je zvišala svojo smrtnino za $1,200.00, bolniško podporo pa za $2.00. Kratko po tem se je podvrgla operaciji na slepem črevesu. Tri dni po opei'aciji je umrla. Preiskava je dokazala, da je žena bolehala na slepem črevesu več let. Zvišanje smrtnine je bilo vsled tega proti pravilom in neveljavno. Ta slučaj je prihranil organizaciji $1,200.
Neki mož je bil naznanjen bolnim za “osteomyelitis.” Bil je član organizacije osem mesecev. Zgodovina slučaja je vabila k preiskavi, ki je pokazala, da je mož bolehal za do-tično bolezen že več let. Bolezen je bila kronična in bi vzelo več let, predno bi bil mož ozdravil. Prihranilo se je v tem slučaju organizaciji nad $1,000.00.
Mnogo drugih preiskav je bilo izvršenih. Pronašlo se je večkrat, ^ia so bilj vzroki obstoječe bolezni v driigi bolezni, za katero organizacija ne plač, podpore. V drugih slučajih se je dognalo, da so prizadeti trpeli na zdaj prijavljeni bole-zn dolgo prej, predno so postali člani organizacije. Kdo naj ve, kje preiskovati, če ne zdravnik? Mi ne moremo pričakovati od odvetnika, da bo razumel medicino, kot ne moremo od zdravnika pričakovati, da bo poznal postave, kot jih poznajo odvetniki. Vsak posameznik naj bi se držal svojega dela in naj se ne bi vtikal v posle, o katerih le malo ali nič ne razume.
V enem svojih člankov omenja Mr. Vider mojo pot na Ely, katero sem napravil nekako pred dvemi leti. On pozablja, da predno se koga kaj obdolži, treba je imeti dokaze, in dokaze dobiti vzame čas. Jaz sem dobil evidenco, ki je bila potrebna v slučaju elyških zdravnikov, iz dveh različnih virov. Ko sem imel te dokaze, se nisem obotavljal iti na Ely, poklicati dotične zdravnike v glavni urad JSKJ in tam pred pričami govoriti z njimi direktno. Jaz nisem mislil na tožbe, kajti tožbe stanejo denar. Želel sem priti do uspehov s kar najmanjšimi stroški za JSKJ, in moje mnenje je, da je moja takratna pot na Ely prihranila JSKJ od tri do pet tisoč dolarjev. Z mojim posetom Ely-ja ni bila na dobičku samo J. S. K. Jednota, ampak vse ostale slovenske organizacije, in to brez vseh stroškov za nje.
O vsakem predmetu, tikajočem se posla vrhovnega zdravnika, bom pripravljen razpravljati na konvenciji, bodisi osebno, ali pred zbornico.
Dr. Jos. V. Grahek, vrh. zdravnik JSKJ.
na in bolniške podpore. Zato naj tudi jaz povem svoje mnenje.
Prvič, če hočemo biti demokratični, naj se prvi odstavek glasi “vsi za enega, eden za vse,” in naj se bolniški skladi združijo, to je endolarski in dvadolarski sklad.skupaj. Za en dolar naj se plačuje asesment, kakor do sedaj, za dva dolarja pa naj se zviša za 10 centov na vsaki dolar. Trido-larski sklad pa naj bi odpadel, ker je že tako izčrpan; jaz sem bil proti tridolarski bolniški podpori že na zadnji konvenciji, pa se me ni vpoštevalo. še bolj priporočljivo pa bi bilo, da se bolniška podpora centralizira, da bi vsak član plačeval asesment za bolniško podporo po starosti, v kateri je vstopil v društvo, podobno kot plačujemo za smrtninski sklad. S tem bi se dala mladini boljša prilika za pristop v Jednoto. Zdaj plačujejo vsi enako, naj pristopi 16 ali 45 let star. Po mojem mnenju bi tisti, ki je ob pristopu star 45 let, smel tudi nekoliko več plačevati v bolniški sklad, kot pa oni, ki pristopi s 16 letom. Jaz bi priporočal lestvico kot sledi:	Od
16 do 20 let: 65 centov.
20 do 25 let: 70 centov.
Od
Od
Od
Od
Od
Od
je pravilno spisana in potrjeIia od društva.
Vsako društvo, ki šteje članov od času konvencij©!
25
naj
ah
51
De Pue, 111.
Konvencija se bliža in tudi razprave o pravilih se bližajo koncu. Razprave so bile precej obširne, največ zaradi ime
25 do 30 let: 75 centov.
30 do 35 let: 80 centov.
35 do 40 let:	85 centov.
40 do 45 let: 90 centov,
45 leta naprej naj bi se članov ne sprejemalo za bolniško podporo, ampak samo za smrtnino, in to ne za več kot $500. Sprejemalo naj bi se jih le do 50 leta in ne dalje. Naj vam povem eno primero. Tukaj ima kompanija tudi svoje društvo, v katero vsaki mesec vsi enako plačujejo. Podpore pa ne dobivajo vsi enako, ampak do 45 leta $12 na teden, od 45 do 50 leta deset odstotkov manj, od 50 do 55 leta 20% manj, od 55 do 60 leta pa 30% manj. Kar je pa naprej, se plača le polovico podpore. Kakor hitro mož prekorači 45 leto, se mu podpora zniža za 10%. Pri nas ne bi bilo priporočljivo podporo znižati, pač pa naj bi se napravilo, da bi vsak nekaj več plačeval.
Provizija organizatorjem naj odpade, naj raje Jednota plačuje zdravniške preiskave ja novopristople člane. Navadno mora itak vsak organizator žrtvovati svojo provizijo, da dobi novega kandidata. Vsaj jaz sem moral in mislim, da drugi tudi.
Bolniške nakaznice naj se pošiljajo naravnost na glavni urad. Vrhovni zdravnik naj bi dobil v pregled samo tiste nakaznice, ki so sumljive ali nerazumljive; za te naj se mu plača 25 centov od vsake. Na ta način lahko prihranimo Jednoti par stotakov na leto. Vrhovni zdravnik itak ne more nobene nakaznice zavreči, če
ima pravico do zastopstva delegata. Vožnjo naj Jednota, dnevnice pa društva sama. Na ta način bodo dr štva sama sklepala glede vnice za delegata. Tudi večja društva lahko izvolil® več delegatov, ker bodo plačevala dnevnice. Potem11 bo nobenih ugovorov kot zdaj; da so previsoke'dnevnice; tu
spalni vozovi bi odpadli s ten1’
Glavnim uradnikom na venci ji, letnih in polletnih s jah naj plače odpadejo. “ ča se naj jim le polovično, dar so izven urada po kaksn ^ poslih za Jednoto. To naj ve lja le za tiste uradnike, ki i111® jo stalne plače. V glavnem o boru naj bodo sledeči uradni • Glavni predsednik, dva P° predsednika, glavni tajnik, P° možni tajnik, blagajnik in • namestnik, trije nadzornik' dva namestnika, trije 81» gospodarskega odbora in namestnika, pet porotnikov ^ trije namestniki, urednik vrhovni zdravnik. BlagaJ11^ neizplačanih smrtnin na.) () pade. Glavni odbor naj bi z 0 roval ves skupaj vsaj enkrat leto ih to na letni seji. Na P letni seji naj bi bili navz^
sledeči:	glavni	predsec
nik*
glavni tajnik, glavni blaga.1i glavni n a d z o r n i ol^(j, predsednik porotnega in P1 sednik gospodarskega odb Plače glavnim odbornikom 11 Ako se isfiv°J zn>'
bi ostale stare.
gospodarski odbor, naj se
ža plača predsedniku nad?-
seč«0'
sselc
sok«
nega odbora na $40 me
ker bo njegovo delo
zmanjšano, če se izvoli ®	^
darski odbor. Glavnemu Pre._
sodniku naj se tudi znaža P
ča od $60 na $40 mes
Njegov urad je tudi previs°r^
plačan; na zadnji konvencU1^
bil skoro vsak rad za predse^
nika kandidiral in jih Je ^1
kakor gob po dežju. (P° ‘ |
danjih pravilih dobiva £*aVj(j.
predsednik $40 mesečno, Pu^
sednik nadzornega odbora
$120.00 letno. Glejte v Pr‘a
lih stran 19. Op. ured.) v
Doda naj se nova
pravila, namreč, da vS1 . fl,
člani, ki so na stavki ali 1{1 v
brez dela dolgo časa, PoS
jo lahko pasivni člani za a
mesecev; po šestih meseci .
lahko postanejo zopet ak 1. _
člani, kakor poprej. S
točko bi se veliko koristih’
v se«s po-
tak«
81*
nom in Jednoti. Bas njem času bi bila v velik” moč, ko se ne more vse > kladati in bi jih ne bilo tie
,t\'3
suspendirati in črtati iz dru in Jednote.
Konvencija naj neka.) ^ j da kadar glavni odbor n( ;1. ukrene, da smo bolj dem0 ^ tični, da ima društvo več m
(Dalje na 8. strani)
•U H
IVAN PAKlž-PODGORSKI
o$,
Eden ustanoviteljev in prvih boriteljev J. S. K-
Bival je svoječasno na Ely in v Tower. Pozneje se v Chisholm, Minn., kjer je ustanovil društvo*št. 30. sedanje bivališče je v Chisholmu, Minnesota.
ena
ne
iiiiiiiiiiiiimiimiimmiiimiiiiiiimtiiiiiiiiiimmiimmmmiitiiiimiiiniiniiiiiimiiiiiimmimiiii
 ....
K "'"‘I'llllimillllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllimilllllimimillllllimillllimillllm
SPJWiRiniiiiiiiiiiitiniuniitniiiiinnminiMnntiiiiiniiiiiMimii
"'UllllMllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllmmillllllllllllllllllimillllllimimilllllllimillllltlltlll * I lilt II
IIIIIIIIIHIIllilMIIIIIIIIIIIIIIIIIII
llllllllllll II lllll III HlltlllHIIIIIMHIIIMIIHHIHIIIHII II Jliliiiiiijiuiiiijiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiii
mmiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiniiiitiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
iliimmuiiMiiiiiiiimiiimimimmiimimmiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimi
iiimimiiimmmmimmimimimmiHiiiimmimiiiimmmmiiimmiiiim
iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHMiiiMiiiiiiiiiilimiiiM'iiimiiiiiiiiuiiiiMiiiilMiiiiiiliiiiiiimiMiiiMHiiiiHMmMmimiiiimMimMiiiiimmimmMmmmiiniiiiiiimimiiiiiiiiii
iiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiitliiiiiiitiiHiiimiiltimHiiiiHimiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiillliliiilnfiliiiiiMimtiiiiMiiiiimHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNilHiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
II
H
|B TRIDESETLETNICI Jugoslovanske Katoliške Jednote podpisani iskreno častitamo cenjenim društvom Jednote po širni Ameriki, društvenim odbornikom in članom ter članicam kot glavnim odbornikom. V istem duhu in po istih načelih kot dose-daj se je Jednota razširila po vsej Ameriki ter je danes mogočna zaščitnica podpore in pomoči potrebnih bolnih bratov, udov in sirot.
Da bi še enkrat močnejša, večja in bogatejša tako po številu članstva kot po premoženju obhajala čvrsta, zdrava, napredna zlato obletnico svojega obstanka v ponos in napredek ameriških Slovencev, to je iskrena naša želja
“Ameriška Domovina”
6117 St. Clair Ave.
LOUIS J. PIRO
Cleveland, Ohio.
JAMES DEBEVEC
lastnika
II
jj
iiiimiimnimmiiitniiiiMii
@> fi i!
il I
"M..,,,.,,;;;
I; r! i i
imSilSIIS
 ..........1..AC..i..............
'i m f(iiiiitiii'iiii*iifi'tii! niti militi!)
uimiiimiimiiimiiiiitiiitmimiH11'
iiiiiiiu!|uiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiim|l,,l,1,l,,lliiiiii:iiiiriiiiiiii
ai:iiis!!!m|.n,im,. .»■■■■. m,,,	 s	sis!":;!:;«	m	s*...................................................as z apnr;r;g'iaa*!i sass;; zrz	ss	i	^	iyyyiy	-ivr--	;r
o) 5
i:.'
M
RAZPRAVE 0 PRAVILIH
(Nadaljevanje iz 6. strani)
kakor jo je imelo po zadni konvenciji. Ko je glavni odbor poveril službo uredniku in se je moralo dati točko na splošno glasovanje, da se jo spremeni, drugače ne bi bil mogel službe prevzeti, ker še ni bil eno leto član Jednote. Takrat je več društev protestiralo in tako tudi naše društvo ali protesti niso prišli na dan, in tako so prišli z iniciativo zmagovalno po svoj volji, čeprav niso bila ena društva zadovoljna. Tega bi se ne smelo delati pri naši Jednoti; če je kaj za protestirati ali kritizirati, naj bi imel vsaki član pravico, kakor tudi posamezna društva. Zato vsaki član plačuje za svoje glasilo, in kateremu ne ugaja, da se posluži glasila in pove svoje. Zatorej apeliram na delegate, da delajo na to, da bo članstvo imelo bolj proste roke, da se ne bo več kaj takega v bodoče zgodilo, da bi bila v samo enih slučajih izjema, in to nepotrebno. Nimam nič proti sedanjemu uredniku, kei on je zmožen za ta urad in bi težko boljšega dobili, da bi to delo opravljal. In ker je njegovo geslo “vsak po svoje,” naj bi tudi mi člani, kadar je kaj za protestirati — vsak po svoje.
Sedaj naj se dotaknem še jednotinega imena. Naše društvo je glasovalo, da ostane staro ime. Prav tako je naš delegat glasoval z njim. V glasilo je pa dal, da če se spremeni, da bi ime dobilo bolj ameriško lice, da bi druge narodnosti z veseljem šle v naše društvo. Če je tako, naj bi bil on bolj deloval za spremembo imena, kakor pa da je glasoval za staro ime. Jaz sem zato, da se ime spremeni, kakor on omenja in se tega tudi nisem bal povedati na društveni seji, Sem tudi stavil protipredlog ali on ga ni podpiral ali zagovarjal, kakor podaja v glasilu. Resnica je, da bi morali bolj gledati v bodočnost in ako je večina za to, da ostane staro ime, moram biti tudi jaz zadovoljen. — Naj zadostuje za sedaj, bo že še kaj več o tem govoril delegat.
H koncu pozdravljam glavne uradnike, delegate in delegati-nje 13. redne konvencije in želim velikega uspeha za procvit organizacije.
Ignace Benkse, tajnik dr. št. 130 JSKJ.
Chicago, 111.
PAR OPAZK K JEDNOTINIM PRAVILOM —
Kdor kolikor toliko pazno zasleduje sedanje razpravljanje o pravilih naše Jednote, mora priznati kar brez vsakršnih ovinkov in oklevanj, da se ni članstvo še nikoli tako stvarno in obilno pečalo s pravili kakor letos. K temu živahnemu gibanju naše podporne ustanove je največ pripomoglo dejstvo, da ima organizacija svoje lastno uradno glasilo, če bi ne imela Jednota glasila pod lastno upravo, bi se članstvo še napol toliko ne brigalo za svoja pravila, ker bi glasilo v zasebnih rokah le malo čitalo. Lastno glasilo pa je privedlo članstvo tudi k zavesti, da je le stvarna razprava koristna. In tako ni bila doslej nasplošno opaziti še nobene osebne polemike, če izločimo tistih par nepotrebnih prask med drjem. Grahkom in Vidrom. No, upati pa je, da bomo po konvenciji zopet delovali v prijateljstvu in miru za napredek in dobrobit Jednote in njenega članstva. Pred konvencijo mora biti vselej nekaj razburjenja med društvi in precej ljubosumja med delegati in odborniki.
V razpravnih dopisih je bilo doslej opaziti nebroj nasvetov predvsem za bolniški sistem v naši organizaciji. O tem je bilo poleg imena še največ pisanja. Tudi drugih važnejših
točk so se dopisniki lotili, a jim to ni šlo ničkaj izpod rok. Videti je bilo, da so domala vse njihne misli posvečene temu, kako izboljšati bolniški sistem, kako odpraviti zavselej neljube izredne doklade, kako znižati, oziroma ne povišati uradniških plač, kako skrajšati konvencijo itd. Veliko je tega gradiva, zares veliko. In vendar ne more nihče reči, da bi bile vse druge točke popolne. Res niso Jednotina pravila slaba. ali tudi to ni laž, da so potrebna izboljšanja in poprave. Mnogo točk so dosedaj dopisniki prezrli meneč, da ni-■',o velike važnosti.
Zanalašč ali pa po naključju se ni še noben dopisnik vsaj za hipec pomudil pri členih Jed-notine inkorporacije. Kajti če bi se bil, bi opazil tamkaj nekam posebno čuden izraz “Slavonic,” ki nima na tistem mestu prav nobenega pomena, če /poštevamo tisto, kar so hoteli ustanovitelji povedati s tisto besedo, če je sploh še kod drugod v rabi. Natanko na tisti izraž naletimo tudi v angleškem imenu naše Jednote.
če misli Jednota odpreii vrata vsem drugače kvalificiranim prosilcem kavkaškega plemena, ne pa samo onim slovanskega pokoljenja, potem bo seve potrebna izprememba v tistih členih tudi v tem pogledu. Ta lcisto v slučaju, če bo opuščen urad gl. blagajnika za neizplačane posmrtnine in oni vrhovnega zdravnika kot gl. odbornika.
To omenjam zato, ker se kaj lahko pripeti, da bi- bile tudi v slučaju naštetih izprememb, oziroma opustitev tiste točke docela pozabljene.
Ustavne določbe bi bilo treba ločiti od pravil. Člen V, ki govori o pravicah in dolžnostih gl. odbora nasplošno, je po mojem mnenju docela nepotreben in odveč. To pa zato, ker ie vse tisto povedano še enkrat, l:o je govor o pravicah in dolžnostih posamičnih gl. odbornikov. Da je gl. odbor predstavnik in zastopnik naše Jednote odznotraj in odzunaj, je camoobsebi umevno. In če že mora biti nekaj takega v naši istavi, potem se da vseh tistih >et točk povedati z dvema zelo kratkima stavkoma.
Točke glede konvencije se ni zde veliko predolge. Konvencija je Jednotina zadeva, ki •e upravlja in organizira sama z elementov, iz katerih obsto-a nekaj dni. Glavno je, da so >ovedane pravice, ki jih član-tvo daje, oziroma poverja nje-'im sestavkom. Vse drugo je 'ač v rokah konvencije same.
Določbe za društveno repre-'.entacijo se mi ne zde ničkaj ^osebno demokratične, če je najhno društvo, ki šteje manj kakor 25 članov, dobro Jednoti za odrajtovanje mesečnih prispevkov in izenačevanje skupnih bremen pa izpolnjevanje seh drugih dolžnosti, potem bi ie bilo nič kakor prav, če bi melo v slučaju, da mu to pri-juščajo denarne razmere, pravico do zastopstva in glasu na i jenih konvencijah, kjer delajo postave in volijo gl. uradnice. Vsako društvo naj bi ime-• o pravico poslati primerno de-egacijo na konvencije, če bi zmoglo plačevanje dnevnic. Jednota naj bi plačevala le voznino društvenim delegatom.
Gl. upravni odsek bi se morai shajati po enkrat na mesec. Nadzorni odsek naj pregleda računske knjige vsako leto dvakrat, in sicer tako, da more podati poročilo o svojem dognanju na dotični mesečni seji upravnega odseka. Gl. odbor naj se snide v polnem številu samo enkrat na leto, in sicer v mesecu januarju. Glj1. odbor naj bi imel stalnega zapisnikarja, in sicer docela zmožnega zapisnikarja, če imajo društveni odbori svoje zapisnikarje, čemu bi ga ne imel gl. odbor? Vrhovni zdravnik naj ne bo več član gl. odbora. Odpa-
de naj tudi urad gl. blagajnika za neizplačane posmrtnine.
člen, ki govori o pravicah in dolžnostih posameznih gl. odbornikov je lahko veliko skrajšan. In v taki obliki bo tudi veliko jasnejši in umlji-vejši. Mnogo je sedaj v njem omenjenih stvari, ki so že same posebi umljive.
Osemnajsti člen govori o konvenčnem poverilnem odseku, kateremu je posvečena kar cela stran v pravilih. Ta odsek je potemtakem smatrati za najvažnejši element v konven-čni organizaciji, čeprav je še mnogo drugih odsekov, ki ne igrajo nič manj važne vloge v j konvenčnem poslovanju, po j njojem mnenju pa je ta člen popolnoma nepotreben, zakaj, poverilni odsek je zadeva kon-venčnega poslovanja, ki traja le po nekaj dni.
O organizatorjih imamo v pravilih poseben člen, kar se pa meni ne zdi pravnič umestno. Morebiti so bile tiste točke nekaj potrebne. Toda danes, ko je članstvo takorekoč že docela dozorelo, pa ni več. Določilo za provizijo pridobivanju novih članov v nagrado, naj bi ostalo, človek ne more dandanes opravljati poslov, ki so ponajvečkrat spojeni s stroški, zastonj.
V 21. členu se mi zdi določba glede ženskih društev popolnoma nedemokratična. Kajti nobenega tehtnega vzroka ni. zakaj bi ne smela ženska v mešano društvo tam, kjer je poleg moškega tudi žensko društvo. Marsikatera rojakinja bi bila morda že pristopila, pa ni, ker bi morala po pravilih pristopiti k ženskemu, človek je družabno bitje, pa smo moški radi med ženskami in narobe.
člen XXII je zelo nejasen in dvoumen. Popraviti ga je treba temeljito. In če noče Jednota izgubiti poslovnice v državi Pennsylvania, naj izpusti / njem 6. točko.
člen, ki govori 8 obtožbah in prizivih pa pritožbah, je tudi jako pomanjkljiv. Temeljito mora biti predelan in izpopolnjen. Sedaj se n. pr. društveni porotni odseki ne morejo ravnati po nobenih predpisih. Predpisana ni nikakšna procedura ali postopanje. Rečeno je le, da se je društveni poroti ravno tako ravnati, kakor postopa gl. porotni odsek. In če obrneš list, na katerem je govor o gl. porotnem odseku, ne veš, pri čem si. Društvena porota je prva prizivna oblast; pa je znano društvu le toliko, da sestoji iz petih članov ali članic. Druge slične organizacije imajo natančno predpisano postopanje za pritožbe in društvene porotne obravnave. Tudi v naših pravilih bi moralo biti tako.
Člane, ki so zavarovani le za posmrtnino in ki niso v bolniškem skladu, naj bi imenovali kar člane, ne pa jih imeli za neenakopravne, čemu naj bi ne odločevali v vseh Jednotinih zadevah in vprašanjih? Kaj pa, če je tak član izvoljen za gl. odbornika ali delegata? Zelo nerodno in zamudno bi
bilo, če bi morala n. pr. konvencija dognati in ugotoviti pri vsakem predlogu, kateri dele-gatje in gl. odborniki imajo pravico glasovati, kateri pa ne. Drugo točko v 31. členu bi bilo torej najbolje izpustiti. Ravna se ne po njej itak nihče, ne društva, ne gl. odbor, ne konvencija. Označba “neenakopraven član” se mi zdi taka, kakor je beseda “katoliška” v imenu naše Jednote.
Glede bolniškega sklada in sistema ne maram izgubljati dosti besed, članstvo je že toliko pisalo in čitalo o tem najkočljivejšem vprašanju v naših pravilih, da bi se mu zameril, če bi še jaz razpravljal o tej zadevi. Navadno ni po hudem grmenju dosti dežja. Tako mislim jaz tudi o našem bolniškem skladu. Konvencija najbrž ne bo storila radikalnih izprememb v tem oziru. Ali če bi se ozirala na možnost naših društev v državi Wisconsin. bi ta sklad tako uredila, da bi odgovarjal tudi ondotnim zakonskim predpisom. Po mojem mnenju bi se dalo to najlaže in naj pravičneje napraviti s tem, da bi imeli samo en razred z endolarskim mesečnim prispevkom in deset ali dva-najstdolarsko tedensko bolniško podporo. Doba bolniške podpore za isto bolezen bi morala biti tudi znatno omejena, pa bi bilo potem konec vseh izrednih doklad in obenem pa tudi ustreženo tozadevni državni postavi v Wisconsinu.
Ko je zvezni kongres omejil imigracijo ali priseljevanje v to deželo, so jele naše podporne organizacije misliti na to. kako navezati mladino nase. Malo pozno sicer, ali vendar pa še vseeno ne prepozno. V naši Jednoti je sedaj zelo živahno gibanje za pridobivanje mladega članstva. Že dokaj imamo med sabo društev, ki poslujejo v angleškem jeziku, društev, koder se	naša tukaj
rojena mladina pod prapor starih podpornih organizacij.
In tako sem pred par tedni iital v našem glasilu, da bi bilo prav, če bi začela naša Jednota navezati mladino že v zgodnji mladosti nase s tem, da bi imela ta mladina tudi svoja društva. Ta nasvet se mi zdi zelo pameten. In skoro laže se ga da izvesti, kakor pa ustanavljati društva odrastle mladine. Jednota naj porazdeli celo armado nedorastle mlade-ži v otroška društva, ki naj zborujejo najmanj po dvakrat na mesec pod nadzorstvom tega ali onega odrastlega člana. Seje naj se vrše podnevi. Recimo ob sobotah popoldne, ali pa ob nedeljah. Taka društva naj bi sestojala iz mladine od 8. do 16. leta. Za pokritje društvenih stroškov naj bi prirejala taka društva zabave in veselice z igrami in sličnimi stvarmi. S tem bi Jednota vršila dvojno nalogo. Vzgajala bi si zdrav in krepak naraščaj, kakor si ga n. pr. sokolstvo, obenem pa bi domala vsi otroci ostali v Jednoti, dočim so doslej odpadli, bržko so preneha-
li starši plačevati zanje.
Zvonko Novak, član dr. štev. 70. J. S. K. J.
NOVOPRISTOPLI ČLANI MLAD. ODDELKA
(Nadaljevanje iz 3. strani)
nie Tursich, 9904; Jennie Tur-sich, 9905; Mary Tursich, 9906; Emma Gorsich, 9907; Frank Knapp, 9908.
Društvo št. 44. — Dorothy Doles, 10284; Mary Waily, 10285; George Wally, 10286; Amelia Ujcic, 10287; John Uj-cic, 10288; Rudolph Ujcic, 10289; Mary Ujcic. 10290; Joseph Ujcic, 10291.
Društvo št. 45. — Josephine Somrak, 9976; Mary Luzar, 9977; Martin Lampert, 9978; Rose Luzar, 9979; Frank L. Turk, 9980; Tony Mausar, 9981; Louis Baker; 9982; Mary Radkovic, 9983; Rose Rad-kovic, 9984; Angela Banich, 9985; John Banich, 9986; Josephine Banich, 9987; Louis Matelko, 9988; Mary Matelko, 9980; Anthony Matelko, 9990; Joseph Matelko, 9991.
Društvo št. 49. — Wilma Car, 10215 ; Albert Car, 10216; Wilhelm Smrekar, 10217; Joseph Smrekar, 10218; Anna Smrekar, 10219; Albert Bizal. 10220; Edward Kostelic. 10221; Frank Anzicek, 10222; Joseph Anzicek, 10323.
Društvo št. 53. — Ladislav Logar, 9753; Thomas Logar, 9754; Evelyn Miklavc, 9755; Frank Miklavc,- 9756; Frank Logar, 9909; Frank M. Jerina, 9910; Frances Jerina, 9911; Daniel V. Mrzlikar, 9912; William J. Mrzlikar, 9913; Edward R. Mrzlikar, 9914; Frances Oblak, 10224; Olga Kunc, 10225; Sophie Gabrovšek, 10226; Charles Gabrovšek, 10227; Olga Gabrovšek, 10228; Emma Masle, 10229; Helen Masle, 10230; Elsie Masle, 10231.
Društvo št. 57. — Frances Nagoda, 9757 ; Stanley Sencur, 9758; Joseph Sencur, 9759; Jennie Sencur, 9760; Paul R. Cain, 10232; John E. Cain, 10233; Frank M. Ahacic, 10234.
Društvo št. 58. — Sylvia Ka-stelitz, 9992; Anton Repich. 9993; Rosie Mayer, 9994; Mildred Chesarek, 9995; Leopold, V. Hodnik, 9996; Henry Hodnik, 9997; Louis Kuhar, 10235; John Kuhar, 10236.
Društvo št. 64. — Charles Ozanich, 10052.
Društvo št. 66. — Lorraine M. Russ, 9865; Lillian Težak, 9866; Mildred Russ, 9867; Joseph Pirc, 10117; Stanley Pirc. 10118; Frank Pirc, 10119; Frances E. Nemanich, 10120.
Društvo št. 71. — Veronica M. Humar, 9868; Frank Urbančič, 10121; John Rotar, 10122; Albert Rotar, 10123; Dorothy Slokar, 10153.
Društvo št. 75. — John W. Lesjak, 9742; Martin Santelj, i 10300; John Likar, 10301; Mike Premro, 10302; Jennie Premro, 10303; John Valenčič, 10304; Jennie Valenčič, 10305; Mary Valenčič, 10306.
Društvo št. 76. — Cecilia A. Gerkman, 10237.
VELIKI
JESENSKI IZLET v
JUGOSLAVIJO
ODPLJ U IE 17. NEV,’ YORK A PREICC CMERBOURGA
l*o naših uspešnih pomladnih in poletnih izletih v Jugoslavijo smo se odločili pripravili JESENSKI izlet za vse one, ki žele prihodnjo jesen obiskati sorodnike onkraj morja, na največjem Cunardovem parniku
berengaria
v SREDO, 19. SEPTEMBRA
pod cvebnim vodstvom Mr. S. M. Vukovicha, člana našega newyorskega urada.
Mi kot tudi naši zastopniki vam bodo z veseljem pomagali, ko se boste pripravljali na ta izlet. Prosile ze seda, za POVRATNO DOVOLJENJE. Preskrbite si tudi vnaprej potni list, vizej in prostore za ta izlet.
Za cen" in druge podrobnosti glede izleta, knkortudi za redna tedenska od-plutja vprašajte pri —
SAKSER STATE BANK
ali pri
New York
Društvo št. 78. — Mary A. Butala, 10053; Frank Butala, 10054; Edmund T. Evans, 10055.
(Dalje prihodnjič.)
--------
GLAS NARODA
NAJSTAREJ8I NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK.
V AMERIKI.
Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; irtnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati.
Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
»2 Cortlandt St, New York, N. Y. ^=.- ^ =&
TO HOLDERS OF
Third Liberty Loan
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne deie. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NT.
Edini zastopnik ln uloinlk LUCASOVIH HARMONIK v Zdiialudk Driavafa
The Treasury offers a n®*
3H per cent 12-15/ Treasury bond m exc-P fs for Third Liberty Loan Bona .
The new bonds will b-f interest from July 1<>< t"v Interest on Third L> ,ot Loan Bonds surrendered exchange will be paid m to September 15. 1928.
Holders should consult the banks at once for furtne tails of this offering;.
Third Liberty Lo3n mature on September > 1928, and will cease ™ bear interest on that a»
A- W. MELLOW
Secretary of the Washington, July 5, 1928
i!iinimiiiiiiiiiiiii]iiiiiisiiii»ii<lli,l"ll"s
ZASTAVE
1
❖ regalijo, prekoramnice in trako- ? .;. vi. Dalje Victor plošče v vseh j.
❖ jezikih. Prave glasne Victrole. ? *£ Ure, diamante, prstane in vso T .J. drugo zlatnino.	!£
❖ Nad 20 let v trgovini. Cene
X zmerne, postrežba točna.	T
i IVAN PAJK |
%	24 Main Street. |
| Conemaugh, Pa.
I Lepe	^	|
I tiskovine	I
in	*
■M	S
uS	frll''£
sb vaša	društva,	za,	k„vrst'	5
E	posameznik«, za vsa!K , -
ne prireditve dobite vs	j
| po nizkih cenah
v urri slovenski unil«kl JL g kuriti v Zjed. državah,	5
E	dobite ob vsakem c88	^
~	nealjivo in
| točno postrežbo
_ f0‘
~ Se priporočam društvo®’ • Jakom, trgovcem ia VH, e£j»
S	like. Prevzamemo naj
~	kot najmanjša dela.
| Ameriška Domovin31
6117 St. Clair Av° CLEVELAND, O.
Hek ^mi i se i ’■Sovi ga dežele T
kjer *'i zm loeiči sPe v i in ( hrnoči če j c Take v
Mce ® tias' 'so si ' dalj ^seli ttase 'e> kj( ‘|>je v eri (feštev Ne
ličili
f ml*
‘!Ma '^enc
le
'ih
Največja in najotarejSa slovenska zlatarske trgovina v Ameriki-Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piaae in radio vs«a in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
C033 St. Clair Avt. i« 930 E. 79th St., Cleveland, O.
I- i
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notas
4905 Hutter Street,	Pittsburg*1*	^
tt
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, «p°r9. »II vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi AmC' stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
Sli
'f,
til.
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko
spadajoče posle.	.	.
933 E. 185th St	Cle^land, Ob!«•
Hi
o#
JOHN PUSH - SLOVENSKI KROJAČ
ELY, MINN.
liratom delegatom, ki sc bodo o priliki konvencije mudil' 'l jj„, Ely, se priporočam za čiščenje in likanje obleke. Zagotovi dobro delo in točno postrežbo.
ELY MERCHANT TAILOR, CLEANING, PRESSING, REPM*1* 127 E. SHERIDAN ST., ELY, MINN.
JOHN PUSH,
slovenski krojač in član društva št. 2 J. S. K. J*
0txxxxxx2YXTrrrrTTXTTTrYTYrTTTr
CUNARD LINE
25 Broadway, New York
»■■uMHngymH			sai	mm	m	M«	
Razvoj in
NAŠEGA ZAVODA STA NAJBOLJŠA DOKAzA TOČNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA.
i n o P*1
Nas delokrog obsega vse bančne posle, p6sci» one v zvezi s priseljevanjem naših ljudij, vključi10^, premljanje denarnih nakazil v dinarjih, lirah i11 1 ° ‘
jih’ . e\0> Naš potniški oddelek je, ker eden najsta' •"
priznan na obeh straneh oceana kot najbolj zanes . ^
Vloge obrestujemo po 4% letno, pričenši s P1
vsakega meseca.	je
Kadarkoli potrebujete kako pojasnilo,
isto pri nas brezplačno na razpolago.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST.	NEW	YORK,
^TTTTTTTYTTTTTrTTYm^TTTTTYTYTTTTTTTrfgr
oči
‘slavij !> ka aajv ^>ke,
'611L
v t 2t)anj; ftas* >Jte
Ni s
^ Se
Mh kra a j
IV
V
'!j° ti etn j
J6 ii iV
v
, ene S'u
Pc
tocjj
C1
vn:
h tal
hi ■
>a
.'b
b
^ i.
V
L, bOlj
V
»t
^is
So
S
Ni«
it uJi «> n
en
'C' <