koristi delav-Jfudstva. Delav-op rsvič« nI do ; kar produclra|o.
pa por i« d«vot«d » tnt«r«ot« of iKt JLf «laa«. Work-, |r« «ntitl«d to ali |K«V produc«.
«• »-cood-o tu natt.r, D*o. C. 190T, al i L« poet offl"« •i Chl*»go III. uudiM ib. Aoi of CuB(r«M of Mtrob trd, IKT«
Office: 587 Bo. Centre Are.
'Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
na itevilko v okl«pa|u ki m naha|a poleg va-iega naalova. prilepili-nega epoda) ali n« ovitku. Ako ( Ci S ) |e Številka . V^«-*/ teda| vam s prlhodn|o itevilko natega lleta poteče naročnina. Prosimo ponovite |o tako|. '
Slev. (No.) 94.
Chicago, I1L, 29. |unft|a (June), 1909.
Leto (VoL) IV.
MMM»M'
šolah in zasebnih izobraževalcih H ... I Jn|AX XI bi lahko <» ti stvari zapeli marsi-!0 DIIZO lil Udluu t ktero le|H) pesen. Le majhen del
z\e širša javnost o preganjanju profesorjev na ameriški h univer-f Chicagi pokajo tiombe kotlih, na kterih imajo odločilno be-Ruskem.1 V nedeljo »edo trustjani, tereialei in
ens na
je potila bom ta št. 31. ivila je ogromno! škode, ki U nad 20<UMH> tolarjev.
tercial-
ke, ker je pri delavcih a umom še bolj vtelesnena fraza: Kterega jem kruh, tistega pojem tudi pe-| lep&e pri tem je pa to, dal »en, kot je v navadi pri ročnih de-in 'ui vatami" zalotiti bom- laveih. Precjšno število uslužbencev na vseučelišeih prostovoljno Jjwgo Daily Socialist", kij zataji svoje prepričanje, da tem dobre in zanesljive vire pra- hitreje avanzirajo, in da se jim vlerajšni izdaji, da bo prišel košarica s kruhom ne obesi višje, tn z velikim razkritjem, kte- Denarna in občna farška sila v razočaralo vso javnost. So- ameriški republiki poznate ravno namreč, da imajo te »linami- toliko "špas" v tem oziru, kot v opraviti s kliko notrajne Avstriji ali kteri drugi monarhiji uprave, v kteri je menda ministerstvo za bogočastje in po-
indeta tudi policija. Bomo vi- duk.
In kaj naj pa rečemo o hlapcih s # s	"javnega mnenja", o kapitalistiČ-
Neka "gospa" Etna Kauf- uih časnikarjih v Ameriki, je v Flandreau, S. D., je umo- Gorje pisarskemu hlapcu, ki
vojo služkinjo. Sodišče jo je lo krivi in jo obsodilo na dolarjev globe.
piše za slovenski, nemški, ali angleški kapitalističen list, Če bi v
__svojih člankih napisal svoje ideje
akšno sodbo bi izreklo sodišče I in nazore. To bi bila veleizdaja in | se zgodilo narobe, ako bi tak urednik bi moral takoj s tre-
inja umorila "gospo"? buhom za kruhom--- — to bi
[ha bi ne bila tako milost- bila kazen za njega. "Umri na ce-gpomnimo se le siromaka, ki »ti gladu, ker nočeš pisati tako, fliraguzi, N Y., ukradel pari kot zaht-va lastnik lista. To je na-•fti, za kar je dobil dosmrtno Čelo vseh kapitalističnih časnikov,
skoraj brez izjeme.
In med slovenskimi časniki v ra enoiniato ni enoinisto. Ameriki je edini časnik "Proleta-e star in resničen pregovor, rec", v kterem lahko pove vsakdo le v kapitalistični državi dan svoje mnenje, ako je v splošno ko-hem uresničuje.	ker je 4 4 Proletarec " lastnina
e	s	zavednih delavcev in malih obrt-
- Te dni je nek kapiUliatičen nikov. ^ nik pisal: "Stojte! Nova ideja!	•
ae bi bilo pametneje poobla- — Okrvavljena aver na ruskem višja sodila, da bi smela iz- Prestola, je te dni imela pogum mti zakone mesto deželnih pnaotatvovati odkritju spomenika . S tem bi se prihanil čas in Alexandra III. Poleg navadnih
v kapitalistični državi zvrai-
Ponatis prepovedan." aas ta ideja ni nova, dokler imo v kapitalistični državi; v
varstvenih, zastražnih, obrambnih in previdnih odredb — hišne preiskave, aretacije, koncentracija iT del a vci' ne smejo geniti. In|V8*h tajnih policajev na določe-je kapitalističen list svest svo-j nem	~ *0 za
Mi načelu, naj kar dela propa-j ()sel)e
batjuške nastopile se te le
Ho v tem smislu. Stvarno ne bi : 6 oddelkov vojmške policije, >li dandanes r<* nobene spre-1 1 eskadron orožnikov na konju, 38 obe, ako bi sodišča izdelovala; okrajnih predstojnikov, 61 okrajne mesto kapitalističnih de- n,h P«™ikov. 158 pohcajsk.h ko-lozborskih političarjev.	misarjev in 860 policajev,
ii kam bi pa prišel šmok, ki Kako ^ nekl batjuaka poču-j Ms piše za republikane in de- tl1 sredi teh žmJ° klicujočih potrate? Na kant! Šmok bi po- heaJeT< vohuvov in špijonov?! lal denar, kterega dandanes	e
Wm volitev pobira z vsemi ro-i — Farizeji, p is mar j i in pismo-si od Petra in Pavla.	I uki hočejo uničiti profesorja Fo-
s	s	sterja s čikaške univerze, ker je
objavil knjigo: Učinek vere na človeka y boju za obstanek.
Zbor baptiskovskega veroizpo-vedanja ga je slovesno proklel, izobčil ga je iz cerkvene občine s 40 proti desetimi glasovi.
Bitka na zboru proti Fosteru je bila vroča, ki ne verjame v sv. Trojico in svetopisemske čudeže.
Po končani bitki so dejali pismouki, farizeji, pismarji in duhovniki. da ne mirujejo, dokler ne
Haminersteinove opere v Phila-delphiji, v kteri bo "nastopala" opica, ne obiskujejo delavci am-| pak tako zvana "boljša družba". Ako to "boljšo družbo" presodimo po družaibnem delu — njih zabavah in veselicah, potem zaklju-Čejemo, da ta boljša driržba ni nič druzega kot čreda navadnih opic.
Mi nismo priobčili te notice, ker, hodijo opice gledat opico, ampak ker moramo ljudje-delavci delati, težko in krvavo, da se opice v današnji človeški zabava,je blazira-
no med seboj.
• •
—	Ameriška republika je zopet dokazala, da ljubi kulturo — zgradila je plavajoče moril no orodje za umor na debelo, bojno ladijo "Connecticut", ki stane malenkost $4,600,000.
To je zločin militarizma. Za to svoto bi se lahko zgradilo 2300 dostojnih delavskih hiš po $2000. In 29(H) revnih delavskih družin bi \ahko dobilo $500 podpore.
Seve. stric Sani je civiliziran, kultiviran in star gospod, ki potrebuje svoj denar za morilno o-rodje.
s	e
*
—	Časniki poročajo, da bodo ameriški kapitalisti naložili svoj denar v Hankov Sze Chuen železnici na Kitajskem.
Vedno se dandanes še piše o krizi v ameriški republiki, še vedno čaka na tisoče pridnih delavskih rok na delo. Zakaj kriza ni že minola? Ali mar ameriški kapitalisti nimajo denarja? Ali v Ameriki ne potrebujemo še mnogo železnic?
V	Ameriški potrebujemo železnice, kapitalisti imajo pa toliko denarja, da finansirajo se inozemske železnice.
V	gospodarski krizi ae ne izplača graditi železnic, to bi ne neslo dobička. Za to pa ameriški kapitalisti grade na kitajskem železnico z denarjem, za kterega so zakonitim potom ostrigli ameriške delavce, ker jim bo kitajska železnica nosila profit.
Kapitalisti so povsod enaki. Ne poznajo domovine in idealov. Njih ideal je in ostane profit.
- Iz "N. Y. Volka-Ztg." po-
i»amo, da ameriška vlada malo ii! ne spoštuje svobodo delav-> pogodbe v prekopni zoni na
Umskem prekopu in ki hočejo Brazilijo. ker jih čaka pri grad-železnice ugodnejši in boljše o. Tem 250 delavcem se hoče n zabraniti izselitev, r je pred kratkem 500 evro-fcih delavcev odpotovalo v ilijn iz panamske prekopne , je panamska vlada, ki je le
Colonu noče pristaniščna ob-izročiti španskemu parniku sbne papirje, da bi lahko osta-luko. Panamska železniška >a pa ne dovoli parniku vsili se ob njenih pomolih. Ikaj?
to ker je parnik ukrcal 250 dosežejo, da Foster zgubi tudi vcev, ki so delali do sedaj pri | službo na univerzi, kjer uči zgodovinsko teologijo. In Foster? No, Foster je rekel: Ne bojitn se vas. resnica je na moji strani.
Mnogo se piše dandanes o inkviziciji, o grmadah itd. v srednjem veku. , Blaznosti
Pismouki, farizeji, pismarji in duhovniki, kteri smatrajo vero za dekla Američanov, ki I navaden "kšeft" in za božjo ra-e prekop, v naglici sprejela I zodetje, ktero je mogoče dokazati *>n, ki otežkočnje izselitev v znanstveno s kazuistiko ljudem, žili jo Delavce se torej s silo ktere še le pamet morda sreča na aje v panamski prekopni smrtni postelji ali pa nikdar, bi »c »i radi tega. da se izžetna za nif-j kaj druzega pripravili za ljudi iz plačo njih delavno moč.	I nvoje srede kot grmade in nate-
gi je to kaj druzega kot navad- zalnico. ki ne verjamejo v trgovin gola sužnost? Ali je to mar ako in versko brozgo. Da je to >bodna delavska pogodba? Ali resnica, dokazuje slučaj Foster. *ijo merodajni Američani v pa-	• * •
prekopni zoni. da velja — Kapitalistični časniki se jeze, ^odna delavska pogodba le zs for je gledališČni podjetnik ITam-P®ke in ne za inozemake de- mefatehl, fiajel opico za $1600 pla-ft	| če na teden, ki velja za najinteli-
gentnejšo med opičjo raso. Ts opica. oziroma nje lastnik dobiva večjo plačo kot marsikteri znamenit pevee ali umetnik. Letni dohodki znašajo **3.200. To je svota. s ktero bi se preživelo skoraj 166 delavskih družin skozi pflo leto.
h Ali so delavci, ki delajo z manj odvisni od kapitali-* v ameriški republiki kot deli. ki delajo z rokami? 14 še'
li*čni profesorji, učitelji na
Svetoven pregled.
—	Iz Berolina se poroča, da angleške kapitaliste silno jezi. ker jim Nemci v severozapadni Afriki seve nemški kapitalisti — delajo Veliko konkurenco s svojimi diamantnimi rudokopi.
Seveda, nas zavedne delavcc1 ne briga mnogo ta prepir, ker vemo, da le divjaki, blazirani ljudje in gizdavi neumneži nosijo diamante na svojem telesu odprto na ogled.
•	s
*
—	Iz Petrograda se poroča, da je ministerski predsednik Stolipin prekrižal račun nazadnjaške organizacije "prAvih Rusov".
Nazadnjaki so .hoteli ob dvestoletnici bitke pri Pultavi, v kteri je Peter "veliki" porazil Švede, uprizoriti demonstracijo proti dumi*) in odposlati deputaeijo h carju.
Stolipin je pa dejal, da iz te moke ne bo kruha. Zdaj vsi nazadnjaki zvečer preklinjajo borno u-stavo, mesto da bi se v goreči molitvi priporočali bogu.
s	s
—	Rusko ministerstvo za notranja dela je izdalo odredbo, ki dovoljuje sežigati mrliče!
Ti odredbi pa nasprotuje državna verska gosposka, ker pravoslavna vera uči, da° bodo mrtvi vstali od smrti.
Farji so povsod enaki, Če se gre za obdržati širše ljudske sloje v neumnosti.
s	s
*
—	Iz Londona se poroča, da je
socialistični poslanec .Tames Keir Ilardie na protestnem delavskem shodu v Durham dejal:
"Nad ruskim carjem se na Antrleškem vse tako zgraža, da se ne bo upal stopiti na suho v Angliji. Ako bi javno nastopil na ulici.
bi mu ljudstvo žvižgalo. (Prav je tako. Opomba najmlajšega vajenca).
S to brzojavko je pa zaeno do-šlo poročilo, da se za sprejem ruskih državnoborskih poslancev delajo velikanske priprave. Kralj jih bo sprejel v posebni avdijenci, ministerski predsednik bo priredil banket in Člani angleškega parlamenta pa slavnosten zajuterk.
*
s	s
—	Na Francoskem so zastav kal i konjski hlapci, ki krmijo in čistijo konje za dirko. Hlapci zahtevajo 6 frankov dnevne plače, pri-poznanje unije, boljše stanovanje, boljšo hrano in da, se prizna odgovornost delodajalca v slučaju nezgode.
Nas, delavce ta stavka s srca veseli, ker dokazuje, da troje v današnji človeški družbi nimajo toliko delavne sile v sebi, da bi lahko brez tuje delavske pomoči lahko uživali šport, do kterega imajo po njih mišljenju le sami pravitjo do njega.
Trotje so trotje — v čebelnjaku in v človeški družbi. Čebelnjak ne more obstati brez njih, človeška družba pa lahko živi brez njih. To dokazuje stavka konjskih hlapcev na Francoskem!
s	s
s
—	Iz Pariza se poroča, da so prišli na sled škandalu v francoski pomorski vpravi. Od leta 1899 pa do danes je francoska država izdala 700 milijonov dolarjev za mornarico. Po katastroji na bojni ladiji "Jonia" so odpravili iz železa vlite granate za težki kaliber. Vlic temu so pa to vrste granate izdelavali še dve leti.
Nadalje so bojne ladije "Pa-trie", "epublique" in druge istega razreda oborožene s topovi model 18M5 mesto s topovi model 1902, kot se je ukazalo.
To dokazuje, da "greft" povsod cvete: v republiki in monarhiji.
e	e
*
—	Iz Ueskueba, evropejske Tu.** čije se poroča, da je 14.000 Albancev namlatilo Djavid pašo, ker jih je hotel pregnati iz neke soteske. Turki so zgubili 14 častnikov in 350 mož.	*
s	•
—	Iz Londona se poroča, da bo mednarodno vojaštvo ostavilo Kreto in da bo mednarodno bro-dovje koncem julija pričelo stra-žiti otok, da se tatn živečim Turkom ne zgodi kaj žalega.
e	s
*
Rusija v Perziji.
"Globa" javlja, da nameravajo reakcionarei v Rusiji trajno o-kupirati Perzijo. General Snar-skij da je že dobil nalogo v tem zmislu.
•	s
*
Iz Perzije.
Iz Carigrada se poroča: Perzijski poslanik je posredoval pri turški vladi, da bi odpoklicala turške vojake, ki so zasedli nekatere kraje v Perziji. Veliki vezir je odgovoril, da je le malo turških vojakov v Perziji, da varujejo turški konzulat v Urmiji, čim bo red, odidejo vojaki.
Oboroževalna blaznost.
) Duma nomeni drJavni rbor.
Zaničljivo se danes spomnimo dobe, ko so ljudje hodili oboroženi od pete do glave, da so se hranili pri napadu ali pa napadali druge.
In kaj vidimo danes? Ne posamezno ampak celi narodi so oboroženi z naj modernejšim morilnim orodjem. Ni ga skoraj naroda na svetu, ki ne bi potrošil pet ali še večkrat toliko za bojne ladije, topove in druge vojaške neumnosti kot za neobrazbo. Morda bo nekega dne izbruhnila vojna, ali vsakdo, ki trdi, da je kristjan in se bo vdeležil vojne, je navaden hinavec.
Danes še ogromna množica smatra debelo laž za čisto resnico, ki se zrcali v tem: pripravljati se za vojno, pomeni tnir. To je istotaka laž, kot bi rekli: da pomirimo kmečka fante iz dveh vasi v go-
stilni, je najboljše, če vsakemu fantu stisnemo debelo gorjačo v roke. Pripravljanje za vojno ne pomeni nič druzega, kot da bo nastala vojna takoj, ko bodo "merodajni in vodilni" krogi v kapitalistični državi prepričani, da lahko porazijo drugo 4'sovražno" državo.
Nove brzostrelne topove, havbice in ogromne bojne ladije oklop-njače se vendar ne izdeluje za "špas". Nekega dne bo prišlo do razpora med dvema vladama, sledila bo vojna, v ktero bodo kmalu zapleteni tudi drugi takozvani kulturni narodi, če se nepreneha z brezniiselnimi oborožbami.
Že dan<»* se goji umetno napetost med narodi: Angleški premijski minister As<piith je s svojim govorom v nižji zbornici, v kterem je. povdarjal, da bo Nemčija leta 1911 imela 17 oklopnjač, Anglija pa le 12, zastrašil vso Angleško. Ko je minister nehal govoriti in dejal koncem govora, da potrebuje 5f5l5.000.0iX) za nove oklopnjače, se ni nihče od opozicije upal vgo-varjati in vsi poslanci so pobledeli strahu. Tako se je glasila brzojavka.
"The London Globe" je pisal: 44 Tako daleč kot se spomnimo v zgodovini, še ni nikdar prvi lord govoril tak senzacionelen in strašilen nagovor.
Angleška in Nemčija hočeta prekositi druga drugo v številu z oklopnjačami. In to vprav dokazuje in osvetlikuje današnjo oboroževalno blaznost. Ko bodeti obe državi imeli enako in veliko število oklopnjač, bi bilo bolje, če bi imele nobene.
Tudi ameriška republika se obo-rožuje. Kakor vleče na Angleškem nemška nevarnost, tako straši v »Amerikijanena nevarnost.
Mi neverno, zakaj bi Američani potrebovali več bojnih ladij, kot jih je neizogibno potrebno za obrambo obrežja, če so bojne ladije sploh potrebne. Ako se Američani ne bomo vtikali v zadeve drugih, tujih narodov, se nam ni treba bati vojne.
Rmeno časopisje vedno kliče: "Filipinski otoki so v nevarnosti."
Dobro! Mi pa trdimo, da tvorijo Filipinski otoki stalno nevarnost, da »o prava rakrana za ameriško republiko. Ako bi prišlo do vojne med Ameriko in kakšno drugo velesilo, naučili bi se, da je ameriška republika zvršila veliko napako, ker je anektirala omenjene otoke. Dokazalo bi se, da je nemogoče vzdržavati tako močno mornarico, da bi branila in varovala ameriško obsežno obrežje in zaeno čuvala in ščitila 10 tisoč milj oddaljene otoke. Takrat se bo slava državnikov, ki so pričeli imperialno politiko v ameriški republiki čez noč zdrobila v prazen nič. Črtali bodo njih imena v imeniku slavnih in zaslužnih mož in jih zapisali v koledar sramote.
Kaj potrebuje ameriška republika? Mar veliko mornarico ali stalno armado? Ne in ne!
Ameriška republika potrebuje tako pravično in modro vlado, da bo vsak otrok, ženska ali mož, ki živi pod zvezdnato zastavo, rado-voljno daroval svoje življenje za obrambo republike. Uresničitev take vlade bi dala republiki večjo obrambno silo, kot pa vest, da je ameriška republika v oborožava-nju prekosila druge narode na svetu. Naznanite drugim narodom in uresničite, da v ameriški republiki ni pedi zemlje, na ktero bi lahko stopil tiran ali suženj in drugi narodi nam ne bodo grozili ali žugali z vojno. Nemogoče je, da bi tuji vojaki zasedli deželo, v kteri biva svoboden rod, ki ne pozna sužnjev in trinogov. Ta moralna sila bi bolj zastrašila monarhije v starem svetu, kot če vsakega Američana spremenite v pro-fesioneluega vojaka, ali če ocean pokrijete r noši mornarico.
Mi imamo toliko Nemcev, da lahko zabranijo izkreanj-o nemških vojakov, toliko Ircev, da lahko potope angleške ladije. toliko Avstrijcev, da lahko pošljejo vse
avstrijske vojake s krvavimi glavami preko oceana.
Ameriški državniki v to je potreba pravične in modre vlade. Odstraniti je treba grabežtvo, kri-viqo, korupcijo, monopol, vlado dolarja; ameriško ljudstvo mora vživati enake gospodarske in politične pravice in ni se nam treba bati zunanjih sovražnikov.
Razlastite notranje sovražnike republike milijonarje v splošno korist ameriškega ljudstva, odstranit« privaten način pridelovanja, izdelovanja in razdelitve in ni se treba bati, da bo ameriško republiko doletela usoda stare Grške in starega Rima.
"Caveant consules!
Med zvezdami
Svobodaši se silno jeze na najmlajšega vajenca v tiskarni, kjer se tiska " Proletarec", ker jih je pogruntal in s svojim dovtipom
zadel v črno.
s	•
*
Tone Sojarja zelo skrbi, kako bi bilo na svetu, če bi bili vsi ljudje bogati. O tem, pravi, bo razpravljal v bodoče v "A. S."
Mi smo pa zelo radovedni, kako bi bilo na svetu, če bi bil vsak deseti človek tako prismuknjen, kot je Sojar.
e	s
s
Tonče uprašuje: "kdo bi pa potem sploh delal, če bi bili vsi bogati?" Ej, Tonče, kako si slabo odprte glave. Če bi bili vsi ljudje bogati — kaj naj bi delali potem? Ino, za "ofre" pa "andohte" bi dajali, pa h Bizmarku bi se peljali ...	,
s	a
*
Do 44Glas Naroda" v New York« xa ved en delavec ne more imeti nobenih simpatij; ampak kar se političnega prepričanja tiče, je treba priznati, da drži besedo in da je dosleden v propagiranju za republikance.
Vse drugače pa je pri potepen-cih •— 44Glas Svobode". Tam bi bili radi vsesorte — navsezadnje pa nič. Vsesorte se vrši tam namreč res v objemu velike ničle. Ta k i vsesortarji so pa navadno tako rojeni, da dobe vsepovsod vsesorte brce. Vsesortarjem se ti
šika!	'
s	s
*
—	"Chicago Daily Socialist", "Appeal to Reason", "New York Call" in še nekaj druzih listov so že prinesli vest o odloku soc. stranke okrožja Cook glede "Glas Svobode" o kterem poročajo, da list ni soeijalističen. Brce se torej repetirajo. — Prav!
s	e
*
—	Potepenci gobezdajo o tožbah. ki jih je morala voditi S. N. P. J., nečejo pa povedati, kdo je zakrivil tožbe, ^li ni zakrivil tožbe njih vredni kompanjon Klobučar. kterega sedaj zagovarjajo in pero t
Komu se gre torej za koristi S. N. P. J., tistemu, ki nagaja in klubuje z oddajo blagajne, ali tistim, ki morajo sodnjiskim potom zasledovati malopridneže?
Potepenci pri "G. S" dajejo zavetje in potuho le tistim, ki hočejo izkoristiti S. N. P. .T. v svoj r»rid. Tako je bilp. z Windišem in še več drugim, rote pence m je toliko za S. N. P. J. kot za lanski sneg.
IZ STRANKE
Dne 18. julja priredi socialistična stranka iz Cook Countija izlet v So. IlaveQ, Mich. Vožnja bo na parniku in se bo plačalo #1 od osebe za semintje. Za odrašče-ne otroke se plača polovico voz nje. Naši sodrugi dobe lahko ti-ckete pri Frank Podlipeu. taj. soc. kluba. 202 N. Curtis St., Chi-cago.
Oglas.
Kdor izmed čitateljev " Proletary" ima št. 27 let. 1008 se prosi, če bi jo blagohtno poslal na upravništvo "Proletarca".-
PROLETAREC
UST ZA 1NTEKESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK. >
Lutnik in iadajaUlj. JufotluuRi»ka dclavtks tiskovna drulbs v Chkif«, III.
Naročala«; Z« Am«rico|1.90 t* c«lo leto. 75c ia pol l«U. Z« Evropo 12 m c«io leto. $1 t* pol leta.
Oglasi po dogovoru, Pri $prtm*mbi MruMJ<*S J4 *o9*fo MlMitUl tudi S JANJ nastot.
PROLETARIAN
OvMd and published Eve«v Tuesday by
So« I h Slavic Workmen's Publuhinf Company Chicago, idinois.
Joe Jesih, President;
John Petrich, Secretary;
Frank Mladič, Treasurer.
idescaiFTiON bates: United States and Canada, *1.50 a year, 75c lor half year. Foreign countries %2 a year, $1 for half year. ADVEBTIS1NG BATE« on afrssmtnt.
NASLOV <ADDKESS)t
"PROLETAREC"
BS7 So. O on fro Avo., Chicago, III.
SI
NAJMLAJ&E JEDNOTE
I.
Ne da se tajiti, da smo Slovenci zelo podjeten narod. Toda naša podjetnost se ne razširja na tisto polje, kjer bi bilo potreba; naša podjetnost je taka, da nam ne koristi, ampak škodi. Malo osebnosti, malo zamere, malo nevošljivosti in častiželjnosti — pa se začne poskušati razdiranje najkoristnejših naprav.
Pa govorimo naravnqst. Poglejmo naše najnovejše would-be Jed-note. Kaj jih je rodilo? Potreba T Ne. Postavim: Kondatovo Zvezo je rodil Konda z namenom, da škodi S. N. P. J. in da si po možnosti pomaga gmotno sam in pa, da zopet malo zarona. Očete Johns-townake Jednote tudi poznamo. Pravtako nam je znan Milwauski provincijalizem, kteri gre tako daleč, da misli, da so Slovenci na Štajerskem in na Kranjskem dva naroda.
Ko so se začele te Jednote, se Je vedelo popolnoma dobro, da z novimi Člani, kteri niso še pri nobeni Jednoti ne bode nič. Ni torej pre-ostajalo druzega, kakor iskati tiste, kteri so že pri Jednotah. In začelo se je prav posebno Iskanje zlasti v S. N. P. J.
S kakim vspehom? Z nobenim. Teh par sto možiceljnov je za vse — pa če bi jim Konda ustanovil tudi društvo proti zdravi pameti, so takoj zraven.
Deluje se že jedno leto': s posamezniki zlepa, kakor se sploh lovi kaline. V javnosti pa zgTda — s tem namreč, da se napada S. N. P. J. Mesto, da bi ljudem povedali resnico, slabosti in oslabelost lastnih .Tednot. pa udrihajo po drugih po principu: drugam kaži, da za-kriješ lastne slabosti.
Med Slovenci v Ameriki ni pa ni prostora za nove Jednote. Vsi ti poskusi bodo tako spodleteli, da bode grdo. Naravno -— mi se ne veselimo tega, nam je žal, a pomagati ne moremo, ker se ljudem ne da dopovedati. Jednoto se kaj lahko ustanovi — ampak spraviti Jednoto na trdno, zanesljivo podlago, je pa nekaj druzega. In če se danes zapelja kakega nerazsodnega reveža, da ne pomisli, ampak gre, kjer ga najbolj vabijo—kdo bode skrbel zanj pozneje? Pri Novi Jednotah se utegne mamiti tako dolgo, da bode že prestar j— in potem, ko ne bode mogel nikamor več — bode prišlo pa spoznanje.
Naj se nikdo ne moti in ne pravi : ja, če je ta pa ta Jednota tako napredovala, zakaj bi pa naša ne. Kes je par Jednot, ktere so kaj lepo napredovale, kljub temu, da imajo še danes primeroma majhen aaesinent. A napredovale so- zato, ker so se ustanovile v zelo ugodnem času. Pretečena leta so se ljudje še bolj izmenjavali kot se danes. Prihajali so novi — odhajali stari — bihiVso en čas pri Jednotah, potem so jo pa pustili ko so odšli v stari kraj. Večinoma niso vzeli ničesar od Jednot, vplačali so pa vendar precej v blagajne. In s temi člani so napravili večino sadanjih rezerv.
Č«. bi hotela kaka nova jednota shajati, bi morala pobirati nepri-mimo velik asesment. Tacega pa neče nikdo plačevati, kajti vsled konkurence imamo pri vseh slovenskih Jednotah tako nizke ases-mente, da ne more nobena nova Jednota konkurirati. In prav zato bi morali tisti, kteri so tako navdušeni za ustanovitev novih Jednot, malo pomisliti, kaj bode čez par let in potem bi si desetkrat
premislili, prtxiuo bi začeli narod da hoče par slovanskih pijavk iz-tako lahkomiselno razdvajati. Pri koriučati alovatmko ljudstvo. Na-vsakem začetku je treba misliti na rodnost ima s to rečjo toliko o« razvoj in konec, in to je baš tisto, pravka, kolikor Kristus z Jude-kar ti ustauovniki prav nič ne po- žom. In rabiti narodnost kot pre« mislijo. Mi nismo nasprotni nobe- tvezo /a taka podjetja, je hiitav-ni napredni podporni Jednoti: Mi ska zloraba, ki je značilna za sve se nismo prodali tudi Slovenski to nacionalistično prvenstvo. Narodni Podporni Jednoti — mi Gospodje se lahko potikajo po imamo svobodne roke na vse strn- svetu, kjer se hočejo in lahko snu-ni in bomo kot do zdaj brezobzir- jejo tudi kitajske ali pa malajske ni, katlar se hode šlo na to, da se banke. Kdor ima priliko za kšeft, ozdravi kaj gnjilega med nami. ga dela, to je stara stvar. Ampak -——----narodnost in slotanstvo naj puste
PETERBUR&KO ROMANJE. Pri miru< 7ttkaj VKa ta komedija ni __patriotizem, temveč navadno po-
Pod zgornjim naslovom piše Etično in gospodarsko manihej-'Rdeči prapor" od 8. junija tega 'leta, ko ilustruje kouiedjandsko obnašanje enih slov "prvakov" na Kranjskem v zvezi z ruskimi kapitalisti sledeče:
Kakšni interesi združujejo slovanski narod z ruskim carizmom, z rusko avtokraeijo, z ruskimi državniki, skratka z vladajočim zistemom na Ruskem? Največji Neslovan ue bo mogel odkriti takih interesov.
Drugo je vprašanje: Ali je kaj vzajemnega med interesi ruskega in slovenskega naroda? Da sta oba naroda slovanska, je nekaj, toda malo. Politično nimamo nič
stvo.
PORTRET
(Obrazec iz živalskega življenja.)
I)a sem slikar, naslikal bi Vam le|H> sliko, namreč — Volka z violino! Ker pa nisem, skušal Vam bom le z okornimi besedami predo-čiti to, kar bi Vam naslikal slikar
z živimi barvami.
e	e
*
Volk sedi na stolu pred svojim brlogom. V tacah drži gosli. Obraz mu je nabran v najprijaznejše gube in priliznjeno se smehlja proti ovci, kozlu in psu, ki stojč okrog skupnega. Državno smo ločeni in njega. Iz oČij mu sije lokavost in kakor ne more nihče misliti, da bi |mHj neprestanim smehljanjem se Avstrija anektirala Rusijo, je tudi mu iz Kohcfl 8trupene sline in nemogoča fantazija, da bi se zgo- vidy0 v žreju 0Htri eobj£ __ dilo nasprotno. Geografično so Har pg ovca. kozel in pe« ne zapa-velike dežele med nami in nepo- zij0 ^kor ne opazijo tudi kupa srednega stika ne moremo imeti z oddanih kostij, ki ležč tam na Rusi. Naša jezika se razlikujeta Rtrani y0ik «vira na gosli. Oči-tako, da se vsak s svojo govorico vi(jno ni0raj0 biti to divne melodi-ne razumemo. Vsaj v doglednem ker poslušajo ovca, kozel in pes času tudi ni misliti na to, da bi se yvkl zamHknjeni, pozabivai vse o-slovenščina in ruščina močno zbli- krojr ^ in ne meneč se za nevar-žali ali pa celo zenačili. Lahko je, nost ki jjm pretj y &vojj za_ da Rusi kot Slovani bolj zanimajo maknjenosti ne vidijo ne lokavega nas kakor Nemce ali Angleže; pogleda in ne ostrih zob v gnus-ampak trditi ne moremo, da je nem ^bcu, iz katerega se cedč tako. Vsekakor: Boj ruskega na- Htrupene sline. Zaupno in odu-roda za svobodo bi nas moral zam- hijeno zro na volka, kot na ka-mati vsaj toliko kolikor enak boj kepra 8Vetega apostola, ki jim pri-kateregakoli drugega naroda. Sa- na$a evangelij- iz Rajske doline, mo v stremljenju po svobodi se veži ne HpoZnaj0, da je preka-more izražati slovensko-ruska vza- njen5 voik uporabil proti njim zvi-jemnost.	ja£0. — bedaki ne vedrt, da si jih
A kdo sovraži rusko svobodo in je zvijak izbral za žrtev svoji ni-jo zatira? Vsak politični začetnik kdar usahljivi požrešnosti,—krat-ve, da se ruski narod ne bojuje kovkineži ne vidijo, da mu gosli, zoper noben drugi narod, pač pa jepe pWilni jn 8mehljaj na obrazu zoper carizem in birokratizem. 8iu*ij0 le v namen, da jih preslepi, zoper Stoljipinovo vlado, zoper om8mi, in neskrbne potem tem lo-ruske krvnike, zoper rusko polici- žje ^^vi, — kakor je zadavil in jo, zoper ruski militarizem. Kdor požrl na ta na$in že mnogo dnigih simpatizira z ruskim narodom, ne pmj njilni 0 &>mur glasno spriču-more biti prijatelj njegovih zati- je ?up oglodanih kostij tam na ralcev in jih ne sine na noben na- strani. čin podpirati, ne materialno, ne!	o	e
moralno.Prijatelj ruskega naroda Vidite, — tak*prekanjeni Po^-se ne sme pajdašiti 8 carskimi Puh jn požrešni preklanjenec je hlapci in rablji. Kdor je prijatelj I)r beračelogije Konda. ki sam o Stoljipinov, prijatelj ruskih mo-	tja je najpoštenejši in
gotcev, je sovražnik ruskega na- najpravičnejši človek pod milim roda.	solncem, ki ni še nikdar nikogar
Kaj so naši peterburški romarji. OHieparil (T!!), in kateremu so vsi naši frazerski, napihnjeni Neoslo- drogi sami tatovi, goljufi in pod-vani s svojim 4<yelikimT Hribar- loži hrez značaja! List "Glas Svojem na čelu? V Petetf>urgu se htnle" so mu gosli, na katere bren družijo s tistimi, ki imajo moč v ka SVojim lahkovernim ovčicain svojih okrvavljenih krempljih, s kratkega spomina — med bljuva-tistimi, ki podpirajo avtokratični njem strupenih slin niskotnega zistem, s tistimi, ki pošiljajo tiso-' sumničenja — divne melodije o če in tisoče ruskega naroda v Si- gvoji poštenosti, »voji pravičnosti, birijo. v katorgo, na vislice. Kaj ivoji svobodomiselnosti in o svo-so torej?	jem socijalizmu. No, o zadnjem bo
. Odgovor je enostaven: Sovraž- se(jaj 8eveda moral utihniti. Djalo niki ruskega naroda.	je njegov soeijalizem na vago,
Nesramno je zlorabljanje slo- j in našlo se je, da je — prelehak,— varmkega imena zoper — slovan- ^a se prodaja kakor prostitutka ske narode.	na cesti!! Ravnotako bo sčasoma
Hribar et eonsortes vedo, da se pretehtana tudi njegova pesmica ne smejo v P^terburgu niti ganiti, o svobodomiselnosti, pravičnosti ako ne pridejo kot prijatelji via- jn poštenosti. Vse pride polagoma
dajočega zistema. Vsaj misliti se mora, da imajo toliko soli v glavi, da lahko razumejo, kaj počenjajo. Če ne, je stvar seveda žalostna. Ka'dar gredo v Peterburg na kongres, morajo tako ravnati, kakor je ruski vladi prav. Moralno jo morajo torej podpirati. Vsaka podpora ruskega zistema je sama-posebi oškodovanje njegovih nasprotnikov, v našem slučaju onih, ki se na Ruskem bojujejo za svobodo. Naši Vseslovani romajo torej v Peterburg na škodo ruskemu narodu, trpinčenemu od njihovih "prijateljev" in pokroviteljev tako. kakor še ni bil skoraj noben narod trpinčen od tujih sovražnikov. In to delajo v imenu slovan-stval Tako hočejo slovanstvo izigrati v prid morilcem ruskega in poljskega, torej slovanskih narodovi
Ob vsem tem pa hoče to pustolovstvo veljati še za demokratično. Kaj ima slovanska banks, ki je snujejo in ki ne more biti nič druzega kakor kapitalističen zavod. na Rnskem spričo vladajočega zistema še povrh rcakcinaren zavod, opraviti z demokratičnim alovanstvom ali s slovamikim de-mokratizmom? Nič druzega, kakor
na vrsto. Kajti "božja previdnost 7 melje sicer počasi, a sigurno!. . . Škoda bi bilo ovac. kozlov in psov. ki so vendar za neko rabo, da bi jih volk s vojimi gosli in sirenskimi napevi tako prijazno mamil in davil...
Ivan Kaker.
BUSINESS.
Mesar ti da funt mesa. ne zato. tla bi potolažil tvoj prazni želo-de<e, marveč zato. da mu odšteješ toliko in toliko centov. Njega i mar kakšno meso pr<»daja. jeli zdravo ali ne, dali od jemalca, ki ga kupi, pokrepča ali mu vseje kal bolezni — samo da on dobi za svoj funt, kolikor računa. Kakor mesar, tako pek, grocerist. gostilničar — skratka: vsak trgovce. In kakor trgovec z živili, obleko in vsakdanjimi potrebščinami, tako tudi trgovec s umetninami, zdravjem, "dušami", kulturo, ca-koni in tako dalje po vrsti.
Kakor je v malem, tako v velikem; enako med nami kakor drugod. Nikjer in nihče ne vidi pri sočloveku potrebe in poms-njkanja; vsakdo in povsod gledi
le na to, da bi z imetjem, blagom
in zmožnostmi, s kterimi razpolaga, izkoristil sočloveka.
To je business ali kšeft. Sistem je tak — iu business ravno tak. Kedajni voditelji vladajoče manjšine pa pravijo, da kdor oporvka sistemu, je beti a k.
Business ne pozna idejnlov, načel ; ue zmeni se tudi za narodnost in vero. Slovenec skube Slovenes. Žid Žida, katoličan katoličana. Nikomu pa še niti na i^isel ne pride, da bi se je%il, kajti — business je business.
Ker pa business koraka z du hom časa—zlasti v Ameriki, kjer je veliki "biznis" doma in kjer ima reklama svoj osrednji brlog.
—	ne služi več ljudem kot sredstvo za business samo meso. kruh. suknja,• medieina ali kos zemlje. Izkoriščajo tudi duševno polje. Ljudje izdajajo časopise, tiskajo knjige in knjižure, ne zato. tla bi izobražili in blažili topoglavo maso, temveč rati i tega. da si polnijo žepe in delajo komfortno življenje. Ker je pa business tak — časopisi in knjige tudi ne sejejo uiti trohice pametne izobrazbe. ampak pritiskajo maso tam kjer je; tla še celo posuro vi jo jo.
Ameriški Slovenci tudi silimo za tukajšnjimi trgovci s čtivotn. Zakaj ne? smo fantje od fare, pa ne smerno zaostajat. Imaino celo vrsto časopisov — na žalost dve tretjini preveč. Z jedno samo izjemo — "Proletaree" — se vsi ti listi pretekajo na polju bnsines-sa. tla je veselje. Ustanovili so se pač tako kakor se odpre mesnica: če bo šlo, bo, če ne — pa ne, samo da bo kaj dobička. Nekdo bi rad lahko delo, drugi business, tretja skupina dividendo — hajd, in časopis zagleda beli dan. Kaj naj list piše in kaj je treba naše mu delavskemu narodu v tujini, tega ne vpraša nihče. Mr. Sakser bi nikoli ne imel dnevnika, da ni rabil reklame — velike reklame
—	za- svoj šifkartaški business In neki list v Michiganu bi še danes ne reševal "važnega" vprašanja o mi hali in "ščurkih", da ni nekdo pred več leti poželel 44lahke" službe — urednika.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Pocachontas, 111.
Dragi mi sodrug in urednik Proletarca: Dovolite tudi meni nekaj vrstic za vaš list. Jaz sem se preselil iz Paname, HI., v ta kraj. Ali sem prišel na bolje ali ne, tega se ne vem, ker še nisem začel de lati. Rojaki mi pripovedujejo sicer, da se ne dela preslabo a ven dar ni tako, kot bi moralo biti. Drug druzega se tolažimo, da bode vendar prišel enkrat tisti čas, ko bode delal vsak, kdor bode hotel. Kaj hočemo, dokler ni res kaj boljšega, nam delavcem ne preostaja druzega, kakor tolažiti se, da bode bolje.
Res ne vem, kako bode z nami premogarji. Nas je vedno več, premoga pa se ne porabi v tem razmerju, kot naraščamo mi delavci. To je, kar provzroči nam slabe čase.
Illinois bureau of labor poroča nektere statistične številke gle pridobitve premoga, delavcev.stro-jev in druzega, kar je zvezano s to obrtnijo. Tako je biUvleta 1907 za 85 rovov manj; kot jih je bilo v leti 1906. Premoga se je pa pridelalo veliko več, in sicer od 38.317.-581 do 47,198.621 ton. V preteklem letu zopet 91,481.040, kar je okroglo za 247% več premoga, kot so ga nakopali v letu 1906. Delavcev se je pomnožilo za 1.7%. Število strojev se je pomnožilo od 962 na 1105, kar znese približno 15%. S stroji se je izkopalo večino premoga. namreč 51.5%. Smodnika se je porabilo v zadnem letu 1,261.910, kar znači da je narastel za 243.537 sodčkov, težkih po 25 funtotf. Kapitalisti so vzprejeli za povišanje strojev in znižanje delavcev — v primeri namreč — $2,208.343.
Torej dragi sodmgi po Zedinje-nih državah, zdaj lahko sami preračunate, kako se godi nam pre-mogorjem v državi Illinois in koliko smo dali več tistim, kterim služimo. — Vsak človek mora živeti, dokler živi. Kadar nima najpotrebnejšega, si ga poišče. Večkrat čitamo od tatvin ali pobojev, mi sodimo to, ne vemo pa. kake okoliščine so bile, ktere so pripeljale do teh žalostnih korakov.
Naša prva dolžnost je.da postanemo državljani te države, v kteri živimo. Na ta način smemo dati
svoje prepričanje o volitvah. Vem, da nas ni dovolj, in da nas še dolgo ne bode. Ampak enkrat pa le pride čas, ko ht>de tudi delavec živel, kot se spodobi živeti ljndem Nadalje moramo skrbeti, da se med nami razširi res pravo socialistično časopisju — kajti le v socijalizmu je naša rešitev. Le de-lujuio vzst raj no, delujmo vsak po svoje z vsemi močmi. Borimo se— če tudi ne bomo mi uživali sadov teh bojev, toda borimo se kljub temu za naše potomce, da ne bodo tako brezpravni, kot smo mi danes v deželi, ktera slovi za najbogatejšo na svetu.
Pozdrav vsem sodrugom po A-meriki.
Luka Huntar.
Slovensko-angleška slov. ang. tolmač in angl. za samo $1. — pri V. J. 9 Albany St V;u VorMfl
Seattle, Wash., 20. junija.
Naš giant sodrug William D. Haywood, ki tourira po državi Washington in drži shode po vseh mestih Pacific Coasta z dovoljenjem od soc. stranke, je bil 16. dne t. m. dvakrat zaporedoma aretiran. Prvič bil je aretiran v El-lensburg, Wash., predpoldne, drugič pa v North Yakima, Wash., proti večeru istega dne. Vzrok, da je bil aretiran, je, ker puši tobak.
Tobak je baje zrezan zato, da ga pušimo; tako si menda pušilci tobaka mislijo; sodrug Haywood se pa baje ni navadil tobaka pu-šiti iz "fajfe", kar bi mu bilo 16. t. m. bolj prav hodilo, tem več ga le zavije v navlašč zato narejen papir, iz katerega se tudi duhan lahko prav komodno puši.
V	državi Washington imamo se daj namreč zakon, ki proveduje "stati za svalčico in jo pušiti" -priprosti ljudje — smejo pušiti tobak le iz lule, vsi drugi "olikani ljudje", ki se ne imenujejo delavce, pa smejo pušiti le smodke. To je zaradi sanitarnosti.Hay wood je bil na obeh sodiščih kazni oproščen. V Ellensburg je moral polo žiti $15 varščine, da pride sigurno k obravnavi. V North Yakima pa je dal poroštvo zanj ondotnega lista "Yakima Herald" urednik H. Andrews.
Haywood je bil prvi aretiran v Ellepsburg radi pušenje svalčic, v North Yakima pa tretjič. Prvi are tirahec v Yakima bil je kaznovan z globo $10; sodnik je izjavil, da bode s tem ostrašil druge pušilce svalčic.
Amerikansko svobodo so menda že zdavnaj poslali v Saharo.
•6. dne t. m. bil je W. D. Haywood v Seattle; imel je ta dan magnifični shod; nad tisoč delavci ga je pozdravilo na shodu. Haywood je rekel, da se bode čez par mescev nastanil tu v Seattle.
V	Washington državi zakonodaji so izdali nadalje zakon, kateri zahteva, da mora vsaki aplikant. ki se hoče poročiti imeti od zdravnika potrdilo, "da mu nič ne "fa-li". Ne vem če je blaznost izvzeta ali ne; če ni, tedaj se oni tepci, ki so glasovali za ta zakon ne bodo nikoli poročili, ako kateri izmej njih še nima tiste "boljše polovice".
Iz North Yakima se nadalje poroča tudi ta-le zanimiva novica.
Sredi tega meseca prišla sta dva delavca k nekemu ondotnemu kon servativnemu farmerju prosit ga za prenočišče. Fanner jima je dal prenočišče, večerjo in zajutrek s pogojem, da mu drugi dan kaj podelata zato. Drugi dan po za-jutrku dal jima je farmer kopati neki "ditch", katero delo sta delala V4 dne, potem pa nehala meneč. da to zadostuje, kar mu dol-gujeta za prenočišče. Farmer pa
stem ni bil zadovoljen, češ, da morata delati 34 dne. ako pa hočeta tudi obed opoldne, tedaj pa morata delat cel dan. Vsaki obed 25c. in preuočišče 25c. je izjavil odločno konservativni farmer; to zne«e $1, kolikor mi plačujemo delavcem na dan. Ker sta delavca te^ mu ugovarjala in hotela oditi, stekel je farmer v hišo po dvocevko, ter ju ves čas čuval pri delu z nabito puško do večera.
Poročilo pravi, da je isti farmer eden izmej 14 milijonov katolikov v severni Ameriki. Izjavil jo tudi, da "trampi" spadajo v kup slame, kjer prašiči leže. Lep član lepe katoliške organizacije.
Ivan Šolar.
Dr. W. C. Ohlendorf,
Zdravnik sa notranje in ranocelnlk.
Izd &ati
ravniika preiskava bretpMlfl caci je le sdavila, 647 in H9 Blari Ave. Chicago. Za dne ure: Od ii po pol. Od 7 do 9 zvečer.	/IJ
živeči bolniki naj pilelo elovea2
Domača oštarija.
Podpisani naznanjam, da t«M turno domače vino in dobro pj^
Ns razpolago imsm tudi prost-
DVORANO
za veselice, za svatbe ia sej«, i , Za obilen obisk se priporois
FRANC CEH,
568 Bo. Centre Are.	n*.
----J
Halo, Johny!
Kje ai pa bil včeraj? 8aj vel kjer je največ zabave. Alife^ da je največ zabave v GOSTI]
John Koši
590 So. Centre Ave., Chictn MODNO OBUČo"
za moike, ienske in otroke dobil«
po najnižjih cenah pii ■
Največja trgovina z obuAo na • strani,
cor. West 18th k Wood
Chicago, m.
Aka hočei dobro naravno visif
dglaai se pri
JOS. BERNARD
620 Bine Island Avene
Telefon Canal 842.	CHQ
Pri njemu dobiS najbolja kalifa ska in importirana vina.
Najboljše in najfinejše
so po nizki ceni aa
pri H. SCHWARTZ, IS—18 N. Halsted St„
Velika zaloga klobukov, Jtpi| vljev, perila in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarje?, darilo.
Podpisani naznanjam kom v Chicagi in okolici,! sem odprl novi salt 825 Blue Island Ave. Ti dobro pivo, vino in dobro j sko.	Se pri|
John Mladi*
825 Blue Island Av. CI
I. STRA1
URAR
336 W. 18th 8L,
Ima veAjo zalogo ur, verUK
nor in drugih dragotin. vsakovrstna popravila v tej zelo nizki eesL
Obiščite ga!
Društvene regalle, kape, bandera Itd.
za slovenska drnitva najboljs p*
Emil Bachtfl
580 So. Centre Av«.,
Leopold
ODVITNll
▼ kazenskih in civilnih
NAZNANILO.
H. S. Stoddani, od Unted States Circuit Court a, soba 600 na gl. nošti, naznanja, da je urad za dobavo državljanskih papirjev odprt. vsak dan od 9 ure zjutraj, do 5 ure popoldne
Ob sobotah pa od 9 nrt ijutraj do 12 opoldne.
Auto Phono 6065.
Offlee Phone Mlin 3081 Residence* Phone
UBAD: 27 MBT&OPOLITA* Be v ar o za p. ogel Rasdslp* ia La Sails oliee Stanovanj«: 1217 Shsrldaa 1
HALO! HAU
Kam pat — Na svete piro Sj dobrega vins k
Frank Mladič«
611 8. Center Ave,
tsm s« bomo imeli po do To j« pogovor s c*sts. ki jem ssloono.	jj
Fraak
611 8. Center Ave.,
»LAVJE O ŽENI!
lagati, ne je žaliti, zakaj laž pride -	na avetlo in žena ne zaupa svoje-
pridem z dela domov, mu možu nič več. Zaradi organiza-m ki»t volk iu komaj ča- eije vendar nikomur ni treba zane-podpr« in svoja pivpert-la marjati družine; par ur. ki jih Toda danes se mi žena tako mož žrtvuje za organizacijo; ne bi Basiuehlja, tako odkrito- razburjale žene. i Ki vaditi ko pa ■ar *>• prav malokdaj do- seveda treba lagati svoji ženi, da gj^lniMl- tli družinah, ki'jih mora k«nor in dan delati za or za življenje.	gauizaeijo. In ee je ponesrečil,
ij," pravi, "to moras popival vso noč. naj bo tudi toliko pa res, kar piše tukaj pogumen, pa naj to prizna ; ni-jpia!"	i kakor pa naj ue podtika tega or-
sm jo prav vljuduo, da ganizaeiji."
,meiKlH vender ni .saj bom "Žena opravlja vzgojo otrok, ubral. Toda žena ni mogla Vedno kričimo, da je naša mladi-nego .)•' pneela kar sama na naša bodočnost Vsak razu oina čitati, jaz sem pa mo- men mož želi in mora želeti, da lovati in pohlevno posluša- vzgoje naši potomci v duhu sem jo tudi. /akaj ne delavskega boja. Kajne, zaradi-ifisga članka. "Glej, predolg	Uu\\ fvim \{\ j(. vzgojitelji-
"i/hiram Hamo tistP m|* ca otrok, ne sine biti pn-pojnijt p §b,ki se tičejo posebno teb*.".sovraštvom 4* iiifiaiiiniji, |mn tako!" si mislim.	s»* to sicer pivneae na otroke. In
Citala je pa naslednje ^dstavke: |e 8HIUO zarH,ij toga je nujno po-, "Ne miramo trditi, da je izgo-^ treb»o, da je žena z nami in ne ^ na ženo vedno resničen, doati- protj nam "
je seveda le izgovor. Dobč se Ali si	. ^ t(>m bi m0.
p! tudi žene, ki mislijo, da stori rrtH ^vimW možje, je-li da! Pre-■oizločin, če pripada organizaciji hi.r[ to pote«n se sam! Ne vein, h opravlja tam svoje dolžnosti. kako je t0 zmeraj mi y pap|. Tods vprašajmo, kdo je kriv, da pju ktij ^ I|H ue viaiS! Ta iena le malo ali pa nic o orga- {(
o delavskem boju aplon.	^	Bem re.
jmo kar naravnost: večinoma ^ ^	^ ^ ^
.krivec mož. ker /me ne pouči ^ ^
IHtnizaciji ,., nje namenih. Mož po obedu ^ M ^ svoj ^ Btfttja, da je prevzišen in ne y kof jn gfk /ami<|i, Xaravnost v p« govoriti z ženo o takih stva- ^ me je vila ienm 8 t0 M. In če ga kdaj vpraša, kaj je mi ^ b}u nekftj zopet v organizaciji, jo krat- 1 • [o zavrne: '"Molči no. molči, ^ now g« zakaj Oosiej w . y ,, a vedno mislil, da zeue nimajo sinili tega ne razume«. ze- ,.........,............_
— Direktorij Jugosl. del. tiskovne družbe ima svoje mesečne seje vsak zadnji petek v mescu točno ob 8 uri zvečer, v prostorih Narod, dvorane 587 So. Center Avenue.
bavila. Imej vedno pri roki Tri-nerjevo ameriško zxlravilno grenko vino in uživaj ga bržko zapaziš najmaujšo nerodnost. To zdravilo daje moč vsakemu organu prebavnega ustroja in ga vzpodbuja k naravnemu delovanju. Zatorej je koristno pri vseh boleznih želodca, črev in krvi. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 61 (>—622 So. Ashland Ave.,
Chicago, 111. *
Direktorij "Jugosl. del. tiik. družbe" ima svojo sejo dne 2. ju-lja ob 8 uri zvečer v navadnih prostorih.
Delavci — tovariši! Zavedajte se, da je edino "Proletarec" tisti list, kterega pišejo in vodijo de-
lavci ZA DELAVCE! Pridobite te hrvatskim delavcem mu torej novih naročnikov, da bo
čimprej zečel izhajati na 8 stra- "RadlliČkO Stražo"! neh. Na delo torej 1
Sodrugi! Priporočaj
— Vsi dopisniki in drugi, ki imajo opraviti kaj z uredništvom naj naslavljajo vedno le na uredništvo "Proletarca" in ne na osebe, ker se cesto na ta način pripeti lahko pomota v eni ali drugi stvari.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-lst St.
U Salle, 111
El	. lil i: sla za tak.' stvari. Priznati s.-m
ii gpnČo teh modrih besedi po- .	.
ntf modre j ša pač pa bo so- «	^ «
•organizacijo še bolj. Seve-	^ pomn kr,-
inekXrih žena ne da poučiti. kl - eodc delavstvu, da nc
« gotovo pa je, da je večina	vmlnosti organizacije d ,
sovražna organizaciji pač le n« ve mnogo ne o enem, ne o dru
Ritega, ker jih možje ne pouče V™'* ZHka'	£
MM, in ker marsikakšno neum- tudi J1 ne hottl1 W^niti njenih ki jo napravijo, popivanje in vprašanj, k. so se tikala socialne-
kaj, z v raca i o na organizacijo, **	ki	7anl trtko vn,t
k da ao imeli v njej opravka." i Kriv si! Tepec si! Poglej, žena LAB razumeš T Ti tudi meni nikoli ti je morala povedati, kaj treba. Sfcsar nepoveš; če te ni domov hočeš razvoja delavskemu so-laeč, se pa tako izgovarjaš. Pa cialnemu delu in ti. ki se šte ješ nekaj, če te kaj vprašam, kar za tako pametnega, tega nisi ve-ijiš nad namo; glej to ni pravi del!? Velik krivec si, ker sina
0	naj potem razumem tvoje tras ženo za manjvredno; še o-lanjeKako naj razumem va- k(»li se hvališ da mora žena pa ttganizacijo in demokracijo? rirati, če ne dobi batine. Ti si
poalusaj še naprej:	j pravzaprav lopov: žena je tvoja
"Več mož nego utegnemo misli- enakovredna družica, ne pa tvo-se izgovarja, če ne pridejo pra- ja sužnja, ki naj ustreza le tvoji Sttino domov, na organizacijo.^ pohotnosti in tvojim muham! Ta-ga vpraša žena, kje je bil tako' ko. tako je! Ako ne veš vzgoje-fo, pa pravi: seja, shod je tra- valnih predpisov, pa pojasnjuj doslej. Res, čudo bi bilo. Če poskusoma, polagoma, pa bo slo.' J bi brala levite le možu nego' Oprostite mi, natančno ne mo-spravila tudi nad organizacijorein navesti vsega, kar sva se z mož zapravi mnogo denarja, je ženo sicer doeela prijazno razgo-H kriva organizacija. I seveda varjala o tem vprašanju, ker bi potem jezi nepoučena žena na se osmešil pred vami. Sklepajte [anizarijo in odvrača moža od j/ tehle vrstic tukaj zgoraj kakor . Mož pa ima tako tudi prav po- hočete. Razočaran sem bil sam i izgovor, češ, da žena tega ne najbolj in da In to vam sedaj pri
1	in pod to pretvezo opravlja povadotralM Ne!
iv malomarno svojo dolžnost delavec. Prav to velja za mar-
Prebudil sem se iz sna in uvi-del resnico. Toda •— star sein že.
Ste že obnovili naročnino "Proletarca"? — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista.
Naši zastopniki.
La Salle, 111.: John Puček. Conemaugh, Pa.: Frank Podboj. Rock Springs, Wyo.: Louis Pire.
St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kar.
Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja.
Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec.
Chicago, 111.: Mike Kulovec.
MATH. VERTAClC, Bo* 107, Rockland, Mich, za Rockland in okolico.
Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa.
John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va.
Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pobotne knjižice.
Todi Ttf, goatUui podr«j«na pijaA* taae priporoča rojakom u obilen oblak. Poatreiba to&aa in aotidn*.
G. VnkmiR
559 W. 18 St. Ckicaro.
Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah.
Kadar se brijet6 stopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri
Louis Polka,
461 W. 18th St., Thilia Hill Bldg.
CHICAGO, ILL.
Podpisana sc priporočava Slovcnccm za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
587 S. Center Al	Chicago, III.
Listu v podporo.
Josip Ju van, West Newton, Pa. 50c. —
John Marolt. Cleveland,0.,25c. John Snoj, Ft. Scot, Kans.: $1; 567-69-71-73 Blue Island Ave.
Jos. Dralmn, Camas, Wash.: 25c.; Primož Kogoj, 20c.; Jos. Zalokar, 25c.; And. Noč, 10c. Vsem iskrena zahvala!
Počitnice.
Čas prihaja, ko bodo vsi, katerim je mogoče, zapustiti mesto, da
KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co.,
CHICAGO, ILL.
Velika trgovina z me šanim blagom.
Zmerne cene vsak dan.
tsterega mladega delavca, ki ga star» ^e vem. kako bo šlo z mo-enakih razlogov odvračajo ^.jim poboljšanjem. A poizkusil IMizacije nerazumni očetje m uom in ^om poročal o uspehu, tpeučene maitere."	ye *Ara«.rite mi torej!
No saj veš; večkrat sem te že	jj. J.
ij vprašala. j>a mi da ješ tako)	t _
ktke odgovore ali pa še kar
alčm. Kratkomalo, od tebe se ne Kaj bi si mislili o vladarju, ki l izvedeti nič. Ne branim ti orga- bi brez vsakega vzroka, brez vsa-»cije. Pa povej mi le, kod ho- ke obravnave, tebiničmeninič ob-
| sodil nekaj tisoč ljudi na smrt? ; Rekel nisem nič, aji hotel sem Kaj bi si vendar mislili o takem *kaj pervedati, toda kaj?	j vladarju, vi kleče plazni, pasje
Poslušaj, kaj piše. tukaj dalje,'ponižni ljudje? Morda bi vam n-ffcvi žena:	|šlo: Krivienik je in ni vreden, da
^"Organizacija izobrazuje svoje živi! Vidite, tak vladar je gospo l l*ne, stremi za tem, da izboljša kapitalizem, vladar Amerike. Ti-Mjenake pogoje svojim tovari-| HOčem, stoti»očem delavcev odu-Delavski boj sploh hoče prt- zame delo, ne da bi kaj zakrivili, •riti delavcu pravice, ga osvobo- jn jih na tanačin z njih družinami gospodarske odvisnosti. Možu| mj Vred obsodi na stradanje in Dlinost je, da ženi razloži vse tO;^počasno smrti Ljmlje! Ljudje z pa organizacije in delav-1 m^ami in razumom, ali res nič tega boja zlorabljati kot izgovor, ne milite?
* ga premaga tupatam kakršna-j	_
Ji »traat. Po seji ali shodu pojdi, Družabni 8igteni| ki hrani dela. *avee domovine pa drugam, po- {m moiem do ^ a meRto S,*?,'8tar*era organizacijo m	y fftbrike in de.
Mln* boj. Ce gre. pošlji ženo ^ ^	je KmvlCFjS
^rtarm. na shod ali jih vezm s RopARSK in Vmm0\JOVF^K!
Ce mož le hoče, pa gre tn-*t*m Ako bo mož ravnal tako. Pro* ž nJ,m! "'tem marsikatera žena ne bo več
'•"potnica, nego pripadnica or Jiias^ije, sobojevnlca v delav-boju
Družabni sistem je tak. da je ena tretjina vseh ljudi v večni brezposelnosti in be<li, druga tre-
i i i_ t. » ««'tiina v vednem živinskem delu, "ae ni enako, kako sodi žena o	.	jim
_ -----ji. Marsikatera stavka
1 w1 bila izgubljena, ker žene do-dale mira svojim možem, ikateri mož ima neprijetno insko življenje, ker ne zna i družice pt-rv poučiti o orga-|°iji Če pa reče ženi 'prismo-♦ seve, ni ni? opravil. Mož si pridobiti najprej zaupanje
ostala tretjina pa v vedni lenobi
požre sproti, kar druga tretjina izdela in pridela. "In bog je blagoslovil človeštvo!"... ,
Podpirajte socialistično ftazo-pifljet Naročajte, čitajta in širita ' Proletarca'! Priporočajte hrvat-
■ r-	iinjpi CJ ureiijroi^v	...	, .
lene, zaraditega ji ne sme »Wm delavcem 'R^liiifiko «tra«o ,
prebijejo del svojih počitnic na ^ Ai W6iSSkODff Ml Di
kmetili; pa tudi ljudje po deželi
nestrpno pričakujejo krasnega,	IBBBMIl ■flr»Vlll». -
poživljajočega poletja. Eno stvar Uradu je od 8—11 predpoldne je pa treba pomniti, da telo poleti in od 6—9 zvečer, ne more prebavljati toliko težke	885 So. Ashland Ave.
hrane kakor pozimni in da pitje Tel. Canal 476 Chicago, 111. ledeno-mrzlih pijač pogublja pre- ^■■■■^■■■■■l
Vabilo na veselico,
ktero priredi
društvo Bratstvo št. 6, S. N. P. J,
dne 5. |uli|a v dvorani g. L. Kaučlča.
Zakar se najtoplije priporočimo vsira so-bratom kakor tudi sosednim društvom da nas posetijo v obilnem številu. Za izvrstno zabavo bo skrbel odbor.
Začetek točno ob 2 uri popoldan,
A. P., tajnik.
POZOR!	POZOR! i i
SLOVENSKA SOCIJALISTICNA ORGANIZACIJA i!
POZOR!
Mogoče kdo misli, v Cbicagi ai dobiti tacega mea* kot v stari domu vini. Auipak to
It« <iiiu|M !
Pri meoi se dobiK domače klobase, domače suho meso, five kokolu
čiste kokoll in meso vse vrste. ( ru«< najnitje, bln«o najbolje.
MIHAEL LACKOVIČ. 376 W. 18th St., Chicago.
Slovencem in Hrvatom!
naananjasno, iadeJnjemo raanovreta*
nhlpkp I*0 najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpedno ia lida« • UUlCAt) v ^^	tudi raxne druge potrebAAlne, k epa.
da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite in ogleju ai na*o izJoibo. Z vsem ■poko van jem
tsr
J.J.Dvorak & (o?
nUNION CIOIHIIRS UIIORS ^
Junij-mesec nevest
Njih dom ni popoln samo s pohištvom, one morajo imeti tudi dobre slike.
izkušeni lotografist je poznat za dobre
ženitbene slike.
391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883.
......................................
H Slovenci Pozor!!
Ako potrebujete obleke, klob ike, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne teči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
JURAJ MAMEK • blflzo 18. ul.. Chicago
♦♦♦♦»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o♦»»♦♦♦»♦♦»»»»»»»»♦♦»»»»♦»♦
::
ZEMANOVO "GRENKO VINO", f
je najboljše zdravilo' svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV X LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA "TATRA",
želodečni grenčec.Tatra je izdelana ia zdravilnih zelišč tatr&n-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalen teh najboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina.
I ft 7F MAN 777 AIP°r' Street, j
j; O.	Chicago, Ul. t
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
v Chlcagu,
priredi prvo nedel|o v augustu svo|
Piknik

v Riverside.
Na čepu bo dobro pivo, na ražnji se bodo pekli pa purani. Tudi godbe ne bo manjkalo.
Pristop k udeležbi samo fl.H. Pečenki in pi|ata prosto.
Odbor.
(RAZŠIRANJR
Varicocele, Hydrocele Si;
Osdravim vsacega, kdo* trpi na Varlcoeeli, Strictnri. Dalje ozdravim naletljivo zastru>Jenje, ftiv&ne nezmožnosti, vodenico in bolezni tičočih se moikib.
Ta prilika je dana tistim, ki so iadali ie velike avote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, p»> kazati veem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikot brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, a kterim zdravim vspeino. Za nefspeftno zdravljenje ni treba plačati—le sa vspeino. Osdravkn pozitivno ielodečne bolezni, pljučna, na jetrik in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne molke bolesnl zdravim hitro, za stalno in tajno, tivčene onemoglosti, slabovt, zguba kreposti, napor, zaetruplenje in zguba vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne td^avim z mojo najnovejlo metodo. ... Ženske bolesnl v ozadju, beli t(>k in druge zdravim za stalno. — Zastrupljanje in vse drage koine bolezni kakor prilče, ture, garje, otekline.—Močni tok >n druge bolezni. Preilče in svetuja zastonj.
DB. ZINB, 41 SO. CLABK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lake 8t.)
Uraduje: od 8 ure zjnt. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in raznih neopojnih pijač.
•3-94 Pisk 9«. Tel. Canal 1405
DR. F. J. PATERA
•Ordinuje: na sevrosap. voglu Ashland in Milwaukee Ave.
PRO
4
T A R E G
v Copyright, 190), 1906, by Upton Sinclair.) (Nadaljevati je )
44Jaz — da, — to pravi — skoro bi verjel," »e lovi Jurgis v negotovosti in /adregi. Ni omenil, da ga je zadoščenje, da je Filipa Connorja, zapeljivea svoje žene, vdrugič pobil, drago stalo, da ga je poplačal s svojo naddelavčevo službo in z denarno globo 300 dolarjfcv.
Policist je prišel vnovič na vrata: "Pridite že enkrat, hitro!"
"Že dobro," reče Marija in poseže p<> svojem velikem klobuku, okrašenim t dolgimi nojevimi peresi. Šla je ven, spremljana od Jurgisa. Policist je še pogledal za vrata in pod postelj, ako bi se kdo tja skril.
"Kaj bo sedaj z nami?" upraša Jurgis, ko sta stopala po stopnicah.
"Z nami, napadenci, meniš t O, — nič, to ae često dogaja. Lastnice "hiš" pridejo, pogosto v razpor s policijo. Ne vem, kaj imajo sedaj. Toda mogoče je, da se zjedinljo že do jutri. Na vsak način pa a o Tebi ne bo zgodilo nič zalega. Moške vedno izpuste."
"Mogoče," odvrne Jurgis, "a mene ne bodo; — bojim se, da mi •edaj dado le predobro zavetje."
"Kako misliš to?"
"Mene išče policija," reče potiho, akoprem je govoril v materinščini. "Eno ali dve leti mi ne odide, mislim."
"Hudič!" zakotne Marija. "To je hudo. Videti hočem, kaj morem ga Te napraviti, da Te rešim."
Spodaj, kjer je večina ujetnikov že stala zbrana, je Marija poiskala debelo gospodinjo in ji zašepetala par besed na uho. Ta se je nato približala naeelujočemu policistu.
"Hillv," mu reče, kazaje na Jurgisa, "tukaj je eden, ki je prišel le svojo sestro obiskat. Vsttipil je pravkar, ko ste zajeli hišo. Tega ic lahko izpustiš, ne?" Castnik.se je nasmejal, ko je pogledal na Jurguta. "Žal mi je; moj ukaz se glasi, vzeti seboj vse, razun služin-£adi." Jurgis «e je splazil med druge moške, ki so se skrivali drug drugemu za hrbtom kakor ovce, ki zavohajo volka. Bili so med njimi atari in mladi, celo mlečnozoba mladina še in sivobradci, kateri bi lahko bili fantalinom stari očetje. Nekateri so imeli na sebi frak, in ne enega ni bilo meti njimi, ki bi bil videti kot Jurgis reven in uboien.
Ko so bili vsi skupaj, so se vrata odprla, in ujetniki se odkorakali ven. Trije policijski vozovi so čakali pripravljeni; zbrala se je vsa soseščina, da si med vriskanjem in smehom ogleda šaljivi prizor. Vse je stegovalo vratove. Dekline so se nesramno okrog ozirale ali pa so ae smejale in zbijale burke, dočim so gledali moški v tla in si potisnili klobuke globoko na oči. Btlačili so jih v dva voza. in odpeljali so se med splošnim vriščem. Na policijski postaji je povedal Jurgis neko poljsko ime, in zaprli so ga » šestorioo drugih v eno celico, in dočim so ostali mirno aedeli in se tiho m»ed sabo pogovarjali, se je vlegel Jurgis v kot in se udal svojim turobnim mislim.
Jurgis je pogledal v najglobočje brezno človeškega gorjš. in postal je bogat na spoznanju. In vendar, — četudi je smatral vse človeštvo za malopridno, zanikerno, podlo ter skoz in skoz pokvarjeno, je avojo družino, katero je v resnici iskreno ljubil, vendar izvzel iz te splošne popačenosti. In sedaj to strašno spoznauje: Marija — kurba! In Elzbieta in otroci živč ob njenem grešnem zaslužku! . . . Naj se je Jurgis še toliko sam s sabo pričkal ter si dopovedoval, da je on še večji grešnik ter da je torej bedak, če se radi teh neizogibnih razmer žalosti, — tega nenadnega udarca le ni mogel prenesti^ ni si vedel pomagati, in objela ga je globoka žalost. Njegova notrajnost je bila razruvana, oglasili so se mu spomini, ki so bili že davno v njem zaspali in ki jih je imel že davno za mrtve, spomini na njegovo prejšnje življenje, — njegove stare nade, njegovo staro hrepenenje, njegove stare sanje o dostojnosti in neodvisnosti. Spet je videl Ono pred sabo in slišal njen krotki glas. Videl j»« malega Antanasa. iz katerega je hotel napraviti pravega moža, spet pred očmi. Videl svojega starega tresočega se očeta, ki jih je blagoslavljal s svojo nikdar usahnečo ljubeznijo. Preživel je spet oni strašni dan, ko se mu je odkrila Oni-na sramota, — o bog. kaj je vse pretrpel, kako blazen je bil! Kako vse drugače je gledal sedaj preteklost! Tn danes je tu sedel in poslušal, napol se strinjajoč, ko ga je Marija imenovala bedaka, da, rekla mu, da bi moral east svoje žene prodati in od tega živeti! In potem Stanislovas, kako grozovit konec je vzel, — ona kratka zgodba, ki jo je Marija tako brez vsakega ganutja pripovedovala! Mali ubogi revček z ozeblinami na prstih in s svojim vednim strahom pred mrazom in pred šolo! Njegov bolestni, tarnajoči glas še odmeva v Jnrgi-sovih ušesih, v duhu vidi siromaka ležati tam v temi, z grozo na obrazu in smrtnimi sragami na čelu, borečega se s podganami za življenje I
Vsi ti duševni občutki, razodevajoči plemenitost srea, so se Jurgisu odtujili; dolgo je že tega, kar so ^ga mučili, in prenehal je na to misliti, da bi utegnili še kedaj priti. Zapuščenemu, ujetemu, kakor je zdaj, kaj mu koristijo, —» čemu jim je dovolil, da ga spet nadlegujejo?! Saj je vendar naloga njegovega sedajnega življenja, da jih zatre, izruva iz srea! Nikdar več v življenju ga ne bodo več trpinčili, izvzemši, ako padejo čezenj iznenada, in ga premagajo, še predno se joto more ubraniti. — Poslušal je stare glasove svoje duše, videl je, kako se mu prikazujejo stari duhovi, mu migajo in roke po njem ste-zajo. Toda bili so daleč prrte, megleni, in globok, teman prepad je ležal med njim in med njimi. Potopili s<* bodo spet v morju pozab-fU*ti, — in tako bo zadnja majhna iskrica moštva in časti ugasnila v njem.
XXVIII.
Po zajuterku so odvedli Jurgisa pred sodišče, kjer je bilo že vse polno drugih jetnikov in novic lačne množice, pa tudi takih, ki ao prišli v nadeji, da spoznajo morda koga in dobijo na ta način priliko za izsiljevanje. Najprej se je poklicalo moške, in sodnik jim je bral ostro pridigo, potem pa jih odpustil; le Jurgisa, kot zelo sumljivega, je dal sodnik poklicati posebej. Bila je to ista sodna dvorana, v katerej je bil svoječasno zaslišan, ko se je njegova sodba razveljavila. Bil je še vedno isti sodnik in isti sodni pisar; zadnji je Jurgisa gledal nekaj časa srepo, kakor da bi se nanj še nekoliko spominjal, toda sodnik ni imel nobenega suma; kajti mislil je ravno na telefonično poročilo, katero je pričakoval od svojega prijatelja policijskega okrožnega načelnika v zadevi "Polly Simpson", lastnice bordela. Med tem pa je vendar ujel nekoliko tudi od Jiirtri-sove pripovedke, kako je iskal svojo sestro, in sodnik mu je daj suh nasvet, naj preskrbi sestri kako drugo mesto. Potem ga je odpu-frt.il. Deklin^ so morale plačati vsaka 5 dolarjev, madama Polly pa je poravnala ves znesek.
Jurgis je čakal zunaj in šel z Marijo domov. Policija je hišo komaj zapustila, in že je spet prišlo nekaj obiskovalcev. Zvečer se je spet nadaljevala kupčija veselo, kakor da bi se nič ne pripetilo. Marija je vzela Jurgisa v svojo sobo. Vsedla sta se in se pogovarjala. Pri dnevni svetlofoi je mogel Jurgis opaziti, da njena lica niso imela več, kakor nekdaj, naravne, zdrave barve, bila so marveč rumena ko pergament, in črni obročki ao obkroževali oči.
"Si mar bolna?" upraša Jurgis
Bolna?" odvrne ona. "Pri satanu!" (—odkar je v bordelu, se'je navadila kleti kot tobakar—). "Kako naj bom zdrava pri takem življenju!"
Za trenotek je umolknila, premišljcvaje svoje žalostno življe-
Joseph Kratky,
375 W 17th St.. Chicago, 111.
Isdelovatec najfinejših citrar vaake vvate.
Na debelQ in drobno.
v hrvatsko slovenski pekarni
Curlš i Radakovič
623 So. Throop Street Vozi tudi na dom	CHICAGO
V slučajih nesreče
izvHenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi ndohnost. Imejte ga vedno dama in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi.
V vseh lekarnah po 25 in 50 centov.
P. AD. RICHTER & C0.
215 Pearl 8treet,	New York.
Vite pi
A ' $
nje. "Morfij to dela," reče naposled. "Zdi se mi, da ga zavživam — Nič ni bolj veaelega in dobro-vsak dan več."	*	dejnega nego biti brez bolečin!
"Cemu ga zaviivaš?" upraša on,	I Nobeno sredstvo ni zato tako za-
"Da se pozabi, — morfij pomiri; ne vem, zakaj. In če to ne ... .	___ • «<A_
^ ' . • .	».i j i ti	i	i k; nesljivo kot svetovnoznani An-
pomaga, pa pomaga pijača. Ako bi deklice ne pile, ne mogle oi •	n »» p
vzdržati, baatnica d£ deklicam najprej, ko pridejo, močno upijan- j chor 1>a,Ii Mpellor . I o vsem
ljiva sredstva. Tako se na to sčasoma navadijo in jemljejo končno svetu se rabi z vspehom. Samo 25c.
pri vsaki priliki. Tudi jaz sem se na to navadila, in poskušala sem j jn 50c. *
se spet odvaditi, a me gre pa ne gre; zdi se mi, da tega ne bom
mogla opustiti, dokler ostanem tu,"
"Kako dolgo misliš tu ostati?" upraša on.
"Ne vem," odvrne ona. "Najbrž za vedno. Kaj mi sicer dru-zega kaže?"
"Ali si ne moreš nič prihraniti?"
"Prihraniti?" feče Marija. "Za boga milega, kako pa? Za-___ _________
služim dovolj, to je res, a vse gre spet k vragu. Jaz dobim polo- gve|i kruh iB #ino ^^ dobiu vedB0
vico, dva in pol dolarja od vsakega gosta, in včasih zaslužim 25 do 30 dolarjev v eni noči, in Ti si morda domišljuješ, da sem si v stanu od tega kaj prihraniti? Toda zaračuna se mi soba in hrana s takimi
cenami, da se Ti o tem še ne sanja. In potem tisočere malenkosti, pijača itd. Kajti vse, tudi najneznatnejše, se zabeleži. Račun za perilo samo znaša na teden 20 dolarjev —• pomisli! A kaj mi je storiti? Vzdržati ali pa oditi! Ako si izberem zadnje, nisem nič na boljšem; v drugih hišah je ravno tako. Vse, kar mi preostane, je 15 dolarjev na teden, ki jih pošljem na Klzbieto, da more v šolo pošiljati otroke."
Marija je umolknila in ae zatopila v žalostna premišljevanja; ko pa je videla, da Jurgisa zanima, je nadaljevala: "Takšna je osoda deklic; priklenjene so na hišo, ker so čez glavo zakopane v dolgeh. v katere jih je ujela premetena gospodinja. Mlada deklica, ki pride iz inozemstva, nevešča angleščine in ki zaide v tako hišo, je brez rešitve izgubljena. Ako hoče oditi, ji pokaže nenadoma njene dolge, ki v prav kratkem času narastejo navadno na nekaj stota kov, odvzame ji vso obleko in zažuga, da jo naznani, ako ne ostane in ne stori tega, kar se od nje zahteva Takemu dekletu ne kaže torej druzega nego ustati; in čim dalje je v hiši, tem bolj naraščajo dolgovi. Večkrat dekleta, ki so se najela le za hišno opravilo, niti ne vedo, kam so zašla. Ali si opazil malo plavolaso Franeozijo, ki je stala poleg mene?"
J urgia po kima.
"Dobro; ta je prišla pred približno enim letom v Ameriko. To] in še šest drugih je najel nepoznan Človek za neko tukajšno tovar-/ no. Oddal pa jih je v hišo nekoliko nižje v tej ulici. In to deklico so samo zaprli v eno sobo. Dali so ji v jed mamila, in ko se je zbudila, je opazila, da je oneeaŠčena. Jadikovala je in kričala, pulila si lase; toda vne ni nič pomagalo; odvzeli ao ji obleko, da ni mogla ubežati. Ves čas so ubogo deklico omamljali in omamljali, tako da skoro nikdar ni prišla iz zavesti, a ker se jim ni hotela radovoljno ukloniti, so naposled opustili nadaljne poakuse. Deset mescev so jo držali v oni hiši ujeto; nikdar ni šla ven. Potem so pomilovanja vredno stvar poalali semkaj. Mislim pa, da jo bodo tudi od tukaj kmalu odposlali, ker so se vsled prevelike množine morfija, ki ga ji dajo zavživati, začeli pojavljati na njej napadi blaznoti. Le ena izmed deklic, ki je ž njo vred semkaj prišla, se je rešila. Skočila je ponoči z drugega nadstropja. Nastal je nato velik škandal; morda si o njem kaj slišal ?"
"Da," odvrne Jurgis,"slišal sem." Pripetilo se je namreč takrat in na onem kraju, kjer sta Jurgis in Duane svoječasno iskala zavetja po napadu na onega trgovca z dežele. Na srečo policije je deklica, vsled padea zblaznela. '
"Zasluti »e mnogo denarja v tej kupčiji," je nadaljevala Marija; "plačujejo po 40 dolarjev za dekle, in dobivajo jih od vsepovsod. Sedmnajst jih je v tej hiši, in devet od teh iz raznih tujih dežel. V nekaterih hišah jih najdeš še več. Tu imamo šest Francozinj: mislim, da zato, ker madama francosko govori. Francozinje ao morda najhujše med vsemi. Le Japonke jih še posekajo. Prav tikoma je hiša polna teh poševnookih babnic. Jaz bi v resnici ne bila rada med njimi!"
Marija nekoliko pomolČi, potem pa nadaljuje: "Večina teh deklic pri vsem tem vendar ni izgubila vseh človeških Čustev. Mislila sem najprej, da se udajajo iz mesene poželjivosti. Toda misli si žensko, ki se preda vsakemu prvemu moškemu, naj bo star ali mlad, črn ali bel, — kje more tu biti govor o telesni nasladi?"
"Nekateri to zatrjujejo," omeni Jurgis.
"Vem," odvrne ona; "ti zatrjujejo vse! Dekleta vedo, da tičijo v močvirju in da ne morejo tako lahko spet ven. Toda v začetku jim je tako življenje vendarle zoperno. Prepričal se boš, da je kriva največkrat revščina in pomanjkanj. Pri nas je mlada Judinja, ki je bila prej upoalena v trgovini z lepotičjem. Naposled je zbolela in izgubila službo. Štiri dni se je potikala po mestu brez doma in brez skorjiee kruha. Potem je šla v hišo tam spodaj na vogalu. Ljudje pa so zahtevali od nje najprej obleko, predno so ji dali tudi le trohico jesti."
Spet se je pogroznila Marija v turoben molk. "Zdaj pa mi pripoveduj o nebi, Jurgis," se je nenadoma oglasila. "Kod si hodil ves čas?"
Jurgis je pričel z zgodbo svojih doživljajev od časa. ko je zapustil svoje. Slikal ji je svoje življenje kot potepuh, svoje delo v pod*cmelj«kem prerovu in svojo nezgodo; pripovedoval ji o .Taok Duanetu in o svoji politični karijeri v klavnicah, o svoj<yn snidenju s Connorjem in o nadaljnih svojih neuspehih. Marija je poslušala zanimanjem. Zgodba njegovega stradanja je bila le preveč vero-jetna. Sledi so se mu jasno poznale na obrazu. "Dobil si me ravno ob pravem času," reče Marija. "Iločcm Ti pomagati in Te podpirati dotlej, da dobiš delo."
"Ni treba, ne bi rad od Tf*be —" je začel.
"Zakaj ne? Zato ker sem tu?"
"Nikakor; ne raditega," je odvrnil, "toda jaz sem pobegnil in Te enostavno v bedi zapustil —"
"Neumnost," reče Marija. "Izbij si to iz glave. Ne zamerim Ti tega."
"Sicer moraš biti pa lačen," je rekla čez nekaj minut. "Ostal boš tu pri Obedu; dala bom kaj prinesti."
Pritisnila je na električni zvonec, in črnce jo prišel, da izvrši njeno naroČilo. "Lepo je, imeti koga, da Ti streže,je pripomnila smejč in se naslonila na postelj.
Ker je bil zajuterk v zaporu precej pičel, jc Jurgis pridno zajemal. tfkjuterkovala sta skupaj in -besedičila' o Elzbieti, njenih otrocih in starih časih. Kmalu ko sta bila gotova, jc poslala madama po Marijo — "Lithunian Mary" — kakor so jo nazivali.	|
"To se pravi z drugimi besedami, da odidi," Jurgisu.
Vstala je in mu dala naslov od družine, ki je stanovala tam v okraju Olietto. "Pojdi tja," .ic rekla: "vsi bodo veseli, da Te vidijo."
Jurgis pa se je obotavljal. "Jaz — jaz bi pravzaprav res ne šel rad," je rekel. "Odkrito rečeno, Marija, zakaj mi ne daš nekaj denarja za prvo potrebo in mi stem omogočiš, da si poiščem delo?'
"Čemu pa Ti t>o denar?" odvrne ona. "Vse, kar potrebuje*, je hrana in stanovanje, — ni res?"
"Da," reče on; "toda če pa tja res ne grem rad. Marija, ker sem jih pustil na cedilu, dočim nimam kaj delati in dočim Ti tu j - Ti -"	i
(Daljp prih.)
POZOR! SLOVENCI! POZ
SALOON
• modernim kegijl&ea
Svete pivo v sodčkih i o bu in druge raznovrstna pijače ter stnodke. Potniki dobe čedao čiiče aa nizko ceno.
Poetreaba točna in Ls borna. Vsem Blovaaeem in drugim Sloma ae toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
M4 80. OBNTEB A VB., OKIOM
M. Lackovič
•78 Won t 1 »t h St.,	CkkM
MODERNO OPREMLJENA SU>VQ SKA TRGOVINA Z JE8TVINAla (GROCERUA.)
Najboljši rii, kava, čaj, moka 1K •ploh vsakovratno domače in prakeM ako blagu vadno svete po najaiftjl m
na prodaj.
Na zahtevo razvaiam blagu tod |
dom, za Kar nič ne računim.
Naročite se na
Slovensko-angleško slovnico, Slovensko-angleški tolmač Anglsško-slovenski slovar.
Vse tri knjige v eni stane 1 $1.00 in jo dobiš pri
V. J. KUBELKA AND C0.
9 Albany St., New York, H, 1
1
Primemo delo dobiš le, ako zmožen angleščine.
Kako so nastale vere in bogovi?
Po IngeraollovttTapiaih za Slovence prireoil Ivan Kaker.
CENA. KNJIŽICI 3 O c.
Dobi ae pri izdajatelju:
Ivanu Kaker, 629 Laflin St., Chicago, I1L
Rabite premog? Rabite drva? Ali se selite?
To vam najboljše in tiajhitr«) preskrbi
Frank Udovič,
EKSPRESMAN
539 W. 18th stree
—	CHICAGO, ILL.
Prevaža pohištvo, premog, drva in drttgo. Oglaaite se pri njem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
BRIJETE SAMI?
Mi Vam oferiramo britev za $2.00 izdelano
najboljšega materijala, ki se prodaja za #4.00. ! nam zagotovi in prinese 100 novih odjemi!« k tisočem druzih, kterim smo prodajali od M 1876—to je 33 let pod tvrdko Jos. Kralj. Vil so iznašli, da so naše britve iz najboljšega —* rijala in da jih najbolj zadovole. Vsaka britev je garantirana in mi damo v jlučaju, ds kom« britev po volji, damo poj>olno zadfl" dotičniku. Nihče ne mort« oceniti Irritve [ .1«' ni rabil. Ker vemo, da so naše britve dobrt*. lahko tudi garantiramo. Cena tem britvam j« I $2.00. Brusimo tudi stare britve, za kar račun«* . 25c. za Chicago. Za izven mesti ] plačati 5« več za poštnino.
KRALt
417, 419, 421, 423 W. 18th Stmt, CHICAGO. ILL.
Učite se angleško!
Brez znanja angleškega jezika ni napredka v Ameriki; to zna vs*M» Zlasti je neprecenljive koristi za delavca, ki se mora pri angleških podj i boriti za svoj kruh.	„	' ,
V Chieagu smo pred kratkim odprli slovansko angleftko šolo, kjer ašk na podlagi alovenščlne pisati, čltatl in govoriti angleški jezik. ftols trt v na k pondeljek, sredo in petek od 7 do 9V» ivečer na 587 So. Centra A»
v nekdanjih prostorih slovenske Čitalnice.
šolnina stane $3 na mesec. Rojaki v Chieagu, kterim manjka rnasja gleščine, pr.dite in se vpišite. Učimo tudi ienske.
Za rojaka isven Chicago imamo posebni tečaj; učimo jih pismenim , .	• »n to po najnovejši in jako praktični metodi učenja. Natan^nejn poj
JC rekla pri)T! pošlemu vsakemu na zahtevo.	Rojaki, učite se angleško!
Slovensko-angleška-korešpodenčna šola,
6*ft-5§7 So. Ave., Chicago
Dp. Wm. A.. Lurle,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Ordinu je: Auda's DrhgStore, Ml P. Centre a ve cd 11 12 p« dneri. Drugi nrad: 100 State St., Room 210, od 4—5 ut e poooldne, izvseaili
nedelje.
Stanovanji: 1346 W. 22nd Strut.	Telephone, Canil 859.