spOMNlTE SE slovenskih BEGUNCEV s kakim darom« AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY 32 AMERICAN HOME CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 14, 1946 SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVIII—VOL. XLVIII te veste fOrku kj • e Poslopje v New 32 odsWajVi"je "a SVetu,l Pe znot , kov sv°.ie prostor-1 SiCG "Porabljene za "-ke i; spe"J'ače, ter za mon- I^storn-' naPrave- Osta-"»initio 'na Pa Prinaša na- DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE i (Došle preko Trsta) DEMONSTRACIJE PA SO šE VEDNO. — Brez tega komunisti ne shajajo. Ob vsaki priliki naženo na cesto otroke ki vpijejo: Tito, Tito in Stalin Stalin. Ljudje navadno niti ne vprašajo več, za kaj spet demonstrirajo. TITOV GOVOR OB NOVEM LETU. — Tudi centralna vlada v Belgradu. uvideva, da ne bo T(*om Voin Pose i- S0 zavezniW i" 500OfiA 1 Po raz"ih morjih ^kafc 0d teh 80 -'ih l!ia !h5».900 našli in uni- po Pa še na pro- živeti samo od živijo- SeVomorju okrog Japonske vPitja- Zato je moral Tito na- rtllh morjih Evrope. migniti v novoletnem govoru, * * * I naj malo ponehajo s proslavami. Rekel jim je: "Manj proslav, pa več dela." vdajajo Rusom. Bere te liste, kdor je prisiljen. Tudi to je prisilno delo, o katerem je sedaj v Jugoslaviji toliko govora. Mali listič ,ki ga je smel nekaj tednov izdajati škofijski or-dinariat v Ljubljani pod imenom "Oznanila" je že umrl. Bil je to tednik, ki je pisal čisto sa- Washington. — Državni od-mo cerkvene stvari kot pove že delek ameriške vlade je z vso si-naslov. Toda tudi za tega je 3o udaril po totalitarnih smerni-zmanjkalo papirja kot se lepo cah vojaške vlade v Stavka v New Yorku je končana Diplomatski odnošaji med Zei državami in Argentino napeti Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice ima tj naa^riških železnic i, :e- ki v flh avtomatične za-® iz 12ftSlh ustavi vlak, ki se- H. 120 v«z, prej kot v 6 se- . * "h delavskih unijah Od an''enih 15,000,000 eh jih je 3,000,000 mu CRKOSLIKARJI — Neko poročilo pravi, da je v zadnjem pol-letu najbolj nesla črkoslikarska obrt. Vsaka stena je morala imeti napise o Titu in Stalinu. Kdor je dal napisati večje črke, je bil bolje zapisan pri komunistih. Pa so dobri partizani tek-j i movali, kdo bo dal več zaslužiti O izdalo mesto San črkoslikarjem. Vsi zidovi in vsi Ifojj, "J >117 prostorom do- I Gotovi so polni napisov in slik. Prodajo žganja. Ta- Tito je povsod obešen. Tudi1 katere bitke so bojevali Ameri- Farrellovo vlado <> ^ 0 mesto toliko prebi- marsikak partizan si že želi, da Ikil 30 Prišel po en salun ^ bil zares in ne samo na ploto- bili 1 96 0seb- Torej žejni, vih- , ' ' ! ČASOPISI SO, KOT SO BI-* * * j LI, SAMO KOMUNISTIČNI. — Do g15- stoletju razsajala' Vs* Pižej° enako. O zunanjem Je Prišel nekdo. *vetu zvedo ljudje malo. Mnogo ^ s'n ie žgana pijača naj-i se Piše Proti Amerikancem in Vfvo proti njj To je! Angležem, ker se le prepočasi kt^ i« takrat razšk' ~ Delavci pri vlačilnih čolnih so šli danes ob 8 zjutraj na delo. Med unijo in General Motors pride vsak uradniki~ čas do poravnave. Stavka v jeklarski industri- tJlub L;iubIja"a ima za ltto« • • . J j sieaeci odbor: Predsednik Geo. Ji- gre naprej. j Nagode, podpredsednik Matt F. , . . , x.. . . : Intihar, tajnica Frances Julai- Lastniki vlačilnih čolnov in unija so se včeraj sporazu- ba, blagajnik Frank Segulin. za* meli v toliko, da bodo šli delavci danes zjutraj ob osmih na- P'snikarica Louise Derdiih, nad-Argentini,, zaj na delo, a sporne zadeve bo obravnaval posebni odbor ;:orniki: John Robich. Antonia označi zatrt je takega lista v de- kar smatrajo v diplomatskih, treh mož. Tako je končana stavka ki je trajala 10 dni in Svetek in Fr- ©erdich. Publieij-želi, ki je "osvobojena." krogih, da bo privedlo do prelo-l ki je za pekaj časa ustavjla yse trgovsko žlvljenie v mestu. Zdaj so razmere zopet normalne. Iz Detroita poročajo, da bo stavka pri General Motors knia-I lu končana. Vladni posredova- KOLEDAR "BORBE Kako vse jadra v čisti komunizem, ki hoče pretrgati z zapadnim svetom, priča koledarček komunističnega belgrajskega lista "Borba." Izpuščeni so tam vsi krščanski prazniki kot Božič ali Velika noč. Ko našteva ob posameznih dneh, kaj se je na kak dan zgodilo koledar izpušča vse, kar so storili v zadnji vojski Amerikanci in Angleži Kdaj je stopila Amerika v vojsko kdaj se je začela afriška kampanja. 'Je ma diplomatskih zvez med obe.-! ma državama. i Di •žavni oddelek je javno ob-' dolžil argentinsko vlado, da te kom vojne ni bila nevtralna, am-1 t pak je dajala pozivno pomoč ^ Dewey je rekel, da bosta pr. osišču in da dajo argentinska iS11 obe strankl skuPaJ dosegli vlada še danes nacijem v zapadJ ?p0.razuraj V torek sta bili uni" ni hemisferi baze, na katerih bo-|Ja ln komPani'a sa™ še za en do skušali zgraditi hov vojni !cent narazen glede Poviška v stroj ' j mezdi. General Motors je obju- * Ta obdolžitev ameriške vlade. 18unija vztraja pri odkrito pozivlje narod Argenti-i1* ... ne, da odstavi sedanjo Peron- , Giled.e polozaia v •'eklarski in' | dustrui je vse pri starem. Ile- jčeno je sicer, da bo vlada dovolila jeklarskim družbam okrog $5.00 pri toni višjo ceno, nakar bodo jeklarne privolile v višjo Zadnji novi dealer je stopil ii vlade f Washinglonu ,ski odbor Mary Yapel. Frances . Klein, Frank Rupert, Matt In-jtihar; maršal Louis Starman, J stric Jos. Plevnik, teta Frances j Rupert, kuharica Mary Seguliri, j zastopnika za kub dr. Louis Go-, dec in Mary Segulin. Seje vsak zadnji torek v mesecu SDD na Rechej- Ave. so Ta obtožba ameriške vlade je zvišanje od 3. januarja, ali od dneva, ko bodo šli delavci na de- h Iji. Pre, v«ej Evropi, dočim FIRMA GABRIEL Poznali malokateri i NAJAME TOVARNO ' . * EATON CO. y opojno"1,0' da jf d0br0 Cleveland, O. - Vlada je dala Potem-- za 5 let v naJ'e™ ie ■ ^fetri""«1 <«1407 e- 4°-st-« tuditrrfH„ j j , izdeluje avtne potrebščine. Se-!l0olje v aLi ''"i r° daj je v teh prostorih Eaton ^'i pa Vrin? UCaJ,U' Mfg. Co. Firma Gabriel name- ^mnoul rava tukaj Zap0Sliti kakih690 im) ^ * * » k bi] v Washingtonu, ;a predsednik °sVeče 12- februarja T0 v nar°dni muzej oseb. Gabriel Co. bo plačala za najemnino tovarne $47,780 letno. Opreme, ki jo je rabila Eaton Co. ne bo mogla rabiti Gabriel Co., zato jo bodo odpeljali. Jli S^.otok, ki se nahaja KS^'^rnrr dežele stradale Amerika bo imela dovolj ^a, Michigan! živeža, dočim bodo druge morali »oditi leta 1828. V Washington. — Polje delski ])0tj * » urad je izračunal, da bodo Ame- j besednikov Zed. drJrikanci letos povžili več hrane . 80 Postali pozneje ! kot kako drugo leto v preteklo-^Oft t.in sicer: Adams,j^i- v istem času bodo pa ljudje Buren, Theodore'v deželah faktično stra- ^°lidge in Truman. (]ali. n * « Poljedelski urad je dobil poro- ;Jti v je vpeljal v 11 iz 65 dežel i" ta poročila ka-Islandiji in j žejo, da bo vsaka oseba dobila norveški vladar okrog 12 odstotkov manj hrane kot v drugih letih. Prav radi tega je pa predsed- *Wttan- na katerem "ik Uikaza1' da si mi v deže" kuSVni del mesta' New h nekoliko pntrgamo od ust m p 1 °d Indijancev Ni-'pomagamo ostalemu svetu, da ne eter Minuit leta 162o" bo umrl od glada h, in njene tero- kanci v Italiji na Francoskem in ristične metode, ob Renu, vSe to je izpuščeno, tako da dobi bralec vtis, da je povzročila veliko senzacijo v di-' sploh vse naredila samo Rusija, plomatskih in kongresnih kro-' , , . 10l nič pa Amerika. To zaničevanje gib. Vsa obtožba sloni na doku- ° dej™m za »a uru° vsega ameriškega se kaže pov- mentih, ki so jih zavezniki zase- Toda zedimh Se se mso' ce bo sod. Samo podporo imajo radi gH pri nacijih v Nemčiji. ameriško. Pa še o tej razglašajo,------„ » . , , . v . r]j ■ -v, . „ ..• »k . . i 'o. Tudi se ni določeno, ce bo da je pnsla iz Rusije. ^_ DafOVI U b^QURCe !v,ada dovolila višjo ceno samo Ruska delegacija pri UNO,.......v nagem uradu „ bili izr0(~ .. \ 1>bilafphi" je bila zopet poražena j^ denarni p^i za ^STpiSS London. _ Predlog ruske^slovenske begunce: Neimenova-1 q gJi nR de]o de]avd ukrajinske delegacije pri orga- je darovala J25; po $5: Fran-] Du uegne eJlektrarni, v Philadel-nizaciji združenih narodov, da ces Prhne iz Larbertona, Matt, uslužbenci uUčne želez. naj se pošlje komisijo v Indonezijo, kjer naj ugotovi, če navzočnost angleških' čet ogroža svetovni mir, je pri glasovanju propadel. Samo dva giasova je dobil in zadeva je bila položena na mizo. že prej ni ruska delegaci- Hribar, Painesville, O.; neimenovana zakonca; po $2: Mrs. Anton Rozinka iz Eveleth, Minn, in Mrs. Mary Sivic iz Forest City, Pa.; neimenovana je darovala $1. Iskrena zahvala vsem skupaj in priporočamo še dru- nice in avtobusov. -o— ja nikamor prišla z obtožbo, dalgim,dabi darovali po svojih mo-so angleške čete v Grčiji ovira za ! f'eh za te slovenske reveže, ki so mjr. | v tujini brez vsakih sredstev. Zbornica je zdaj končno odlo-' -u- čila, da naj bo zaenkrat sedež Mathew Hribar kandidira UNO, to je organizacije združenih narodov v New Yorku, do ; za komisarja v Lake kler se zgradi stalni urad. -o^ Armada ima 500,000 prostovoljcev Nadškofa Stritch in pa Mooney sta že v Rimu Rim. — V torek sta sem dospela z letalom iz Amerike čika-ški nadškof Stritch in pa de-troitski nadškof Mooney. Na letališču soju sprejeli civilni in duhovniški dostojanstveniki. Pozdravil ju je tudi Msgr. Walter Carroll iz Pittsburgha, ki je prideljen zdaj Vatikanu. Nadškofa Spellman in Glen-non, ki' sta tudi na potu v Rim, sta pa zdaj dospela na Irsko, Painesville, O. — Poznani slovenski farmar Mathew Hribar bo kandidat za nominacijo okrajnim okmisarjem v primarnih vo-j kjer sta se ustavila za nekaj dni. , . . „ . . ,, , , , litvah 7. maja v Lake okraju.) Vsu štirje nadškof je bodo drugi Washington. - Vojni oddelek Kandidiral bo na demokratski, teden povišani v kardinale, naznanja, da je število prosto- listi ______ _ voljcev za armado že preseglo j Mr. Hribar ima farmo v Le-število 500,000. Prostovoljce na- roy vasi( nekaj milj južno odi bira armada kar naprej, da ž painesville že od leta 1907 ter njimi nadomesti vojake v oku- uživa v tem kraju velik ugled paciji. Okrog 55 odstotkov teh kot veščak v kmetijstvu in gos-prostovoljcev se je vpisalo za 3 podarstvu. leta službe. j £a časa vojne je služil kot na- čelnik civilne obrambe v tem TTT , , __ i P or (kri— Washington. — Harold lekes, y soboto 16 feb notranji tajnik Zed. držav, ki je bosta poročila v bil v vladnem kabinetu 13 let m edini, ki je še ostal od Roosevel-tcve novo-dealerske administracije, je podal resignacijo predsedniku Trumami. V svoji odpovedi je izrazil željo, naj bi stopila v veljavo 31. marca. Toda predsednik Truman mu je odgovoril, da stopi odpoved v veljavo že jutri. To kaže, da nista bila predsednik in njegov tajnik notranjih zadev nič kaj, na prijateljskih nogah. ob 9:30 se cerkvi Marije Sodijo, da je prišlo do prelo-' m a med" i i j i m St" k 6 Te priK'lsedhik Vnebovzete na Holmes Ave. Ju lia Zaller, hčerka Mr. in Mrs. Anton Zaller iz 1384 E. 17.1. St. in Stanley Maizel, sin Mr. in Mrs. John Maizel iz 1 i 10 Norwood Rd. ženin je bil častno odpuščen iz armade novembra po 3 letih in 9 mesecev službe. Od teh je služil 22 mesecev \ Angliji, Franciji, Belgiji in Holandiji ter prišel notri do Berlina. Vse najboljšemu želimo mlademu paru v novem stanu. pr< imenoval aa mornariška podtaj-nika oljnega magnata Edwina Pauleya. Ickes je bil odločno proti temu imenovanju, češ, da je Pauley izvrševal v preteklosti nečedne kupčije s podkupovanjem. Mr. Truman je stal pri Pauleyu in Ickes je odstopil. --o-—•— -t&l-etnietv*^ -V petek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega John Novaka v spomin 5. obletnice njegove smrti. Na sejo— , članice podružnice 10 SžZ naj se udeleže nocoj v velikem fctevi- j lu seje v Slovenskem domu na | Holmes Ave. Važne zadeve bo- j do na dnevnem redu. Držite za klobuke— , , . Tekom noči je divjala po vsej Washington _ V zgodovini | državj ()hU> hueda 1 Amerike se ni bilo tako pomanj- času i?d -t, H kanj lanenega olja, ki je potreben za izdelavo barve. V Južni Še nikoli ni manjkalo tako lanenega olja sapa, ki ob še ni polegla. Mnogo drevja je po tleh, mr: go šip zdrobljenih, mnogo telefon- skih žic potrganih. Za dr.evi pa Stenskega papirja bo primanjkovalo N nieti Washigton. — Letos bo šla trda za stenski papir, ker pri-Edino, česar j manjkuje bele ilovice, ki se jo bo nekoliko primanjkovalo tudi v uporablja pri izdelavi tega pa- ^ VeK ko ni bilo še1 Ameriki bo sirovo maslo in slad- »JSr ^tilničarji vabi-!kor- Mesa bo , leto,s okro« l50 \ ii e zabave s tem da funtov na osebo' kar Je nekaj ^•l>4j0dbo' ki i« irrv.ii.! ... več kot lansko leto. je igrala po pirja. Neka ilinoiška firma, ki izdeluje stenski papir poroča, da bo- morala zapreti, ker ne dobi materiala. f vPil j,fodbo je pa poseben ^av;yabil ljudi na "do- 4 k Wh! Privošči C. a lndust ' ^Clf' da W narod popil >dv*Ve na dan na ose-, >02iti VZa to bi bilo pa 'iN dol- n° 27 milijonov! j^J smo jo lansko milijonov vreč.1 trija Kavna indu- Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Mrs. Eleanor Roosevelt se je v skupščini organizacije združenih narodov v Londonu odločno pognala za begunce, ki se nočejo vrnili iz tega ali onega vzroka v svoje domovine. Pobila je ruskega komisarja, ki je zahteval, da se begunce takoj vrne njih državam. (Kaj bi jih tam čakalo, si lahko mislimo). Mrs. Roosevelt je žela splošno priznanje za svoj govor in dosegla, da se bo begunce podpiralo in nobenega sililo iti domov. — Kaj bodo rekli ameriški partizani na to? Ali se je Mrs. Roosevelt potegovala za izdajalce, kali? Kaj pravile na to, draga Mrs. Klein? | kraju. Zdaj služi že 4. termin v j gospodarskem odboru Leroy - Township. Vselej je izvoljen v ta urad z veliko večino. Služi tudi že sedmi termki kot predsednik in generalni poslovodja pri Leroy telefonski družbi, kjer je napravil že mnogo izboljšav za boljšo postrežbo.! j Vedno se rad udejstvuje tudi za! i Rdeči križ v svojem okolišu ter j ! je aktiven pri vseh javnih funkcijah. Rojakom v Lake okraju Mr. i Hribarja toplo priporočamo v ! nominacijo okrajnim komisar-| jem. Urad potrebuje prav ta-I kih mož za večji napredek. -o- Detroit — Tukaj je umrl An- I ton Kravanja, star 39 let in do- 33. divizija bo odšla iz Avstrije Viena. — Ameriška 83. divizija bo začela odhajati iz Avstrije 17. februarja in se odpravljati proti domu. Do konca februarja bo tam samo še 42. divizija. Ameriki ga Rusija vsega sproti pobere. Plačuje ga po 12 centov „> ■ i • • , . , J i J . ' , obetajo mrzleie in morda celo iunt, docim ga kupujejo Zed.' države v Argentini po 9 do 9'/>c '< . . , , , -v, « . • ., '" Micka se ženi— tunt. Ameriški trgovci oblegalo 0 državni oddelek, naj bi dovolil1 ?e/ece' saj rayn° am" pak drugi pravijo, da je že čas, da dobi za to olje višje cene. —----o---- moža. Nadvse kratkočasilo igro "Micki je treba moža" priredi podružnica št. 125 Slovenske ženske zveze v ne- Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama Sgt. Harry -Snyder je bil povišan v štabnega narednika. Čestitamo! Njegov naslov je sedaj : S/Sgt. Harry Snyder, Hdq. & Hdq. Co. Holding Bn. Separation Center, Unit A, Camp At-terbury, Indiana. Harry je sin Mr. in Mrs. Anton Znidaršič iz 1166 E. 60. St. Po 32 mesecih vojaške službe . ma od Soče na Primorskem. Za-j je bil častno odpuščen Pfc. Mar-i pušča ženo, očeta in več sorod-'tin Mirtel, sin Mr. in Mrs. Mar-nikov. Pred leti je živel v tin Mirtel iz Prince Ave. Bilje ! Bridgeportu, O. I v službi po Angliji, Franciji in Časopisnega papirja primanjkuje New York. — Nikoli tekomldelJ° V(!Čer ob 8 v dvorani šole vojne ni bila tako trda za časo- 'sv- Vida. Več o tem boste zve-pisni papir kot je zdaj in kot bo|deli, če danes in jutri počasi in še vse leto. Kaka nova tiskarna|previdno prečitate kolono "Ce sploh ne dobi papirja. Dol|&[verjamete, al' pa ne." stavka gozdarskih delavcev je' Prijazen 'obisk— vzrok, da ni lesnega zdroba do-! Včeraj nas je obiskala Mrs. volj. i Anton Robnika iz Eveleth, ■......... ......—=-|Minn, s svojini sinom William- ■ o m in nečakinjo Frances Ko-•chevar iz 19531 Nauman Ave. i Mrs. Rozinka je prišla na poroko svoje hčerke Josephine Ann, | ki se. bo poročila v soboto ob 19 v cerkvi sv. Lovrenca z Mr. i Andrew Režinom, sinom poznane družine Mr. in Mrs. Andrew Režin iz Maple Height«, O. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanju. Poroka— V soboto 16. feb. se bosta posrečila Miss Anna M. Krnc, hči Častno je bil odpuščen iz ar-'Mrs, Ane Krnc iz 1036 E. 72. made Stanley Spelič in stanuje St. in Sgt. Bernard J. Schultz, zdaj pri svoji materi na 1377 E. sin Mrs. Elizabeth Schultz iz 171. St. Služil je v Italiji, Fran-,787 E. 103. St. Poroka bo ob ciji in Nemčiji. Ves čas je pre- 9 zjutraj v cerkvi sv. Vida. So-jemal Ameriško Domovino, ki rodniki in prijatelji so prijaz-mu je bila dobra tovaršicja od do- no vabljeni k poročni maši. ma. Tudi zdaj hoče biti brez nje, Mlademu paru pa želimo vso je rekel ter jo dobival na dom. srečo v novem stanu. potem na Južnem Pacifkiu. Pravi, da je redno prejemal ves čas, Ameriško Domovino, ki mu je bila na frontah v veliko razvedrilo. »B *ai 2 " AMERIŠKA DOMOVTNA. FEBRUARY 14, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA i v AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC, Editor) 6X17 St. Clair Ave. IIEnderson 0638 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po požii pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 lor 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, »2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 32 Thurs., Feb. 14, 1946 ji moči,.da bi ostalo slovenske ime v Ameriki to, kar je vedno bilo. V tej borbi ne bomo odnehali, ker ne smemo, če hočemo biti pošteni do samih sebe in do vaših in naših otrok. Ne dajmo, da bi bilo naših otrok kdaj sram reči, da so slovenskega pokoljenja. Kaj pravite? Mrs. Novak in več drugih Sebi in otrokom jemljejo dobro ime Nedavno smo govorili z rojakom, ki pride v svoji službi mnogo v dotiko z Amerikanci. Povedal nam je, da izgubljamo Slovenci svoje dobro ime. Še ni bilo dolgo, ko so bili Slovenci (vsaj v Clevelandu) zapisani med Amerikanci in drugimi narodnostmi priznani kot pridni ljudje, zdravega razuma, dobri državljani, gospodarski in politično zanesljivi. Povsod so jih radi najemali na delo, pa tudi v boljše službe. Laskavo priznanje, kaj ne! Vsak pa ve, da Slovencem tega dobrega imena ni nihče kar tako obesil na rame, ampak smo si morali to dobro ime sami zaslužiti, sami se predstaviti drugim kot narod poštenjakov, kot narod pridnih rok in vedrega razuma. Ampak zadnje čase, nam je zaupal dotični rojak, se pa že čuti po mestu, da drugorodci ne gledajo na Slovence več s tako prijaznim očesom kot so včasih. Smatrajo nas namreč za — komuniste in komunisti, kot vemo, pa v Ameriki v splošnem še nimajo posebnega kredita in ga še dolgo ne bodo imeli, čd ga bodo sploh kdaj. Kdo nas je zdaj pri drugorodcih kar naenkrat začel predtavljati za komuniste? V prvi vrsti je to napravil Titov komunistični režim v Jugoslaviji. Ta je zdaj na zelo slabem glasu po Ameriki. Vzemite katerikoli ameriški časopis v roke, v vsakem boste čitali k sedanji jugoslovanski vladi vse drugo prej kot pa dobro mnenje. Amerikanci dobro vedo, da vlada v Jugoslaviji teroi\ kakršnega, niti v Rusiji ne poznajo. Koliko se, na primer, Amerikanci norčujejo iz zadnjih jugoslovanskih "svobodnih" volitev. Saj je celo predsednik Truman sam javno priznal, da volitve niso bile svobodne in da je sedanji režim v Jugoslaviji vse prej kot pa demokratičen. Povprečen Amerikanec ne pozna diplomatskih zvijač, s katerimi je bila Jugoslavija izročena v roke komunistom, zato ne more razumeti, kako da so si jugoslovanski narodi izbrali tako vlado, ki jih je v tem modernem stoletju napravil^ za pravcate sužnje. Zato pa tudi povprečen Amerikanec sodi vse, kar pride iz Jugoslavije tako, kot sodi Jugoslavijo samo — teroristično, protidemokratsko državo. K vsemu temu pride pa še delovanje nekaterih ameriških Slovencev, na primer pisatelja Louisa Adamiča, ki tak sistem vlade, kot je danes v Jugoslaviji, zagovarja. K temu pomagajo pa še razne propagande med ameriškimi rojaki, v katerih hite zatrjevati, da je danes v Jugoslaviji več svobode in več demokracije kot pa jo imamo v Ameriki. Amerikanci vidijo slavnostne sprejeme, ki jih prirejajo ameriški Slovenci komunističnim agentom, ki prihajajo "iz Jugoslavije. Ne rečejo nič, ker tukaj ima vsak svobodo delati kar hoče, govoriti kar hoče, vpiti, kar hoče. Ampak motimo se, če mislimo, da vse to Amerikanec spravi mirno v žep. O, ne, vse dobro opazuje in si potem ustvarja svojo sodbo. Vse to, kot smo zgorej omenili, je vzrok, da so nas začeli Amerikanci, to se pravi druge narodnosti tukaj smatrati za propagatorje komunizma. Nič se ne bomo motili, če nas že smatrajo, ali nas pa še bodo, za prekucuhe, ki smo se najedli dobrega kruha v tej deželi, zdaj hočemo pa vse skupaj postaviti na glavo in pomagati nezadovoljnežem, ki so po veliki večini sami privandrovci v to deželo, da strmoglavimo demokratični sistem ameriške vlade. Ni treba misliti, da smo se to mi sami zmislili. Ne, to je že mnenje drugih narodnosti v Ameriki o nas, vsaj v Clevelandu je. Ali se še spominjate, da v (času krize ni dobil vladnega dela nihče, ki je izjavil, da je komunist? Ali veste, da ni bil sprejet v ameriško armado nihče, ki je izjavil, da je komunist? To'so fakti! Pa ni treba misliti, da je vojska to odpravila. Il^e, prišlo bo še vse bolj ostro, ker Amerika čuti, kako sili komunistična propaganda v Ameriko, pa bo nastopala vedno bolj strogo. Kar malo počakajmo, pa bomo videli. In če je to delala ameriška vlada, da se je otepala komunistov, ali mislite, da bo ameriški delodajalec sprejemal na delo ali v službo ljudi komunističnih nazorov? Kar mulo počakajmo, da se dežela nekoliko umiri po vojni, pa bomo videli, kakšno priliko bodo imeli komunisti do služb. In to je pa tisti point, katerega hočemo našim (nekaterim našim) pokazati, ko jih naravnost obtožujemo, da jemljejo tebi in svojim otrokom dobro ime. Pa gremo lahko še dlje in jih obtožujemo, da jemljejo izpred ust kruh svojim in našim otrokom, ki bodo razvpiti med drugimi Amerikanci kot komunisti. Taki, ki nimajo otrok, lahko vpijejo in delajo propagando za komunistične diktature. Če bo potreba, bodo sneli klobuk s kljuke, vzeli dežnik s kota, pa jo ubrali v njih rdeči raj. Seveda, če jih bodo tam hoteli sprejeti. Toda taki, ki imajo tukaj svoje otroke in svoje družine, p« se tako poganjajo za razne "izme," ki sp njih otrokom, kateri so pristni Amerikanci, deveta briga, pa tem svojim otrokom naravnost škodujejo. Ne zavedajo se, da bo z nami v Ameriki starokrajska politika umrla. Ne zavedajo se, da bi bila njih dolžnost storiti vse v svoji moči, da izboljšajo bodočnost svojim otrokom, in njih potomcem, katerih domovina je ta dežela pa nobena druga. Zato se pa mi borimo z vso silo ter skušamo vse v svo- Potožili ste mi, da sem Vas hrabro napadel in da je mogoče Bog Edini, ki ima nad Vami do-padenje . . . Očividno ne razločujete med napadom in stvarnim odgovorom, kar je v resnici zelo žalostno. Jaz nikdar ne napadam in ne morete mi pokazati enega članka, ki sem ga kdaj napisal, v katerem bi bil koga osebno žalil. Imam namreč to navado, da pišem le takrat, kadar imam zadostnih dokazov na razpolago; tako ne pridem nikdar v položaj, v katerem se nahajate Vi, da bi me kdo prijemal za jezik. Osebna čast kateregakoli, tudi Vaša, mi je bila vedno sveta. In prepričani ste lahko da, ako bi se kdaj tako daleč izpozabil in sramotil nekoga z "izdajalcem" in ".judežem," bi našel v sebi tudi toliko "hrabrosti," da bi ga prosil za odpuščanje. Vaša oseba me popolnoma nič ne briga. Kar me pa zelo briga je Vaše delo kot javna delavka, v tem slučaju Vaš prostaški spis, v katerem strahopetno napadate ljudi, ki so odsotni in ki se braniti in za govarjati ne morejo. Saj menda vendar niste pričakovali, da Vas bomo predlagali sv. Očetu v odlikovanje? Sicer je dokaj jasno, odkar ste začeli prirejati komunisti čnim delegacijam slavnostne sprejeme, ste se navzeli tudi komunističnih trikov. Toliko časa boste pripovedovali svetu, kako nedolžni da ste, d«;se, bodo gotovo našle članice, ki Vam bodo verjele, da ste Vi belo jagnje, mi pa grdi napadalci. Toda žene, ki še znajo misliti s svojo glavo, so si že davno naredile pravilno sodbo, brez mojega dokazovanja; onim pa, katerim je Vaša oseba več kot resnica, bi bilo zastonj vsako dokazovanje. Res je, da ne vem po kakšni poti so te ženske prišle v katoliško organizacijo. Dejstvo je, da so v nji in te boste imeli vedno na svoji strani, kadar si boste zopet privoščil te grde škofe. Rečem pa to-le: Blagor Vam slovenskim modernim katoličanom (saj med te se menda prištevate) ; napadete škofe in duhovnike svoje Cerkve, ozmerjate jih z izdajalci in judeži in — nič se Vam ne zgodi. Celo oni je v nevarnosti, ki jih izkuša braniti. In ako Vas le kdo lopne po umazanih ustih, pa takoj zavpijete do neba, da se Vas napada, še enkrat ponovim: Blagor Vam! Zelo priročno sredstvo: Nahruliti vsakega z napadalcem, ki se drzne podvomiti o trditvah Vaše gnade. Razumem, Vi hočete absolutno pokorščino v Zvezi. Razumem tudi, zakaj vse to nav-duševanje za stalina in Tita. Vsi trije, Mrs. Novak, ste namreč rezani iz istega diktatorskega lesa. Sicer pa, kakor hočete. Jaz sem skušal rešiti, kar se še da rešiti. Ve pa, ako res hočete uživati slovps, da je bi1 a Zveza prva katoliška organizacija, ki .je javno sramotila katoliško Cer- vsem kar mi je svetega, da nimam najmanjše volje, da bi Vam služil za fronto ter bi za mojim hrbtom preobračale komunistične kozolce. Povem Vam tucli, da smo do grla siti tega slepomišenja in bomo odslej naprej imenovali belo belo in črno črno ■ z najbolj domačimi izrazi, ki nam bodo pri rokah. Ve, ki zmerjate katoliške škofe z naj-ogabnejšimi izrazi, pač ne zaslužite, da bi imeli do Vas kakšne posebne obzire. , Svetoval bi Vam tudi, Mrs. Novak, da pustite Boga v miru v tej nečedni zadevi. Kajti ni On tisti, ki Vam je svetil, ko ste pripravljali gradivo za decem-bersko številko Zarje. Kakšno "dopadenje" ima Bog nad lažmi, katere ste natrpali v omejeno številko Zarje, boste najlaže spoznali, ako pogledate v sv. Pismo, I. Mojzesove knjige, III. poglavje, 14. vrsta. Tam beremo sledeče:" In Bog je rekel kači (kača .je namreč lagala Adamu in Evi, da bosta postala kakor Bog): Ker si to storila si prekleta med vsemi živalmi . . ." Bog sam je preklel laž, ki je prinesla svetu toliko gorja . . . Toda iz Vašega spisa ne bruha samo laž, ampak tudi najbolj pobesnelo sovraštvo. O tem pa bo Bog sodil približno tako, kakor je presodil apostol Pavel, ki je dejal: "Kdor pravi, da ljubi Boga, pa sovraži svojega bližnjika, je lažnik." Zelo ostri izrazi. Pa tako sodi s^. Pismo samo o laži in sovraštvu. In kdo smo mi, da bi mileje sodili? Naš Odrešenik pošilja lažnjivo in hinavsko judovsko drhal med gadjo zaleglo (najhujši izraz, ki ga je mogel Gospod najti v .judovskem slovarju) ; mi pa smo poslali Vaše ogabno pisar,jenje v — svinjak (tudi najhujši izraz, ki smo ga mogli najti v slovenskem slovarju). Laž ni nikdar dovolj ostro obsojena. Mrs. Novak, storite, kar bi storil vsak pošten urednik. Do-kažite, kar ste napisali, ali pa javno — v Zarji — obžalujte oni nezaslišani izpad. Ako to storite, si bomo zopet prijatelji in vse bo pozabljeno. Ako pa prvega ne morete in Vam napuh brani storiti drugo, potem pa odstopite kot urednica Zarje. Toda eno ali drugo boste storili, to Vam zagotavljam. M. Slaje, duh. svet. SŽZ. ko bo pa res v nedeljo ohcet, da bomo vsi veseli. Še Matevž Go-ričan (Damjan) je rekel: še Micko omožin, no, potem sem pa upravičen do zasluženega preužitka, ker dovolj je 42 let gladit deske po odrih ... Ne bo šlo tako lahko, Tomažin, če imamo ženske še kaj besede! Vabim vas vse, da pridete v nedeljo v velikem številu, ker zagotavljam vam, da se boste od srca nasmejali, saj smeh in dobra volja ohrani človeka vedno mladostnega. Na svidenje! Margaret Tomažin, (Repla). -o- Vredna naslednica V oglasih vidim: Frances Zulich, licensed agent. Čestitam ! Ko je začel hirati, nam mnogim poznan, naklonjen in vsakemu prijazen rajni John Zulich, katerega bolezen je bila daljša, je bilo za družino potreba, da je nekdo iz družine opravljal zavarovalniške posle, da je šlo življenje naprej, kakor je potreba povsod, nekoga da zasluži za vsakdanji kruh. Njegova vljudna hji-erka Frances, se je zavedala tega in je iz ljubezni do .staršev vzela to sicer težko delo na svojo odgovornost in začela od hiše do hiše obiskovati družine, ko je potekla zavarovalnina, ali pa je poskusila dobiti nove naročnike. To delo ni bilo tako lahko in prijetno, kajti, zavarovalnina je zelo oidgovorno poslovanje, ker je zvezano s zakoni in postavami države. Ko je njen oče, blagopokoj-ni John Zulich preminul, je o-stalo samo eno vprašanje: Ali zavarovalnino opustiti, ali pa iti v šolo za preučevanje ipostav in zakonov, da dobi licenco ali dovoljenje kot zmožna in učena vsega, kar zahteva zavaroval ninskp postava. Miss Frances Zulich, vidim je prestala preiskušnjo in dobila dovoljenje in sedaj stalno opravlja to delo, katero je rajni oče opravljal poprej 33 let. Zelo hvalevredno .je tudi to, da je hči, iz spoštovanja in ljubezni do očeta, da bi mu v težki bolezni lajšala njegovo trpljenje, sama radovoljno o-pravljala to delo, ki je bilo častno za družinsko ime. S tem 'je Miss Frances Zulich razveselila mnoge zaslužene prijatelje Zuličeve, ker vedo, da bodo tudi v bodoče imeli svoje imetje brez skrbi v redu zavarovano, ker bo omenjena nadaljevala delo in skrb, katero je njen oče vršil toliko let. Naše čestitke gospodični Zulichevi, le tako naprej. Mnogo naročnikov. Vaš .iskreni prijatelji, Anton Grdina. -o- počeli. Tako so nekateri pri- "Micki je treba moža" Cleveland, O. — "Micki je treba moža," tako so sklenile na decembrski seji članice podružnice št. 25 SŽZ. Spodaj podpisani pa so dale nalogo, da Micki poišče lepega,' postavnega in bogatega ženina, da napravimo ženitovanje še pred pustom in sicer v nedeljo 17. februarja v šolski dvorani sv. j Vida. j Ker je naša Micka res dekle, da malo takih, mi je to dalo kev (ker sramotiti katoliške ško- _ . , .. ' le pomeni prav isto kot sramoti- dosti skrb! m potov, da sem j. ti Cerkev -ako tega še niste ve-! de bila zares zauber fanta. Po-dele) — prav in dobro. Jaz si set no še zato, ker tega povrni jem roke. Zelo neumestni so sla nisem tako vajena, kot ga tudi vzdihi sicer dobrih žen, češ,1.!« bil v starem kraju "Cucel," Zvezo napadamo in nedostojne ki j.e po Dolenjskem in Noirang-' izraze rabimo. Ako hočete ohra- skem spravil skupaj precej sre-! niti katoličanstvo v Zvezi, potem ' čnih zakonskih dvojic. Seveda 1 pošiljajte te mile vzdihe tja, ka- so bili tudi slučaji, da so pomor spadajo. Kar se mene tiče, 'zneje leteli lonci in sklede za tudi jaz sem sklenil z Vami po- njim, ako je kaj narobe spravil godbo, ko sem postal Vaš dr- skupaj. hovni svetovalec, namreč, da bo- Jaz pa upam, da sem dobro ; mo vzajemno čyvali katoliško opravila svoj posel. Seveda, če podlago Zveze. Jaz sem se po- bi mi ne prišle na pomoč Franc-| godbe držal. Ali ste se je tudi ka Brancel in Perparjeva Pep-Ve? Zagotavljam Vas pa, pri, ca, bi ne bilo "'štrukljev"; ta- Pismo slovenskega pregnanca Sheboygan, Wis. — Cenjeni urednik! Pošlijam vam zanimivo pismo, katerega sem prejel 18. januarja 1946 od mojega bratranca Jožeta Samsa, doma iz Kračaljev Gora. Pismo se glasi v prepisu: Dragi mi bratranci Tone, France in Frančiška! V začetku mojega pisanja vas iskreno pozdravljam. Jaz se sedaj nahajam v Italiji že šest mesecev kot begunec pred komunizmom, ki sedaj vlada v naših krajih. Z menoj je tudi moja žena in sin star sedem let. Tukaj v Italiji nas je več tisoč Slovencev, ki smo na isti usodi. Tudi je več Potočanov in tudi tvoj brat Ludvik je tukaj. Drugih tvojih sorodnikov ni tukkaj, so doma. Janez s Hriba je u-mrl in moja mat/i tudi, oče pa so še živi in v j ako slabem stanju, saj so že stari 79 let. Zdaj ti bom še malo na kratko opisal, kako in zakaj smo prišli sem. Ko se je začela vojna, so prišli k nam Italijani, ki so pobijali in mučili ljudi, po-žigali in kar so mogli slabega čeli organizirati odpor proti njim. Pa to je bilo le malo1 časa, kmalu se je ta struja lju-j di preorganizirala in preuredila tako čudno, da so začeli a-gitirati za osvobodilno fronto, to je komunistična organizacija. Pričeli so delovati z Italijani vred, mučiti, krasti, ubijati in požigati vse tiste, ki niso bili z njimi za komunizem. I-menovali so se partizani. Italijani so jih na videz preganjali in so hodili podnevi spraševat ljudi, če so kje bili partizani. Ce so bili, so ljudi, zlasti mo-ške pobih in vasi požgali. Mnogo ljudi so tudi odvedli v internacijo, kjer jih je mnogo pomrlo od lakote in drugega zla. Torej, če je bil kdo s partizani, so ga Italijani, če je bil pa nevtralen, so ga pa partizani uničili. Tako je bil pritisk cd partizanov vedno večji. Največ je šlo takih v partizane, ki niso hoteli delati pa dobro živeti. Ti reveži niso vedeli, da se za partizanstvom skriva komunizem, ki je sovražen vsakemu človeku, ki želi živeti in verovati kar ga je mati učila. Torej samo ruski sistem. Ko so pa Italijani kapitulirali, so dobili od njih veliko orožja in potem so prav po nečloveško divjali, morili, mučili, poži-gali ter počeli vso grelobijo proti vsem, ki so si upali ugovarjati ali celo misliti proti njihovemu razbojniškemu delovanju. Seveda so se tudi znašli ljudje v sili, da so branili svoje drage irj svoj dom in ti pa so se imenovali domobranci. Torej, kdor je branil svojo čast in cerkev, je bil izdajalec slovenskega naroda. Tako so preganjali večino našega slovenskega kmečkega ljudstva, ki je hotelo biti verno Bogu in dbmu, ker pa domobranci niso imeli nikjer zaslombe, ko je po italijanskem odhodu prišel nemški vojak, ki se je boril proti komunizmu; tako sta si bila v tem enakih misli, vendar vsak zase. Nikdar pa zato, da z o-kupatorjem domobranec sodeluje. Domobranec je torej le branil svoj dom in vero v Boga, ni se pa boril proti komu dru-kemu. Komunisti oziroma partizani so nam bili sovražni, bil sem tudi jaz z mojo družino v njihovih rokah, pa hvala Bogu sem se srečno rešil. Nahajamo se sedaj v Italiji, kjer smo razdeljeni po več taboriščih ter nas oskrbuje angleški Rdeči križ. Od doma smo šli brez vsega, saj so nam pobrali vse že pred letom dni in nas pognali iz doma, tako da sem sedaj revež na tujem. Ali sž bom še kdaj vrnil ali ne, ne vem. Ako ostane tam Tito, ne grem jaz več d°mov, čeprav mi komunizem obljubi vse, kajti, kdor je enkrat poskusil kaj s komunizmom, ta mu potem več ne verjame. Tako je v naših krajih mnogo požganega in u-ničenega in veliko število ljudi pobitih in to vse po krivdi partizanov, ki sedaj dolžijo druge, a kljub temu še ne nehajo uganjati grozodejstva. Dragi sorodniki, žalostno in hudo je sedaj v tej naši stari domovini, da si niti predstavljati ne morete. Žalosten je pogled na naše požgane vasi. V Travniku je vse porušeno in p ožgan o; v Tabru stoji samo še cerkev in tako je po vsej Jugoslaviji samo smrt, groza in obup. Moji sestri Franci so Italijani mučili in potem šele ubili moža in sina starega 18 let, obenem so takrat mučili in ubili tudi njenega moža brata. Mučili pa so jih tako, da so jim najprej s puškinim kopitom razbili glave, potem polomili roke in nato pa so jih šele u-streiili. Dolžili so jih, da sodelujejo s partizani. To je bilo še leta 1943. Sedaj je ostala sama s sedemletno hčerko. Takih primerov je brej; števila. Italijani so imeli namen uničiti Slovence in partizani pa pro- tikomuniste. Tako ie bore malo poštenih ljudi vih, ki čakajo rešitve, dar cd Amerike ali Anglija . ne pride, bo šla koniui^ kuga dalje in gorje, k011101 de. Ne želim tega in gr°B. je, če bi se to zgodil mi k sklepu mojega pisar kreno pozdravljeni. Vaš bratranec, Jože Samsa, Relugge CafflP' Senigalia, Ita'18' tei h m k mt Kakor je razvidno ^ to njenega pisma, so tudi j d potrebni naše pomoči bili vsi oropani in iz. je kraje, povrhu gorja pa še zmerjani ci, kar je zelo grda beS Spomnimo se jih raje, . molitvah. Bog in MarlJ„ magaj naj jih tolažita111 teh težkih časov. Anton Knaus, . 1610 So. 9th JT Sheboygan,. »|g P. S.: To pismo j« slano tudi Glasilu par tedni za priobči,, njeno nazaj z bese('an { gotovega vzroka doPlS j, objavljen. . . " Prosi"1 rednika Ameriške piF da ga objavite v list, * st.u največje slove«5*® ške organizacije ni Pr°a( pravičen dopis. Kam J' (i i z i^m st. Č TOl Ji fcdj va iver h O, ti streha oreho^ Fiskležev Lojze iz ^ takega pa še ne. O, vse miši, bi se razvne milijonov vagonov P1'®.. t»! »o 1 nt novičar. Jaz pa PraV „ 1 .... 1 .,W)S K'. ,4 "M kega prosa tri sto mi^jju. gonov hudnikov, Pa Vk~" /"čne farbe! Pa zakaj tako be"1 se pa ne bi ongavil VMd* ko se mi je pa vse P ^ i me spravilo iz glajza' .j prav dobro ne ve«1' ■ |M>i] «1 jam, ali odhajam- proč prišel, tako me - ^ Je pa že spet vmes, bo zajavkala ta y| mojih prijaznih ^f ena, ena cela kopica- v J , še vse drugače je, *u gpl® krat, ko se mi Je ^ Marjanca ponujala, ^^ izbrala. Se reče, saJ^j direktno prizi idet, ^J mimogrede. Ampak ' t h - slH de me je pa že tako ti kolone ne morem 11 ^ kler ne bom zvedel, stvar razvozljala. „ y čakajte, vam b0^ 9 ^ povedal. Saj sem o. da sam ne vem, kJe urzi. se' I, kaj se niso te, * / kako bi jim rekel, s si kar naenkrat vtftf / da je treba na vSvCč Micki moža! Nič J manj. Kar na vsem ^Ity če j o izpeljati in jo- ^u. li, revco, obesiti ka* J žu za vrat. Pa še til f Pa še to nedeljo, se"V jf Ampak kar je P1 (]•' tako gladko ne bo šu'' dokler bo ta-le £ib' Uh, saj sem tako 1 ^ morem nič vec. jy; jutri kaj večptem»~/ bi jaz rad vedel Je / je dal to nesrečno. t,# misel v glavo, Micki moža? Bi -J* ka.'J 9 k H le II IfVj h \ K \h h h '»i, % ki jo toliko skrbi.--kaj ni treba naši ma naj 'si ga i^e'.Cll).Vf ko treba! Našo Mjjj p/ vim, pa kar v m11, koško. Torej & ^ od kakšnega dedca J j komandirati, ki ga storila? Da se. Meni se zdi, da 1 ,, kaj besede pri ted^ f mo .jutri nekoliko li o tem. ., t^ Jo j, da bi bik> Micki moža. Za P°c ('t- » r {< li? H* ■o« t rn, idJ1 ti !etn polju, Nen i6 S6del na vozu- P°" l že , nevesele misli. Ka- '^ah lonekaterih Prejšnjih > J e spoznal danes spet, je nAU S^vo' sovraži. Opa- tokov „ !Jazne oči mnogih * SOIERISKA DOMOVINA, FEBRUARY 14, 1946 Kobilice Zgodovinska slika iz leta 167'2. Spisal Ksaver Meško | ^^njrrfniTTTic3niiinn(TiEaiiHiiiiinic3tiiiiiiiiiiic3iiiiiii»nic3tiiniiiii]ic2iiriii!(iiiinniiniii{TJC3iiiiwiiiiiic3iiiiiin l»or očeP°Tse Je tedaJ vra" kako da so kobilice uničile po-zak — HQVV, „„ ..„— jja in vinograde, zastrupile ■ sam na vsem sam v ognjeni dopl* ^terimi se je sre-dol ' ko so šli v mesto, je je A kdor ga zii k mrzkim Pogledom X ni privo- oni, ede en- Kaj zamrmral je 1» ilrari potuhnil, pogledal stopil; wnl po da »jegov, u,reje> Kakor bi bi-Žhla okužena! — " m! g°Jimi!" _ Niso mu Ujud?Tažni' grozeči po-' Ko se je peljal sko-i ' vd°vini hiši. Go-med ljudstvi, ne,,? Je pač kdo lah" • ^ vd !narod proti nje" Vsi ,°Va' Vedeti mora, OI#%ni lnJeni strani, pri- da 3# L Sicer T Se Postavijo za »oritp S1 ne bi upala tako 4 , A i> ■Nil se srani0," Je °b spominu, 'ro8ta ga je izgnala f'ca. beraška ko- 'a s,v.„.0 &ele prav plača- m .jfffo 01' 5*1* ioP1 \ •Hi il je ' Se je vznemiril. "eiiiirM Sesi> Pozorno poslu-'b!?0 Prhutnil Heto JV'?nu z njima, jeV7vf Sove" BolJ in rffH sla Siril je »V, 8?0 P^al, zaobra-ati, 'kak iJ if M # i«, i€ / $ 1 fh Hla ?0lkl° šumenje, ki |W8!10 za njim. la bi J Je nekoliko v vo-r\ avo napol) je konj > Poprej pod u- 1 Je sn 1 sP°dai »t* / "i A si . /i < 6 sli'', sicer ! ji!» 'Pai ■ Sl !z otrplega sr- Ko ga Je nemir konjev lkl o za tj v vasi, "H Je v divji beg. Ja8ll0 lclel izak le napol Iti je °^'omen temen ob-tii2k p'aval nedaleč za -M io nad zemljo. v^iS pQh' a'i se bliža nevih- ] ni bilo videti ne na nebu> ali kak0 LIGA KATOLIŠKIH SLOVEHCEV V AMERIKI IZVRŠEVALNI ODBOR: n Predsednik: Rev. M. J. Butala, 416 N. Chicago St.. Joliet, 111, f 1. podpreds.: Prank Tushek, Joliet, 111. | 2. Podpreds.: Josephine Muster, Joliet, m. čj 3. podpreds.: John Mlakar, Chicago, 111. | Tajnik: Rev. Alojzij Madic, OFM, Box 608, Lemont, 111. I Blagajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Joliet, 111, vodnjake in potoke, se lotile ljudi in živali ter jih neusmiljeno uničile, če ni prišla ob pravem času pomoč. In zdaj — glej, spet so tu, te strašne uničevalke! Ozrl se je v višino, z očmi osteklenelimi od groze. Glej, vse ozračje polno letečih, strašnih jezdecev, da ni mogoče videti solnca nad njimi, in da se mrači pod njimi kakor ob £ mu..............................umnim..................................................minulimi........................iiiiie]iiiiiiiiiiii[>§ Poročila o beguncih V zu gradu "Lichtenstein." Tam taboriščih i SVETOVALNI ODBOR: | Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman. 3547 E. 80th St., Cleveland, O. a Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja, Rev. Aleksander Uran-kar, Rev. Prank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kassovic, John Germ, Prnk Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnlk, Catherine Roberts, Math Slana, Pauline Ožbolt, John Gottlieb. s NADZORNI ODBOR: n Predsednik: George J. Brince, Eveleth. Minn. | Člani: JJohn Terselich, John Denša, Prank Lokar, Jean Težak ZA PUBLICITETO: = Albina Novak, John Jerich, James Debevec, Ivan Zupan, Rado Staut. najhujši nevihti. Ozrl se je po polju naokoli: Nikjer nikogar! Sam na cesti, kakor daleč sega oko, sam pod nečloveško, divjo armado, ki je pričela že prve svoje naskoke. "Bog mojih očetov, usmili se me! Reši me!" Krčevito, z vso močjo mu je pograbila roka za bič. Udaril je po konju, da se je vzpel, da se je takoj pognal s podvojeno divjostjo in naglico po cesti, čutil je pač tudi sam, da se razprostirajo smrtne sence nadenj in nad vso krajino. Edino v divjem begu je morda še rešitev. Izak je klatil kakor blazen po konju, zdaj po zraku, okoli sebe, nad seboj, za seboj. A malo so pomagali ti srditi udarci. Živa toča je padala gosteje in gosteje. Na noge so mu padale kobilice, po rokah so mu gomazele, ščegetale so ga po vratu, grizle ga že v obraz. Nad njim pa je sikalo in Kakor smo omenili, da je bilo obljubljeno, tako smo pred kratkim res dobili v roke precej obširna poročila o življenju slovenskih beguncev v taboriščih v Avstriji in Italiji. Bilo bi preobširno, če bi hoteli vse objaviti. Nič pa ne dvomimo, da bodo prijatelji in podporniki LIGE z zanimanjem čitali vsaj skrajšani posnetek iz teh poročil, ki ga začenjamo danes objavljati. Naj pripomnim, da je bilo stanje med begunci, kakor je tu opisano, še v mesecu oktobru lanskega leta. Vendar se bo dalo iz teh poročil sklepati tudi na poznejše stanje med njimi. Poročilo začenja z nekim' taboriščem, ki doslej tudi pri Ligi nismo še nič vedeli o njem. Je pa prav zanimiva stvar. Poročilo pravi: Med taborišči, v katerih biva- jo slovenski begunci na avstrij-šumelo, kakor bi sikala skozi j ekem ozemlju, je najbolj odda-zrak neskončna množica puš- Ijeno od domovine taborišče pri č'ic, in bi se v naglem poletu Sv. Gertrudi (am Wolfsberg), rahlo drgnila puščica ob pušči- Leži 45 km severno od Juden-co. ; burga na štajerskem. V tem ta- "Strašno,!" — je vpil in je borišču živi 16 slovenskih be-stresal z glavo, da bi se obra-' gunskih družin, ki imajo skup-nil mrčesa. — "Reši me, Bog j. no 107 ljudi, mojih očetov in moj Bog! — Vsi ti ljudje živijo v tem tabo-Na pomoč! Pomagajte!" | rišču že nad DVE LETI. Nem-Z vso močjo je udaril po ko- j ci so jih preselili tja gor iz bolj nju. Vranec, hropeč, klecajoč ! osamljenih hribovskih vasi, kjer že v kolenih od obupnega be-1 ^ bili ti ljudje izpostavljeni škripal, se prevrnil, daleč s Ce-! Partizanskim nadlegovanjem. Po škripal, se prevrnil, dalel s ce-! Poselitvi so Nemci tiste vasi biva 600 ljudi. Taborišče je čisto in lepo urejeno. Slovencev je v njem 330, od teh je 160 moških, 136 žensk in 30 otrok, štirje Slovenci so ob času tega poročila v bolnišnici. Slovenci imajo svojo kuhinjo, drugi pa tudi vsak svojo. Glavno vodstvo taborišča je v slovenskih rokah, načeluje mu Renej Podhorski, ki se zelo trudi za dober uspeh. Prehrana je v Ju-denbu,rgu med vsemi taborišči najboljša, dasi seveda še zmerom "begunska." Ti brezdomci živijo v udobnih prostornih sobah tfo kakih deset ljudi v eni. Imajo ali postelje ali pa le pograde za ležišča. Slamnjač nimajo dovolj, ker se slama težko dobi. Ker je tam gor hladno podnebje, jim primanjkuje tudi odej. Tudi obleke jim zelo manjka, doslej jim je uspelo samo za dojenčke nekaj dobiti. Domačih duhovnikov imajo dovolj. V posebni baraki je okusno urejena kapelica. Tako lepe nima nobeno drugo taborišče. V taborišču je tudi ljudska šola z-20 otroci. Poučujejo tri učiteljice, nekaj drugih pa. poučuje v okolici na šolah, --ki nimajo slovenskih otrok. Dva tečaja za angleščino poučuje g. šusteršič. Obiskuje jih 30 ljudi. G. Zupan vodi dva nem- io minut oddaljena cerkev v ška tečaja s 15 obiskovalci. Pev-j mestu. Slovenci jo pridno ob-ski zbor pod vodstvom g. Malo-| iskujejo in je skoraj polna vsak vašiča je priredil že tri koncer-j dan_' j^aj omenimo, da je v tem te. Ustanovili so si tudi orkester taborišču največ ljudi iz župnij požgaH," "da" bi'ne" mogle "dajati pod vodstvom g. Fišingerja ki|Devica Marija v Polju in Ježica. kah in zna iz majhnih količin napraviti dosti dobro prehrano. Zaostaja pa za Judenburgom. Kuhar je g. Ulčar. Barake so slabe in je nastanitev temu primerna. Nekateri naših ljudi morajo še vedno bivati v šotorih na prostem. Sicer so šotori dobri, angleški, vendar pač le šotori, žal, da taborišče nima pitne vode in jo morajo od daleč dovažati. Okolica je vsa razrita od bombardiranja, v dežju strahovito blatna, v suhem vremenu zasuta s prahom. V zdravstvenem pogledu je to sploh najslabše taborišče, šele zadnje čase sta prišla v taborišče dva slovenska zdravnika, dr. Janež in dr. Kozin. Dobila sta nalogo, da brezobzirno uvedeta red in zboljšanje zdravstvenih razmer. Upati je torej na skorajšnje zboljšanje. Vendar so ljudje v tem taborišču prilično zadovoljni in bolezni ni med njimi. Kulturno so izredno razgibani, delavni in podjetni. Angleških tečajev je 5. Vodita jih dr. Veble in dr. Mihelič. Nemške tečaje vodita dr. Godnič in podpolk. Vizjak. Predavanja imajo vsak torek za vse, ki se zanimajo. Ljudsko šolo vodi g. Golobič in tri učiteljice. Telovadne tečaje vodi Boh Franc. Priredil je s svojimi telovadci že več javnih nastopov, in so visoko dvignili slovensko veljavo v angleških očeh. Pevski zbor vodi g. Mihelič. Oskrbuje petje pri službi božji in je priredil že tri javne koncerte, ki so enako zelo ugajali Angležem in drugim. Gledališko predstavo so imeli doslej eno. Taborišče izdaja sv ' 1 i'c pod imenom "Slovenski taboriščnik." Urejuje ga prof. Sever. List izhaja vsak dan na dveh straneh v 220 izvodih. Versko delovanje je zelo živahno. Obstoje vsa tista verska in cerkvena društva, ki so obstajala doma. Za službo božjo, ki jo oskrbujepo' domači* begunski duhovniki, je ljudem na razpolago Uprava lista Ave Maria (nabrala) $280. Jolietčani za Rev. Podbregar-ja: $30. (Dalje prihodnjič) Vsem najlepše Bog plačaj. Rev. A. Medic OFM, tajnik. MALI OGLASI DELO DOBIJO ste na njivo je odletel Žid. j '""^Tnom"'Tako "so pa zda-> ne deluJe> ker nima kla Napol je še videl, kako voz I zavetišča partizanom, j^0^0, virja. visoko poskakuje za zdivja-1 torj]toi ^^cu Uega^dJ, Poučnih predavanj doslej ni-mm konjem m ga tako le bolj | da bi se so imeli, za naprej se snujejo, plaši, kako buta ob trdo cesto, - - • • -• - ■ jlasi, kaKo buta ob trao cesio, , bn q u taborišča oseb.; Izdajajo svoj list pod imenom ie odbija, se kotali zdaj na le- - ^ prepričal čujem0 pa, da s0 "Dom ob Muri," ki pa radi pozo, zdaj na desno — z.daj, ljudje tam . y material. manjkanja papirja izhaja lev glej, divja konj sam dalje, le j nem p0gledu dobro preskrbljeni.! 10 izvodih. Izšlo je 40 številk, oje m branoglav ga bijeta v | Nasprotno je pa njihovo duše-j Zdravstveno službo vod; neravno in duhovno stanje zelo sla- Ski zdravnik, pa bi jo lahko vo-bo. Med seboj nimajo nobenega1 dil slovenski, če bi ga imeli. Po zadnje noge in ga podita še hu- li-l Hiše naprodaj Proda-se 10 sob hiša na Neff Rd. blizu 185. ceste, dvojna garaža, zadej je primerna šenda,1 ki se lahko* porabi za delavnico ali kokošnjak; posebej je pa lep lot 50x240, če koga veseli obdelovat vrt. Cena ni visoka, samo: $9,500. Potem imam 6 sob hišo in iz opeke pridelan trgovski prostor,; razdeljen v dva lokala; sedaj je notri brivnica in lepotilni salon; j pripravno za tistega, ki je iž-j učen v tej stroki. Proda se vsej skupaj ali samo poslopje za $10,-j 800. Gorkota na vročo vodo in stoker; vse v najlepšem stanju, i Več podrobnosti vam da drage volje Frank Preveč 960 E. 185. St. KE 5030. Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY, potrebuje žensko hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plač« Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 Zglašite »e v Employment Office 700 Prospect Ave. »oba 901 od 8 z j. do S pop. v»ak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Lepa priložnost Naprodaj je zidano poslopje-960 E. 185. St. za trgovino, kakršnokoli si želi- J ----— te. Sedaj imajo tam že več let delikatesno in dobro vpeljano tr- j govino. Nahaja se v zelo lepem kraj u v Euclidu, blizu šol in cerkva. Proda se zaradi slabega zdravja; cena je zmerna. Za več podrobnosti pokličite L. Petrich IV1874 Realtor " 19001 Kildeer Ave. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-ar zanima, naj se zglasi na (x) ženske za čiščenje Poln dnevni čas od 6. zj. do opoldne Plača Stalno delo Zglasite v employment office 5. nadstropje Že ni videl nikesar več — n-, inteligenta_ slišimo, da sp otro-ce in oči so mu povsem zakrile j d y teh letih> odkar s0 doma ži_ kobilice. Trgal jih je z obra-! ve]j v neurejenih in razmerah in za, tri in mečkal jih z drhteči- j p0zneje v taborišču, pozabili čemi rokami, otepal .je kakor j ]o čitati in pisati. zdaj je odšel >H hip|' v zraku, 0 tem si blazen z nogami, da se jih ob-1 mednje slovenski duhovnik laza-J* Pfihit ni bil na Jasnem. rani, valjal se je, kakor bi go- j rjst Mejač. V kratkem odide tu-% jtl el zbesneli Aladin ' rel, sem in tja po zemlji, ne, | dj učitelj Mizerit, ki bo prevzel ^l(lalH 2 njim daleč, in že ne Po zemlji, po napol trdi, na-j med njimi pouk šoloobveznih Hnj, na voz in na ' pol mehki postelji, ki je V cU(ina -* VJilicep', rašna toča. j vdajala pod njim, a se ga je iiv%del • i l;udi bolj i" bolj ovijala. V V si)16' V hipu s0 mu j Tulil je v strašni grozi ka-Kt helps 10 mak*, too—packog»d soops, laundry soaps, floating soaps, nylon stockings. cotton sheets, poper, plumbing fixtures, paint. End of point rationing doesn't mean we con stop salvaging used cooking tat. Industrial tots and oils will continue to be short until well into next yeor. 15601 Waterloo Rd. AMČRlSKA DOMOVINA. FEBRUARY 14, 1946 J ŽIVI VIRI IVAN MATICIC Stoj! Bran je prisluhnil. Zaslišal je bil neko čudno muka-nje živine. Spustil je vejo pa jo udri iz gošče. In ko je prišel na piano, je našel tu le še prazni voz. Brez pomisleka se je spustil za sledom svojih in jih dohitel na Žuljevi poti. Štirje gonjači so udrihali po blagu, štirje ligurski potepi neusmiljeno gnali plen dol po cesti. Imel je pa dokaj opraviti preden je iztrgal roparjem živino, kajti potepi so se mu u-stavili z gorjačami, a Bran je ime! sekiro. Sam nad sabo se je jezil nazaj grede. Toliko blaga so že odgnali, nekaterim naravnost iz hlevov, t.a pa gre in. žene čredo tatovom naravnost v roke. Kar brž je zdaj naložil les pa napregel ter odgnal še na pol lačne proti domu. Plaha je stopicala čreda pred njim, on je držal za jarem in voliča sta vlekla, z vsem životom vdana. Kakor bi se živinče zavedalo opasnostl, iz katere jo je rešil. Jutri ali morda že danes bi bila razmesarjena tam doli. In tako plaho so stopali po teh prekova-nih potih, ki postajajo tako čudno tuje, in širne. Iz šole so se bili pravkar u-suli otroci pa bežali v naselja. Drejč in Lenca sta uzrla Brana pa -sta se obesila na voz. Tedaj se je pojavil na šolskih vratih učitelj Gomba. Brart ga je spoštljivo pozdravil, oni je pa dvignil roko v znamenje, naj fant počaka. Mran je ustavil voli in odpravil šolarja s čredo naprej. Gomba se je medtem približal ograji, glavo nekoliko sklonjeno, da je bil videti kar neznaten. Kakšna razlika med prejšnjim domaičim in tem tu! Oni je bil kakor gora, to je pa majhno suhotno člove-če. Ljudje so močno žalovali za domačim učiteljem, ki ga je pregnala lig ur ska oblast, vendar so se pa polagoma tudi za tega ogrela srca pogorska. Kakor da ni Ligur. Polt temotna, a oči odkrite, čelo visoko, lasje pa svetlikavi in je čisto obrit, kakor pogorski očanci. Pa je vendar Ligur, ta učenik Gomba jasnovidec pa Bran s po- PRIJATEL'S RADIO SERVICE 1142 E. 66. St. 90 dni garancija na vseh delih in popravilih. Trgovina: EX 2680 Stanovanje: EX 3f/85 V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI MAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE Mary Kokal Iii ji za vedno aatisnila svoje odi dne 14. februarja 1940. Šest let je že minula, ltar si v večnost se podala, lepše zdaj Ti sonce sije, lepša zarja zdaj blesti. Truplo tam na božji njivi, v grobu hladnem že trohni, duh pa Tvoj v neminljivi, slavi raja zdaj blesti. Žalujofii ostali: iSOPROG in OTROCI. Cleveland, O. 14. feb. 1946. ves grunt, zlosti ne more iz-žgati. Kar opešala je žena. Bran je strmel v zapečje: fc | tam so stali očetovi škornji, l^inad njimi je visela kamižola. jI i Tu je Brana zlomilo. — "Oče!" Jj'je zastokal. "Joo! Oče!" je kri-miknil in se pogreznil v zapečje. Jj^J "Križani Jezus!" je jeknila mati in s sesedla na klop. Lenca in Drejč sta plaha vstopila, !zaslišala bratov iht in videla hlevnimi, utripajočimi se oč-jmater in njene k6gčene roke> mi; fant stasit, s kratkimi brk-|]d SQ g(J .. vHe mu, ^^ Raj ci, temnimi in gostimi ko mah.'se je pripetilo? Težke slutnje Kako je? Gomba je pomišljal, i Q jjma zarezale skozi mlade potem z nekakim trudom navr-lsencj tal besedo. — Očetu gre slabo, [ ______ bogme, težko bo kaj doseči. To I je najprej poudaril in tako raz-i ločno, da ga je fant lahko ra-; zumel. Ponoreli so tam doli, izgubili človeško dostojanstvo, in njega, učenika Gomba, je' sram, da je Ligur. E, očetu gre slaba, bogme! — Zdajci je Gomba prislonil obraz čisto k ograji pa šepnil fantu strašno resnico. Branu so se odpirale oči; cela ploha tujih besed ni jim mogel tako naglo slediti, in šele ko je Gomba ponovil, so fantu omahnile roke. Da, živa resnica,' tu stoji sun Gomba j Medardu, ki nikoli ne laže. j Bran je klecnil k voličem.; Sun Gomba je gledal za njim, j nepremično je stal tu, in ko so voli že krenili v višinjski klanec, je šel učenik noter in vzel popotno palico. Bran je tiščal I za jarem, držal sam sebe, dal ni omahnil. Skuk in Kres sta! ga došla, prihajala sta od cest- j nega dela. — "Boš popravljal j. kozolec, Bran. Kje si naložil?" j sta ga ogovorila prijazno. —: "Pred šolo," je bleknil fant pa kar 4 tla gledal. Na vasi ga je, nagovoril ta in oni, a fant je! trdovratno ril dalje. Šimenca in hči sa se motali pred hišo, a se ni niti ozrl, da sta kar začudeni obstali. Molče je izpregel. Drejc je odgnal voli v hlev, Bran je pa odšel v hišo. Budinka je stre-j sla debele kose repe iz lonca v i skledo, zatem odstavila od og-j ri j a krompir in ga stresla v j drugo skledo; kmalu nato je, zacvrčala začimba v ponvi in kakor sama žarečina opalila jed. Žena je prijela skledo; toplo so se je oprijele njene! roke in dvignile jed, kakor bi jo povzdignile k blagoslovu. 0-krenila se je, da bi jo odnesla v hišo, pa je obstala in široko odprla oči. Tu je stal sin, nem in mrk. Mili Jezus! Težka slutnja je pomračila ženi čelo. Le za nekaj hipov sta se spoprijela pogleda, puh vroče repe in močne začimbe jima ni mogel pregnati teže z obraza, j Molče sta se sporazumela, prav tisto zlokobno noč, ko sta, na blazni boj. Ne, tedaj 1 Budinka silna, trda, da-; nes pa je skoro onemogla pod pezo tolike strašne resnice. Sin se je okrenil in se .zamajal v hišo, mati je spustila jed nana ognjišče pa plaha stopila za sinom. Bala se je težkega udarca. Že sama slutnja, neizgovorjena žalost jo nemi-lostno upogne. Nikoli odniko- j der vedrega žarka. Budinka 'ahko znova zapali dom, popali NAZAJ IZ ARMADE, DA SLUŽIM VAM! STAN'S BEVERAGES STANLEY J. TRACY. lastnik 7502 UNION AVE. vogal E. 75 St. Za liiter dovoz pokličite BR 2636 RINPS CONCORD VINO PETINKA 75c Vi eal. $1.69 — gal. $2.98 PIVO LOKALNE VRSTE DA VZAMETE DOMOV zaboj in depozit 100% a*to kalifornijsko ROMA VINO pelinka 98< pol eal. $2.19 Popolna zaloga Mixers popa, Cordials in šampanjca Mati je zdrknila na tla, vi soko povzdignila koščene roke k razpelu pa rotila križanega, naj vrne gospodarja in očeta! Naj ga obudi, naj napravi čudo, kajti kako bi grunt brez gospodarja! Tudi otroka sta zdrknila na kolena in plaha poslušala vročo materino molitev. Potem se je žena dvignila, snela kro,pivček s stene pa šla in pokropila gospodarjevo oblačilo pa rotila grmečega Boga, naj prizanese, ako je volja njegova. Poškropila je z blagoslovljeno vodo tudi Brana in mala dva in vso hišo. Zdajci je zaneslo Brana na sredo hiše. A tu sta se mu nogi krepko oprli. Vzravnal se je pa začutil na ramah težak oslon Budinovine. Tedaj se je zganil, zaslutil je, da je postal gospodar in se je oslonila nanj vsa peza grunta. In to mu je zadalo ■nekak močan sunek. Zasekal je pogled v steno, pa se kar pognal, sunkovito dvignil obe roki pa zgrabil za tisto, iz-drl jo s kavi j ©v pa držal v rokah, kakor bi pomišljeval. Tista ostudnost je pa imela glavo pokonci, kakor bi preža 1 a na ugriz. "Ven s hudobo!" je zasikala mati. Sin je osupnil, pogledal mater in videl njeno srdito obličje.—"Ven s hudobo!" je ponovila trdo. "Ven s kačo!"' sta pritegnila tudi otroka. Tedaj ni Bran nič več pomišljal. Nesel jo je ven, krepko stopil čez prag, jo visoko povzdignil pa zavihtel v tla tako silovito, da se je sadra zdrobila v sončni prah. Nikamor se ni ozrl in ni videl ne slišal, kako je nekaj Ligurov pred Podliparjevo hišo za vpil o pa jo ubralo mimo Kolarjeve hiše naravnost na vas. Bran se je vrnil v hišo pa se miren vse-del na klop, kakor bi pravkar dovršil častno nalogo. Kje je Budinka, kam je izginila? Saj je tu. Pravkar je stopila iz kuhinje, zdaj se je postavila na sredo veže. Naj pride karkoli, Budinka je pripravljena. Branila bo sina, branila mladiče isvoje in dom. Nič več ni vila ;rok, nič več jadovala, stala je tu pokonci vzravnana, njeno obličje je bilo strahotno, koščena njena roka je pa tiščala dolg, nabrušen nož . . . In so prihrumeli. Z bobnom, verigami, z mečem in ognjem so se usipali k Budinovi hiši. Pa je trušč mahoma prestal. Kaj je to? Tu je stal sun Gomba pa s palico brskal v črepe in prah. Ko se je trušč približal, je pa stopil naproti, dvgnil palico in rekel, naj se vrnejo. Ligurci so mu ugovarjali. Kako vendar? Ligurska svetinja je zdrobljena v prah — pa bi nesramnega sužnja ne kaznovali? — Ne, to zadevo uredi on, Gomba sam, poj de do samega simbe, jim je re-J kel dokaj odločno. Morali so se pač vdati, kajti Gomba je imel j pri simbi veljavo. In ko so se okrenili, je stopal za njimi, ka-' kor brižen pastir za ukročeno čredo, šel je naravnost do zapo-; vednika. Bil je čisto miren in prijazno se je pozdravil s sim-' bo, ali polagoma se je pa zaslišal ven njegov ugovor, ki se je stop-' njeval v ostrini do skrajnih mej. Straže zunaj so bile kar zbega-1 ne. Kdo je ta, ki si drzne tako govoriti z mogočnim simbo? Pri-' čakovali so, da bo zdaj zdaj uka-' zal zapovednik bičati upornika' ali mu celo odsekati glavo. Ne,' nič ni bilo. Gomba je prišel ven pa je pokonci vzravnan stopal mimo straž in miren šel skozi Višinje. Simba Kavembu pa je bil premeten in zvit ko sama kača. Uvi- del je, da ne bo zlep« upornega Pogorja, dasiF bila sila v njegovi roki. krdelom manjka ognja čnosti, medtem ko ,le ljudstvu zbuditi strah r govitim ligurskim 11160 ska z ljudstvom nima,,f' stika, saj tudi ni zatoJl,l«J se ukvarjala s pastirji' zato, da gre v boj i" tudi tu, da vzdržuje ^ pa reda preveč, je tre koga, ki red kali. 0 t«® ba Kavembu vsekakor preudaril in končno »I je treba tu nekoga: plemenito nalogo, P bedasto pogorsko -„ ^ zbližati s plemenitim plemenom. (Dalje prihodnji Kupujte Victory X 4C RAPID TH«M~Wfr "j FROM «W OU> f>B.YtN6 PAW—NOW I CAN U$tm OU> JM0PV AS At* { ' Fantstična ideja za zvezo z mesecem se bU&'' nju, ko so ameriški armadni znanstveniki naprav stopili v zvezo z luno. Gornja slika. ncitn P ^ Ija radar napravo v Belmar, N. J., odkjer so bflf J ljeni prvi poskusi. Prvi vtisek s povratlcom je b'l Ijen v dveh in pol sekunde in za razdaljo 450,000 in nazaj. Al SIRAT GROTTO CIRCUS VABILO R PREDSTAVI premikajočih slik in pM priredi podružnica st. 32 Slovenske ženske ! V NEDELJO 17. FEB. qf. V DVORANI SV. KRISTINE, 881 E: 222■ 0 Kazanje slik ob 7 zvečer (Anton Grdina) Za ples igra P. Sokach 4 mož orkester Vstopnina 50c M Al. IVI. PUBLIC H A l L I Mb mul lukvvi(!i Feb.11-24 "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase- vanih nekaj prav poceni predmetov! i "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. "Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva." ŽENINI IN NEVESTE' NaJa slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina J «117 St CUir Ave. HEp«**^