Bojan Brezigar se v ponedeljek poslavlja od predsedniškega mesta paritetnega odbora /4 E m* 1 in umetnost dialoga ... ^ 1 med Trstom in Ljubljano /■ 12 Državna tajnica CGIL Susanna Camusso s tržiškimi delavci 1 /14 Je v Trstu napočil čas za uvedbo dvojezične šole kot »tretje poti«? Primorski SKGZ bo torej začela pri sebi SandorTence V slovenski manjšini se že dosti let govori o reformah in spremembah, doslej pa je v glavnem ostalo vse pri besedah. Tudi zato, ker so vsi, ki so omenjali reforme, skoraj vedno mislili na druge in nikoli nase. Podobno kot pokojni Bettino Craxi, ki je veliko govoril o reformah, ko je šlo zares pa je trmasto branil svojo vlogo jezička na tehtnici na italijanski politični sceni. Reforme so torej koristne, izvedejo pa naj jih najprej drugi, potem bomo videli. Rudi Pavšič je sinoči v tržaškem Narodnem domu ocenil, da Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza ni več tista, ki je bila. Spremenile so se razmere med Slovenci v Italiji, hkrati pa se je zelo spremenil tudi »delokrog« SKGZ in njen odnos do članic. Ne gre samo za dvojno članstvo (SKGZ-SSO) množičnih organizacij in ustanov, temveč za samo osnovo SKGZ, ki ne temelji več samo na kulturi in gospodarstvu, temveč seže mnogo dlje. Od tod tudi želji po večjem vključevanju posameznikov v zvezo in o spremembi imena. Pavšič ponuja v razmislek predlog, da bi se SKGZ preimenovala v Slovensko zvezo. Sprememba imena ni nekaj površinskega, to je resna stvar. Ne bomo se spuščali v primerjave s KPI in z znanimi dogajanji po spremembi imena, spomnimo pa se Damijana Terpina, ki je razmišljal o spremembi imena Slovenske skupnosti, članstvo pa je njegovo zamisel zavrnilo, še preden jo je tajnik konkretno obelodanil. Nekje pa je treba le začeti. Po možnosti najprej pri sebi. kakšna usoda nas čaka dnevnik SOBOTA, 19. MAJA 2012_ Št. 117(20.440) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € grčija - Medtem ko v Bruslju preučujejo tudi scenarij za izstop Aten iz skupne valute Merklova Grkom predlaga referendum o evroobmočju Kriza evra v ospredju vrha G8 v Camp Davidu v ZDA trst Rudi Pavšič predlaga Slovensko zvezo V SKGZ vse več teže posameznikom in razmislek o spremembi imena TRST - Pod geslom "SKGZ 2020-Vizija prisotnosti" se je včeraj v Narodnem domu (foto Kroma) začel 25. deželni kongres Slovenske kul-turno-gospodarske zveze. Predsednik Rudi Pavšič je prepričan, da je dozorel čas tudi za spremembo imena zve- ze in predlagal ime Slovenska zveza. Krovna organizacija bo morala še več pozornosti nameniti včlanjevanju posameznikov. Kongresa, na katerem so podelili priznanja SKGZ zaslužnim članom in organizacijam, se je udeleži- lo veliko gostov. Skupščino so med drugim pozdravili slovenska ministrica Ljudmila Novak, senatorka Tamara Blažina, župan Trsta Roberto Cosolini in slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič. Na 2. strani BRUSELJ, CAMP DAVID - Strokovnjaki Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB) proučujejo izredne scenarije za primer, da bo Grčija izstopila iz območja evra, je včeraj povedal evropski komisar za trgovino Karel De Gucht. V Bruslju so komisarjeve besede naknadno že zanikali, češ da si EU želi, da Grčija ostane v območju evra. Nemška kanclerka Merkel pa je v telefonskem pogovoru grškemu predsedniku Papuljasu predlagala, naj se Grki 17. junija ob parlamentarnih volitvah na referendumu izrečejo, ali naj Grčija ostane v evroobmočju. Zadeva je odjeknila tudi na vrhu industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G8), ki se je včeraj začel v Camp Davidu v ZDA. Na 13. strani Lega Nazionale in štivanski dogodki Na 7. strani V Trstu preiskava o novih droga h Na 8. strani Pod Obalno cesto naj bi napadli žensko Na 8. strani Glasbenih Prazničnih 50 drevi v Mačkoljah Na 9. strani Danes pogreb mladega Mattea Na 14. strani Marina Julia dobila novo gramozno plažo Na 15. strani trst - Včeraj Priziv proti večstopenjskim šolam TRST - Stranka Slovenske skupnosti je včeraj na svojem tržaškem sedežu orisala priziv skupine staršev na Deželno upravno sodišče Furlanije Julijske krajine proti združevanju ravnateljstev in uvedbi treh slovenskih večstopenjskih šol na Opčinah, v Na-brežini in Dolini. Za SSk je do združevanja prišlo na podlagi prisile, ne pa svobodne izbire, dalje to prizadene slovensko šolsko mrežo v Italiji ter predstavlja kršitev zaščitnega zakona in mednarodnih dogovorov. Na 6. strani gorica - eStoria v mestnem središču V današnji čas vpeti zgodovinski festival MARINI GH Nova kolekcija POMLAD/POLETJE (3 A NT* VVOOLR3CH jCHh neH a fl-FHJ-4. Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in F« 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sobota, 19. maja 2012 ALPE-JADRAN / tržaški narodni dom - Začetek deželnega kongresa manjšinske krovne organizacije V SKGZ vse več teže posameznikom Pavšič predlaga Slovensko zvezo Nič več o združevanju in tudi malo o sodelovanju s SSO - »Med Slovenci vse bolj različni viziji razvoja« TRST - Geslo deželnega kongresa Slovenske kulturno-gospodarske zveze je "SKGZ 2020-Vizija prisotnosti', ki se nanaša na vso manjšino, temu je treba dodati še vizijo prihodnosti, ki se nanaša na krovno organizacijo. Zadeve se zelo prepletajo, kot je v svojem poročilu (objavljeno je na spletni strani www.skgz.org) prikazal predsednik Rudi Pavšič, ki je začel in končal s preos-novo SKGZ. Predsedniško poročilo ni bral le predsednik, temveč vsi člani delovnega predsedstva, medtem ko je začetek kongresa obogatil glasbeni duo Martina in Marko Feri. SKGZ ni več ista, kot je bila. Odnosi z včlanjenimi organizacijami in ustanovami so se zelo spremenili, ker se je zelo spremenila situacija v manjšini in okrog nje. Delegatski sistem sloni na vse bolj krhkih tleh in počasi izginja, zelo pa se spreminja tudi pojem krovnosti. Od tod vse bolj odprta vrata včlanjevanju posameznikov, ki bi moralo po Pavšičevi želji potekati vzporedno s pomladitvijo zveze. SKGZ se že zdavnaj ne več ukvarja le s kulturo in gospodarstvom, spričo spremenjenih razmer pa mora razmisliti tudi o spremembi imena. Pavšič kot delovno izhodišče predlaga Slovensko zvezo in ta predlog bo gotovo v središču pozornosti in razprav današnjega delovnega kongresa v Špetru v Benečiji. Drugače je Pavšič na široko obelodanil splošno usmeritev in razvojno vizijo SKGZ ob ugotoviti, da se v slovenski manjšini vse bolj poglabljajo razlike o prihodnosti Slovencev v teh krajih. Začenši s šolstvom in z zelo različnim pojmovanjem jezikovno-narodne identitete. To sicer ni nič novega, saj živimo v demokratični in pluralni družbi, le da je vse težje najti skupne točke v tej vse bolj »bipolarni« narodni skupnosti. Skupna izhodišča so potrebna v odnosu do Rima in do Ljubljane, po možnosti tudi do Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki igra pomembno vlogo pri financiranju manjšinskih ustanov. SKGZ in SSO morata pri tem vztrajati na poti sodelovanja, kakšnih večjih premikov na področju dogovarjanja pa ni pričakovati, je dal razumeti Pavšič, ki v svojem poročilu ni omenil političnih strank. Večjo skrb je treba nameniti skupnemu predstavništvu, ki tudi v današnji začasni sestavi predstavlja politično gledano edini povezovalni element med Slovenci. Volitve v manjšini lahko postanejo zanimive, a so zelo daleč, zato se je treba sprijazniti s tem kar imamo, torej z »lahkim« predstavništvom, kot ga je imenoval Pav-šič. V Narodnem domu smo spet slišali oceno o zablokiranem javnem financiranju manjšine ob ugotovitvi, da povsod, kjer štedijo z denarjem tudi združujejo, razen v naši skupnosti. Optimizem pa v vsakem primeru prevladuje nad pesimizmom, predvsem ko je Pav-šič navedel pisano in raznoliko dejavnost, ki se razvija znotraj ali na pobudo SKGZ. Na tem je treba graditi, ker stalno pritoževanje ne vodi nikamor oziroma samo v malodušje. Kongres v Narodnem domu je uvedel tržaški župan Roberto Cosolini. Pohvalil je dejavnost SKGZ ne samo v korist Slovencev, temveč tudi širše tržaške in deželne skupnosti. Napovedal je ukrepe za izvajanje t.i. vidne dvojezi-čnosti in obogatitev spletne strani Občine s slovenščino. Tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je pohvalila delovanje SKGZ in izpostavila še velike neizkoriščene možnosti sodelovanja med matično državo in manjšino. Tudi po njenem mnenju združevanje med SKGZ in SSO ni aktualno, krovni organizaciji pa se morata še bolj truditi za utrditev sodelovanja. Senatorki Tamari Blažina se zdi vključevanje posameznikov v SKGZ daljnovidno in pogumno dejanje. Strinja se s Pavšičem pri oceni, da se med Slovenci poglabljajo miselne razlike, ki prihajajo najbolj do izraza na področju šol- Predsednik SKGZ Rudi Pavšič stva. Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič je pozval SKGZ in vso manjšino, da vizijo »prisotnosti« razširijo tudi na Slovenijo. S.T. Pavšičevo poročilo so v Narodnem domu brali vsi člani in članice delovnega kongresa SKGZ kroma priznanja skgz podelili petim organizacijam in štirinajstim posameznikom Priznanja zaslužnim Prejemniki priznanj SKGZ skupaj s predsednikom Rudijem Pavšičem in Jurijem Kufersinom, ki je vodil odbor za podelitev priznanj kroma celovec - SKS bo nagrado podelila 15. junija Kugyjeva nagrada 2012 slavistki in etnologinji Herti Maurer-Lausegger CELOVEC - Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), poleg NSKS in ZSO tretja politična organizacija slovenske manjšine na Koroškem, bo letošnjo, medtem že šesto, Kugyjevo nagrado podelila Herti Maurer-Lausegger, in sicer za njeno zaslužno delo na znanstvenem in družbeno-političnem področju. Maurer-Lauseggerjeva (59), asi-stenčni profesor na Inštitutu za slavisti-ko na alpsko-jadranski univerza v Celovcu in filmska producentka, posreduje v svojih znanstvenih razpravah živo vsakdanjo kulturo in širi s tem poznavanje bogate kulturne dediščine na Koroškem. Podelitev bo 15. junija, SKS pa se ji želi oddolžiti za bogato kulturno delo s podelitvijo Kugyjeve nagrade v okviru slovesnosti v Slovenjem Plajberku, s katerim je še posebej povezana. Odlikovanje SKS podeljuje v rednih presledkih vidnim osebnostim iz vrst koroških Slovencev in Slovenk in/ali iz vrst večinskega naroda, ki prispevajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgoj- Letošnja dobitnica Kugyjeve nagrade Herta Maurer Lausegger nega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja sosednih narodov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji. (I.L.) Plaketa organizacijam, društvom in ustanovam AŠZ SLOGA za 40-letno uspešno delovanje na športnem področju DRUŠTVO BENEŠKIH BIVŠIH RUDARJEV za 50-letno uspešno delovanje DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO za 30-let-no uspešno delovanje KD IVAN GRBEC za 140-letno uspešno delovanje na kulturnem področju KULTURNI DOM GORICA za 30-let-no uspešno delovanje Plaketa posameznikom BRUNA BALLOCH za dragoceno delo na področju ohranjanja ljudskega izročila in jezikovnega zaklada v Benečiji JOŽE CEJ za uspešno delo v organizacijah in goriških društvih FRANKO DRASIČ za uspešno dolgoletno delo na športnem področju JAŠ FARNETI IN SIMON SIVITZ KOŠUTA za osvojitev mladinskega svetovnega naslova v jadralnem razredu 470 ALEŠ HOBAN za uspešno dolgoletno delo na kulturnem področju SILVAN PITTOLI za uspešno dolgoletno delo na kulturnem področju RADOJKO STAREC za uspešno dolgoletno delo na gospodarskem področju Odličje za življenjsko delo MIRANDA CAHARIJA za življenjsko delo in uspehe na področju gledališke umetnosti ALOJZ KRIŽMANČIČ za življenjsko delo na kmetijskem področju JOŽE PIRJEVEC za življenjsko delo na zgodovinopisnem in raziskovalnem področju in za udejstvovanje v slovenskih ustanovah LELJA REHAR SANCIN za življenjsko delo v korist slovenskega jezika in za pionirsko delo pri učenju slovenščine italijansko govorečih občanov FRANKO VECCHIET za življenjsko delo in uspehe na področju likovne umetnosti Posebna priznanja sen. MILOŠ BUDIN in sen. STOJAN SPETIČ za pomembne zasluge pri uveljavljanju slovenske narodne skupnosti v Italiji OPTIČNI CENTRI -• • . .'i f V Preberite pravilnik v prodajnih mestih Ponudba velja do 31.05.2012 , v i -C } i m L i ri ■ € 90 -50% J * SM V* it ALA . ZA SO ONZMD i TUDO PROZNANOH PROIZVAJALCEV S 70% POPUSTOM S TEM ODREZKOM BOSTE V NAŠIH PRODAJNIH MESTIH DOBILI DODATNI POPUST V VIŠINI SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI Codogne (TV) - Visnadello (TV) Mestre (VE) - Portogruaro (VE) - Videm Codroipo (UD) - Tavagnacco (UD) - Gorica Montecchio M. (VI) - Sesljan (TS) Treviolo (BG) - Capriolo (BS) Fontanafredda (PN) - Jesolo (VE) www.spacciocchialivision.it SESLJAN (TS) Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE GORICA Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE t Za nakup korekcijskega ali sončnega okvirja, oftalmičnih stekel in kontaktnih leč. Popust ni združljiv z drugimi tekočimi akcijami, ni uporaben na artiklih s 70% popustom in za ponudbe staro za novo. POHITITE, PONUDBA VELJA DO 31.05.2012 TAVAGNACCO (UD) Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 VTRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka) 400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED! 4 Sobota, 19. maja 2012 ALPE-JADRAN, DEŽELA / paritetni odbor - Pogovor z Bojanom Brezigarjem, ki se v ponedeljek poslavlja od predsedniškega mesta »Problemi niso v Rimu in na Deželi, ^ V «V« • I • II v temveč v manjšini, ki ne odloča« Dosedanji predsednik svojemu nasledniku ali naslednici ne daje nasvetov, želi pa mu veliko sreče TRST -Izvajanje zaščitnega zakona je v času vašega predsedovanja paritetnega odbora doživelo zelo velike premike. Ključna je bila odobritev seznama občin, kjer se zakon izvaja, potem je bila pot precej lažja. Soglašate s to oceno? Seveda. Kot sem že lahko povedal v enem prejšnjih pogovorov, sem imel pri tem veliko sreče. Kakšno srečo? Grobo delo je namreč opravil prejšnji paritetni odbor, ki ga je vodil odvetnik Rado Race. Ni ga dokončal, ker za to ni bilo političnih pogojev. Počakati je bilo treba na volitve leta 2006, na novo vlado in na nov paritetni odbor, v katerem številke italijanski nacionalistični desnici niso več dopuščale, da z nesklepčnostjo onemogoča delo odbora. Tako smo vprašanje pripeljali do konca, v nekaj mesecih smo opravili poglobljeno razpravo in na ta način prišli do sklepa. Drugi velik premik je bil odlok predsednika Dežele FJK glede vidne dvojezičnosti, ki ga je Renzo Tondo nekajkrat dopolnil, nazadnje s tablami v občini Trst in v Dreki. Kakšna je situacija na tem področju? Mislim, da se moramo zavedati, da gre za enega najbolj kočljivih vprašanj. Vidna dvojezičnost je pogosto sporna prav zato, ker je vidna. Na tem delamo že pet let in postopka še nismo dokončali oziroma še vedno čakamo na zadnji odlok predsednika deželne vlade. Je pri tem prišlo do težav? Da, trčili smo ob številne težave in k sreči rešili skoraj vse. Odprto ostaja vprašanje občine Špe-ter, ki je sicer namestila dvojezične napise, vendar se upira vključitvi v odlok predsednika dežele. Zakaj je problem vidne dvojezičnosti tako kočljiv? Zato, ker bode v oči. To ni tako samo pri nas, številne manjšine v Evropi se soočajo z enakimi problemi in se srečujejo z enako občutljivostjo. Tu je treba delati počasi in previdno, korak za korakom. Poglejte, v Trstu je Pokrajina pred nekaj leti postavila dvojezično tablo in ta tabla stoji. Bilo je nekaj godrnjanja, a tam se je tudi vse končalo. Delati je treba na tem, da bodo postali dvojezični napisi normalni del zunanje podobe celotnega območja, na katerem živijo Slovenci. In kaj še manjka na področju vidne dvoje-zičnosti? Dekret, na katerega čakamo, zadeva podjetja in ustanove, ki opravljajo javne službe: ceste, železnice, avtobusni prevozi, pošta, letališče. Glede tega smo predsedniku deželne vlade posredovali vse gradivo, osebno pa dvomim, da bo Dežela sprejela prav vse naše predloge. Ampak vzeti moramo, kar bomo prejeli. Kaj pa potem? Potem bo treba te odloke uresničiti, in to bo trajalo nekaj let, nakar bo mogoče razmišljati o naslednji fazi, to je o širitvi območja vidne dvojezičnosti. Utrdimo najprej to, kar imamo in potem razmišljajmo, kako naprej. Politično in pravno zapleten se je izkazal Bojan Brezigar se v ponedeljek poslavlja od predsedniškega mesta paritetnega odbora za slovensko manjšino, ostane pa njegov član kroma problem Rezije, ki ga je paritetni odbor zelo modro zastavil. Ste zadovoljni z razvojem dogajanj? Rezija je poseben primer. Ni naključje, da so se ga nekateri slovenski znanstveniki, med njimi Milko Matičetov in Pavle Merku, lotili tako rekoč »z mehko roko«. Meni je uspelo, da sem šel v Rezijo, kjer so me sprejeli brez žvižganja in zmerjanja, ampak smo se dve uri mirno pogovarjali. In kako je šlo? Velikih rezultatov ni bilo, ampak že dejstvo, da smo sedli za isto mizo, je bil zame pomemben rezultat. Obžalujem, da Občina ni prisluhnila mojemu predlogu in zahtevala ustanovitve dvojezične šole. Za to sem pripravil teren, vse do Rima. In kakšna bi bila dvojezična šola v Reziji? V šoli bi učili rezijanščino, kar samo po sebi ni nobena tragedija. Nasprotno, vsi imamo interes, da se rezijanščina ohrani, da jo ljudje govorijo, da se je učijo v šoli. Rezijanščina je navsezadnje veliko bogastvo celotne dežele in vsi smo zainteresirani, da se ohrani, pa naj ji pravimo jezik ali narečje. Bili smo tik pred rešitvijo. In kaj se je potem zataknilo? Občina Rezija je v ključnem trenutku imela verjetno slabe svetovalce, ljudi, za katere je nasprotovanje slovenščini očitno pomembnejše od zaščite re-zijanščine. Z razvojem dogajanj nisem v celoti zadovoljen, vsekakor pa je treba dosežke ustrezno ka-pitalizirati in nadaljevati z veliko previdnostjo. Kako na splošno ocenjujete trenutno stanje izvajanja zaščitnega zakona? Izvajanje samo ni tako slabo, so pa še nekatere temne lise. Kakšne pa? Na primer slovenska sekcija konservatorija in vprašanje domov, ampak ta vprašanja ne vplivajo bistveno na obstoj oziroma razvoj manjšine. Po desetih letih lahko tudi ugotavljamo šibkosti zakona. Rekel bi celo nekaj več, ugotavljamo predvsem slabosti slovenske manjšine, v kateri ni nekega centra odločanja. In kje tičijo te slabosti manjšine? Če želiš biti subjekt, kar naša manjšina že desetletja trdi, moraš tudi biti sposoben odločati. Slovenci v Italiji pa nimajo foruma, ki bi lahko suvereno odločal. Zakon tega problema ni rešil, ker v manjšini ni bilo nobene volje, da bi do tega prišlo. Isto se je ponovilo, ko je Dežela sprejemala deželni zakon. In kaj narediti, da bi se stanje izboljšalo? Tako je pač stanje in s tem se moramo sprijazniti. Ampak problem ni ne v zakonih, ne na Deželi in še najmanj v Rimu. Problem je v manjšini in mi enostavno ne vemo, kako naj se ga lotimo. Predlogov je bilo veliko, vendar ni nobeden prodrl. Bojim se, da bo morala manjšina na to stanje še dolgo računati in z njim živeti. V kakšnih odnosih ste bili z deželno in italijansko vlado? Dovolite mi, da ugovarjam tako zastavljenemu vprašanju. Paritetni odbor je sestavni del italijanske državne in deželne politične strukture. Ustanovljen je bil z zakonom, njegov tajnik je generalni direktor urada za dežele pri predsedstvu vlade, birokratsko ena najpomembnejših funkcij pri predsedstvu vlade, za tajništvo skrbi Dežela, kjer je tudi sedež odbora. Tu torej ne gre za odnose v klasičnem pomenu besede, za odnos mi - vi. In za kaj pravzaprav gre? Paritetni odbor je telo, ki je sestavni del italijanskega institucionalnega aparata. Glede tega mo- ram ponoviti, kar sem že večkrat povedal: tako predsedstvo vlade kot tudi Dežela sta odboru v teh petih letih zagotovila maksimalno podporo, politično in, kar je veliko pomembnejše, strokovno, saj morajo biti vsi sklepi odbora usklajeni z italijanskim uprav-nopravnim sistemom, ki je zelo kompleksen. Vzdrževali smo odlične medsebojne odnose, s katerimi smo nadgradili delo odbora. Za to sem hvaležen predvsem deželnim uradom. Kaj pa odnosi znotraj paritetnega odbora? Korektni, dobri, nekaj prask v začetku, ampak potem je delo steklo. Včasih smo imeli težave s sklepčnostjo, v odboru samem so obstajale tudi politične razlike, vendar smo z umirjenim delom vse pobude pripeljali do rešitve. Ne bom se pritoževal, res pa je, da bi pričakoval še zlasti od ljudi, ki so si močno prizadevali, da so bili imenovani v odbor, nekoliko večjo prisotnost. Menite, da je slovenska manjšina izkazovala dovolj pozornosti delovanju odbora? Ne gre za to, navsezadnje odbor ne potrebuje posebne pozornosti. Njegovo delo določa zakon, iz spon členov zakona ne sme in ne more, določila zakona pa smo redno izvajali. Res pa je, da so odbor vrednotile nekatere oblasti, čeprav za to odbor ni imel pooblastil. Katere oblasti? Mislim predvsem na operativo, na postopek za izdajanje dvojezičnih izkaznic v Čedadu, ki se je uspešno končal, za pomiritev duhov ob razlaščanju na tržaškem Krasu, za rešitev sporov glede izvajanja zakona v tržaški občinski upravi, ki jo je vodil župan Roberto Dipiazza. Posegel sem tudi pri goriškemu županu v zvezi z rajonskimi sveti, vendar v tem primeru neuspešno. Nekajkrat so me na razne posvete povabile tudi nekatere organizacije manjšine. Vrnimo se k slovenski manjšini... Dobro sem sodeloval z obema slovenskima deželnima svetnikoma in s slovensko senatorko. Vsega tega pa nisem obešal na veliki zvon. Paritetni odbor je strokovni organ in raje sem delal iz ozadja. Domneval sem, da bom tako lahko uspešnejši in, če se ozrem nazaj, ugotavljam, da sem imel prav. Kaj svetujete vašemu nasledniku ali naslednici? Nikomur ne dajem nasvetov. Ne vem, kdo bo moj naslednik ali naslednica, v nekakšno »volilno kampanjo« se nisem spuščal. Kdorkoli bo, bo pač moral ali morala vzpostaviti svoj slog dela in poskušati doseči čim boljše rezultate. Preostalih pristojnosti je sicer še malo, vendar dela nikoli ne zmanjka. Kaj pa vaša vloga v odboru, saj ostajate njegov član? Kar pa zadeva mene, ostajam seveda na razpolago za kakršenkoli nasvet, pa tudi za kaj več, če bo treba. Predsedniško mesto zapuščam z zadoščenjem, da sem nekaj dosegel in po svojim močeh prispeval k uveljavljanju pravic manjšine. Ponovno povem, da je bilo to mogoče, ker sem imel odlične sodelavce, poleg tega pa še veliko sreče. Tudi svojemu nasledniku ali naslednici želim veliko sreče. Sandor Tence slovenija - Pogajanja o varčevanju v javnem sektroju Sindikati podpisali aneks h kolektivni pogodbi, vlada se pogovarja s policisti LJUBLJANA - Anekse h kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in k pogodbam dejavnosti in poklicev je podpisalo 21 od 33 reprezentativnih sindikatov slovenskega javnega sektorja. Na vladni strani sta bila podpisnika minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič in minister za finance Janez Šušteršič. Na sindikalni strani je podpise k obema aneksoma prispevalo 21 sindikatov. Včeraj so podpisali tudi anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, kjer so sopodpisniki področni ministri. Podpise so prav tako prispevali vsi reprezentativni sindikati, ki so pred tem podpisali dogovor o ukrepih na področju plač. Aneksi bodo začeli veljati dan po uveljavitvi varčevalnega zakona, kar pa se bo lahko zavleklo zaradi referendumske pobude o tem zakonu. Kvorum je bil dosežen, saj ga morajo za veljavnost podpisati reprezentativni sindikati najmanj štirih različnih dejavnosti v javnem sektorju, katerih skupno število članstva presega 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po podpisu komentiral vložitev referendumske po- bude. "Vlada je ignorirala vse zahteve policijskih sindikatov, da je treba dogovore v normalnih civiliziranih državah izpolniti, ne glede na to, katera vlada jih podpiše," je dejal Štrukelj. Tudi v času stavkovnih aktivnosti so opozarjali, da ne morejo pristopiti k dogovoru o plačah, dokler niso razrešena vsa vprašanja iz prejšnjih dogovorov, zato je ravnanje policijskih sindikatov po Štrukljevem mnenju popolnoma razumljivo. Minister za pravosodje in javno upravo Sen-ko Pličanič je dejal, da podpis samo potrjuje uspešnost dvomesečnih pogajanj s sindikati. Zato četrtkova vložitev podpisov policijskih sindikatov po njegovem mnenju ne zmanjšuje vrednosti včerajšnjega podpisa aneksov. A Pličanič svari, da bo vsak mesec zamika uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ državni proračun stal dodatnih 12 milijonov evrov. Popoldne pa so se predstavniki vlade in policijskih sindikatov že sešli na posvetu. Po sestanku so se strinjali, da so dosegli napredek. V okviru delovnih srečanj se bodo namreč sestajali še v naslednjih dneh, ob tem pa obe strani upata na dogovor, še preden predsednik DZ Gregor Virant določi rok za zbiranje podpisov za referendum. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič je po sestanku pojasnil, da bodo nastale razmere poskušali najprej razrešiti v medsebojnem pogovoru. V ta namen bosta na obeh straneh oblikovani tudi ustrezni delovni skupini. Tako bodo v naslednjem tednu po vsej verjetnosti veliko težav, zaradi katerih stavkajo, tudi razrešili, je dejal Uroševič, sicer pa o podrobnostih ni želel govoriti. Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič pa kot prvopodpisani ni želel špekulirati o možnosti umika pobude za razpis referenduma. Kot je dejal, se na včerajšnjem sestanku niti niso pogovarjali o tem, saj gre v prvi vrsti za iskanje "skupne in razumne rešitve", kar je po njegovem mnenju tudi interes obeh strani. Predsednik DZ Virant se je včeraj pozno popoldne odločil, da za zdaj še ne bo razpisal roka za zbiranje podpisov za referendum. Kot so sporočili iz DZ, se je tako odločil zato, ker pogajanja med vlado in policijskima sindikatoma, ki zahtevata referendum, še potekajo. V četrtek vloženo pobudo policijskih sindikatov je podprlo 4753 volivk in volivcev s prvo-podpisanim Zoranom Petrovičem. (STA) V SNG Drama Ljubljana novogoriško, ptujsko in kranjsko gledališče LJUBLJANA - Na velikem odru SNG Drama Ljubljana bodo v zadnjih dneh maja gostovale tri premiere aktualne sezone drugih slovenskih gledališč. Predstava Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič) avtorice in režiserke Nede R. Bric v izvedbi SNG Nova Gorica (letošnji nagradi tantadruj Ivu Barišiču za najboljši igralski in Ne-di R. Bric za najboljši gledališki dosežek) bo na sporedu danes ob 19.30 in v ponedeljek ob 12.00. Vdovin zmenek Israe-la Horovitza v režiji Igorja Samoborja in koprodukcijski izvedbi Mestnega gledališča Ptuj in SNG Nova Gorica bo na sporedu v soboto 26. maja ob 19.30, Tri sestre Antona Pav-loviča Čehova v režiji Oliverja Frljica in v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj pa v četrtek, 31. maja, ob 19.30. V Hrvatinih koncert pihalnih orkestrov HRVATINI - V Kulturnem domu v Hrvatinih bo ob občinskem prazniku MO Koper danes ob 20. uri tradicionalni koncert pihalnih orkestrov, ki ga organizira Kulturno društvo Hrvatini. Poslušalcem se bosta predstavila Pihalni orkester Divača pod vodstvom Borisa Benčiča in Mladinski pihalni orkester Piran, ki ga vodi Iztok Babnik. Neznanec oropal zlatarno v Kopru KOPER - Neznan moški je včeraj popoldne oropal zlatarno na Pristaniški ulici oziroma nad tržnico v Kopru. Moški je zagrozil z nožem, pobral gotovino in zbežal, so sporočili s koprske policijske uprave. Ropar naj bi bil star med 35 in 40 let, visok približno 175 cm, oblečen pa je bil v modro majico in kavbojke. / ITALIJA Sobota, 19. maja 2012 5 delo - Poročilo ministrstva za delo za obdobje 2007-2011 Med zaposlenimi milijon manj Italijanov, a 750 tisoč več tujcev Cancellierijeva za ustavitev pritoka priseljencev - Vlada si prizadeva za 100 milijard infrastrukturnih naložb RIM - V obdobju od 2007 do 2011 se je število zaposlenih v Italiji zmanjšalo za približno 250 tisoč enot, kar pa je rezultat velikega padca števila zaposlenih italijanskih državljanov in sorazmerno močnega dviga števila zaposlenih tujih državljanov. Tako izhaja iz poročila, ki ga je izdelalo ministrstvo za delo na osnovi podatkov statističnega zavoda Istat. Po podatkih Istata je leta 2007 bilo 23.222.000 zaposlenih, leta 2011 pa 22.967.000, kar pomeni, da je število zaposlenih v omenjenih štirih letih padlo za 255.000 ali 1,09 odstotka. Toda podrobnejša analiza pokaže, da je leta 2007 bilo zaposlenih 21.719.000 italijanskih državljanov, leta 2011 pa 20.716.000, kar pomeni, da se je njihovo število zmanjšalo za več kot milijon ali za 4,61 odstotka. Po drugi strani je bilo leta 2007 zaposlenih 1.502.000 tujih državljanov, leta 2011 pa 2.251.000 tisoč, kar pomeni, da se je njihovo število dvignilo za 749.000 ali 49,8 odstotka. Tudi na osnovi teh podatkov notranja ministrica Annamaria Cancellieri dvomi, da bi bilo primerno dovoliti prihod novih priseljencev in odlaša z odobritvijo zadevnega letnega odloka. »Naše gospodarsko stanje je dramatično, povpraševanje po zaposlitvi pa je skromno,« je pojasnila. Minister za gospodarski razvoj in infrastrukture Corrado Passera pa je včeraj na predstavitvi spletne strani »Cantieri Italia« (»Gradbišča Italije«) postregel s podatkom, da je vlada doslej odobrila infrastrukturne naložbe za skupno 27,7 milijarde evrov. Gre za načrte, ki jih je potrdil medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE), pa tudi za druge projekte, ki zadevajo zlasti jug države. Po ministrovi oceni naj bi te naložbe zagotovile 400 tisoč delovnih mest, in sicer 120 tisoč novih ter 280 tisoč že obstoječih. Po Passerovih besedah si vlada nadeja, da bi do konca svojega mandata odobrila za skupno več kot 100 milijard evrov infrastrukturnih naložb. Prihodnji sveženj projektov naj bi CIPE potrdil sredi junija. V celoti naj bi naložbe za infrastrukture pod Montijevo vlado »tehtale« 5 do 6 odstotkov italijanskega bruto domačega proizvoda, kar pomeni, da so to pomembni ukrepi. Minister je poudaril, da ne gre zgolj za italijanska javna sredstva, ampak tudi za evropska in zasebna. Ali bo vlada ta svoj cilj v celoti uresničila, pa je delno odvisno tudi od Evropske unije, se pravi od tega, ali bo Bruselj naposled le spremenil dosedanjo politiko, ki je vse podrejala javnofinančni stabilizaciji. Premier Monti se za to že dalj časa zavzema. To stališče je potrdil tudi včeraj ob začetku vrha G8 v ameriškem Camp Davidu. »Italija izpolnjuje vse pogoje, da zahteva večjo rast,« je dejal. Prav Montiju je bilo na vrhu zaupano uvodno poročilo o krizi evroobmočja. Minister za gospodarski razvoj Corrado Passera ansa fiat - Blokada na avtocesti Tudi uradniki v dopolnilni blagajni TURIN - V tovarnah družbe FIAT bodo prihodnji tedni ponovno vroči. V objektu Mirafiori bo prvič okusilo dopolnilno blagajno tudi administrativno osebje: vseh 5.400 uslužbencev bo moralo med junijem in julijem šest dni v dopolnilno blagajno. Za sindikalne predstavnike je to zelo slaba novica, saj kaže na hude težave, ki so očitno zajele tudi »glavo« podjetja. Zaskrbljeni so tudi delavci tovarne v Cassinu, kjer letno proizvedejo le okrog 220.000 avtomobilov od predvidenih 400.000. Poverjenega upravitelja Sergia Marchionneja pozivajo, naj vendar predstavi nov avtomobilski model, ki bi ga morali proizvajati v italijanskih tovarnah. Tako je predvideval dogovor, ki so ga sindikati podpisali decembra lani, a doslej ni bil še uresničen. Ostali Fiatovi avtomobili pa se medtem kot znano bolj slabo prodajajo. Včeraj so medtem delavci bivše Fiatove tovarne v Termini Imerese blokirali avtocesto Palermo-Catania. Minister Corra-do Passera je za 4. junij sklical tehnično omizje, do takrat pa naj bi družba Dr Motor predstavila svoj načrt za zagon tovarne. terorizem - Vlada zaskrbljena Nove grožnje domnevnih levičarskih skrajnežev v Genovi RIM - Vlado vse bolj skrbijo napadi levičarskih skrajnežev, njihova tarča pa je očitno postal tudi direktor državnega oro-žarskega koncerna Finmeccanica Giuseppe Orsi. Na zidu pisarn podjetja Ansaldo Energia, ki je hčerinsko podjetje koncerna, so namreč našli grozilno sporočilo s peterokrako zvezdo, značilnim znakom Rdečih brigad. Preiskovalci kljub temu ne izključujejo možnosti, da je grožnja delo posameznika in da zanjo niso odgovorni levičarski skrajneži. So pa že pred tednom dni v Milanu odkrili štiri letake s peterokrako zvezdo Rdečih brigad, ki so v Italiji sejale strah v 70. in 80. letih minulega stoletja. Med sojenjem sedmim levičarskim skrajnežem, ki se morajo pred sodiščem zagovarjati, ker so nameravali na novo ustanoviti Rdeče brigade, pa je v torek pet obtožencev pozvalo k oboroženemu boju. Vlada je v zadnjem času poostrila varnostne ukrepe. Pod policijskim varstvom je trenutno 550 ljudi, ki bi lahko bili tarča napadov. V četrtek je v Genovi na tisoče ljudi demonstriralo proti terorizmu. S protesti so se odzvali na napad na direktorja podjetja za jedrsko energijo Ansaldo Roberta Adinolfija, na katerega so prejšnji teden streljali na ulici. Odgovornost za ta napad je prevzela Neformalna anarhistična federacija (Fai). Predsednik dežele Sicilija Lombardo napovedal odstop PALERMO - Dva dni pred drugim krogom upravnih volitev, ki bodo na Siciliji potekale v 18 občinah (med drugim v Palermu, Agrigentu in Tra-paniju), je predsednik tamkajšnje deželne vlade Raffaele Lombardo včeraj napovedal svoj odstop in razpis predčasnih volitev. Odstopil naj bi 28. ali 29. julija, deželne volitve pa naj bi bile 28. ali 29. oktobra. Tožilci v Catanii že dalj časa preiskujejo Lombarda in njegovega brata zaradi suma sodelovanja z mafijo. Tamkajšnji preiskovalni sodnik bi moral vsak čas sprejeti odločitev, ali se bosta morala brata Lombardo zagovarjati na procesu. Zaradi tega je več predstavnikov večine, ki podpira sedanjo deželno upravo, pozvalo Lombarda, naj odstopi. Ta je včeraj povedal, da ne namerava več kandidirati za deželnega predsednika. Finančni stražniki zasegli bogato mafijsko premoženje REGGIO CALABRIA - Finančni stražniki so včeraj zasegli premoženje zaprtega poslovneža Giaocchina Campola v vrednosti 330 milijonov evrov, vključno z 256 posestmi in bogato zbirko umetniških del. 72-letni Campolo, imenovan tudi »kralj vi-deopokra«, si je pridobil ogromno premoženje z igralnimi avtomati, ki so delovali na podlagi goljufije. Campolo, ki je bil lani obsojen na 18 let zaporne kazni, je imel v lasti zbirko 119 umetniških del, med katerimi je bila tudi slika Salvadorja Dalija. Bil je lastnik hiš v Reggiu Calabrii, Milanu, Parizu in Rimu, v Italiji in Franciji pa je imel odprtih 27 bančnih računov. Pomagal je tudi pri financiranju vplivne mafijske združbe 'Ndrangheta iz svoje rodne Kalabri-je. »Zasegi premoženja so trenutno najučinkovitejše orožje za boj proti organiziranemu kriminalu. Z odvzemom bogastva odvzamemo tudi ugled in prestiž 'Ndranghete znotraj njenega kriminalnega okolja,« so povedali predstavniki finančne straže. Mafijska združba 'Ndrangheta, kar v grščini pomeni pogum, ima tesno strukturo članov, ki jo je zelo težko prebiti. Pomembno vlogo igra v mednarodnem prekupčevanju z drogami, njen letni denarni promet pa naj bi znašal več deset milijard evrov. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Der Spiegel: Grillo vpije na javnih trgih, podobno kot je diktator Benito Mussolini vpil z balkona v Rimu Sergij Premru Populizem komika Grilla pretresa italijansko politiko, ugotavlja Der Spiegel. Po vsej Evropi so tradicionalni politiki razočarali volilce, ki se vedno bolj usmerjajo k populističnim in radikalnim strankam. V Italiji pojav pooseblja Grillovo Gibanje petih zvezdic, ni pa rečeno, da bo »kariz-matični agitator« znal predstaviti resne odgovore na odprte probleme države. V tedniku iz Hamburga sem prvič prebral, črno na belem, to, kar mislimo tudi mnogi med tistimi, ki ne zaupamo več tradicionalnim strankam in politikom: da namreč Grillo »vpije na javnih trgih, podobno kot je diktator Benito Mussolini vpil z balkona v Rimu«. Zaradi tega nastopa ga doslej mnogi niso jemali resno. Kritiki mu pravijo demagog, privrženci pa ga imajo za tistega, ki bo odpravil vsakršno zlorabo, sam pa se ima za »detonatorja«, ki bo porušil politični establišment. In napoved se mu je delno že uresničila v prvem krogu krajevnih volitev, to je na prvi volilni preizkušnji po odstopu Berlusconija z vlade in po prevzemu oblasti s strani Montija. Volilni izid je zaskrbljujoč, levosredinska Demokratska stranka je izgubila okrog 20 odstotkov svojih volilcev, desnosredinsko Ljudstvo svobode pa jih je izgubilo okrog 40 odstotkov. Komik in blogger Grillo pa se je s svojim Movimento 5 stelle uveljavil s programom, ki predvideva izstop iz sistema evra in odpoved plačevanja javnega dolga, piše Der Spiegel, tako da je ponekod do- segel odličen rezultat, ki uvršča njegove kandidate na jutrišnje balotaže za županska mesta. Dejstvo je, da danes samo 5 odstotkov Italijanov še zaupa političnim strankam, in samo polovica zaupa Mon-tijevim reformam, kar odpira velik prostor Grillovemu gibanju, to pa je dobesedno šokiralo vodstva tradicionalnih strank. Grillo se je izkazal predvsem s svojo veliko sposobnostjo propagandiranja prek interneta, kot tudi z neposrednimi nastopi na trgih, kjer se zbirajo večje množice privržencev oz simpatizerjev. Gibanje petih zvezdic bo prihodnje leto, na političnih volitvah, verjetno doseglo dober rezultat, ki bo lahko popeljal Grillove predstavnike v parlament. Možen pa je tudi uspeh novih zavezništev, kot je tisto, ki se zbira okrog Montezemola, ali pa samega tehnokrata Montija, napoveduje nemški tednik. Monti skuša ozdraviti Italijo z izredno močnim zdravilom, kar pa povzroča odpor v nekaterih družbenih skupinah. Gre za drugo plat Montijeve medalje, piše švicarski Le Temps: po eni strani ga hvalijo na mednarodni ravni in ga še vedno podpira večina italijanskega javnega mnenja, po drugi pa so predvsem mali podjetniki zelo nezadovoljni z dosedanjo vladno politiko. Lani je šlo v stečaj več kot 11 tisoč malih in srednjih podjetij in je bilo izgubljenih 50 tisoč delovnih mest, kar predstavlja rekord v zadnjih letih. Glavni razlog za tako stanje je hud davčni pritisk, ki breme- ni podjetja, in pa zamude pri izplačilih predvsem s strani javnih uprav, kar spravlja podjetja v brezizhodnem položaj, saj morajo vsekakor plačati davke tudi na vsote, ki jih niso še unovčila. Mali podjetniki se pritožujejo tudi nad poostrenimi kontrolami davčne uprave, ki pa niso neutemeljene, saj uslužbenci prijavljajo letno povprečno 19.819 evrov, njihovi delodajalci pa le 18.170. Poročevalcu dnevnika iz Ženeve so nekateri podjetniki priznali, da utajujejo del prihodkov, to pa zato, ker bi drugače propadli zaradi visokega davčnega pritiska. Če so mali podjetniki pod udarom, so vsekakor na slabšem tisti, ki nikakor ne morejo prikriti svojih dohodkov in plačujejo davke do zadnjega evra: to so uslužbenci in upokojenci, piše Le Temps. Italijanski davčni funkcionarji so na prvi bojni liniji, poroča agencija Bloomberg. Davčna agencija Equitalia je postala tarča napadov pri svojih poskusih, da bi državi zagotovila 120 milijard evrov neplačanih davčnih dajatev. Prišlo je do napadov na posamezne funkcionarje in na sedeže ter celo do spopadov s policijo, ki jih varuje. Kot primer agencija navaja 54-letnega podjetnika, ki je pri Bergamu vdrl v agencijo in zajel 15 talcev. Na srečo se je zadeva iztekla brez hujšega. Glede tega dogodka pa sem malo kje bral, da je svoj nori napad izvedel iz protesta proti plačilu dva tisoč evrov zaostale radiotelevizijske naročnine, kar je vsekakor manj od vrednosti puške, s katero je grozil talcem, in pištol, ki so mu jih našli na domu. Varčevalni načrt Mon-tijeve vlade predvideva višje davke, manjše javne izdatke in rekordno ceno goriva, kar med drugim potiska gospodarstvo v četrto recesijo od leta 2001 in spravlja Italijane v težave pri plačevanju dajatev tudi s strani tistih, ki sicer spoštujejo zakone. Letos se bo davčni pritisk zvišal od lanskih 42,5 odstotka na 45,1 odstotka. Obenem pa državna uprava skuša zmanjšati davčno utajevanje: lani so odkrili 12,7 milijard evrov neplačanih davkov, kar predstavlja dobro desetino več kot leto prej. Ugledna milanska univerza Politecnico bo prešla na angleščino, poroča britanski BBC. Milan je italijansko simbolno mesto, zato je toliko bolj pomembno, da je prav tukaj prišlo do »kulturnega potresa« - prehoda poučevanja večine predmetov v angleščini, in to od leta 2014 dalje. Namen je nuditi poučevanje na mednarodni ravni: prejšnji globalni jezik je nastal prav v Italiji, latinščina namreč, sedaj pa je vlogo mednarodnega posrednika prevzela angleščina in samo v tem jeziku se univerza lahko pomeri v areni svetovnega vseučiliškega poučevanja. Izbrati je bilo treba med izolacijo in globalizacijo, je BBC-ju povedal rektor Azzone, ki je tudi napovedal, da se bo v naslednjih desetih letih večina italijanskih univerz z mednarodno ambicijo prilagodila novemu jezikovnemu standardu. Tako bodo lahko pri- tegnile tudi več študentov iz tujine in bodo posredovale osnovne vrednote italijanske kulture, čeprav v angleškem jeziku. Proti poučevanju v angleščini se je opredelilo okrog 300 profesorjev in asistentov, večina študentov pa je navdušenih nad napovedano novostjo, poroča BBC. Mafija predstavlja najpomembnejši italijanski posel, saj njen promet predstavlja okrog 7 odstotkov BDP. Tako piše kanadski The Windsor Time, ki omenja, da gre za štiri pomembnejša kriminalna združenja, ki so prestopila bregove tradicionalne prisotnosti v deželah na jugu države in so se razpasla po vsej Italiji. Njihov letni promet presega 200 milijard evrov, dobiček 125 milijard, razpolaga pa s 65 milijardami evrov likvidnosti, kar pomeni, da je tudi zdaleč največja italijanska banka. V času gospodarske krize in finančnih težav je mafija razširila svoj »delokrog« in nadzoruje vedno več podjetij in poslov, ki jih prevzema tudi z oderuškimi interesi na posojila. Pravzaprav so mafije že prevzele družbeni nadzor na večjih območjih države in se širijo v severni Italiji z aktivno podporo številnih politikov, odvetnikov in finančnih strokovnjakov. Mafija med drugim nadzoruje stave, ki s svojim skoraj 100 milijardnim obratom predstavljajo tretji gospodarski sektor, gradbeništvo in recikliranje strupenih odpadkov, v zadnjih časih pa tudi zdravstvo in prevoze. 6 Sobota, 19. maja 2012 TRST APrimorski r dnevnik rst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it šolstvo - SSk predstavila priziv na DUS proti uvedbi večstopenjskih šol Samo vsiljena rešitev iz gole želje po varčevanju Močnik opozoril na kršitev zaščitnega zakona - Šavron o»državnih uradnikih, ki izvajajo politiko italijanskih oblasti« Slabšanje mreže slovenskih šol v Italiji, gola varčevalna politika ter kršenje zaščitne zakonodaje, mednarodnih dogovorov in samih italijanskih zakonskih določil o slovenskem šolstvu. Vse to predstavlja načrt deželne uprave Furlanije Julijske krajine o racionalizaciji šolske mreže, ki med drugim predvideva uvedbo treh slovenskih večstopenjskih šol na Opčinah, v Nabrežini in Dolini, ki bi nastale z združitvijo obstoječih tamkajšnjih nižjih srednjih šol in didaktičnih ravnateljstev, zaživeti pa bi morale že v prihajajočem novem šolskem letu. Proti temu načrtu je skupina staršev, katerih otroci obiskujejo šole na omenjenih območjih, vložila priziv na Deželno upravno sodišče FJK, pri tem pa jih podpira stranka Slovenska skupnost. Izvirni greh: vladni varčevalni ukrepi Izvirni greh, ki je pripeljal do odločitve o uvedbi večstopenjskih šol oz. t.i. »ver-tikalizaciji«, so varčevalni ukrepi, ki jih je lani poleti pripravila že bivša italijanska vlada Silvia Berlusconija, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik, ki tudi zastopa podpisnike priziva. Močnik, ki upa, da bo sodišče obravnavalo priziv že v teku letošnjega leta, je bil zelo kritičen ne toliko do Dežele, ki je oblikovala načrt, kolikor predvsem do Pokrajine Trst in nekaterih občinskih uprav na Tržaškem (a ne vseh: dolinska in repentabrska občina nista podprli uvedbe večstopenjskih šol, je opozoril tajnik SSk), ki so se izrekle za »vertikalizacijo« in jo predlagale deželni upravi. Proti vsem tem upravam je uperjen priziv na DUS, glavni razlogi, ki jih je orisal Močnik, pa so sledeči: prvič, ne gre za svobodno izbiro, ampak za vsiljeno rešitev, ki ji je - in to je drugi razlog - botrovala želja po varčevanju z denarjem in osebjem brez nobene pozornosti do uspešne organizacije, tretji razlog Tajnik SSk Peter Močnik (v sredini) s tržaškim občinskim svetnikom Igorjem Švabom (na levi) in enim od podpisnikov priziva Markom Šavronom kroma pa je, da so se s tem kršili tako zakon za zaščito Slovencev v Italiji iz leta 2001 kot tudi mednarodni dogovori (v prvi vrsti Londonski sporazum iz leta 1954) in ne nazadnje sama italijanska zakonodaja o slovenskih šolah, kjer je npr. predvideno, da se slovenske šole lahko ukinjajo le z odlokom predsednika republike na predlog ministra za šolstvo. »Vertikalizacija« da, I V • • I I «v • a le, če prinese izboljšanje SSk, je še dejal Močnik, načelno ne nasprotuje »vertikalizaciji«, vendar pod pogojem, da se raven šolske mreže ne postavi pod vprašaj oz. da se še izboljša, npr. z izgradnjo sodobnih večjih šolskih središč. V pričujočem primeru pa bo uvedba večstopenjskih šol po besedah tajnika SSk privedla le do ukinitve ravnateljskih in tajniških mest, pod vprašajem pa bo tudi po- možno osebje, vse to pa prizadene šolsko mrežo, saj z ukinitvijo ravnateljstev prihaja tudi do ukinitve avtonomije šol, da ne govorimo o težavah, ki jih bosta npr. v primeru večstopenjske šole na Opčinah imela ravnatelj in tajnik slednje, ki bosta morala skrbeti kar za šestnajst šolskih stavb. Močnik je tu obžaloval, da je SSk edina, ki se oglaša, medtem ko bi vsi ostali radi varčevali na koži slovenske manjšine. Pokrajinski tajnik SSk je bil še posebej oster do Pokrajine Trst, ki na zadnji dopis stranke sploh ni odgovorila, in do tržaške občinske uprave, ki je po začetnem oklevanju pristala na ustanovitev večstopenjske šole na Opčinah s prevelikim številom šolskih stavb (SSk je predlagala dve večstopenjski šoli, eno na Opčinah in drugo na Proseku). Za Močnika so razlogi političnega značaja, saj je znano, da so med SSk in Demokratsko stranko kljub pripadnosti isti le-vosredinski koaliciji velike razlike v političnem gledanju na vprašanje šolstva. Včeraj zavedni šolniki, danes državni uradniki Tržaški tajnik SSk je bil kritičen tudi do Deželne komisije za slovenske šole, ki je dala pozitivno mnenje o uvedbi večstopenjskih šol in šele nato objavila dolg seznam stvari, ki manjkajo slovenski šoli, namesto da bi predhodno zahtevala rešitev odprtih vprašanj. Še ostrejši pa je bil eden od podpisnikov priziva, Marko Šavron, drugače tudi občinski svetnik SSk v Dolini: zanj je to, kar se dogaja, sistemski napad na slovensko šolo, pri čemer je varčevanje le izgovor. Hudo pa je, da so to podprli tudi slovensko govoreči politiki in šolniki. V preteklosti so bili ljudje, ki so z veliko žrtvijo postavili na noge mrežo slovenskih šol, danes pa imamo ljudi, ki za to ne skrbijo in so »državni uradniki, ki izvajajo politiko italijanskih oblasti,« je dejal Šavron. Ivan Žerjal občina trst Z zakoni in vzgojo proti homofobiji Ob včerajšnjem svetovnem dnevu boja proti homofobiji je na županstvu dopoldne potekalo srečanje posvečeno ravno homofo-biji v vzgojnih, družbeno-zdrav-stvenih in delovnih kontekstih. Udeležence je med drugimi nagovorila podžupanja oz. občinska odbornica za enake možnosti Fa-biana Martini, ki je spet poudarila prizadevanje sedanje občinske uprave do premoščanja vsakovrstne diskriminacije - tako glede spola, vere, etnične pripadnosti, fizičnih hendikepov in spolnih nagnjenj. Italijansko ministrstvo za vzgojo je letos ravnateljem vseh šol poslalo okrožnico, naj proslavijo dan boja proti homofobiji, se pravi naj spodbudijo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svobod, enakosti med državljani in naj se zoperstavijo diskriminacijam. Tržaška občinska uprava je od svoje namestitve obljubila, da bo zasledovala predvsem spoštovanje do sočloveka, da se bo zavzemala za družbeno spoštovanje človekovega dostojanstva, proti sovražnemu govoru, stigmatiza-ciji gejev in lezbijk ter homofob-nemu nasilju. Spoštujmo torej vse oblike ljubezni. šolstvo - Na okrogli mizi v palači Gopčevic, posvečeni izkušnjam staršev otrok, ki obiskujejo slovenske šole Dvojezična šola kot »tretja pot«? Srečanje sta priredila Sklad Libero in Zora Polojaz in Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu - Za prisotne neslovenske starše je bila odločitev za vpis otrok v slovensko šolo precej naravna Izkušnja neslovenskih staršev s šolanjem njihovih otrok v slovenskih šolah je pozitivna, je izhajalo iz okrogle kroma Je morda v Trstu napočil čas, da se na področju izobraževanja poleg šol s slovenskim oz. italijanskim učnim jezikom ponudi »tretja pot« v obliki dvojezične šole, pa čeprav zasebnega značaja? Predlog, ki je drugače prišel iz občinstva, je v bistvu postal osrednja tema okrogle mize, ki je včeraj popoldne v dvorani Bazlen v palači Gopčevic potekala na temo Več-kulturnost: starši govorijo o svoji izkušnji v slovenski šoli, ki sta jo priredila Sklad Libero in Zora Polojaz ter Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu. Obe ustanovi sta pred časom sodelovali pri projektu Za dobro počutje naših malčkov, ki je zaobjel starše otrok, ki obiskujejo otroške vrtce omenjenega večstopenjskega zavoda. Iz uvodov predsednice Sklada Polo-jaz Vlaste Polojaz in ravnatelja Marijana Kravosa je izhajala večkulturna stvarnost šentjakobske šole, kjer se različne kulture namestijo v življenje in zavest učencev, najbolj zanimiva pa je bila izkušnja, o kateri so spregovorili Alessandro Cuccagna, Ful-vio Fabris ter zakonci Maja Curic in Niki Filipovic, Nives Košuta in Michele Clara ter Sandra in Luca Petaccia. Iz njihovih besed je izhajalo, kako je bila odločitev, da svoje otroke vpišejo v slovensko šolo, precej naravna. Težave so lažen problem, je pri tem dejal Cuccagna, saj, če se jim sledi, so otro- ci sposobni premostiti jezikovni razkorak. Curicevi se je zdelo nepojmljivo, da ne bi izkoristili priložnosti, da otroci spoznajo nek jezik in kulturo, medtem ko je Filipo-vic želel vključiti svoje otroke v širše okolje. Tu je treba še veliko dela, zanimivo bi bilo se vprašati, kako pa Slovenci doživljajo naraščanje vpisov otrok iz italijanskih družin v slovenske šole, je dejal. Tudi Fa-bris, oče dveh otrok, ni prejel nobenega obvestila o morebitnih učnih težavah, imel pa je tudi srečo, da je s pomočjo slovenskih prijateljev poglobil svoje poznavanje. Košutovo so prepričevali, naj vpiše otroka v kako slovensko šolo v okolici in ne v mestu, češ da tam ne poučujejo zares slovenščine, vendar je sama zelo zadovoljna z izbiro, saj sin zelo dobro osvaja jezik, medtem ko je za Claro najbolj pomembno to, da otrok že zelo zgodaj spozna in razume kompleksnost določenega okolja. Tudi zakoncema Petaccia se je spričo večkulturnega okolja, v katero sta prišla živet, zdelo naravno, da otroka vpišeta v slovensko šolo. Bojazen, da zaradi nepoznavanja jezika ne bosta mogla slediti otroku pri pisanju nalog, se je izkazala za odvečno, saj, sta dejala, je to v prvi vrsti stvar učitelja in učenca. Je »tretja pot« možna? Kot že rečeno, je razpravo, v katero so - poleg že omenjenih govorcev - posegli med drugimi še Vera Oblak, Anna Maria Mozzi, Luciano Ferluga, Maria Masau Dan, Roberta Bernelli in Pavel Fonda, raz-živel predlog o uvedbi dvojezične šole. Zadeva, ki so jo nekateri označili za utopijo (v pozitivnem smislu) oz. da bo pot še dolga, je seveda možna, je bilo rečeno, a je to v razvoju manjšine znak, da je asimilacija že povzročila škodo. Lahko pa bi po- mislili na poučevanje slovenščine na italijanskih šolah, kar se v nekaterih primerih, kot je tisti na večstopenjski šoli Iqbal Masih na Melari, že dogaja. To pa ni prvi primer na Tržaškem, saj je Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture izpeljala podobno pobudo že pred tridesetimi leti v Miljah, kjer je ravnatelj tamkajšnje italijanske šole na to pri- stal, ko je bil že na pragu upokojitve (pri prejšnjih poskusih uvajanja pouka slovenščine mu je bilo to odsvetovano). Čeprav se identiteta končno doživlja sproščeno, ne bi smeli zapasti v drugo skrajnost, se pravi v vsiljevanje mešane identitete, ampak poskusiti ponuditi vsem, da doživljajo identiteto na najbolj naraven način. Ivan Žerjal / TRST Četrtek, 17. maja 2012 7 pokrajina - Predstavili izid dveh razpisov na kulturnem področju Ovrednotenje ozemlja in umobolnice pri Sv. Ivanu Pokrajinska uprava bo financirala 12 projektov - Med predlagatelji tudi slovenska združenja Ovrednotenje prostorov bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ter ovrednotenje in promocija ozemlja je bil namen dveh razpisov Pokrajine Trst na kulturnem področju, za katere je pokrajinska uprava namenila skupaj 90 tisoč evrov. Na razpisa se je prijavilo 145 združenj in organizacij, ki so predstavile skupaj 29 projektov. Od teh je pokrajinska uprava nazadnje sprejela dvanajst, in sicer dva glede Sv. Ivana in deset glede ovrednotenja ozemlja. Izid dveh razpisov je predstavila včeraj pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Kot je poudarila, je pokrajinska uprava spodbujala združevanje oziroma delovanje v mreži. Zato je moralo za udeležbo na razpisu pri vsakem projektu sodelovati najmanj pet združenj. Maksimalna vrednost vsakega projekta pri prvem razpisu je bila 20 tisoč evrov, pri drugem pa 15 tisoč. Pokrajinska uprava bo financirala 70 odstotkov vsakega odobrenega projekta. Med združenji, ki so si zagotovili pokrajinska finančna sredstva, so tudi slovenske ustanove. To so formalno Kinoatelje, Skupina-Gruppo 85, Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev. Pri prvem razpisu bodo financirali, kot rečeno, dva projekta. V okviru prvega projekta bodo pri Sv. Ivanu razne delavnice in gledališke predstave. Drugi projekt predvideva promocijo svetoivanskega parka, tudi prek spleta. Na drugem razpisu je bilo odobrenih deset projektov, ki bodo promovirali ozemlje iz različnih zornih kotov. Tako bo npr. projekt Poti spomina namenjen ohranjanju zgodovinskega spomina na čez-mejnem območju. Pri projektu sodeluje Ki-noatelje. Med pobudami bo tudi zbiranje pričevanj iz obdobja fašizma do 60. let, zbrano gradivo pa bodo objavili tudi na posebni spletni strani. Projekt Forum Tom-izza 2012 je predstavila Skupina-Gruppo 85 v sodelovanju med ostalimi s Slovenskim klubom. Projekt predvideva vrsto pobud, tudi v okoliških občinah. Številne bodo tudi pobude projekta Bosna po 20 letih, posvečene obletnici vojne v bivši Jugoslaviji. Projekt je predstavilo združenje Razseljeni/Spaesati skupaj z ZSKD in drugimi organizacijami. V okviru projekta bo vrsta prireditev, od gledaliških predstav do javnih srečanj in predvajanja filmov. Poleg teh so na seznamu še drugi projekti, od promocije Krasa in njegovih značilnosti do promocije lokalne kulture in glasbe. A.G. Namen prvega razpisa je ovrednotenje bivše umobolnice pri sv. Ivanu kroma politika - Predstavitev članov opozicije v novem devinsko-nabrežinskem občinskem svetu Opozicija zahteva sodelovanje V novem občinskem svetu bodo v vrstah opozicije tri svetniške skupine, in sicer Ljudstvo svobode, Lista Ret in Občanski projekt za D-N »Desna sredina je deset let sodelovala z levosredinsko opozicijo, zato mora zdaj levosredinska večina sodelovati z nami.« To je zahteval dosedanji devinsko-nabrežinski podžupan Massima Romita, ki je včeraj uvedel predstavitev svetniških skupin opozicije v novem devinsko-na-brežinskem občinskem svetu. Predstavitev je bila v Trstu na pokrajinskem sedežu Ljudstva svobode, srečanja pa so se udeležili samo štirje člani opozicije. To so bili poleg Romite dosedanji župan Giorgio Ret, večletna občinska odbornica Daniela Pallotta in načelnica svetniške skupine Občanskega projekta za Devin-Nabrežino Silvia Iurman Bencich. V novem devinsko-nabrežinskem občinskem svetu bodo namreč v vrstah opozicije trije svetniške skupine, in sicer Ljudstvo svobode, v katerem bodo Massimo Romita (načelnik skupine), Daniela Pallotta in Andrea Humar, Lista Ret, v kateri bosta Giorgio Ret (vodja) in Tjaša Švara ter omenjeni Občanski projekt za D-N z načelnico Silvio Iurman Bencich. Na tiskovni konferenci so govorniki v bistvu poudarjali pomen sodelovanja med občinsko upravo oziroma večino in opozicijo. Romita je izrecno izrazil željo, da ne bodo prevladala skrajno levičarska stališča. Kot je povedal, ni bila desnosre-dinska uprava v 10 letih nikdar »ekstre-mistična«. Nasprotno, »mi nismo nikdar delali politike, ampak smo upravljali,« je dodal Romita. Desna sredina bo vsekakor prirejala mesečne tiskovne konference, na katerih bodo seznanjali občane z lastnim delovanjem in z delom občinske uprave. Romita bo nenazadnje zahteval prozornost javne uprave. Med točkami desnosredin-skega programa je Romita navedel prizadevanje za znižanje davkov, javna dela, obnovo šol in oživitev vasi. Ret je z veseljem ugotovil, da je njegova lista po 16 letih še zelo živa. Dodal je, da volilni sistem postavi na župansko mesto ljudi, ki sicer prejmejo glasove manjšine volilcev (spomnil je, da je bil prvič izvoljen s 35 odstotki glasov in drugič s 54%). Zato je tudi Ret povabil novega župana k sodelovanju. Kot zanimivost naj zabeležimo, da novega župana Vlada Kukanje niso nikoli poimensko imenovali. Sicer je Ret izrazil upanje, da bo nova občinska uprava nadaljevala z deli, ki jih je začrtal. Pri tem je poudaril, da bi bila vsaka sprememba t.i variante št. 27 neutemeljena, ker bi to preprečilo izvajanje mnogih del. A.G. Tiskovna konferenca desnosredinske koalicije v Devinu-Nabrežini kroma Jutri tradicionalno Srečanje na Socerbu Občina Dolina v sodelovanju z župnijskima skupnostima iz Doline in Socer-ba ter Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst, prireja jutri že tradicionalno Srečanje na Socerbu. Srečanje, ki je zraslo iz prireditve Odprte meje, predstavlja tudi danes, ko mej ni več, dejavnik povezovanja med ljudmi iz sosednjih krajev. Ob 16. uri bo sveta maša v cerkvi na So-cerbu, pri kateri bo sodeloval združeni zbor zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom Edija Raceta. Srečanje se bo zaključilo s krajšim koncertom zbora pred socerbsko cerkvijo ter priložnostno besedo prisotnih predstavnikov javnih ustanov. Prosek: premiera igrice Kam so izginili kipci? Sedemnajst razposajenih osnovnošolcev, ki se zbirajo pod okriljem SDD Jaka Što-ka, bo jutri ob 18. uri stopilo na oder pro-seško-kontovelskega Kulturnega doma in občinstvu predstavilo najnovejšo igrico, ki so jo pripravili pod mentorstvom Tine Renar in Kim Furlan. Slednja je tudi avtorica besedila z naslovom Kam so izginili kipci? Kot je zapisala v gledališkem listu, je pri pisanju skušala v največji meri upoštevati želje nastopajočih, tako da so otroci aktivno sodelovali pri nastajanju teksta. Svojo ustvarjalnost so pokazali tudi z risanjem scene in osnutkov kostumov ter s sodelovanjem pri pripravi koreografij za pesmi, ki jih je uglasbil Aljoša Saksida. Mentorici sta vložili veliko truda v to, da bi otroci začutili predstavo kot svojo, se zabavali ter sprostili ustvarjalnost. Njihove stvaritve, ki so nastale med vajami, si bodo obiskovalci lahko ogledali na priložnostni razstavi v preddverju Kulturnega doma. Prijave v poletno središče Občine Devin Nabrežina Uprava Občine Devin Nabrežina prireja julija in avgusta poletno sedišče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, telefon 040-2017370. Apel za tržaški botanični vrt Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj obiskal botanični vrt v Ul. Marche-setti 2, zeleno oazo nad mestom, ki pa je žal v tednu odprta le dopoldne, tako da je župan apeliral na številna združenja prostovoljcev, naj sodelujejo z občinsko upravo, kar bi omogočilo, da bi bil vrt dlje odprt za javnost. Interesenti naj se zglasijo na tel. 040/360068 oz. na elektronski naslov ortobotanico@comu-ne.trieste.it. lega nazionale - Predsednik Paolo Sardos Albertini o aprilskem dogodku v Štivanu O mazaču še niso razpravljali Eden od ovadenih je predstavnik Lege, »a počakajmo na razplet« - Lega Nazionale nasprotuje mazanju spomenika pri fojbi in tudi slovenskih napisov Zanesljivi viri so potrdili informacijo, da je bil eden od dveh domnevnih mazačev, ki so ju karabinjerji po zaslugi domačina zasačili v Štivanu v noči med 4. in 5. aprilom (ter ju isto noč prijavili zaradi mazanja in poškodovanja osmih dvojezičnih prometnih tabel), Andrea Franco iz Tržiča. To je predsednik tržiške sekcije in član glavnega odbora italijanske domoljubne organizacije Lega Nazionale, združenja, ki na svoji spletni strani med drugim utemeljuje, zakaj morajo Tržačani zavračati dvojezičnost. V zvezi s štivanskim dogodkom - predmetom številnih kazenskih ovadb -smo se obrnili na predsednika Lege Nazionale, odv. Paola Sardosa Albertinija, ki je bil kot običajno prijazen. V začetku aprila so karabinjerji zalotili dva moška, ki sta na območju Štivana ponoči pomazala več dvojezičnih prometnih tabel. Eden od dveh je predsednik tržiške sekcije Lege Nazionale Andrea Franco. Tržiške, da. Ste seznanjeni s to zadevo? Nekaj informacij sem prejel. Če se ne motim, so iz tega naredili tudi predmet volilne kampanje v de-vinsko-nabrežinski občini. Kaj menite? Nasprotovati dvojezičnim napisom je legitimno stališče, tu pa govorimo o kazni- arhiv vih dejanjih, predvidenih v kazenskem zakoniku ... Da, da. Toda počakajmo, da bomo videli, kaj se zgodi. Med drugim sem slišal, da naj bi tudi onadva nekoga prijavila, češ da naj bi ju napadel ali nekaj podobnega. Ne vem, kaj se je zgodilo. Počakajmo. Ali sta oba osumljenca predstavnika Lege Nazionale? Samo eden. Pred časom je na čelu tržiške sekcije nasledil pokojnega Marca Martinollija. Kako bi Lega Nazionale ukrepala, če bi bil njen predstavnik na koncu obsojen? Ne moremo predčasno o tem govoriti. Ponavljam: nekaj sem o tem slišal, a sem se namenoma vzdržal vsakršnega komentarja, ker mora sodstvo razčistiti zadevo, ki še ni povsem jasna. Vaš odbor torej še ni obravnaval tega dogodka? Ne, o tem sploh nismo razpravljali. Podobna dejanja so pri nas pogosta. Jim v organizaciji nasprotujete? Da in to še posebno, ko pomažejo spomenik pri bazovski fojbi. Ali se to dogaja pogosto? Precej pogosto. Dejanja vsakič prijavimo silam javnega reda. Lahko torej napišemo, da Lega Nazionale nasprotuje vsakršnim mazaškim in drugim vandal-skim akcijam? Da, seveda. Obsojate skratka tudi mazanje slovenskih napisov? Tudi. Aljoša Fonda 8 Sobota, 19. maja 2012 TRST / karabinjerji - Priprli staro znanko organov pregona, njenega moža ter sodelavca iz Kopra Tudi med hišnim priporom prodajala sintetične droge Snovi, ki so od lani prepovedane, so mladim izročali v Trstu, na bencinskem servisu pri Škofijah in v Kopru Tržačanka Monica Cassotta in njen mož Ervin Velagic se pogosto znajdeta na straneh črne kronike. Zlasti ženski so večkrat odvzeli prostost, ker v svoji trgovini z opremo za gojenje rastlin v Ulici Madonnina prodaja t. i. pametne droge (»smart drugs«), v laboratoriju pripravljene snovi, ki posnemajo psihoaktivno snov konoplje THC. To se je recimo zgodilo v februarju, zatem pa je Cassottova iz hišnega pripora še naprej vodila posle s snovmi, ki so pred nedavnim postale ilegalne. Prodaja je potekala v Trstu, pri Škofijah in v Kopru. Ker sta gojenje in prodaja proizvodov indijske konoplje - marihuane in hašiša - prepovedana, je trg laboratorijskih sintetičnih drog v zadnjih letih doživel pravi razmah. Vrečke, ki jih proizvajajo na Nizozemskem, v Belgiji in drugih državah, lahko kupimo tako prek svetovnega spleta kot v specializiranih trgovinah - »smart shops«. Pred dnevi so tržaški občinski policisti aretirali brata, ki upravljata podobno trgovino v Ul. Lazzaret-to Vecchio, miljski karabinjerji pa so v nadaljevanju preiskave, ki je prve sadove obrodila februarja, spet stopili na prste »izvedenki« Monici Cassotta, njenemu možu Ervinu Ve-lagicu in še nekemu Koprčanu. Zakonca sta se prvič znašla v težavah leta 2009, ko so policisti v njunem stanovanju v Ul. San Vito iskali roparske pripomočke, namesto tega pa našli pravi rastlinjak s sadikami konoplje, ki so zasedale vse sobe, kuhinjo in kopalnico. Tokrat pa gre za preiskavo, ki se je začela avgusta lani, ko so v bolnišnico sprejeli 19-letnega albanskega državljana. Med kajenjem sintetične droge Bonzai se je počutil slabo, preiskovalci pa so ugotovili, da je snov kupil v trgovini v Ul. Madonnina. Porabniki, ki te snovi enako kot hašiš pomešajo s tobakom in pokadijo, so večinoma mladi ali zelo mladi. Na embalažah je navedeno, da je snov neke vrste gnojilo ali parfum, v resnici pa gre za umetne droge. Le-te niso prepovedane, dokler jih oblasti ne uvrstijo na seznam ministrstva za zdravje, nakar jih na trgovinskih policah zamenjajo z novejšimi proizvodi z različno molekulo. Včasih pa so učinki »pametnih« drog nepričakovano močni. Osumljenka je bila od februarja letos, ko so karabinjerji zasegli 80 vrečk (snovi so bile od maja lani prepovedane), v hišnem priporu. »IKjub temu se ni ustavila, pomagala sta ji njen mož in 30-letni A. D. iz Kopra,« je povedal poveljnik miljskih karabinjerjev, kap. Maurizio Funari. Nezakonite snovi so mladim strankam izročali doma, na tržaških ulicah, v Kopru in na bencinskem servisu pri Škofijah. Karabinjerji so jih opazovali in tožilka Maddalena Chergia je za trojico izdala priporne naloge. Trgovina v Ul. Madonnina pa je odprta. (af) Nekatere zasežene vrečke s privlačnimi imeni in barvami nove droge - Toksikolog Gabriele Furlan Bonzai kot maček v žaklju Pri neznanih snoveh ne vemo, kakšen bo njihov učinek, včasih pa se znajdemo v bolnišnici - Med kupci tudi dijaki S preiskovalci, ki so se ukvarjali z raz-pečevalci novih drog, je vseskozi tesno sodeloval dr. Gabriele Furlan, odgovorni za laboratorij forenzične toksikologije glavne tržaške bolnišnice. »V veliko pomoč sta bila posebna forenzična oddelka karabi-njerjev RIS iz Rima in Parme, ki sta mi omogočila vpogled v mednarodne datoteke,« razlaga tržaški strokovnjak. Med zaseženimi proizvodi je tudi snov JWH 307, na katero so pred tržaško akcijo naleteli samo na Finskem. Karabinjerji so obvestili ministrstvo za zdravstvo, ki bo snov uvrstilo na seznam prepovedanih drog. Furlan pravi, da je boj proti Bonzai-jem in drugim novim drogam zelo zapleten, saj so proizvajalci v raznih državah do danes ustvarili najmanj 231 snovi, ki posnemajo psihoaktivno snov konoplje THC (tetrahidrokanabinola). V glavnem so to analgetiki s kratico JWH, kar ni nič drugega kot skupek začetnic ameriškega kemika Johna Williama Huffmana - iznajdi-telja večine tovrstnih snovi in profesorja na univerzi Clemson. To pa ni »oče« LSD-ja, ki je bil Švicar Albert Hoffmann. Naravne snovi so lahko prav tako škodljive: »Sokrata bi morali na primer DR. GABRIELE FURLAN kroma vprašati, kaj meni o trobeliki.« V primeru sintetičnih analgetikov, ki jih lahko kupimo v prodajalnah »smart shops« ali kar po internetu, pa proizvajalci naravno podlago poškropijo s sintetičnimi snovmi, o katerih ne vemo dobro, kako vplivajo na človeški organizem. »Snov THC, ki jo vsebujeta marihuana in hašiš, ima pozitivne in negativne učinke. Med pozitivnimi sta spodbujanje apetita in omejevanje bolečine, ki sta lahko koristna v zdravstvu, potem pa so tu vsi negativni psihotropni učinki,« pravi zdravnik. Pri novih laboratorijskih drogah kupec ne more vedeti, kakšen bo učinek: pogosto so te droge bistveno močnejše, medtem ko so pozitivni učinki nepsremenjeni. »Nekatere molekule, ki smo jih zasledili v tej preiskavi, imajo skoraj dvajsetkrat močnejši psihotropni efekt v primerjavi s THC-jem,« opozarja Furlan. Nič čudnega, da so v tržaški bolnišnici od avgusta lani zdravili sedem mladih (med njimi dva mladoletna), ki so zaužili te snovi. Podobno je v Gorici. Strokovnjaka smo vprašali, kakšni so ti učinki. »Omenjene sintetične droge močno pospešijo srčni utrip, človek lahko začasno izgubi zavest, povzročajo pa tudi močno psihomotorično vznemirjenje, zmedo in panične napade v halucinogenem stanju. Efekt je za razliko od kokaina dolgotrajen. Ob večkratnem zaužitju se razvije toleranca, tako da potrebujemo večje odmerke, pri nekaterih osebah pa lahko že prvič spodbudi izbruh psihoze.« Zdravnik in njegovi sodelavci so se o teh drogah pogovarjali tudi s heroinskimi odvisniki, ki so odgovorili, da »o podobnih svinjarijah nočejo nič vedeti«. Snovi »JWH« so med mladimi vse bolj razširjene, saj so zlahka dostopne. Priljubljene so tudi med dijaki višjih srednjih šol. Učinki pa so pri osebah z nizko telesno težo še močnejši in torej nevarnejši. (af) okoljevarstveniki - Protest Vlak neapeljskih smeti je včeraj pripeljal v Trst V Trst je v četrtek dopotoval vlak s 26 kontejnerji, v katerih so bile smeti iz Kampanje. Po poročanju okoljevarstvene organizacije Greenaction so jih z vlakom pripeljali do žaveljskega kanala v industrijski coni: tu so jih pretovorili na tovornjake, s katerimi so nato smeti prepeljali do bližnje sežigalnice. Okoljevarstveniki opozarjajo, da so občani že večkrat protestirali zaradi ton sežganih smeti. Občinska svetnika Grillovega gibanja 5 zvezdic (Paolo Menis in Stefano Patuanelli) pa sta župana Cosolinija spomnila, da je sežiganje smeti zdravju in okolju škodljivo: pozvala sta ga, naj poseže pri podjetju Acegas, ki upravlja sežigalnico, saj je občina njegov večinski delničar. obalna cesta Avstrijko naj bi napadli Vbodna rana na vratu V četrtek popoldne so ob Obalni cesti pod Nabrežino (na območju Pri Čupah) opazili krvavečo žensko, ki je bila športno oblečena. Reševalci so jo odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so jo zaradi globoke rane na vratu in poškodovanega sapnika takoj podvrgli kirurškemu posegu. Preiskovalci tržaškega mobilnega oddelka so včeraj sporočili, da je bila 40-letna avstrijska državljanka, ki je doma iz Beljaka, morda žrtev napada. Prognoza je še pridržana, ženska pa še ni mogla govoriti s policisti, ker je bila pod vplivom pomirjeval. Morda bodo z njo govorili danes. Policisti pa so si z gasilci ogledali prizorišče in ugotovili, da je bila ženska bržkone ranjena na stezi pod Obalno cesto, nakar naj bi se povzpela do ceste, da bi poiskala pomoč. Rano na vratu je lahko povzročilo kako rezilo, ali pa tudi vrv oziroma žica. Strokovno vodstvo po razstavi Razprta obzorja V prostorih nekdanje tržaške ribarnice se do 17. junija nadaljuje razstava Razprta obzorja - Umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo, kjer je na ogled okrog 150 del slovenskih slikark in slikarjev. Občina bo jutri ob 17. uri poskrbela za strokovno vodstvo po razstavi, ki si jo drugače lahko ogledate od ponedeljka do petka od 11. do 13. ure in od 16. do 20 ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 20. ure. Za informacije in rezervacije je na voljo tel. št. 040/3226862. Sandro Petrone v Lovat V knjigarni Lovat na Drevoredu XX septembra bo danes ob 11.30 gost priznan italijanski novinar druge državne mreže Rai Sandro Petrone. Predstavil bo svojo knjigo Il linguaggio delle news, ki velja za pravi vodnik za vodenje poročil, pa tudi vodnik za gledalce, da se ne bi zgubili v svetu informacije. Finale ... Pupkin Kabarett Kabaretna sezona v gledališču Miela se bliža koncu. V ponedeljek se bo kabaretna ekipa Pupkin Kabaretta ob 21.21 poslovila od svojih zvestih spremljevalcev z velikim finale. Na oder bodo še zadnjič stopili vsi, ki so skozi leto ob ponedeljkih s humorjem in ironijo zabavali občinstvo. Kabaretni ansambel bo seveda tudi ob tej priložnosti spremljala v živo skupina glasbenikov Niente band. Vstopnice bodo na voljo v ponedeljek od 17. do 19. ure pri blagajni gledališča Miela. Svet nevidnih deklic z And V razstavnih prostorih združenja Bra 11 (v Ul. Bramante 11) bodo danes ob 11.30 predstavili roman Vittoria Batti-gellija La Campana Maria Angola. Roman je sad prostovoljskih izkušenj avtorja v Peruju, v katerem izstopa predvsem solidarnost kot edino orodje proti nasilju, zlasti do otrok. Maria Angola je največji zvon v mestu Cusco, simbol življenja pred in po prihodu con-quistadoresov, oziroma je ime šole, ki jo obiskujejo deklice - las ninas invisibles, ki jih že zelo mlade iz vasi odvedejo v mesto in jih zaposlijo kot domače pomočnice. Vonj po ženski vrt carsiana Jutri sprehod in predavanje o netopirjih Ob Dnevu biotske raznovrstnosti prireja družba Rogos dve brezplačni srečanji posvečeni kraškim naravnim bogastvom, kjer bo govor o pticah, netopirjih, metuljih in še marsičem. Prvo bo že jutri, 20. maja, ob 19.00 v botaničnem vrtu Carsiana v Zgoniku, kjer bo poleg večernega sprehoda v vrtu mogoče prisluhniti predavanju dr. Donatelle Samec na temo kraških vrst netopirjev in njihove biologije. V teku večera bo mogoče tudi prisostvovati postavitvi utice za netopirje (t.i. "batbox"). Drugo srečanje pa bo v nedeljo, 27. maja, od 16.00 v centru Gradina v rezervatu Do-berdobskega in Prelosnega jezera, kjer bo naravoslovec in ornitolog Paul Tout predstavil podatke zbrane med monitoriranjem ptic in metuljev prisotnih v rezervatu ter pospremil obiskovalce na sprehod po sledeh biodiver-zitete Doberdobskega jezera. Informacije: email inforogos@gmail.com, tel. št. 333 4056800 ali na spletnih straneh www.giar-dinobotanicocarsiana.it, www.riservanatu-ralegradina.com. V primeru slabega vremena bosta srečanji prenešeni na kasnejši datum. V Miramarskem gradu bo danes ob 17. uri odmevala glasba. Pevka Ljuba Ber-gamelli ob klavirski spremljavi očeta At-tilia bo poskrbela za repertoar posvečen ženski - od Mozarta, mimo De-bussyja, Satieja in Berioa. Nedeljsko zaprtje ceste 202 Družba Anas sporoča, da bo jutri od 8. do 17. ure državna cesta 202 zaprta za promet v obe smeri vožnje. Vse alternativne poti bodo primerno označene tako za tiste, ki bodo namenjeni v mesto kot za tiste, ki bodo vozili v smeri proti avtocesti oz. Sloveniji. Obnova cestne signalizacije Občina Trst sporoča, da se tudi v teh dneh nadaljuje obnova cestne signalizacije v nočnih urah. Še danes in jutri bodo dela potekala v ulicah Sara Davis, Cordaroli, Udine, na Trgu Belvedere, v ulicah Pauliana, SantAnastasio, Manna, Rittmayer, Martiri della Liberta', na Trgu Casali, ter v ulicah Commerciale, Giaggioli in še na Ferlugih. Prihodnji teden pa bodo na vrsti središčne ulice. Po kante za zeleni odrez! Družba AcegasAps sporoča, da so na sedežu okoljskega oddelka v Ul. Cabo-to 19/9 (ob četrtkih od 14. do 20. ure in ob sobotah od 9. do 20. ure) na voljo brezplačne kante za t.i. zeleni odrez oziroma za vse odpadke, ki nastanejo pri delu na vrtovih, urejanju živih meja in obrezovanju dreves. Vsaka stranka dobi ob prevzemu kante svojo kodo, ravno tako ima kodo vsaka kanta -obe je treba vtipkati za rezervacijio odvoza (zelena številka 800 955988). Družine, ki razpolagajo z dvoriščem ali manjšim vrtom, bodo morale poskrbeti za tovrstno ločeno zbiranje zelenega odreza. / TRST Sobota, 19. maja 2012 9 trg vittorio veneto - Od 25. do 30. maja Trst ponovno mozaik kultur Pester spored vodenih ogledov, plesov in koncertov Vodeni ogledi, koncerti, plesi in degustacijski večeri bodo tudi letos rdeča nit prireditve Trst mozaik kultur, ki jo pripravlja združenje trgovcev Confesercenti v sodelovanju s tržaško občino, s finančno podporo Dežele FJK in pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine. Več o letošnji, sicer tretji izvedbi dogodka, ki v žarišče postavlja kulturno in versko raznolikost Trsta, so njeni akterji povedali na včerajšnjem srečanju z novinarji. Dnevi, ko bo kulturna ponudba v našem mestu še posebej pestra, bodo na sporedu med 25. in 30. majem. Po navedbah organizatorja, ki jih zastopa Giuliano Mauri, so izkušnje preteklih let pokazale, da Tržačani z velikim zanimanjem prisluhnejo drugače predstavljenim mestnim zgodbam, ki jih na vodenih ogledih ponujajo različni ljudje. Rdeča nit letošnjega programa je spoznavanje pestre programske ponudbe tržaških kulturnih institucij s poudarkom na religiozni ponudbi, so sporočili včeraj. Novost letošnje izvedbe je tudi, da bo prizorišče dogajanja na Trgu Vittorio Veneto, poleg vodenih ogledov in koncertov pa bo občinstvo lahko izvedelo tudi marsikaj zanimivega o kulinariki ter o tem, kako se obdeluje mozaik. Dogajati se bo začelo v petek, 25. maja, ko bodo ob 11. uri svečano odprli prireditev. Uro pozneje bo na sporedu poklon pesniku Guidu Sambu, ki se je rodil pred stotimi leti. Umetniški in duhovni utrip mesta bo mogoče spoznavati v ponedeljek, 28. maja, in v torek, 29. maja, ko bosta na sporedu vodena ogleda po paleokrščanski baziliki v Ul. Madonna del Mare št. 11 (ob 11. uri). V torek, 29. maja, bo svoja vrata na stežaj odprla tudi sinagoga v Ul. sv. Frančiška (ob 16. uri), obiskovalci pa bodo lahko veliko izvedeli tudi o srbsko-pravoslavni in grško-pravosla-vni skupnosti v Trstu. Za ljubitelje morja pa bo ravno pravšnji vodeni ogled po Pomorskem muzeju, ki se nahaja na Marsovem polju. Ta bo na sporedu v nedeljo, 27. marca, in sicer ob 9.30. Občani bodo lahko uživali tudi ob glasbi in folklori. V nedeljo, 27. maja, organizatorji vabijo k ogledu ruske folklore, ki bo na sporedu ob 18.30 na Trgu Vittorio Veneto. Za glasbo in ples bo poskrbela zasedba Rodnik iz Trsta. V ponedeljek, 28. maja, ob 20. uri se bo dogajalo na sedežu srbsko-pravoslavne skupnosti v Ul. Genova 12, srbska tradicija pa bo protagonistka prireditve trst - Projekt Esistenze tudi v torek, 29. maja, in sicer ob 18.30 na Trgu Vittorio Veneto. Zastor nad letošnjo izvedbo sklopa prireditev pod imenom Trst mozaik kultur se bo spustil v sredo, 30. maja, z dvema koncertoma. Ruska glasba bo na sporedu v kavarni Eppinger v Ul. Dante (ob 19. uri), za ljubitelje klasične glasbe pa bo koncert v baziliki San Silvestro, v kateri švicarska skupnost evangeličanske veroizpovedi že ves mesec obhaja 230-letnico ustanovitve njihove skupnosti v Trstu. Prireditev ponuja še vrsto drugih dogodkov, je na včerajšnjem srečanju dejal Giuliano Mauri, ki je spomnil tudi, da so prireditev prvič izpeljali leta 2006, nato pa spet lani, ko so zabeležili odličen obisk, za letošnjo tretjo izvedbo pa upajo, da ne bo nič manj uspešna od lanske. Naj povemo še to, da ima petdnevna prireditev tudi humanitarni značaj. Organizatorji namreč sodelujejo z Unicefom, kateremu lahko s klicem na številko 45505 do 28. maja darujemo dva evra, ki bosta namenjena nabavi cepiva za otroke v manj razvitih državah. Vsi tisti, ki bodo to storili, bodo na Trgu Vittorio Veneto dobili kupon, s katerim bodo lahko brezplačno vstopili na rdeči dvonadstropni turistični avtobus. Brezplačna vožnja bo v nedeljo, 27. maja, z odhodom ob 18. uri izpred Pomorske postaje. (sč) mačkolje - Prazničnih 50 ... že drevi »Na Metežici« vse nared za glasbeni festival V Mačkoljah je vse nared za nocojšnji začetek velikega slavja ob jubilejnem, 50. prazniku češenj. Praznik bo sicer zaživel po že ustaljeni navadi zadnji konec tedna v mesecu, a so se pri Slovenskem prosvetnem društvu Mač-kolje, ki skrbi za to prireditev že od leta 1963, odločili, da teden pred tem priredijo glasbeni festival z naslovom Prazničnih 50. Na prireditvenem prostoru »na Metežici«, v prijetni senci hrastovega gozdiča, bodo nastopili priznani slo- Jutri slovesna maša ob 150-letnici cerkve v Bazovici 150 let cerkve sv. Marije Magdalene in 120 let župnije je dvojni jubilej, ki ga v Bazovici želijo praznovati čim bolj slovesno. V ta namen je priložnostni odbor sestavil program z raznolikimi prireditvami, da bi verska skupnost lahko počastila vsak mesec svoje dolgoletne korenine. Vaško svetišče so v sedanji obliki posvetili leta 1862, freske pa so kasnejše, saj jih je leta 1903 naslikal goriški slikar Clemente Delneri. Barvna okna Edija Zerjala pa so novejša, saj krasijo cerkev od leta 1991. Cerkev v Bazovici ima še daljšo zgodovino; v prejšnjih stoletjih je na istem mestu stala srednjeveška cerkvica z obzidjem, ki so jo leta 1552 razširili in podaljšali. Zupnija pa je do leta 1785 spadala pod nekdaj pomembno versko postojanko, župnijo sv. Tomaža apostola nad Gročano, nakar je postala samostojna kaplanija in leta 1892 župnija. Glavna slovesnost celoletnega praznovanja dvojnega jubileja bo jutri, ko bo slovesno mašo ob 10. uri vodil tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Pevski del liturgije pa bosta oblikovala združena mešana zbora Lipa iz Bazovice in Igo Gruden iz Nabrežine. Lepa priložnost bo tako še dodatno povezala kraška zbora, ki ju druži večletno prijateljsko sodelovanje. Zbo-rovodkinji Tamara Ražem in Mikela Šimac bosta izmenično prevzeli taktirko pri vodenju latinske Misse brevis nizozemskega sodobnega skladatelja Jacoba de Haa-na in drugih skladb iz slovenske in mednarodne literature. Maša bo verski višek v bogatem seznamu dogodkov, a ne bo zaključek, saj se bodo prireditve zvrstile do decembra. Med osrednjimi velja omeniti, da bo jeseni izšla knjiga o zgodovini cerkve v Bazovici, katere glavni urednik je župnik, gospod Zarko Škerlj. (ROP) Včeraj danes Mladi poživili mesto Množično sklepno na Velikem trgu dejanje pritegnilo pozornost odraslih HI H N BI JI ÍI. 11 Pisana množica otrok v rumenih, zelenih, rdečih, belih, modrih in še drugih ži-vobarvnih majčkah je včeraj poživila Veliki trg (na sliki Kroma). Šlo je za sklepno dejanje projekta Esistenze, ki ga je na pobudo občine, pokrajine in drugih ustanov izvedel center za gledališče in animacijo CTA. Cilj je bil spodbujati medgeneracijsko povezavo med starejšimi in otroki. Sodeč po množici odraslih, staršev, dedov in babic in mimoidočih, ki so včeraj sledili performanceu na trgu, je pobuda pritegnila pozornost. cartesius Razstava mojstrov grafike V tržaški Galeriji Cartesius je do jutri na ogled razstava Oltre ¡'astrazione, ki ponuja štiriindvajset grafik. Kot je razvidno iz naslova, temeljijo vsi eksponati na abstraktnem pristopu. V glavnem gre za dela italijanskih avtorjev, mednarodno priznanih umetnikov, kot so Alberto Burri, Afro, Giuseppe Capogrossi, Emilio Vedova, Agostino Bonalumi, Getulio Alviani, Bruno Munari, Ar-naldo Pomodoro, Emilio Scanavino, Giuseppe Santomaso in Piero Dora-zio. V izložbi galerije visi jedkanica Emilia Scanavina, ob vstopu v galerijo pa zasledimo jedkanico Lucia del Pezza iz leta 1970, minimalističen sitotisk Maria Nigra iz leta 1975, jedkanice Santomasa, Alberta Burrija in Bonalumija, sitotisk Rema Bianca ter litografijo na kamnu Renata Birolli-ja, pa še Afrovo delo Sabato fuori porto, ki visi ob Mušičevi abstraktni jedkanici iz leta 1959, in vrsto drugih zanimivih grafičnih del. [I] Lekarne U Kino venski glasbeni ustvarjalci in skupine. Prvi se bo drevi občinstvu predstavil priljubljeni slovenski kantavtor Vlado Kre-slin s svojimi zvestimi spremljevalci Malimi bogovi. Pred njimi pa bodo poslušalce ogreli balkanski ritmi zamejske balkan-rock skupine Kraški ovčarji. Jutri pa se bodo na istem prizorišču oglasile nepozabne viže Alpskega kvinteta (na fotografiji) in še dveh priznanih narodnozabavnih skupin: prvi bodo stopili na oder člani postojnskega Ansambla Erazem, drugi pa Veseli Be-gunjčani naravnost iz Begunj. Obiskovalcem pa ne bo na voljo samo dobra glasba. Tako danes kot jutri se bodo lahko okrepčali z izvrstnimi jedmi na žaru, s pijačo in, seveda, s sladkimi češnjami. Vstop na prizorišče je prost od 17. ure dalje. Poskrbljeno bo tudi za okrepitev avtobusnih povezav tako danes kot prihodnji konec tedna. Avtobus št. 40 bo s Trga Oberdan odpeljal proti Mačko-ljam še ob 22. uri (spoštoval bo seveda vse vmesne postaje), iz Mačkovelj pa proti Trgu Oberdan ob 24. uri in ob 1. uri zjutraj. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.mackolje.org. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dark shadows«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Tutti i nostri desideri«. CINECITY - 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »American pie, ancora insieme«; 17.15 »Hunger Games«; 15.30, 18.30, 21.30 »The Avengers«; 15.15 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; 20.05, 22.05 »Chronicle«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »The dark shadow«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Il pescatore dei sogni«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »La fredda luce del giorno«; 15.35, 17.45, 20.05, 22.10 »Quella casa nel bosco«. FELLINI - 15.30, 17.00 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; 18.30 »Quasi amici«; 20.20 »Il primo uomo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »To Rome with love«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sister«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Il pescatore di sogni«. KOPER - KOLOSEJ - 21.30 »Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun«; 19.20 »Parada«; 19.10, 21.10 »Projekt X«; 19.00 »V deželi krvi in medu«; 21.40 »Varna hiša«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 16.35 »Projekt X«; 14.15, 19.05 »Ulični ples 2 3D«; 12.20, 14.10, 16.20 »Delfin (sin-hro.)«; 13.30, 16.00 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 11.25, 16.15, 21.05, 23.55 »Maščevalci 3D«; 21.00, 23.30 »Temne sence«; 12.10, 14.20, 16.40, 18.50, 21.00, 23.20 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Diktator«; 18.20 »Maščevalci«; 11.40, 18.40 »Zrcalce, zrcalce«; 21.10, 23.25 »Koča v gozdu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 22.15 »American pie, ancora insieme«; 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »Quella casa nel bosco«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »The Avengers«; Dvorana 3: 16.30 20.30, 22.15 »La fredda luce del giorno«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Margin Call«. SUPER - 16.00, 19.30 »Hunger games«; 18.10, 21.45 »Chronicle«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.10 »Dark shadows (dig.)«; Dvorana 2: 22.10 »The Avengers 3D«; 17.30, 19.50 »Marigold Hotel«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »La fredda luce del giorno«; Dvorana 4: 17.40, 20.00 »American pie, ancora insieme (dig.)«; 22.15 »Chronicle«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.10 »Il pescatore dei sogni«. Id Osmice Danes, SOBOTA, 19. maja 2012 IVO Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 15.05 - Luna vzide ob 4.59 in zatone ob 20.19 Jutri, NEDELJA, 20. maja 2012 BERNARD VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj C, zračni tlak 1017,5 mb ustaljen, vlaga 76-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,3 stopinj C. Do sobote, 19. maja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mavhi-njah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. IGORCACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. NA KONTOVELU, pri Kndletevih, sta odprla osmico Vasilij in Jasna Daneu. Toplo valbjeni! OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040-229180. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-ji vasi št. 14. Tel. 040-208553. PRI PIŠČANCIH je Silvano Ferluga odprl osmico. Vabljeni. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V RICMANJIH št. 84 sta Zoran in Evina odprla osmico. V SAMATORCI so odprte sledeče osmi-ce: pri Sonji in Ivanu, pri Cvetku in Zmagi, pri Ervinu, pri Davidu, pri Borisu, pri Sereni in Walterju ter pri Stanku in Almi. V ZABREŽCU je Mitja Zobec odprl osmico. Vabljeni. ŠAVRON ROBERTO je odprl osmico v Zgoniku. Pričakuje vaš obisk! Tel.: 3471279957. ŠUBER ima odprto osmico. Tel. št.: 3497158715. j DANES ODPRTE OSMICE V SAMATORCI nm 10 Sobota, 19. maja 2012 TRST S Poslovni oglasi PEKARNA IŠČE izkušenega peka za določen čas. Pismene ponudbe: pekarna.slascicarna@gmail.com 0 Mali oglasi 50-LETNA IZKUŠENA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, tudi 24 ur na dan. Tel. št.: 3476082315. GOSPA pomaga študentom in odraslim z individualnimi urami kon-verzacije v zborni slovenščini. Tel. št. 380-3017723. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. 3206303821 (v večernih urah). IŠČEM V NAJEM manjše stanovanje oziroma hišo na Krasu/v Bregu/v predmestju Trsta. Poklicati tel. št. 345-5087930. PODARIM dve simpatični, mesec stari mucki. Zainteresirani pokličite tel. št.: 338-1492876. PRODAJAM stanovanje v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice, 47 kv.m., prenovljeno v celoti leta 2003. Tel. 3483667766. PRODAM leseno pleskarjevo lestev, visoko 3,4m. Tel. št.: 040-412871. H Šolske vesti MALČKI IN VZGOJITELJICI OV Pal-čica v Ricmanjih vas prisrčno vabimo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih našega vrtca v nedeljo, 20. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA vabimo na otvoritev razstave »Pridi k nam na šolo v Križ« v ponedeljek, 21. maja, ob 19. uri v šolskih prostorih. Odprta bo v torek, 22. in četrtek, 24. maja, od 8.00 do 15.30 ter v sredo, 23. in petek, 25. maja, od 8.00 do 13.15. UČENCI OŠ GRBEC - STEPANČIČ, MALČKI OV IZ ŠKEDNJA učitelji in vzgojiteljici Vas toplo vabijo na zaključno prireditev, ki bo v petek, 25. maja, ob 15.00 v Ukmarjevem domu v Škednju. Martini, Sanditu in Karolini čestitamo ob rojstvu Marka in jim želimo obilo zdravja in tihe družinske sreče. Vsi domači Marta in Pepi Prisrčne čestitke ob vajini 50. obletnici poroke in še veliko srečnih dni vama želijo Dario, David, Sandra, Pamela, Ana in Lea Čestitke limo še na mnoga zdrava in srečna leta. Jus Praprot - Trnovca. Dragi DUŠKO, iskreno ti čestitamo za prejeto državno odlikovanje. Vsi pri Skd Tabor. Draga AI-LING, danes ko slaviš tvoj okrogli rojstni dan, ti želimo mnogo zdravja, veselja in sreče. Nast-ja, Naomi, Elija in vsi, ki te imamo radi. S Izleti MARTA in PEPI zlato poroko slavita. 50 let ni malo, a z ljubeznijo se lepo preživi. Oba sta mladostna in polna energij, zato vsi mi Vama želimo veliko ljubezni, sreče, veselja in še mnogo takih lepih dni. M.B., L.B., Z.C., S. in V. MARTI in PEPITU čestitamo ob življenjskem jubileju in vama že- ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec v nedeljo, 20. maja. Prijave in informacije na +39339-6980193 ali skdprimorec@yahoo.it. SPDT obvešča, da je avtobusni izlet v Senovo na Bohorju napovedan za nedeljo, 20. maja, prenešen na drug datum. DRUŠTVENA PRODAJALNA na Op- činah obvešča, da je zbirališče za društveni izlet v soboto, 26. maja, ob 6.15 pred picerijo, Dunajska cesta 11/A. Odhod avtobusa ob 6.30. Zamudnikov ne čakamo. IZLET ZSKD - obveščamo udeležence, da v soboto, 26. maja, se bo odvijal kulturni izlet na Koroško. Odhod ob 7. uri iz Opčin. Zbirališče ob 6.45 na parkirišču nasproti restavracije na openskem krožišču. V Gorici je zbirališče na parkirišču pri mejnem prehodu Rdeča hiša ob 7.30. Informacije in program izleta na tel. 040635626 ali www.zskd.eu. AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 10. junija, enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je še možno do 30. maja. Pohitite! Informacije na tel. št. 335-5476663 (Vanja). ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MIL-ČINSKI organizira izlet v Škofjo Loko in Vrbo v soboto, 2. junija. Toplo vabljeni! Informacije in prijave na tel. št.: 340-1434351 (Helena). SKD BARKOVLJE prireja izlet 10. ju- nija. Na sporedu grad Snežnik, muzej polhov, maketa Cerkniškega jezera, muzej Cerkniškega jezera, mul-tivizija o jezeru v vseh letnih časih, kompletno kosilo. Za informacije 040-415336 ali 333-2677384. Vpisovanja sprejemamo do 3. junija. SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja izlet v Tersko dolino v nedeljo, 3. junija, z osebnimi avtomobili. Zbiranje na križišču pred Opčinami, odhod ob 9. uri, ogled Barda (Luseve-ra) in tamkajšnjega muzeja v spremstvu Viljema Černa, maša ob 11.30, kosilo v restavraciji v Zavarhu in obisk kraške jame. Informacije in prijave: 333-4546847 (Eva Fičur). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet po Romuniji in Srbiji od 5. do 10. junija. Ogledali si bomo: Oradea, Cluj Na-poca, Targu Mures, pravljična Transilvanija s trdnjavskimi cer- kvami in gradovi, rudnik soli Tur-da, bivališča grofa Drakule mesto Sighisoara in grad Bran, Brasov, narodni park v Karpatih, grad Pe-leš, Bukarešto, romunski parlament, največjo elektrarno v Južni Evropi Djerdap I, narodni park Djerdap, Beograd in še mnogo zanimivosti. Še nekaj prostih mest. Informacije: (+386)41634750 ali dusan.pavlica@siol.net. DRUŠTVO POPOTNIK organizira potovanje v Španijo - Katalonijo, Llo-ret de Mar od 23. do 28. junija. Vabljeni. Tel.: 00386-18313481 SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti izleta na Dinaro od 23. do 25. junija, da se čim prej prijavijo. Vpise sprejema Livio: tel. št. 040-220155. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA organizira potovanje v Lourdes od 24. do 28. avgusta. Vabljeni. Tel. 0038631372632 (Metka). 1. festival mladinskih orkestrov 9 "Slavko luxa" danes ob 18.00 Mladinski orkester Godbenega društva Nabrežina jJ v Kulturnem domu na Preseku Mladinski orkester Godbenega društva Prosek sodelujejo Šolski pihalni orkester Glasbene šole Sežana ^ 23 O^AR^^tila KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne danes, 19. maja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sklicuje 25. deželni kongres danes, 19. maja, ob 9.30 v Večnamenskem središču v Špetru (Ul. tlpe tdria 67). SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja ob 50. Prazniku češenj glasbeni festival »Prazničnih 50« v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«. Danes, 19. maja, ob 21.00 Vlado Kreslin z Malimi bogovi, predskupina Kraški ovčarji; v nedeljo, 20. maja, od 18.00 dalje koncert narodno-zabavne glasbe s skupinami Erazem, Veseli Begunjča-ni in tlpski kvintet. Hrana in pijača vsak dan od 17. ure dalje. Na razpolago bodo tudi dodatne nočne vožnje avtobusa na progi 40 tržaškega javnega prevoza. Pokrovitelji prireditve so Občina Dolina, Pokrajina Trst, Slovenska prosveta in Zkb. 150 LET CERKVE IN 120 LET ŽUPNIJE SV. M. MAGDALENE V BAZOVICI Slovesna sv. maša bo v nedeljo, 20. maja, ob 10. uri. Vodil jo bo nadškof G. Crepaldi. Pri maši pojejo MePZ I. Gruden iz Nabrežine, MePZ F. Gač-nik iz Stranj in domači MePZ Lipa. 30-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 26. maja, v društveni gostilni v Gabrovcu ob 18.30. Rezervacije zbirata Monika in Jagoda do 20. maja vključno. Informacije na tel. št.: 333-8442509. OBČINA DOLINA v sodelovanju z župnijskima skupnostima iz Doline in So-cerba ter Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst, prireja v nedeljo, 20. maja, tradicionalno »Srečanje na Socer-bu«. Ob 16. uri bo sveta maša v cerkvi na Socerbu s sodelovanjem združenega zbora zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Edija Raceta. ODBOR IGRAJMO SE »RepenŠkrat« organizira v nedeljo, 20. maja, ob 10. uri naravoslovno ekskurzijo »Mlak v Repnu«. Informacije in vpis na tel. št.: 040-327216. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče IP: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta t4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta t4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. t. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Predvidene delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glasbeno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavriloskim). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL: posebna služba, kjer upokojenci dobijo informacije o njihovih pravicah in potrebnih postopkih, da lahko tudi na starost ostanejo doma (storitve za dostojno bivanje na domu; svetovanje za prejem prispevkov in predvidenih odtegljajev; pri pripravi pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki upokojenca oskrbuje). Urniki: vsak torek 10.00-12.00 na sedežih: Barriera - Stara Mitnica 15, 040-767548; Sv. Ivan - Ul. S. Cili-no 44/t, 040-577062; Sv. Jakob - Ul. Frausin 17, 040-3474609; Sv. tna - Ul. Zandonai 12, 040-823388; Rojan - Ul. Stok 9/t, 040-420622; Devin Nabrežina - Trg Sv. Roka 103, 040-2024053. KD IVAN GRBEC obvešča, da bo letni občni zbor potekal v društveni dvorani v ponedeljek, 21. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, razprava, odobritev obračuna za leto 2011 in proračuna za leto 2012, volitve. Sledil bo članski večer z družabnostjo. Vljudno vabljeni! SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 22. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih srenjske hiše v Gročani. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 22. maja in v petek, 25. maja, ob 20.45 v sedežu na Padričah redna pevska vaja. JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 23. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. PRIPRAVLJALNI ODBOR DNEVOV KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA iz Trsta in Združenje strokovnih pokuševalcev OLEt, s pokroviteljstvom Pokrajine in občin tržaške pokrajine, organizirata tečaj za pokuševalce oljčnega olja. Tečaj se bo odvijal v KC tnton Ukmar pri Dom-ju od 23. do 26. maja, trajal bo predvidoma 35 ur. Informacije na www.olea.info,segreteria@olea.info ali direktno pri g. Marisi Cepach na tel. 328-7682365, marisa.cepach@re-gione.fvg.it. SLAŠČICE, SLADKE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal ob sredah (23. in 30. maja) v Gostinskem učnem centru td formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA - Trst vabi na srečanje na temo: »Skrb in pomoč bližnjemu ter delovanje in pobude istrske Karitas«, z g. Francetom Prelcem, predsednikom in duhovnim vodjo Istrske območne Karitas, v sredo, 23. maja, ob 19. uri v dvorani župnije Sv. Vincen-cija, Ul. tnanian 5/t. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor v četrtek, 24. maja, ob 8. uri v prvem in v petek, 25. maja, ob 19. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Repnu: predsedniško poročilo, predstavitev in odobritev bilance za leto 2011, razno. DAVČNI URAD OBČINE REPENTABOR sporoča, da bo na razpolago občanom za informacije v zvezi z davkom IMU (Enotnim občinskim davkom) v spodnjih dneh: v petek, 25. maja, 8.0013.00 ter 14.00-19.00; v soboto, 26. maja, 8.00-13.00. SKD LIPA BAZOVICA IN SKD GRAD BANI prirejata v nedeljo, 27. maja, pohod »Pastirske kamnite hišice v Bazovici - Naravna kulturna dediščina«. Pohod vodi Vojko Ražem. Zbirališče pri »kalu« v Bazovici ob 15.00. Pohod po bazovskih ledinah in dolinah bo trajal prib. 3 ure. Priporočamo primerno obutev in zaščito pred klopi. Toplo vabljeni. TRST JEDILNIK LOW COST ZA USPEŠNE VEČERJE: od predjedi do sladice in večerja z velikim učinkom in nizkim budgetom je takoj nared! 15-urni tečaj bo potekal ob torkih (29. maja, 5. in 12. junija) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Ferneti-čih. Info: Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.org. CGIL IZ TRSTA odpira okence za zbiranje podatkov delavcev in upokojencev, ki so bili izpostavljeni azbestu, da bi jih vpisali v deželni seznam in jim svetovali oz. pomagali pridobiti socialne ugodnosti, priznanje poklicne bolezni, odškodnine za izgubljeno zdravje s podporo patronata INCA in pravnikov. Urnik: ob ponedeljkih, od 9. do 12. ure, sedež SPI-CGIL Largo Barriera/Stara Mitnica 15, tel. 040-767548. PRAZNIK V GABROVCU ODPADE zaradi napovedanega vala slabega vremena, odložen bo za dva tedna. Slavje ob 110-letnici društvene gostilne bo torej zadnji konec tedna v maju, kot napovedano pa bo program zaobjemal poleg enogastronomske ponudbe tudi kulturne točke ter udeležbo domačih kmetov, obrtnikov in umetnikov, ki se bodo predstavili na stojnicah. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob četrtkih: 31. maja, 7. in 14. junija od 16.30 do 18.30. Zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. DEKLICE POZOR! Vas mogoče zanima košarka? Bi se rade preizkusile v novi športni panogi? Pri AŠD Polet-košarkarski sekciji bi radi obnovili žensko ekipo. Vabimo deklice letnikov 2000/01/02 na srečanje, ki bo v petek, 1. junija, ob 18.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Čakamo vas! Informacije na tel. 335-7047612 (Mira). FOTOVIDEO TS80 organizira v soboto, 9. junija, enodnevno delavnico »Kompozicija fotografije (video) in kadri-ranje«. Tečaj bo vodil prof. Mitja Reichenberg iz Ljubljane. Oprema: kompaktni, reflex fotoaparat ali video kamera. Prijave do srede, 6. junija, na tel. št.: 329-4128363 (Marko). UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Informacije na tel. 040-2017370 (Urad za šolstvo). KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno rekreacijskim programom v Šmarjeških termah od 10. do 20. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3 do 10 let. Vpisovanje je možno na www.melanieklein.org ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info na tel. 345-7733569, info@mela-nieklein.org. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra za različne starostne skupine: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi: Proseška ul. 131 - Opčine, tel. 040-212289, pole-tje@skladmc.org. POLETNE DELAVNICE »Poletje s piko nogavičko«, namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolcem, v organizaciji SKD Primorec in v sodelovanju z JUS-om Trebče in AŠD Primorec bodo v Ljudskem domu v Trebčah od 2. julija do 3. avgusta. Info na tel. št.: 339-6980193, pikanoga-vicka.trebce@gmail.com. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in za-četniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsire-na.it, www.tpkcntsirena.it. S3 Prireditve GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na Festival mladinskih orkestrov »Slavko Luxa« danes, 19. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Nastopali bodo Mladinski orkester Godbenega društva Nabrežina, Šolski pihalni orkester glasbene šole Sežana in Mladinski orkester Godbe-nega društva Prosek. KULTURNO DRUŠTVO HRVATINI vabi danes, 19. maja, ob 20. uri v hrva-tinski kulturni dom na Tradicionalni koncert pihalnih orkestrov ob občinskem prazniku MO Koper. Sodelujeta: Pihalni orkester Divača - dirigent Boris Benčič ter Mladinski pihalni orkester Piran - dirigent Iztok Babnik. ODPRTE OSMICE V SAMATORCI Danes, 19. maja, od 9. do 19. ure na balinišču turnir v balinanju; ob 14. uri turnir v briškoli; v nedeljo, 20. maja, ob 11. uri start pohoda Pliskovica - Sa-matorca (2 uri); ob 14. uri v osmici pri Borisu turnir v šahu; ob 18. uri v cerkvici sv. Urha koncert MePZ Rdeča zvezda. Danes in nedeljo: fotografski natečaj, nastopi potujočih glasbenikov, vožnja s kočijami, stojnice, razstave. Prireditelj Občina Zgonik v sklopu Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva. Javni prevoz - avtobus št. 46: danes, 19. maja, zadnja vožnja proti Proseku 22.15; nedelja, 20. maja, dodatne vožnje proti Proseku 10.5714.57-16.57-21.15-22.15. SKD I. GRBEC, SKD S. ŠKAMPERLE IN SKD BARKOVLJE v sodelovanju z ZSKD vabijo danes, 19. maja, ob 18.00 v prostore Skd S. Škamperle (Stadion 1. maja) na ponovitev gledališke predstave »Skok v pravljični svet« v izvedbi gledališke skupine osnovnošolcev tržaških mestnih šol. Režija in mentorstvo Boža Hrvatič, Pa-trizia Jurinčič in Elena Husu. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6: v nedeljo 20. maja »...in navdušenje (še) traja«. Jubilejna veselica ob 30-letni-ci poimenovanja barkovljanske OŠ po F.S. Finžgarju in obnovitve domačega društva. S pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete. Ob 16. uri nastop osnovnošolcev pred šolsko stavbo v Ul. Cerreto 19 in ob spremljavi godbe na pihala s Proseka (vodi I. Ba-šič), povorka do sedeža SKD Barko-vlje. Ob 16.30 v društvenih prostorih predstavitev nove knjižne izdaje »Barkovlje - pri nas je bilo tako« in praizvedba skladbe »Lepu je spo-mlade« z MePZ, otroški zbor in klavir. Glasba Adi Daneu. Besedilo A. Furlan. Pri klavirju B. Zonta. Vodi A. Pertot. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA, Osnovnošolska skupina, vabi na premiero igre Kam so izginili kipci? (avtorica Kim Furlan, režija Tina Renar in Kim Furlan), ki bo v nedeljo, 20. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja ogled razstave Klimt: v znaku Hof-mana in Secesionizma - Benetke, v nedeljo, 20. maja. Informacije na tel. 338-3476253 ali 040-774586. DRUSTVO ARS vabi v galerijo na Travnik 25 v Gorici v ponedeljek, 21. maja, ob 18. uri na odprtje razstave »Svetovni popotnik pripoveduje, dr. Andrej Kobal (1899-1988)«. Na odprtju bosta spregovorili avtorica razstave Helena Janežič in v imenu Goriške Mohorjeve družbe prof. Marija Češčut. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 21. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na razgovor z zgodovinarko in čas-nikarko dr. Rosvito Pesek o obsežni monografiji »Osamosvojitvena vlada. Kako so gradili državo«, ki jo je ravno Sobota, 19. maja 2012 izdala pri Mohorjevi založbi iz Celovca. Začetek ob 20.30. SLOVENSKI KLUB in Salaam-otroci oljke vabita v torek, 22. maja, na predstavitev knjig »Zahod in muslimanski svet: akcije in reakcije« strokovnjaka za mednarodne odnose dr. Primoža Šterbenca in »Obleganje Gaze: ubijanje palestinskega ljudstva« novinarja Mladine Erika Valenčiča. O delih bosta ob prisotnosti avtorjev spregovorila zgodovinar Jože Pirjevec in novinar Radia Študent Boris Vasev. Predstavitev bo v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 17.30. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v sredo, 23. maja, ob 20. uri na večer z naslovom »Kako lep je Trst«. Prisotni bosta avtorici vodnika Po-ljanka Dolhar in Erika Bezin, sodelovala pa bo tudi urednica Martina Kafol. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). FOTOVIDEO TRST 80 vabi v sredo, 23. maja, ob 18.30 v gostilno-picerijo na Opčinah, Proseška ul. 35, na otvoritev razstave fotografa Gina Dal Cola na temo Cvetje v Dolomitih. SKD VIGRED vabi v četrtek, 24. maja, ob 20. uri v Štalco v Šempolaju na večer »Frajtojnarca... moje veselje!« z vsestranskim glasbenikom Zoranom Lupincem in harmonikašem Rokom Tavčerjem. Večer bo uvod in predstavitev stalne društvene delavnice o frajtojnarci namenjeni otrokom starejšim od 8. leta in odraslim. OBČINA REPENTABOR vabi na otvoritev slikarske razstave domačina tleksandra Bulla v petek, 25. maja, ob 20. uri v Galerijo Kraške hiše. Razstava bo na ogled ob priliki občinskega praznika 26. in 27. maja ter 2. junija od 17. do 21. ure; v nedeljo, 3. junija, od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. V soboto, 26. maja, ob 18. uri bosta župana občine Repentabor in občine Logatec podpisala listino ob 30-letnici pobratenja med občinama. V nedeljo, 27. maja, pa bo obuditev praznovanja Binkošti. TRŽAŠKA KNJIGARNA in založba Li-bris Koper vabita na predstavitev knjige prof. dr. Marka Pavlihe »Nismo rojeni le zase« v petek, 25. maja, ob 18. uri v Tržaški knjigarni. Z avtorjem se bo pogovarjala Loredana Gec. ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JERNEJA AP. NA OPČINAH - v soboto, 26. maja, ob 20. uri koncert mešanega pevskega zbora San Justo iz trgentine, ki ga vodi prof. tndrejka Selan Vomberger, s skladbami iz slovenske in latinskoa-meriške literature. Zbor bo ob 19. uri oblikoval tudi sv. mašo. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja Zaključni koncert nabrežinskih zborov, ki bo v soboto, 26. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Nastopili bodo OPZ Igo Gruden (vodi M. Ferlan), MePZ Igo Gruden (vodi M. Uršič) in DPZ Kraški slavček (vodi P. Grassi). Vabljeni! DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira in vabi na ogled fotografske razstave Mareta Lakoviča »V iskanju naših korenin - izgubljena ljudstva doline reke Omo«. Razstava bo na ogled v prostorih Bar Nanos na Razdrtem do nedelje, 3. junija. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: tdriana Gon, tne Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Po-ropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Prispevki V spomin na Sergija tntonija darujeta Franka in Jan 25,00 evrov za cerkev Sv. tndreja v Trebčah in 25,00 evrov za SPD Krasje - Trebče. V spomin na dragega bratranca Lučko-ta Puntarja darujeta Dragica in Drago Košuta 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob rojstnem dnevu brata Daria daruje Luciano z Nevo 100,00 evrov za Sklad Sergij Tončič. V spomin na gospo Dragico Blaževič in na dragega Danjela Glavino daruje pekarna Ota 60,00 evrov za nogometno sekcijo tŠD Breg. V spomin na preminule vaščane daruje Ivanka iz Gabrovca 30,00 evrov za popravilo strehe društvene gostilne v Gabrovcu. 12 Sobota, 19. maja 2012 KULTURA / razprta obzorja - V sklopu razstave v nekdanji tržaški ribarnici tudi okrogla miza Slovenske umetnike integrirati v tržaški in deželni kontekst Razstavi v Ljubljani in Trstu rezultat večletnih likovnih prepletanj med Slovenci in Italijani Je za slovenske umetnike, ki so v preteklosti in tudi danes ustvarjajo v Italiji, bolj pravilno trditi, da so izraz slovenske kulture, ali dveh kultur (slovenske in italijanske)? Je danes, ko smo tudi v umetnosti priča glo-balizacijskim procesom, še aktualno govoriti o povezavi med umetnostjo in narodnostjo, med umetnostjo in teritorijem? Ali ni likovna umetnost univerzalno področje, ki ne pozna geografskih in nacionalnih opredelitev? Taka in podobna vprašanja so se v četrtek porajala v nekdanji glavni ribarnici, kjer je v sklopu razstave Razprta obzorja - Umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo potekala okrogla miza Dialog umetnosti in umetnost dialoga ...med Trstom in Ljubljano. Priredil jo je konzorcij Slovik in nanjo povabil Mario Ma-sau Dan, direktorico tržaškega muzeja Revoltella, ter Petra Krečiča in Vida Lenar-da, kustosa razstave Slovenski tržaški slikarji 1945-60, ki je do 30. junija na ogled v ljubljanskem Cankarjevem domu. Razstavi, ki pod skupnim naslovom Razprta obzorja, istočasno potekata v Ljubljani in Trstu, predstavljata po Krečičevem mnenju vrh nekega razvoja, ki se je v Trstu začel pred štiridesetimi leti z razstavo Avgusta Černigoja v palači Costanzi in nadaljeval s prelomnima razstavama Frontiere d'avanguardia ter Il mito sottile. Kdor je bil na tržaškem odprtju Razprtih obzorij (mimogrede, jutri ob 17. uri je tu predvideno strokovno vodstvo v italijanskem jeziku), se je na lastne oči prepričal, da se je zgodilo nekaj pomembnega, meni Krečič. Odlična udeležba (tisoč ljudi) in trijezični napisi na pročelju nekdanje ribarnice pričajo o spremenjenem položaju. Tako Vid Lenard kot Maria Masau Dan sta prepričana, da mora obširni tržaški razstavi, na kateri je kot znano na ogled okrog 150 del slovenskih slikarjev, slediti razstava, na kateri se bodo soočali vsi tržaški slikarji. Direktorica Revoltelle meni, da je treba krajevno umetnostno zgodovino 20. stoletja še enkrat napisati in vanjo vključiti tudi slovenske slikarje. »Z marsikaterim izmed njih sem osebno sodelovala. Nikoli nisem začutila, da bi pripadali različni kulturi. Razlika je bila samo v tem, da so bili oni dvojezični in njihova dvojezi-čnost je bila nedvomno prednost, saj jim je omogočala, da se počutijo doma v dveh kulturah.« Po njeni oceni se danes bolje za- Debata o dialogu umetnosti in umetnosti dialoga je potekala v nekdanji glavni ribarnici na tržaškem nabrežju kroma vedamo njihove vrednosti, zato je čas, da slovenske umetnike integriramo v širši mestni in deželni kontekst ter da odpravimo tiste pregrade, ki jih umetniki prav gotovo niso želeli. Med skoraj dvournim srečanjem, ki so se ga udeležili skoraj izključno slovenski poslušalci, je bilo slišati tudi veliko zanimivih anekdot. Krečič je na primer spomnil, da je bila nekoč tudi tržaška umetnost podvržena politiki: ljubljanska razstava primorskih umetnikov leta 1945 je bila del politične akcije in je služila razmejitvenim procesom, ki so bili takrat v teku. Tržaški slikarji so bili po 2. svetovni vojni močno vpeti v slovenski prostor (nekateri so na primer delali v manjšinskih institucijah), na njihovih slikah so se pojavljali tudi delavci, tovarne in ladjedelnice, njihova dela pa niso imela socialističnega naboja. S svojimi deli pa so želeli nagovarjati slovenskega človeka, meščana in Kraševca. Jaz sem slikal za ljudstvo, ne za buržoazijo, je Lenardu zaupal Bogdan Grom iz Devinščine. V takratno Ljubljano so po mnenju umetnikov iz osrednje Slovenije, ki jih je Le-nard intervjuval, prinašali svež veter, drugačne barve, neposrednost, spontanost in ...novo mejo dovoljenega. (pd) ROCK - Od 22. do 24. junija Na festivalu GorA RockA Let 3 in Prljavo Kazalište Ljubitelji rocka bodo lahko letos med 22. in 24. junijem obiskali festival GorA RockA, ki bo potekal na Šentviški planoti, ki leži med Baško grapo, dolino Idrijce in Cerkljanskim. Poleg hrvaških skupin Prljavo kazalište in Let 3 bodo nastopili številni slovenski rock izvajalci. Organizatorji prireditve bodo tudi letos sledili tradiciji in vsa na festivalu zbrana sredstva namenili pomoči potrebnim. Festival bodo 22. junija uvedli idriški punk-rockerji Bandi-ti, sledile jim bodo skupine Zablujena generacija, Niet, Pankrti ter madžarski Hollywood Rose, ena pristnejših tribute to skupin slovitim Guns N'Roses. Drugi festivalski dan bodo nastopili Backstage, Mi2 in Zmelkoow ter hrvaški skupini Prljavo kazalište in Let 3. Letos bodo organizatorji na festivalu zbrana sredstva namenili Zdravstvenemu domu Tolmin za nakup defibrilatorjev. Minula leta so z zbranim denarjem že uredili otroška igrala v vrtcu Šentviška Gora, zgradili igrišče za odbojko na mivki, obnovili šolsko telovadnico ter pomagali pomoči potrebnim posameznikom, predvsem otrokom. filmski festival v cannesu - Garrone predstavil svoj Reality Iluzije resničnostnih šovov Dež ni zmotil začetka prvega festivalskega vikenda z ekskluzivnimi sprejemi in praznovanji Dva praznično opravljena konja, ki vlečeta belo, pravljično kočijo. V njej se v smeri svatovskega kosila peljeta mladoporočenca. Kamera iz ptičje perspektive spremlja njuno pot in hkrati, v sliko ujame najprej neapeljski zaliv, nato zaledje in končno stari del mesta. Tja je Matteo Garrone postavil zadnji film Reality, s katerim se je štiri leta po nadvse uspešni predstavitvi Gomorre (pred nekaj dnevi so Garro-neja zaslišali, ker je prav v zvezi s tistim filmom osumljen korupcije comorre), spet vrnil v Cannes. V novem delu je slavnostni gost tipično neapeljskega poročnega kosila zadnji zmagovalec »reality showa« Veliki brat, za katerim dobesedno norijo vsi povabljenci. Eden od teh, Luciano, se celo odloči, da se bo udeležil selekcije, ki jo nekaj tednov kasneje priredijo v Neaplju. Za izbor ga malo za šalo, malo za res, prepriča družina. Upanje, mu bo sodelovanje na televiziji spremenilo življenje, pa Luciana kmalu tako omami, da popolnoma iztiri. V pričakovanju, da mu uredništvo oddaje sporoči, da je bil sprejet, proda ribarnico, ostane brez službe, izgubi ženo, otroke in prijatelje. Njegovo edino upanje je telefonski poziv, ki pa ga nikoli ne prej- me. »Film ni kritika družbe, je samo majhna pripoved, zgodba, ki se je resnično pripetila v Neaplju in se mi je zdela vredna filmske postavitve,« je pojasnil Garrone, »je majhna družinska drama, katere vezna nit je današnja Italija«. Enfant prodige italijanskega filma, ki je sicer medtem dopolnil štiriinštirideset let, je s tem delom želel začeti na novo. Zato pa se je še enkrat vrnil med ljudi, tone in barve mesta, ki mu je pred štirimi leti prineslo srečo. Vizualni rezultat Neapelja, njegovih prebivalcev, tradicije je čudovit. Kljub pretiravanju se Garrone vselej izogne folklori in tokrat je zgodbi dodal še tenkočutno in hkrati šaljivo melanholijo slavnega Eduarda. Kljub dežju, ki včeraj delno skvaril festivalsko vzdušje, pa se je tu že pričel prvi vikend, ki je prav gotovo najbolj glamour trenutek celotnega dogajanja. Iz Pariza podvojijo letalske lete v smeri Nice in večina počitniških stanovanj in hiš vse do jutrišnjega večera avgustovsko zaživi. Pozno v noč se vrstijo praznovanja in sprejemi. Sean Penn in Giorgio Armani sta včeraj priredila najbolj eksklu-zivnega. Dobrodelno večerjo v korist Haitija. (Iga) TOMIZZEV DUH Zagreb - središče subverzije Milan Rakovac_ Una volta, finalmente, che me sento propio ben, essendo croato! Ci-li ljevičarski akademksi svit je u Zagrebu, design 5. Subverzivca je najbo-lji od svega: na Zeusu-biku sidi divica-Europa i zguor glave nosi crlenu ban-diru. E, digo mi, fata la xe, el capitalismo xe fuc, quando non solo noi rossi, ma anche i serii 'Mericani i disi a vo-xe piena che ghe vol far DEMOCRA-ZIA SOCIALISTA. Kao William I. Robinson, profesor sociologije na sveu-čilištu u S. Barbari (California), autor knjige »Poticanje poliarhije: globali-zacija, intervencija SAD-a i hegemonija«: »Vladajuča klasa je izgubila le-gitimitet i svjedoci smo kraja hegemonije vladajuče klase širom svijeta...«. Sidimo u Gradskoj kavani zagre-bačkoj, Kristina Božič piše za Mladi-nu sa Subversive-a, a Ervin H-M. za Dnevnik. Nešto je dobroga u zraku, ljudi i ovdje i drugdje - u Ateni, Madridu, Rimu, New Yorku, Frankfurtu... - slažemo se i nas troje, su konačno progledali. Kristina sintetizira za Mla-dinu: »Srečko Horvat je hitro govoreči filozof, jezikoslovec, televizijski vo- ditelj, aktivist, bloger, kolumnist, pisatelj, filmski kritik ter direktor mednarodne konference in Subversive Foruma. Mladi Zagrebčan bo že peto leto zapored v Zagreb pripeljal največja imena razmisleka o svetu: Slavoja Žižka, Tariqa Alija, Stephana Hessla, Bernarda Cassna, Renato Salecl, G. M. Tamasa, Samirja Amina, Dubravko Ugrešič ... 'Gre za laboratorij socialnih, ekonomskih in političnih alternativ. Te so danes pomembnejše kot kadarkoli prej, saj je popolnoma jasno: ali se bo Evropa spremenila ali pa je ne bo',« opisuje rdečo misel letošnjega foruma Horvat«. Srecko Horvat je i sudionik Foruma Tomizza, seveda, prije dvije go-dine doveo nam je bio u Umag dva njemačka ljevičara, koji su bili godi-nama u zatvoru, »brzo govoreči« (kot mladi Žižek, by Ervin H. M.) piše kako se mnogi čude zagebačkom ljevi-čarskom čudu, u Europi i doma. Lani je Horvat bio medu organizatorima »zagrebačkog Tahrira« - na tisuce de-monstranata marširalo je gradom i pod prozorom tadašnje premijerke Ja- dranke Kosor vikalo »došli smo na večeru« i »Jaco sidi dolje«... Zagrebačka intelektualna ljevica je izvorno sub-verzivna, uz Horvata Forum vodi i sjaj-ni romansijer Igor Štiks, oba ta mlada čovjeka vec su poznata šiorm svi-jeta... Ervin H.M. me pita što je za me bitnoga na Forumu; krcate dvorane kina Europa i Zagrebačkog Kazališta mladih, i mladi intelektualci, studen-tarija, koji širom raširenih očiju ko-centrirano sudjeluju u žestokim tira-dama Slavoj Žiška i Tariq Alija - tu se stvara novi svijet. Piše Ervin H.M.: » 'Mi vsi smo Grki, je stavek, ki ga italijanski levičar Lorenzo Marsili pogreša v Evropi. Živi v Angliji, na subverzivnem festivalu v Zagrebu pa je sredi pogovora o bodočnosti Evrope opozarjal na to nenavadno posebnost kontinenta. '11. septembra 2001 so po vsej Evropi izražali solidarnost z Združenimi državami, politiki pa govorili, kako smo mi vsi Američani. Zdaj je Grčija sredi družbene kataklizme, izrazov solidarnosti z njimi pa ni nikjer. Nihče noče biti Grk'... 'Ko kritiziramo neoliberali- zem, se moramo zavedati, da kritiziramo ideologijo, je Žižek začel z generalno teorijo celega sveta. 'Neolibe-ralci so zelo selektivni. Ko uničujejo šolstvo in zdravstvo so neoliberalni, hkrati pa krepijo vojaško funkcijo države in regulirajo gospodarstvo na goljufiv način'... Nemška vlada se boji demonstracij pred Evropsko centralno banko in prepove vsa zborovanja v Frankfurtu? Evropski levičarji si želijo Tahrirja, nemške oblasti pa reagirajo tako kot Hosni Mubarak. Zveni skoraj kot nemška pomlad. Ob reakciji nemških oblasti pa je stavek Bernarda Cassena med razpravo o evropskih institucijah dobil čisto nov pomen. 'Če bi bila EU kandidatka za vstop v EU, bi jo morali zavrniti, ker njene institucije ne izpolnjujejo demokratičnih kriterijev'. V kavarni kina Evropa mi je Seibert razložil, kaj je gibanje okupacija Frankfurta imelo v mislih,.. 'Naša ideja je bila, da se naselimo v srcu finančne zverine'... Sklep sodelujočih na zagrebškem forumu pa to pot ni bil še ena racionalizacija poraza, ampak ugotovitev, da so nemške oblasti v paniki. Dokaz je podala Elena Papadoupoulu, ki je prišla v Zagreb naravnost iz nepričakovanega uspeha njene koalicije skrajnih levičarjev na volitvah v Grčiji. 'Dobili smo 17 odstotkov glasov. Raziskave pa nam za junij napovedujejo več kot dvajset... Bili smo koalicija manjšin med manjšino na levici. Čez tri mesece pa bomo morda morali razmišljati o vladi'. Skoraj je zvenelo, da je skrajne levice strah zmage na volitvah. Po dolgem času je v Evropi to zares simpatičen strah. Še posebej, ker nam desničarji že mesece napovedujejo, da bomo končali tako kot Grki.« Budi se svijet proletariziranih masa, kao početkom industrijske revolucije. Osiromašena je negdanja srednja klasa, i zato baš ona grozniča-vo traži formule novog socijalizma; okupirati trgove, da, ali najprije treba okupirati kolektivne mentalitete i psi-hologiju ljudi, zaglupljenih liberalisti-čnim brbljanjem. Dok ovo pišem, čet-vrtak, na Subverzivu tek počinje Balkanski Forum, ča je bilo i ča se je reklo, to cu van napisati drugi bot... / SVET Sobota, 19. maja 2012 13 grčija - Po zatrjevanju evropskega komisarja De Guchta V Bruslju naj bi preučevali scenarije za izstop Grčije iz evra Evropska komisija novico formalno demantirala - Merklova Grkom predlagala referendum o evru BRUSELJ - Strokovnjaki Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB) proučujejo izredne scenarije za primer, da bo Grčija izstopila iz območja evra, je včeraj v pogovoru za belgijski časnik De Standaard povedal evropski komisar za trgovino Karel De Gucht. V Bruslju so komisarjeve besede naknadno že zanikali. De Gucht je v pogovoru za časnik v flamskem jeziku, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, tako dal vedeti, da je območje evra pripravljeno na izstop te preza-dolžene članice iz območja skupne valute. "Pred letom in pol je obstajala nevarnost učinka domin," je o posledicah morebitnega grškega izstopa iz območja evra na ranljive velike članice, kot sta Italija in Španija, dejal De Gucht. 'A danes strokovnjaki v Evropski komisiji in ECB pripravljajo izredne scenarije za primer, če Grčiji ne bi uspelo," je nadaljeval. Belgijski komisar je ob tem pripomnil, da se je začelo "zadnje dejanje grške zgod- Karel De Gucht ansa be" in da ne zna natančno reči, kako se bo končalo. Vseeno pa je ocenil, da bi v primeru takšnega razvoja dogodkov v Grčiji prišlo do velikega gospodarskega in družbenega kaosa, zato se mu zdi obstoj v območju skupne valute ter izvedba zastavljenih reformnih in varčevalnih ukrepov edina razumna izbira za državo. V Bruslju so kmalu po objavi De Guch-tovih besed zanikali, da bi v komisiji res pripravljali scenarije za izstop Grčije iz evra. "Ev- ropska komisija ostro zanika, da pripravlja izhodni scenarij za Grčijo. Komisija si želi, da Grčija ostane v območju evra," je v sporočilu za javnost zapisal tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je bil v svojem odzivu nekoliko bolj oster. "Karel De Gucht je komisar, pristojen za trgovino, v moji pristojnosti pa so finančne in ekonomske zadeve ter odnosi z ECB," je bil jasen. "Ne pripravljamo nobenega scenarija za izstop Grčije iz območja evra, temveč delamo na osnovi scenarija, da Grčija ostane v njem. Špekulativnih trditev ne komentiramo," je dodal Rehn. De Gucht se je z včerajšnjimi izjavami pridružil nekaterim drugim vidnim predstavnikom evropskih institucij, ki so v luči političnega dogajanja v Grčiji po parlamentarnih volitvah v minulih dneh namignili na to, da izstop Grčije iz območja evra ni več tabu tema in da bi evrsko ob- močje in celotna unija kljub nedvomno visokim stroškom to prenesla. Uradne izjave komisije, ECB in najpomembnejših članic območja evra gredo sicer še vedno v smeri želje po obstoju Grčije v evru, pri čemer pa vsi poudarjajo, da mora ta država izpeljati ukrepe, h katerim se je zavezala v zameno za drugi program pomoči. Predvsem skrajno leve stranke, ki so na minulih volitvah močno okrepile svojo politično moč, ostremu varčevanju po zunanjem nareku nasprotujejo. Pritiski iz Evrope se očitno že kažejo tudi v javnem mnenju, saj je to po zadnjih raziskavah pred vnovičnimi parlamentarnimi volitvami sredi junija znova bolj naklonjeno obema tradicionalnima proevropskima velikima grškima strankama. Nemška kanc-lerka Angela Merkel pa je v telefonskem pogovoru grškemu predsedniku Karolosu Pa-puljasu predlagala, naj se Grki 17. junija ob parlamentarnih volitvah na referendumu izrečejo, ali naj Grčija ostane v evroobmočju. zda - Ameriški predsednik sprožil novo pobudo za prehransko varnost Obama se je pred vrhom G8 s Hollandeom zavzel za spodbujanje gospodarske rasti WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je pred začetkom vrhunskega srečanja voditeljev držav G8 v Washingtonu sprožil novo pobudo za prehransko varnost. V Beli hiši je nato sprejel francoskega predsednika Fran-coisa Hollandea, govorila pa sta predvsem o evropski dolžniški krizi in Afganistanu. Obama je po srečanju s francoskim kolegom dejal, da se mora G8 pri lajšanju poti Evrope iz dolžniške krize poleg ukrepov za varčevanje osredotočiti tudi na spodbujanje rasti. "S predsednikom Hollandeom se strinjava, da je to vprašanje izjemno pomembno, ne le za Evropejce, ampak tudi za svetovno gospodarstvo," je dejal Obama, katerega ponovna izvolitev na položaj predsednika ZDA bo novembra odvisna tudi od kupne moči Evrope za ameriško blago ter storitve. Sicer pa je uradno glavna tema vrha G8 boj proti lakoti. Voditelji držav G8 (ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija, Japonska, Kanada, Nemčija, Italija) so se leta 2009 v italijanski L'Aquili dogovorili o 22 milijard dolarjev vredni pomoči afriškim državam pri vzpodbujanju kme- tijstva. Napoved pomoči je prišla po prehrambeni krizi leta 2008, ko so skokovito porasle cene hrane. Te so se znova opazno povišale februarja lani in v lakoto pahnile 44 milijonov ljudi. Obama je včeraj z besedami, da ni nobenega razloga, da Afrika spet ne bi postala izvoznica hrane, kot je že bila pred pol stoletja, sprožil pobudo "Novo zavezništvo za varnost hrane in prehrano", ki ima ambiciozen cilj, da v desetih letih iz revščine potegne 50 milijonov ljudi. K prej obljubljeni pomoči na ravni držav se je sedaj pridružilo še 45 podjetij, od tega polovica iz Afrike, ki bodo za vzpodbujanje pridelave hrane namenila 3,5 milijarde dolarjev. Na konferenci v centru Ronalda Reagana je Obama dejal, da imajo ZDA kot najbogatejša država na svetu moralno obvezo, da vodijo boj proti lakoti in sodelujejo z drugimi za končanje revščine. Na konferenci so bili tudi voditelji nekaterih afriških držav (Etiopija, Gana, Tanzanija, Benin), ki so povabljeni tudi v Camp David na vrh G8, kjer bo prehranska varnost osrednja tema. (STA) Facebook začel pohod na borzo pri 42 dolarjih za delnico NEW YORK - Na ameriški borzi Nasdaq je steklo trgovanje z delnicami priljubljenega spletnega družbenega omrežja Facebook. Največja prva javna ponudba v tehnološkem sektorju doslej je pritegnila ogromno pozornosti. Začetna cena je bila postavljena pri 38 dolarjih, a kmalu je poskočila na 42,05 dolarja, nato pa se je tečaj nekoliko umiril. Trgovanje z delnicami se je sicer začelo z okoli pol ure zamude, za katero so bile krive tehnične težave. Te naj bi nastopile zaradi preobremenjenosti sistema. Elizabeti II. izkazali spoštovanje številni svetovni monarhi LONDON - Monarhi z vsega sveta so se včeraj na banketu poklonili britanski kraljici Elizabeti II. ob 60. obletnici njenega vladanja. Slavnostni dogodek na dvorcu Windsor pa so zasenčili zapleti zaradi odpovedi španske kraljice Sofije in sporni seznam povabljencev, med katerimi je bil ba-hrajnski kralj Hamad, ki mu očitajo kršenje človekovih pravic. Kaže, da je kraljica Sofija udeležbo na banketu odpovedala v znak protesta proti napovedanemu obisku britanskega princa Edwarda na Gibraltarju. Pitje kave podaljšuje življenje MILWAUKEE - Po dolgih letih številnih raziskav o vplivih pitja kave na zdravje ljudi in strahovih, da kava morda povečuje tveganje za bolezni srca, je obsežna raziskava sedaj pokazala ravno nasprotno. Uživalci kave naj bi namreč imeli bolje obete za daljše življenje. Raziskava, ki je vključevala okoli 400.000 ljudi, je največja raziskava na tem področju doslej, njeni izsledki pa bodo pomirili ljubitelje kave, ki se bojijo, da je njihova razvada škodljiva, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Izvedli so jo nacionalni inštituti za zdravje v ZDA in društvo AARP, ki povezuje ljudi, starejše od 50 let. (STA) Francois Hollande in Barack Obama ansa zda - Šlo bo za največje in najdražje srečanje voditeljev držav članic zavezništva doslej Jutri in v ponedeljek vrh Nata v Chicagu o Afganistanu in varnosti v času gospodarske krize BRUSELJ - Voditelji članic zveze Nato se bodo jutri in v ponedeljek sešli v Chicagu na vrhu, ki velja za največjega in najdražjega doslej. Srečanje bo v znamenju Afganistana - zavezništvo naj bi tej državi obljubilo partnerstvo tudi po letu 2014 - in krize - v ospredju bo vprašanje, kako v gospodarski krizi zagotoviti potrebno varnost. Vrh v Chicagu, rojstnem kraju ameriške državne sekretarke Hillary Clinton in mestu predsednika Baracka Obame, je največji doslej, ker bo v razpravi o Afganistanu v sestavi držav, ki sodelujejo v mednarodni operaciji Isaf, za mizo sedelo doslej največ, 57 predstavnikov. Prav tako je po navedbah virov pri Natu najdražji - stane 54 milijonov ameriških dolarjev. To gre pripisati predvsem dejstvu, da bodo konec leta v ZDA volitve in da se sedanji predsednik Obama poteguje za ponovno izvolitev. Prejšnji "ameriški" vrh Nata je bil leta 1999 v Washingtonu. Tokrat pa bo v Chicagu, ki velja za najbolj "evropsko" ameriško mesto, saj je tam močna evropska diaspora. V tem kontekstu bo tudi slovenski premier Janez Janša obisk v Chicagu danes popoldne začel s srečanjem v Le-montu, kjer ga bo sprejel častni konzul John Vidmar. Poleg tega si bo tam ogle- dal slovenski kulturni dom in se srečal s predstavniki slovensko-ameriškega poslovnega združenja. Predsednika vlade bosta v Chicagu spremljala tudi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec in obrambni minister Aleš Hojs. Vrh se začne v nedeljo popoldne s triurnim srečanjem voditeljev 28 članic Nata. Tema bo zagotavljanje varnosti v času finančne in gospodarske krize. Ameriški gostitelji želijo razpravo o vprašanju, kako lahko zaveznice zagotovijo varnost, ki jo potrebujemo, ne le varnosti, ki si jo lahko privoščimo. Na tem zasedanju bodo šefi držav ali vlad predvidoma potrdili svežnja o pametni obrambi in povezljivosti sil, s katerima naj bi zavezništvo odgovorilo na prej omenjeno vprašanje. V okviru svežnja pametne obrambe je za zdaj opredeljenih 22 večnacionalnih projektov, s katerimi naj bi zaveznice racionalizirale in izboljšale zagotavljanje varnosti v skladu z načelom "z manj več". Seznam teh projektov se bo sicer verjetno še spreminjal. Uvodnemu srečanju bodo sledile tri vzporedne delovne večerje. Voditelji bodo razpravljali o Afganistanu, zunanji ministri o evroatlantskih povezavah, globalnih partnerstvih, Bližnjem vzhodu in severni Afriki, obramb- ni ministri pa o izvajanju obrambnega paketa. Afganistan bo po pričakovanjih osrednja tema vrha v Chicagu. Američani naj bi ob robu pripravili tekmo v ba-seballu, ki naj bi se je udeležil tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj. Poleg tega naj bi v čast Afganistancem priredili spuščanje zmajev. Glavno sporočilo vrha Afganistanu bo po pričakovanjih to, da je Afganistan kljub vsemu na pravi poti, da je leto 2014 izjemno pomemben mejnik in da zaveznice Afganistanu zagotavljajo partnerstvo tudi po letu 2014. V tem kontekstu je zelo pomembno vprašanje financiranja afganistanskih varnostnih sil po letu 2014, čeprav bo do-natorska konferenca za Afganistan v začetku julija v Tokiu. Pred časom se je omenjalo, da bo za to potrebnih okoli štiri milijarde ameriških dolarjev letno. Nekatere države bi lahko že v Chicagu napovedale svoje prispevke, to se na primer pričakuje od Velike Britanije in Danske. Druge, med njimi se omenja predvsem Francijo, pa so previdnejše. Tudi Slovenija svojega prispevka predvidoma ne bo sporočila, saj še razmišlja o ustreznem znesku. V Natu sicer odločno vztrajajo pri urniku, začrtanem na prejšnjem vrhu v Lizboni - da se bojne operacije zavezništva končajo do konca leta 2014 - ter pri načelu "skupaj noter, skupaj ven". Prepričani so, da bo to načelo spoštovala tudi Francija, čeprav je novi predsednik Francois Hollande v predvolilni kampanji napovedoval umik še letos. Poznavalci pojasnjujejo, da je prispevek Francije v Afganistanu tako velik, da imajo "veliko rezerve" pri umikanju sil. Razprava o Afganistanu se bo nato nadaljevala v ponedeljek v razširjenem formatu voditeljev držav ali vlad, ki sodelujejo v mednarodnih silah Isaf, ki se ga bo prvič udeležila tudi Rusija, in sicer predvidoma visoki ruski predstavnik za Afganistan. Vzporedno s tem srečanjem se bodo zunanji ministri sešli s kolegi iz držav, ki se želijo pridružiti Natu, torej Makedonije, Črne gore, BiH in Gruzije. Že dolgo je jasno, da vrh v Chicagu ne bo ši-ritven. Viri pri Natu priznavajo, da vlada v zavezništvu - kot v EU - širitvena utrujenost. Makedonija je v slepi ulici zaradi nerešenega vprašanja imena, a po drugi strani se na članstvo uspešno pripravlja Črna gora, prav tako je določen napredek v BiH, ki obeta, da bi lahko morda ta država še letos začela izvajati prvi cikel akcijskega načrta za članstvo. Na koncu pa se bodo v ponedeljek šefi članic Nata na posebno željo gostitelja Obame sestali še s kolegi iz 13 globalnih partneric. Gre za štiri zahodnoevropske države - Švico, Avstrijo, Švedsko in Finsko, štiri z območja Bližnjega vzhoda - Jordanijo, Maroko, Katar in Združene arabske emirate, štiri pacifiške države - Avstralijo, Novo Zelandijo, Južno Korejo in Japonsko ter Gruzijo. Premier Janša bo imel predvidoma v Chicagu več dvostranskih srečanj, predvsem s kolegi iz držav, s katerimi je sicer malo priložnosti za pogovore, na primer Avstralijo ali Kanado, a ta za zdaj še niso potrjena. Premier in minister Erjavec bosta po koncu vrha odpotovala domov, minister Hojs pa bo obisk nadaljeval v Denverju v Koloradu, saj slovenski vojaki v Afganistanu tesno sodelujejo s koloradsko nacionalno gardo. Vrha Nata in Rusije ne bo, prav tako se novi-stari predsednik Vladimir Putin pred tem ni udeležil vrha G8 v Camp Davidu, kjer je premier Dmitrij Medved-jev. A v Natu kljub temu trdijo, da so odnosi z Rusijo dobri in da pričakujejo premik prihodnje leto, po ameriških volitvah. V pričakovanju vrha v Chicagu se že ugiba, kje bi lahko bilo naslednje vrhunsko srečanje zavezništva, pri čemer se kot možni gostitelj omenja Bruselj. Petra Miklavc (STA) 1 4 Sobota, 19. maja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it tržič - Državna tajnica Susanna Camusso obiskala ladjedelnico CGIL zahteva večji nadzor nad podizvajalci Prioriteta mora biti tudi skrb za varnost - Camussova pozvala delavce k enotnosti Danes podeliiev knagrad ■ V vinoteki v Graniščii hono danes i Romolijev odbor pod streho Novi odbor potrjenega župana Gorice Ettoreja Romolija naj bi bil pod streho, njegova sestava pa bo znana šele v ponedeljek. Romoli je namreč sklical zborovanje vseh 24 izvoljenih svetnikov svoje desnosredinske koalicije, ki bo potekalo v ponedeljek z začetkom ob 18. uri v občinski palači. Tam bo sporočil imena svojih odbornikov. Sindikat CGIL zahteva večji nadzor nad delom podizvajalskih podjetij, ki prispevajo pomemben delež k proizvodnemu procesu znotraj ladjedelni-škega koncerna Fincantieri. To je med včerajšnjim obiskom v tržiški ladjedelnici Fincantieri potrdila generalna tajnica CGIL, največjega sindikata v Italiji, Silvana Camusso, ki se je dopoldne udeležila sindikalnega zasedanja zaposlenih. Prisotnih je bilo okrog 500 delavcev iz ladjedelnice, ki se jim je pridružil deželni tajnik sindikata CGIL Franco Belci. To je bila priložnost, da je generalna tajnica komentirala tudi državno dogajanje v luči ukrepov rimske vlade. Camussova je poudarila, da mora družba Fincantieri maksimalno pozornost posvečati varnosti na delovnem mestu, sploh pa je opozorila, da mora vodstvo ladjedelniškega koncerna boljše nadzorovati vse svoje podizvajalce, in sicer od njihove izbire naprej, saj so najbolj pogosto žrtve nesreč ravno delavci podizvajalskih podjetij, ki ne spoštujejo varnostnih predpisov. Camussova si je po srečanju z delavci v spremstvu poverjenega upravitelja družbe Fincantie-ri Giuseppeja Bona ogledala gradbišče potniške ladje Carnival Breeze. Camus-sova je med ogledom svojega sogovornika opozorila, da mora družba Fincan-tieri čim prej pojasniti smernice svoje razvojne strategije, saj je od njenih izbir odvisna prihodnost številnih delavcev. S tržiškimi delavci je Camussova spregovorila tudi o nedavnih odločitvah državne vlade predsednika Maria Mon-tija. »Razumeli smo, da so krčenja potrebna, vendar se ne nikakor strinjamo z reformama trga dela in pokojnin, ki jih je pripravila vlada brez volilnega konsenza,« je poudarila Camussova, ki se nikakor ne strinja niti s trditvijo, da je socialna stiska odgovorna za nove teroristične izpade. »Socialno stisko je treba reševati s primernimi socialnimi ukrepi, sploh pa terorizem delavce samo oškoduje in jim ne prinaša nobenih koristi,« je povedala Camussova in ocenila, da je državna vlada v zadnjih dneh nekoliko spremenila svoj odnos do reševanja tega vprašanja, saj je podprla preiskovalno delo, ki naj bi že vnaprej preprečilo nastajanje terorističnih skupin. Po mnenju državne tajnice CGIL so državljani razočarani nad politiko Mon-tijeve državne vlade, ker še vedno ne daje pravih rezultatov. Glede uvedbe davka na nepremičnine IMU se tako ljudje po njenih besedah upravičeno zgražajo, saj ne vidijo razlik med tistimi, ki imajo eno samo stanovanje, in onimi, ki jih imajo deset. »Giuseppe Bono trdi, da hoče imeti za sogovornika moderen sindikat; kar se nas tiče, smo prepričani, da je sindikat CGIL vedno pripravljen na soočenje o produktivnosti, o varnosti na delovnem mestu in o vlogi podizvajalskih Sindikalno zborovanje (zgoraj), Franco Belci (levo) in Susanna Camusso (desno) v Tržiču bumbaca podjetij,« je po srečanju med Camusso-vo in Bonom poudaril deželni tajnik CGIL Franco Belci, ki je prepričan, da mora družba Fincantieri nameniti večjo pozornost ravno nadzoru nad svojimi podizvajalci. Camussova se je v Tržiču srečala tudi z evropsko poslanko in deželno tajnico Demokratske stranke Deboro Serracchiani. »Evropa tvega, da bo zašla v zelo razburkane vode, saj se vse pogosteje pojavljajo demagoške izjave o izhodu iz evrskega območja. Zaradi tega ima naša državna vlada nalogo, da priskoči na pomoč socialno ogro- ženim kategorijam, hkrati pa mora prisluhniti težavam malih in srednjih podjetij, ki se vse težje dokopajo do bančnih kreditov,« je poudarila Debora Serracc-hiani. Pred zaključkom obiska v Tržiču je Camussova izrazila solidarnost poverjenemu upravitelju družbe Finmec-canica Giuseppeju Orsiju, ki je bil žrtev groženj, hkrati pa ga Camussova poziva k odstopu, saj je njegovo vodenje družbe Finmeccanica po mnenju CGIL pogubno. »Razkosanje družbe Finmecca-nica, ki jo zagovarja Orsi, je velika napaka,« je poudarila Susanna Camusso. V vinoteki v Gradišču bodo danes ob 11. uri podelili nagrade Noe, ki si jo bodo prislužili najboljši vinarji iz Furlanije-Julijske krajine. Ob 18. uri bodo predstavili knjigo o Maranski laguni, ob 19. uri pa bo o Robert Komjanc spregovoril o goriški poti vina in okusov. Vina, ki bodo prejela nagrado Noe, bo mogoče med 12. in 13. uro ter med 18. in 19. uro pokusiti v ljudskem vrtu v Gorici, kjer je v teku festival eStoria. Praznik v krminski knjižnici V krminski knjižnici bo danes praznično. Ob 10. uri bodo podarili knjigo lanskim novorojenčkom, ob 10.30 pa bodo zapeli starši in otroci, ki so se februarja udeležili bralne delavnice. Nastop mladih glasbenikov V dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bodo danes ob 17.30 nastopili gojenci glasbene šole Rodolfo Lipizer. Koncert jim služi kot priprava na zaključni nastop, ki bo v četrtek, 7. junija, ob 20.30 v deželnem avditoriju. Nuovo Lavoro nagrajuje Na sedežu društva Nuovo Lavoro v goriškem Raštelu bodo ob 18. uri nagradili udeležence likovnega natečaja, ki so ga posvetili spominu na pred kratkim preminulo kulturno delavko Albo Gurtner. Internetne tehnologije Društvo humanistov prireja danes ob 19. uri v kavarni Rusjan v novogoriškem Eda centru predavanje na temo internetnih tehnologij. Govoril bo Luka Manojlovič. Od Lijaka do Sekulaka Jutri bo pohod po tematski energijski pešpoti od Lijaka do Sekulaka. Pohodniki se dobijo ob 9. uri na grajskem vrtu v Ozeljanu. Dogodek bo priložnost za spoznavanje naravne in kulturne dediščine in kulinaričnih posebnosti v vaseh Šmi-hel, Ozeljan, Šempas, Osek in Vitovlje. Startnina znaša 5 evrov in vključuje toplo malico in napitke. (km) RONKE Matteov pogreb bo danes V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah se bodo danes ob 14.30 poslovili od 21-letnega domačina Mattea Martina, ki je umrl prejšnjo soboto za posledicami prometne nesreče. Mladeniča je okrog 21.30 podrl avtomobil, medtem ko je s svojim kolesom zapeljal iz obrtne cone v Ulici Tambarin v Ulico Aquileio, sicer državno cesto št. 14 nedaleč od ronškega letališča. Krsto bodo pripeljali iz Trsta, saj so mladeniča po nesreči takoj peljali v katinarsko bolnišnico, kjer je hudim poškodbam glave in drugih delov telesa podlegel nekaj ur kasneje. Dovoljenje za pokop je dal javni tožilec goriškega sodišča Michele Leghissa v četrtek pozno popoldne, potem ko si je sodni zdravnik ogledal truplo. Fantova smrt je boleče odjeknila v ronški občini. Matteo je igral nogomet z domačo ekipo, pred nesrečo je bil v baru v Ulici Tambarin ravno s svojimi soigralci. Zato so se le-ti odločili, da bodo na njegov grob na pokopališču v Ulici Gabriele DAnnunzio namestili ploščo, s katero bodo počastili spomin na prerano umrlega prijatelja, ki zapušča mater, očeta in mlajšega brata, s katerimi je živel v Ulici Carducci v Ronkah. ©comigo Vabljeni na komedijo »VENTI Dl RISATE« Skupine »Trigeminus« Torek, 22. maja 2012, ob 20.30 Kulturni dom (ul. Brass. 20 - Gorica) Info in predprodaja vstopnic in abonmajev: tel. 0481 33288; emaii: info@kuiturnidom.it miren - Zapora prometa Danes rušijo nadstrešek na meji Na italijanski strani pa še vedno stoji poškodovani objekt Danes med 8. in 17. uro bo zaradi rušenja betonskega nadstreška zaprt promet na nekdanjem mirenskem mejnem prehodu. »Mislim pa, da bo delo opravljeno že v petih, šestih urah,« meni župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. Promet bo tako znova stekel po dokončanju del že danes popoldan. Na mirensko-kostanjeviški občini so s postopki za odstranitev nadstreška na nekdanjem mejnem prehodu v Mirnu začeli že konec leta 2010, potem ko so v letu 2007 kar sami odstranili kabino, ki je služila carinikom in kasneje policistom. Ker se je izkazalo, da za odstranitev nadstreška potrebujejo gradbeno dovoljenje, so morali najprej naročiti ustrezno dokumentacijo in nato potrkati na več vrat, da so ugotovili, v čigavi pristojnosti je sploh zadeva. Pristojno ministrstvo za infrastukturo in prostor se je na zadevo kmalu odzvalo, največ težav pa je predstavljalo pridobivanje soglasja enega od lastnikov parcele v bližini, saj je odsoten v tujini. Po besedah župana Marušiča bo v nekdanjem policijskem objektu na meji v kratkem urejen Turistični informacijski center. Na sosednji, italijanski strani so oboje - kabino in nadstrešek - odstranili novembra 2008. Ostal pa je objekt, ki so ga uporabljali finančni stražniki in ki še vedno stoji, čeprav je neuporabljen in je pred več meseci rob njegove strehe pošteno oplazil eden izmed številnih tovornjakov, ki so se vozili skozi nekdanji maloobmejni prehod; s poškodovane strehe je tedaj padlo več strešnikov in omet. Po odhodu stražnikov so namreč skozi prehod začeli voziti tovornjaki, čeprav je bilo cestišče zanje preozko. Pred nedavnim so na italijanski strani namestili cestni znak, ki naj bi večjim tovornim vozilom prepovedal prehod tamkajšnje meje. (km) gorica - Draguljarna v Raštelu Tatici z ukano odnesli ogrlice Ženski srednjih let sta z ukano okradli draguljarno v goriškem Raštelu in jo oškodovali za deset tisoč evrov. Po informacijah, ki so jih včeraj posredovali karabinjerji, sta ženski vstopili v trgovino z dragocenostmi v četrtek popoldne. Prišli sta z namenom, da bosta kaj kupili. Tako sta povedali prodajalcu in ga nagovorili o lastnih preferencah. Zanimali sta se zlasti za ogrlice, ki jima jih je lastnik trgovine razkazal. Hoteli sta jih videti čim več. S prodajalcem sta se zapletli v pogovor in ga tako zmedli, da sta v trenutku njegove nepozornosti pobrali več ogrlic in odšli iz draguljarne; njun plen naj bi veljal preko deset tisoč evrov. Karabinjerji sta jima za petami, a o njiju vedo le, da sta stari okrog štirideset let in da po govoru sodeč naj bi bili Italijanki. Aretirali moška s ponarejenimi dokumenti Goriška policija je na cestninski postaji pri Vilešu včeraj zalotila italijanska državljana s ponarejenimi osebnimi dokumenti. 52-letni Nicola Anemolo in 28-letni Diego Cazzorla, o katerih kve-stura ni posredovala podrobnejših informacij, sta se vozila v osebnem avtomobilu znamke Opel. Med redno kontrolo policije sta bila videti živčna, zato so ju podvrgli temeljitemu preverjanju. Izkazalo se je, da je prvi imel ponarejeno osebno izkaznico, drugi pa je z osebnega dokumenta izbrisal prepoved izselitve v tujino. Ugotovili so tudi, da sta oba že imela odprte račune s pravico. Agenti, ki menijo, da sta bila namenjena v bližnjo Slovenijo, so ju aretirali in odpeljali v goriški zapor, kjer sta na razpolago sodniku. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 19. maja 2012 15 ajdovščina - Delavci Primorja še brez plač Potencialni ameriški partner odpira slovensko podružnico V primeru stečaja bi na Zavodu za zaposlovanje brezposelnost poskočila za dobrih 10 odstotkov Delavci Primorja med mirnim protestom fotok.m. Delavci ajdovskega Primorja so včeraj stavkali peti dan. Včeraj naj bi na njihove tekoče račune prišla obljubljena nakazila plač za april in del marčevskega dohodka, a jih do popoldanskih ur še ni bilo. Obenem so iz ameriškega Icon Vapital Group, ki naj bi Primorje dokapi-taliziral s 30 milijoni evrov sporočili, da so včeraj v Sloveniji začeli s postopkom za registracijo podjetja ICON Capital Skupina in na Volksbank Slovenija odprli prehodni račun, na katerega bodo iz ZDA nakazana sredstva v višini 2 milijona evrov. »Postopek transakcije je v teku. Sredstva bodo po dospetju na račun ICON Capital Slovenija takoj nakazana na CPG za zagotavljanje zaostalih plač delavcev in prispevkov Primorja v obliki posojila, ki se bo v postopku dokapitalizacije pretvoril v lastniški kapital na družbi Primorje,« pravijo Američani in dodajajo, da razumejo nervozo bank upnic in drugih upnikov glede možnosti za rešitev podjetja. »Zato smo danes ob 14. uri poslali vsem bankam upnicam zahtevane podatke o resnosti svoje ponudbe in same družbe. Še posebej pa se ICON Capital zaveda stiske delavcev in njihovih upravičenih zahtev po takojšnjem izplačilu zaostalih plač in prispevkov in upravičenosti stavke. Popolnoma razumljivo je, da bodo delavci nehali stavkati šele, ko bodo imeli dokazilo o resnosti na svojih bančnih računih,« so še sporočili. V resnost namer ameriškega strateškega partnerja so prepričani tudi delničarji Primorja Holding. Doka-pitalizacija je po njihovem mnenju edini ukrep za rešitev zadnjega velikega slovenskega gradbenega podjetja. »Zato pozivamo banke za potrpljenje, da bo lahko strateški partner izvedel skrbni pregled in zagotovil vsa potrebna sredstva za realizacijo dokapitalizacije,« pravi Štefan Činč, direktor Primorje Holdinga, in dodaja začudenje nad predlogom banke NLB za stečaj holdinga, o katerem so brali v medijih. »V zakonitem roku bomo ugovarjali, saj smo prepričani, da je predlog neosnovan,« zagotavlja Činč. Primorje Holding je 100-odstotni lastnik Primorja, ki je po zadnjih podatkih imelo 22 milijonov neto kapitala, 60 milijonov evrov odprtih terjatev iz poslov in 29 milijonov finančnih naložb. Hkrati pa je na isti dan dolg Primorja do bank znašal 95 milijonov evrov, ki pa ga imajo banke v celoti zavarovanega s hipotekami, ter 61 milijonov evrov do dobaviteljev ter ostalih poslovnih partnerjev. »Po našem prepričanju lahko banke zaradi zavarovanih kreditov potrpijo in izkažejo razumevanje za čas, ki ga strateški partner potrebuje pri realizaciji dokapitalizacije,« dodaja Činč in poudarja, da je po njihovi oceni prejšnja uprava pod vodstvom Marjane Novak sistematično delala na tem, da bi prišlo do stečaja, »saj v času svojega delovanja ni pridobila nobenega novega posla, čeprav je bilo v tem času razpisov oziroma priložnosti kar nekaj«. Posledično je Primorje danes brez dela, je prepričan, čeprav je bil v času njenega delovanja in v primerjavi z drugimi gradbenimi podjetji v bistveno boljši kondiciji ter z bistveno več kapitala. Činč je torkov odstop člana in predsednika uprave Primorja ocenil kot veliko prenagljeno in presenetljivo odločitev. »Razumemo pa, da so bili pritiski nanju veliki in neprijetni,« je še dodal. Včeraj se je okoli 300 stavkajočih delavcev v mirnem sprevodu sprehodilo po Ajdovščini. Popoldan se je sestal stavkovni odbor, ki je odločal o nadaljevanju stavke v prihodnjih dneh. Sindikalisti v primeru, da izplačila minimalnih plač za april in preostalega dela marčnih plač ne bo, pričakujejo hiter postopek stečaja. Večina od 700 zaposlenih v Primorju je domačinov, v primeru stečaja bi na ajdovski in goriški območni službi Zavoda za zaposlovanje brezposelnost poskočila za dobrih 10 odstotkov. (km) gorica - Madriz Nihče ne bo zapostavljen Izzivi za zvezo Confcommercio »Do vseh bomo enako pozorni, nihče se ne bo počutil zapostavljenega. Ne bomo delali razlik med Gorico, Tržičem, Gradežem, Krminom in Gradiščem, saj želimo celovito obravnavati goriško pokrajino in zaradi tega na enak način pomagati vsem svojim članom, kjerkoli vodijo svojo trgovsko dejavnosti.« Tako napoveduje novi predsednik pokrajinskega odbora zveze trgovcev Conf-commercio Gianluca Madriz, ki je včeraj nakazal svoje programske smernice, potem ko je bil v četrtek imenovan na predsedniško mesto. »Pred sabo imam pet let trdega dela, med katerim bom računal na pomoč 13-članskega odbora, ki mu popolnoma zaupam,« pravi Madriz in pojasnjuje, da je bila v prejšnjih letih zveza Confcommercio tarča kritik, ker naj bi posvečala premalo pozornosti svojim članom na teritoriju. Madriz iz tega vidika napoveduje preobrat, saj hoče upoštevati predloge in mnenja vseh članov, saj je sodelovanje med trgovci nujno tudi zaradi splošne krize, v katero je zabredel tudi trgovski sektor. Novi predsednik dobro ve, da je pred težkim izzivom, saj predvsem male trgovce ogrožajo velika trgovska središča, kar nekaj težav jim povzroča tudi sprostitev urnikov odprtja trgovin. Madriz bo težave na teritoriju skušal reševati še zlasti s krajevnimi predstavniki zveze Confcom-mercio; to so Paolo Bratina za Tržič, Luis Fumolo za Gradež, Gianni Felcaro za Krmin in Giovanni Bressan za Gradišče. G. Madriz Občina m Gorica V skladu s 6. členom zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o PREDRAČUNU za leto 2012 in o ZAKLJUČNEM OBRAČUNU za leto 2010 (1): (1) Podatki se nanašajo na zadnji odobren obračun in so izraženi v evrih 1. Podatki o dohodkih in izdatkih so naslednji: DOHODKI IZDATKI POSTAVKE: Predračun za leto 2012 (€) Obračun za leto 2010 (€) POSTAVKE: Predračun za leto 2012 (€) Obračun za leto 2010 (€) - Upravni presežek - Davčni priliv - Prilivi in prenosi ( od tega od Države) ( od tega od Dežele) - Drugi dohodki ( od javnih uslug) 1.820.000,00 13.424.245,00 30.296.874,00 1.082.898,00 27.743.635,00 9.362,303,00 4.472.332,00 6.096.729,66 31.199.250,18 1.059.169,92 29.306.971,99 9.044.322,70 5.007.965,83 - Upravni primanjkljaj - Tekoči izdatki - Povračila deležev kapitala za amortizacijo posojil 49.200.522,00 4.186.900,00 41.054.929,50 3.913.076,60 Skupni tekoči dohodki 53.083.422,00 46.340.302,54 Skupni tekoči stroški 53.387.422,00 44.968.006,10 - Prodaje in prenosi kapitala ( od tega od Države) ( od tega od Dežele) - Najem posojil ( od tega za dvig iz blagajne) 64.175.000,00 42.975.500,00 6.622.000,00 6.443.620,10 130.281,98 4.130.252,76 400.000,00 - Stroški za naložbe 72.313.000,00 11.403.464,97 Skupni dohodki na račun glavnice 70.797.000,00 6.843.620,10 Skupaj izdatki na račun glavnice 72.313.000,00 11.403.464,97 - Storitve na račun tretjih Skupni dohodki 13.580.000,00 137.460.422,00 6.239.627,42 59.423.550,06 - Povračilo akontacij iz državne blagajne in drugih - Storitve na račun tretjih Skupni izdatki 13.580.000,00 139.280.422,00 6.239.627,42 62.611.098,49 - Poslovni primanjkljaj - - - Poslovni presežek - - SKUPAJ DOHODKI 139.280.422,00 59.423.550,06 SKUPAJ IZDATKI 139.280.422,00 62.611.098,49 2. Razvrstitev najpomembnejših tekočih in investicijskih izdatkov po ekonomsko-funkcionalni analizi obračuna je slednja: Splošna uprava Izobraževanje Stanovanja in kultura Socialno skrbstvo Prevozi Ekonomsko področje SKUPAJ - Osebje - Nakup dobrin in plačilo storitev - Pasivne obresti - Neposredne naložbe Uprave - Posredne naložbe Skupaj 6.678.201,06 1.562.236,71 2.809.170,53 3.093.016,34 201.856,40 104.627,84 3.474.075,25 342.781,20 61.924,82 6.668.159,52 859.944,68 - 43.144,97 163.242,77 866.849,20 16.57Q.BB3.3Q 5.626.73Q.Q9 2.968.578,71 3.913.076,60 29.000,00 615.467,17 4.983.031,88 181.899,01 12.239.193.23 176.332,41 13.66B.54B.3Q - 512.B71.9B 725.000,00 1Q.1B7.926.96 - 3.913.Q76.6Q 9Q.924.B2 1Q.BQQ.B46.91 6.349.QQQ.53 1.QB3.231.42 4Q.521.617.Q7 3. Končne postavke iz obračuna na dan 31. decembra 2010 ■ Upravni presežek iz obračuna za leto 2010 ■ Zapadli pasivni ostanki ob koncu poslovne dobe za leto ■ Upravni razpoložljiv presežek na dan 31. decembra 2010 ■ Višina izvenbilančnih obstoječih dolgov razvidnih iz seznama, priloženega obračunu za leto 2010 3.891.538,70 3.891.538,70 4. Glavni tekoči dohodki in izdatki na prebivalca, kot izhaja iz obračuna: Št. prebivalcev na dan 31.12.2010: 35.798 Tekoči dohodki od tega: - Davki - Državni prispevki - Drugi tekoči prihodki C .......... 1.294.5Q C...............170,31 C...............871,54 C ............... 252,65 Tekoči izdatki od tega: - Osebje - Nakup dobrin in plačilo storitev - Drugi tekoči stroški C ..........1.146.B5 C...............438,11 C...............489,45 C...............219,29 Odgovorna finančnega oddelka Anna Maria Cisint ZUPAN OBČINE GORICA Ettore Romoli marina julia - Uvod v kopališko sezono Čista morska voda in nova gramozna plaža Nova gramozna plaža v Marini Julii Bonaventura V Marini Julii se veselijo čiste morske vode in nove gramozne plaže, ki so jo včeraj uradno predali namenu. »Dolga leta smo čakali na ureditev plaže v Marini Juliji, končno nam je kljub nekajletni zamudi le uspelo. Zdaj bomo skrbeli, da bo nova plaža čista, pri čemer smo izredno zadovoljni, da je na podlagi vseh zadnjih analiz čista tudi morska voda pred njo,« poudarja trži-ška županja Silvia Altran in pojasnjuje, da bo med poletjem priljubljeno tržiško kopališče poživil niz glasbenih dogodkov. »Pred desetimi leti je bilo za Marino Julio na razpolago osem milijard lir, ki pa so na žalost v veliki meri šli za sanacijo posledic visokih plimovanj na drugih plažah. Nam je tako za Mari- no Julijo ostalo na voljo 350.000 evrov, kar pa je bilo dovolj za prvi začetni poseg, ob zaključku katerega smo pridobili lepo gramozno plažo,« pojasnjuje tržiški občinski odbornik Maassimo Schiavo in poudarja, da je nova gramozna plaža prestala dve vremenski fronti s kar visokimi valovi, ki gramoza niso nikakor odplaknili drugam. Na tržiški občini ocenjujejo, da je za dodatno poživitev Marine Julije potrebna tudi sprememba zakona o koncesijah, ki jih plačujejo upravitelji kioskov na plaži. S to tematiko se ukvarja deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin, ki je prepričan, da je treba koncesije znižati, saj drugače lastniki kioskov nimajo nikakršnega zaslužka za svoje delo. 1 8 Četrtek, 17. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V mestnem središču še danes in jutri zgodovinski festival eStoria Vpeti v sedanji čas »Antipolitika vceplja v ljudi prepričanje, da so vseh nadlog krivi politika in stranke ter da bo vsaka alternativa boljša« Med publiko veliko mladine, kar govori o tem, da šole izkoriščajo izredno priložnost neposrednega stika z zgodovinarji estoria - Na prizorišču prerokom posvečenega dogajanja v« v • ■ Gregorčič se nasmiha Vtis je, da stroka še vedno tava in išče pisne dokaze o angažiranosti ženskega sveta v zaledju in na fronti v prvi svetovni vojni Stojnice s knjigami, prava poslastica za ljubitelje zgodovine bumbaca estoria Pozabljeni in neupoštevani Zahteve krimskih Italijanov Pozabljeni in neupoštevani od Italije. Tako se počutijo člani italijanske skupnosti, ki po tragedijah, katerih so bili žrtve v preteklem stoletju, danes še živijo na Krimu. Sinočnje srečanje na festivalu je bilo posvečeno prikazu zgodovine in sedanjih razmer teh ljudi, ki ob Črnem morju uporabljajo jezik svojih prednikov. Slednji so se tja preselili na začetku 19. stoletja, v glavnem iz Apulije. Na Krim, ki je velik kot Sicilija in ima za seboj večtisočletno zgodovino, se je od 3 do 5 tisoč Italijanov odpravilo obdelovat zemljo, ribarit in se zaposlit kot gradbeniki ali pomorščaki. Polotok je bil letoviščarski kraj, ki so ga aristokrati iz Moskve radi obiskovali, življenjske razmere so bile dobre in gospodarstvo je cvetelo. Težave so se začele z revolucijo leta 1917, ki so ji sledila razlaščanja in kolekti-vizacija, je včeraj opozoril namestnik direktorja radijskega dnevnika GR1, Stefano Mensurati. Italijane, ki so se upirali odločitvam režima, so sovjetske oblasti obtožile simpatiziranja s fašizmom. Mnogi so kmalu zbežali v Italijo in Mussolini jih je naseljeval v Trst. Po napadu sil osi na ZSSR je s prihodom Rdeče armade na Krim sledilo maščevanje nad tamkajšnjimi Nemci in Italijani. Ljudi so izgnali v Sibirijo: mnogi so umrli že med prevozom, drugi v gulagih. V rodne kraje so se zdesetkani vrnili šele po letu 1956 oz. 1989, ko so začeli zaman pritiskati na rimske oblasti, da bi jih priznale kot na tujem živečo skupnost, ki je doživela deportacijo. Tudi Kijev jim ne priznava statusa deportiranih ljudstev. Sinoči je spregovoril tudi Giu-lio Vignoli, ki je prvi začel spodbujati krimske Italijane, naj zahtevajo od Rima pozornost. S tem v zvezi se zadeve počasi izboljšujejo, je izpostavila predstavnica v Kerču približno 800 živečih Italijanov, Giulia Giacchetti Boico. Na to temo je pred nedavnim pri založbi Settimo sigillo izšla dopolnjena izdaja knjige »Gli italiani in Crimea«. (Mch) Stopnjo vpetosti zgodovinskega festivala eStoria v sedanji čas razodeva že vprašanje, ki ga je včeraj dopoldne, na prvi festivalski dan, sogovornikom zastavil kolumnist Stefano Folli. V do zadnjega sedeža zasedenem Apihovem šotoru sredi Ljudskega vrta je bil govor o fašističnem pohodu na Rim iz leta 1922. Okoliščine, ki so privedle do prevratniškega dejanja Benita Mussolinija in več tisoč njegovih privržencev, so primerljive današnjemu času, v katerem se težka ekonomska kriza ujema s krizo političnega sistema, v katerem narašča odvračanje institucij, v katerem so teroristični napadi skrajne oblike socialne napetosti? Nikakor niso primerljive, toda potrebna je opreznost zaradi t.i. antipolitike, ki v ljudi vceplja prepričanje, da so vseh nadlog krivi politika in stranke ter da bo vsaka alternativa boljša. Follijevi sogovorniki so bili Giuseppe Parlato, Giovanni Sabatucci in Marcello Ve-neziani, prisluhnilo pa jim je veliko mladine, kar govori o tem, da mestne šole izkoriščajo izredno priložnost neposrednega stika z zgodovinarji, misleci, pričevalci in uglednimi novinarji. Trojica je načeloma soglašala z oceno italijanskega intelektualca Piera Gobettija, ki je svojčas zatrdil, da se v pohodu oboroženih Mussolinijevih mož na Rim zrcali avtobiografija italijanskega naroda. Tako kot fašizem je pohod bil produkt italijanske kulture in zgodovine, nikakor ne nekaj izrednega in skreganega z večinskim čutenjem naroda, je dejal Veneziani, ki pa je zavrnil vsako vzporednico z današnjim časom: »Sedanja stiska je posledica obdobja izobilja, družbe, ki je živela onkraj svojih zmogljivosti, fašizem pa se je rodil iz povojne bede in frustracije, iz adrenalinske energije nepotešenih vojakov ter iz vrenja med mlajšimi generacijami in intelektualci, ki so sebe imeli za boljše od vodilnega razreda. Tedanji in sedanji čas nimata nič skupnega!« Sabatucci je Venezianiju pritrdil v ugotovitvi, da je Mussolini »sin« svojega naroda, a je pripomnil, da fašizem ni bil neizogiben produkt tedanje kulture: »Brez pravega odgovora zato ostaja vprašanje, zakaj kralj ni reagiral in ni podpisal odloka, ki bi vojsko poslal nad fašiste.« Sabatucci pa je predvsem našel vzporednico s sedanjim trenutkom v Italiji: »V Mussolinijevem času ekonomska kriza ni več grizla, hujša je bila kriza političnega sistema, liberalne države in strank, na katere so ljudje zvračali krivdo za veliko negotovost, za nasilje na ulicah, za prevlado nezakonitosti. Danes smo priča antipolitiki, ki je tudi uperjena proti vodilnemu razredu. Z napadi nad institucije uveljavlja idejo, da bo vsaka sprememba sistema dobrodošla in sprejemljiva.« (ide) Preroki torej. Takšen je letošnji naslov za vse vsebine na osmi izvedbi zgodovinsko kulturne prireditve eStoria v Ljudskem vrtu. Zato se doprsni Gregorčič, postavljen na pol razdalje med Apihovim in Herodotovim konferenčnim šotorom, serafično nasmiha v smeri Trgovskega doma. Se še spomnite? »... in ti mi boš krvava tekla ...« ali tako nekako po spominu, ko smo se še učili na pamet odlomke epske poezije, kakršna je »Soči«. Kar nekaj let vnaprej je prerokoval Veliko vojno. No, zaradi tega si je tudi nakopal srd zahodnih sosedov, a to vemo le oboževalci Goriškega slavčka in tistih 30 odstotkov someščanov, ki nam še odrekajo vidno dvojezičnost. V obeh šotorih je včeraj odmevala prva svetovna vojna, posebno pripovedi o ženskah v njej. V šestih sklopih je petnajst predavateljic in predavateljev razčlenilo najrazličnejše vidike prisotnosti žensk v vojnih dogajanjih. Ženske kot delavke, mestne gospe, kmetice, vohunke in bolničarke, kuharice in nosači-ce, voznice tramvajev in pilotke letal, šivilje novih vzorcev krojev, interventistke in pa-cifistke, pisateljice in novinarke. Splošen vtis je, da raziskovalci in zgodovinarke še tavajo in iščejo pisne dokaze o angažiranosti ženskega sveta v zaledju in na fronti. Ve se, da je bil doprinos ogromen, opisov pa ni prav dosti. Saj! Zakaj pa naj bi tedaj ovekovečili ženske zasluge, ko pa niso imele matere, sestre, babice in samske niti volilne pravice. Dobile so jo, ne slučajno, po vojni leta 1919. Našo domišljijo buri lik vohunke Mata Hari - njej podobnih je bilo kar nekaj manj opaznih, a vztrajnih in uspešnih na obeh straneh fronte -, ko pa bi pogosteje videli njen posnetek, ko ni več plesala, bi tudi njen mit hitro splahnel. Zanimiva je domnevno resnična razlaga, ki pojasnjuje, zakaj ni kraljeva vojska po vojni napovedi udarila v Gorico in čez, ko v njej ni bilo omembe vrednih avstroogrskih enot. Poleg slabe organizacije naj bi vzrok bil naslednji: italijanskega konjeniškega častnika, ki je bil poslan, da bi si ogledal teren, je omrežila plemkinja iz Stras-soldove rodbine, predana Avstrijka. Natve-zila mu je kopico lažnih podatkov in kraljeva vojska je zamudila zgodovinsko priložnost. Ženske so bile prisotne tudi v operativnih enotah, a ne na frontni črti. Delale so v poljskih bolnišnicah in menzah, prenaša- Domače in tuje občinstvo se množično odziva na festivalske dogodke bumbaca le so strelivo, da bi zaslužile skromno dnevnico. Zelo redke so, preoblečene v moške, bile tudi v strelskih jarkih. Več takšnih je bilo v vzhodnoevropskih državah, a tam je na primer na Poljskem in v Ukrajini šlo za kola-boracijo z Avstroogrsko, da bi se otresle carske Rusije. Za manjšinska ušesa pa je blagodejno izzvenel delček posega zgodovinarke Petre Svoljšak iz Nove Gorice, ki je povedala, da so matere in starejše sestre z Goriškega med begunstvom v Avstriji in na Apeninskem polotoku skrbele za poučevanje begunskih otrok v materinem jeziku, saj so bile 90-odstotno pismene. Tudi iz njihovih pisem je razvidno vztrajanje, ne da bi možem in bratom na fronti težile, koliko morajo trpeti zaradi lakote in bolezni. Po vojni pa so za- radi španske gripe umirale bolj ženske kot moški. Predavatelj Lorenzo Baratter iz Trenta je mimogrede opozoril neobčutljivo goriško publiko, da je več vojakov na Južnem Tirolskem - enako velja za Goriško - padlo v uniformi avstroogrske kot pa italijanske vojske, a to se zamolčuje in na spomenikih tega ni mogoče razbrati, ker tistih imen ni. In končno vojno hujskaška propaganda. Meščanski in intelektualni del žensk je v veliki večini zagovarjal vstop v vojno. Ostale so odhod moških na fronto sprejemale kot usodo. Zakaj so meščanske Ju-dinje bile zavzete za vojno, je posebno zanimivo poglavje, ki ga je načela Tullia Catalan s Tržaške univerze. (ar) estoria - V današnjem programu tudi Porčinj, Kuba in boks Mennea poziva k poklonu žrtvam terorističnega napada v Munchnu Pietro Mennea, izredni italijanski šprinter, bo med udeleženci srečanja, ki ga danes ob 15. uri na festivalu eStoria posvečajo terorističnemu napadu na olimpijskih igrah leta 1972 v Munchnu, v katerem je umrlo enajst izraelskih atletov. Mennea se je tedanjih iger udeležil in se je vpisal v zgodovino z osvojitvijo brona v teku na dvesto metrov, ki mu je leta 1980 v Moskvi dodal še olimpijsko zlato v teku na 100 metrov in bron v štafeti 4x400. Mennea je danes vsestransko angažiran. Diplomiran je iz političnih ved, prava, telesne vzgoje in književnosti, po poklicu je odvetnik in hkrati komercialist. Mennea bo danes v Gorici ponovno pozval prireditelje olimpijski iger v Londonu, naj se poklonijo spominu na izraelske atlete, ki so pred natanko štiridesetimi leti umrli v terorističnem napadu. Javnosti, ki spremlja zgodovinski festival, so včeraj posredovali besedilo pisma, ki ga je Mennea naslovil na predsednika svetovnega olimpijskega komiteja Jacquesa Roggeja, angleškega predsednika vlade Davida Ca- Pietro Mennea merona in predsednika organizacijskega odbora londonske olimpijade Sebastiana Coeja, naj v letošnje igre vključijo poklon izraelskim atletom. »Ne gre za politično dejanje, pač pa za velik izraz človeške pie-tet, s katerim bi dokazali, da ima ravno šport vlogo povezovalca med različnimi narodi, jeziki, kulturami in verami,« poudarja Mennea; z njim se bodo na današnjem srečanju pod Herodotovim šotorom pogovarjali izvedenci za mednarodno politiko Ely Karmon, Aaron Klein in Georg Meyr. V današnjem programu izstopa še nekaj srečanj. Ob 10. uri bodo Ugo Berti, Ernesto Galli Deila Loggia, Tommaso Piffer in Paolo Mieli razpravljali o pokolu pri Porčinju, ob 14.30 bo Furio Colombo protagonist okrogle mize o ameriškemu snu. Drugemu Vatikanskemu koncilu iz leta 1962 bo posvečeno srečanje, ki ga bodo ob 11.30 oblikovali Giovanni Miccoli, Sergio Romano, Aldo Maria Valli in Luca Gallesi. O kubanski krizi se bodo ob 12. uri pogovarjali Francesco Bascone, Georg Meyr, Ferdinando Sanfelice Di Monteforte, Dimitrij Volcic in Pier Giorgio Gabassi. Ob 16.30 bodo predstavili knjigo o teoriji znanosti, strategiji in vojni Johna Boyda, ob 18. uri bo debata na temo meja, istočasno bo svoje razmišljanje o Italijanih podal Corrado Augias. Ob 19. uri bo o drugačni modernosti govoril Emilio Gentile, ob 21. uri pa bo na vrsti še nekdanji boksarski šam-pion Nino Benvenuti. Že ob 8.45 bo vsakodnevni »zajtrk z zgodovino«, ki ga vodi Giorgio DellArti. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 19. maja 2012 17 števerjanu - Tridnevno briško praznovanje Likof privlačen in strokoven Danes prihod folklorističnega voza, otroški kotiček, okrogla miza o vinu v verstvih in kulturi ter vodena pokušnja vin Še danes bo potekal Likof 2012, tridnevno štever-jansko praznovanje, ki gostom ponuja strokovne vsebine in dobrote briške zemlje. Organizatorjem je vreme naklonjeno, privlačno pa je tudi prizorišče na posestvu baronice Tacco na Dvoru z edinstvenim razgledom na Brda. Včeraj se je zaključil dvodnevni posvet o kmetijstvu in skrbi za naravno okolje. Robert Princic, podžupan in predsednik števerjanske Vinoteke, ki je skupaj z društvoma Briški Grič in F.B. Sedej pripravila Likof ob sodelovanju domačih vinogradnikov in gostinskih lokalov, je o poteku strokovnega srečanja povedal, da so se ga ude- ležili ugledni gostje in predavatelji, ki so iz različnih vidikov razčlenili problematiko iz naslova s posebnim poudarkom na potencialu in priložnostih za ovrednotenje Brd. Ocena strokovnjakov je seveda dobra, kar potrjuje tudi okoliščina, da je briški svet vse bolj privlačen za turiste. Posebej gre omeniti strokovne nastope Fabia Tof-fetanija s politehnične univerze v Markah, senatorja Flavia Pertoldija, Cirila Smerkolja, predsednika Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije, in Oskarja Kristančiča, predsednika komisije za kmetijstvo pri občini Brda. Oglasili so se tudi predstavniki kmečkih združenj z obeh stra- Prizorišče Likofa na posestvu baronice Tacco bumbaca ni državne meje; vse posege so simultano prevajali. Po včerajšnjem prihodu rumenih briških vesp, ki se jih domačini vedno veselijo, je bilo sinočnje dogajanje posvečeno pokušnji vin in degustaciji olj iz Brd in s Krasa. Danes se bo praznik nadaljeval od 10. ure dalje: ob 10.30 bo okrogla miza o vinu v verstvih in v kulturi, ki jo bo vodil Andrea Bellavite, ob 15. uri se bo pripeljal folkloristični voz, ob 15.30 bo na vrsti otroški kotiček, ob 16.30 pa bo sledila pokušnja vin in drugih dobrot. Prireditelji napovedujejo, da bo na voljo tudi domača jota poleg seveda drugih jedi in števerjanske kapljice. (vip) brda - Jutri Spomin v Cerovem in pri Peternelu Jutri bo v Goriških Brdih, v Gornjem Cerovem in pri Peternelu, tradicionalna slovesnost v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne. V najhujši nemški ofenzivi, ki se je začela v Brdih 22. maja 1944, so partizani Briško-beneškega odreda in italijanskega partizanskega bataljona Mazzini in Mameli prizadeli sovražniku precejšnje izgube, zato se je kruto maščeval. V Cerovem so ustrelili deset talcev, pri Peternelu pa zaprli v hišo 22 ljudi in jih s hišo vred zažgali. Slovesnost v Gornjem Cerovem se bo začela ob 15. uri s slavnostnim nagovorom Mirka Primožiča, predsednika VZPI-AN-PI za Goriško. Kulturni program bodo oblikovali pihalni orkester, moški pevski zbor in recitatorji. Ob 16. uri bo sledil postanek pri spomeniku v Vipolžah. Ob 17. uri se bo začela slovesnost pri Peternelu; med drugimi bo prisotne pozdravila tudi Stanka Hrova-tin, predsednica pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Trst, slavnostni govor pa bo imel Matjaž Kmecl, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije; kulturni program bodo oblikovali pihalni orkester, združeni pevski zbori Brd, recitatorji, Zarjan in Martina Kocina. Dogodke organizirajo občina Brda, krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Brda, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda in novogoriško Združenje borcev za vrednote NOB. Planinsko društvo Brda prireja ob tej priložnosti pohod Peternel-Korada-Peternel; start bo ob 8. uri pri Peternelu. (km) »GOAL A GRAPPOLI« V KRMINU Brunu Pizzulu posvetili biografijo S predstavitvijo biografije športnega novinarja Bruna Pizzula se danes ob 18. uri v občinski dvorani v Krminu začenja tretja izvedba prireditve »Goal a grappoli«, v kateri se prepletajo šport in enologija. Biografijo sta napisala Matteo Femia in Francesco Pira, poleg njiju pa bodo na srečanju prisotni tudi sam Pizzul, novinar Gigi Garanzini, me-nedžer Claudio Pasqualin in Chantal Borgonovo, žena pokojnega nogometaša Stefana Borgonova. Bruno Pizzul je odraščal v Krminu. Kot profesionalec je igral s Catanio v B-ligi, takoj zatem pa se je po naključju približal športnemu novinarstvu in postal cenjen televizijski komentator. Predgovor je knjigi prispeval novinar Riccardo Cucchi, svoje prispevke pa so zagotovili še Italo Cucci, Eleonora Giovio in Daniele Radaelli. Prireditev »Goal a grappoli« se bo nadaljevala prihodnji konec tedna. V petek, 25. maja, ob 18. uri bodo spregovorili bivši sodnik Paolo Casarin, glasbenik Beppe Servillo, trener Novare Attilio Tes-ser in novinarka Gabriella Fortuna. V soboto, 26. maja, ob 18. uri bodo prisotna Gianfelice Facchetti, sin Giacinta Facchettija, in Italo Cucci. Ob 21. uri bo praznik ob 100-letnici revije Guerin sportivo, ki se je bodo udeležili Nicola Berti, Gigi Del Neri in Edi Reja. OB NEKDANJI UMOBOLNICI V GORICI V parku Basaglia praznik, ki združuje V parku Basaglia v Gorici bo danes praznik, ki ga prirejajo oskrbovanci dnevnega centra goriškega oddelka za duševno zdravje in člani društva FUSAM. Praznik se bo pričel ob 10. uri z mašo, ob 11.15 bo start odbojkarskega turnirja. Opoldne bo predavanje na temo zelišč, ki rastejo v parku Basaglia. Med kosilom bo za glasbeno popestritev poskrbela skupina The Free Tones, ki jo sestavljajo tako italijanski kot slovenski glasbeniki. Ob 15.15 bo nastopila folklorna skupina Danzerini di Lu-cinico, ob 16. uri bodo prebirali pesmi. Ob 16.30 bo nastopila glasbena skupina Gli Scordati, ob 18. uri bo prikaz trebušnega plesa v priredbi društva Šent. Ob 18. uri bodo podelili priznanje »Un parco di idee«. Prireditelji praznika želijo pomagati oskrbovancem dnevnega centra oddelka za duševno zdravje, da navežejo nove prijateljske stike in da preživijo nekaj ur v veselem vzdušje. Praznik služi tudi za krepitev stikov s Šentom - Slovenskim združenjem za duševno zdravje, ki že nekaj mesecev sodeluje z društvom FUSAM, v katerem se srečujejo starši in sorodniki duševnih bolnikov. PRAZNIČNO NA VIPAVSKEM Pohod med šmarenskimi griči Dvodnevni praznik med šmarenskimi griči se začenja danes ob 19. uri z odprtjem razstave likovnih del ekstemporeja; razstava bo na ogled v Šmarjah, na prostem bo dela predstavilo 14 likovnih ustvarjalcev. Jutri ob 8. uri se bo izpred šmarskega gasilskega doma začel pohod čez Školj in Tibot. Osliček Sivko bo obiskovalce popeljal iz vasi Šmarje preko pašnikov in vinogradov na 418-metrski Školj, od koder se odpre čudovit razgled na Vipavsko dolino in Kras. Od tam sledi spust do vasi Vrtovče in druženje z Elvisom Presleyem z Vrtovč. Pohodniki se bodo nato mimo zaselka Lisjaki povzpeli na Tibot, kjer bo ob 10.30 maša na prostem na ostankih nekdanje cerkve svetega Teobalda. Sledil bo obisk zaselka Potok in počitek ob preizkušanju domačega kruha iz krušne peči ter nato vzpon do zaselka Jakulini, kjer je bil rojen eden najplodnejših strokovnih piscev 19. stoletja s področja vinarstva pri nas - Matija Vertovec. Sledil bo obisk zaselka Hrastje in domačije z 212 let starim vodnjakom z lastnim izvirom. Od tu se bodo pohodniki vrnili na izhodišče poti preko vasi Šmarje, kjer jih čaka sladko presenečenje in ogled razstave likovnih del, nastalih na ekstemporeju. Startnina za pohod je 3 evre. Za otroke do 10 let je udeležba brezplačna. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »II pes-catore di sogni«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Tut-ti i nostri desideri«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Dark Shadows«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Marigold Hotel«; 22.10 »The Avengers« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »La fredda luce del giorno«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 »American pie: ancora insieme«; 22.15 »Chronicle«. Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Il pes-catore di sogni«. 9 Šolske vesti MLADINSKI DOM sprejema vpise na »Poletnosti 2012« in predvpise k po-šolskemu pouku 2012-13 do 31. maja. Starše opozarjajo, da imajo s pred-vpisom otrok k pošolskemu pouku pravico do 50% popusta pri letni vpisnini ter posebne ugodnosti pri vseh dejavnostih Mladinskega doma (polovična ali celo brezplačna vpisnina); informacije na sedežu Mladinskega doma v Ulici Don Bosco 60 v Gorici (tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 328-3155040 in 334-1243766). POLETNO SREDIŠČE V DIJAŠKEM DOMU V GORICI za otroke od 4. do 12. leta bo delovalo od 11. junija do 20. julija in od 20. avgusta do 7. septembra (9 tedenskih izmen): možna dva urnika: do 13.ure ali do 16.00 (s kosilom). Vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 (popoldne) ali na info@dijaskidom.it, do 25. maja. ŠPORTNA ŠOLA ZA UČENCE IN UČENKE OD 11. DO 14. LETA V DIJAŠKEM DOMU v Gorici: tenis, morje, kajakaštvo, ples, veslanje, hokej, adrenalinski parki in celodnevni izleti... predvsem pa veliko zabave in druženja! Od 11.6. do 20.7. (7 tedenskih izmen). Prijave in informacije do zasedbe mest po tel. 0481-533495 ali na info@dija-skidom.it. S Izleti SPDG prireja v sodelovanju z goriško sekcijo CAI kolesarski izlet na Trstelj danes, 19. maja, z zbirališčem ob 8.30 na parkirišču goriškega sejmišča. Dolžina proge približno 45 km, obvezna čelada, tura je zahtevna; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaže-ljena je prijava udeležencev. KROŽEK KRUT vabi ob sodelovanju študijskega krožka Beseda slovenske Istre na srečanje v obliki enodnevnega izleta z naslovom »V spoznavanju slovenske Istre« v petek 1. junija; informacije po tel. 040-360072 (vsak dan) ali 0481-530927 (torek in četrtek od 9. do 12. ure). Vpisovanje do vključno petka 25. maja. IZLET ZSKD - OBVESTILO ZA UDELEŽENCE: v soboto, 26. maja, bo potekal kulturni izlet na Koroško. Odhod je predviden ob 7. uri z Opčin, zbirališče ob 6.45 na parkirišču nasproti restavracije Diana na openskem krožišču. V Gorici je zbirališče na parkirišču pri mejnem prehodu Rdeča hiša ob 7.30; informacije in program izleta v uradu ZSKD v Trstu (tel. 040- 635626) ali na www.zskd.eu. SPDG vabi člane na vsakoletno srečanje planincev, ki bo 10. junija pri Erjavčevi koči na Vršiču v organizaciji PD Jesenice. Ob priložnosti bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz. Avtobus bo predvidoma odpeljal iz Rožne doline, ob 6. uri; informacije po tel. 0481-882079 (Vlado). 13 Prireditve GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 22. maja, ob 20. uri bo nastopila dekliška vokalna skupina Bodeča Neža z Vrha z zborovodkinjo Matejo Černic; vstop prost. PRAZNIK ŠPARGLJEV 2012 v župnijskem parku med lipami v Štandrežu: danes, 19. maja, ob 17. uri ex-tempore na temo »Kmetija« in ob 20.30 ples z ansamblom Hram; v nedeljo, 20. maja, ob 19. uri nastop otroškega cerkvenega pevskega zbora Štandrež, MoPZ Vogrsko, plesne skupine Luna in dramskega odseka PD Štandrež s komedijo »Čiri-či-ri« ter ples z ansamblom Souvenir. KATOLIŠKA KNJIGARNA V GORICI prireja v torek, 22. maja, predstavitev zadnje pesniške zbirke Elene Cerkve-nič »sapor di.vini«. O knjigi bosta spregovorila novinar, pesnik in pisatelj Jurij Paljk ter avtorica. Pobuda bo potekala v prostorih Katoliške knjigarne v Gorici ob 10.30. V KATOLIŠKI KNJIGARNI bo v četrtek, 24. maja, ob 10. uri predvidoma še zadnje pomladno srečanje »Na kavi s knjigo«. Predstavljena bo prva zbirka pesmi Andreine Trusgnach »Sanje morejo plut vesoko«. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sklopu srečanj z avtorji v četrtek, 24. maja, ob 18. uri gost večera Uroš Li-pušček, ki bo predstavil svojo knjigo »Sacro egoismo - Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta - 1915«. □ Obvestila USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti mažoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja danes, 19. maja, ženski mednarodni balinarski turnir s pričetkom ob 8. uri na balinišču v Štandrežu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA sklicuje redni letni občni zbor v sredo, 23. maja, ob 18. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi vse člane in kulturne sodelavce na občni zbor volilnega značaja, ki bo potekal v ponedeljek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Elvito Pompeo iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 14.30, Matteo Martin (iz Trsta) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Cesare De Santis iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. 18 Sobota, 19. maja 2012 TRST APrimorski r dnevnik w PLAMENICA V VELIKI BRITANIJI LONDON - Olimpijska plamenica, s katero bodo 27. julija v Londonu prižgali ogenj za letošnji največji športni dogodek na svetu, je prešla v roke Britancev. Bakla je Grčijo zapustila z redno letalsko linijo družbe British Airways. Letalu so ob tej priložnosti konico nosu pobarvali z zlato barvo in ga za to priložnost poimenovali z imenom Kresnica. Po pristanku so plamen prepeljali v mornariško bazo v Cornwallu, od tam pa ga bodo odnesli v Land's End, najbolj zahodno točko britanskega otočja. Včeraj je plamenico prižgal nogometaš David Beckham. KOPITAR VSE BLIŽJI FINALU LOS ANGELES - Los Angeles Kings v končnici prvenstva severnoameriške hokejske lige NHL še naprej nizajo izjemne predstave. Na tretji tekmi finala zahoda proti Phoenix Coyotes so slavili še tretjič, tokrat z 2:1, in v zmagah po-vedli s 3:0, tako da so le še eno zmago oddaljeni od velikega finala NHL. Slovenski zvezdnik Anže Kopitar se je spet izkazal z golom. Kraljem, ki so v končnici nanizali osmo zaporedno zmago, tako manjka le še ena, da se drugič v klubski zgodovini in prvič po 19 letih spet prebijejo v finale tekmovanja za Stanleyjev pokal. Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it GELFAND IN ANAND STA SE RAZŠLA Z DELITVIJO TOČK MOSKVA - Indijec Visvvanathan Anandin Izraelec Boris Gelfand sta se v včerajšnji šesti šahovski partiji za naslov svetovnega prvaka v Moskvi znova razšla z delitvijo točk. Šesta partija seje končala po 29 potezah, dolga pa je bila tri ure in 40 minut. Izid je 3:3. Šahista bosta za naslov prvaka igrala 12 partij, v primeru neodločenega izida pa bodo sledile partije po pospešenem, nato pa še po hitropoteznem tempu. V Moskvi znaša nagradni sklad 2,25 milijona evrov, 60 odstotkov bo dobil prvak. nogomet - Finale lige prvakov Nemci ali Angleži? Kdor bi na začetku sezone stavil deset evrov na finale lige prvakov med Bayer-nom iz Münchena in londonskim Chelsea-jem bi si lahko najbrž zagotovil potovanje do prestolnice Bavarske, kjer bo danes ob 20.45 zaključno dejanje pokala. Tudi če bi to stavo naredil pred polfinalnimi obračuni, bi bil precej bogatejši, saj sta Bayern in Chelsea izločila favorizirano špansko dvojico Barcelona - Real Madrid, glavna kandidata za igranje finala. Obe španski ekipi sta plačali visok davek, ker sta na povratnih tekmah občutili posledice, tako na fizični kot na psihični ravni, odločilnega medsebojnega obračuna v domačem prvenstvu le nekaj dni pred povratnima tekmama lige prvakov. Chelsea in Bayern sta vsekakor povsem zasluženo v finalu. Zlasti Bavarci so v pol-finalu pokazali več od Reala, medtem ko si je Chelsea uspeh zagotovil z urejeno obrambo in taktičnim samomorom Barcelone. Doslej sta se Chelsea in Bayern v ligi prvakov pomerila le enkrat, točneje v četrtfinalem obračunu v sezoni 2004/05, ko so prevladali Angleži: doma so slavili s 4:2, v Nemčiji pa izgubili s 3:2. CHELSEA - Za Angleže je to drugi nastop v finalu najelitnejšega evropskega pokala. Leta 2008 so v angleškem finalu izgubili proti Manchester Unitedu, ki je prevladal šele po streljanju 11-metrovk (odločilna je bila Anelkajeva napaka). Ko bi nekdo napovedal uvrstitev v letošnji finale po prvi tekmi osmine finala, ki jo je Chelsea izgubil s 3:1 v Neaplju, bi se verjetno znašel v umobolnici, a zamenjava na klopi takoj po porazu je bila za Londonča-ne odločilna. Vilas Boasa je nadomestil pomožni trener Di Matteo, ki je povrnil nekaj samozavesti igralcem, zlasti nekaterim stebrom ekipe, ki jih je Vilas Boas postavil ob rob dogajanja. Po zmagi s 4:1 na povratni tekmi se je začel vzpon ekipe, ki se je sicer omejil na evropsko sceno. Chelsea je namreč zaključil domače prvenstvo na šestem mestu, tako da ekipa ruskega bogataša Abra-moviča sploh ni gotova uvrstitve v ligo prvakov: le v primeru zmage na današnjem finalu bodo Drogba in soigralci tudi v prihodnji sezoni igrali proti najboljšim ekipam Psiček Sissi je včeraj napovedal zmago muenchenskega Bayerna ansa stare celine, drugače se bodo morali zadovoljiti z nastopom v ligi Evropa. V preteklosti, odkar je prišlo do spremembe sistema in prehoda od pokala prvakov na ligo prvakov, je le Liverpool leta 2005 dosegel uvrstitev v naslednjo ligo prvakov le po zaslugi končne zmage - v finalu je premagal Milan. Chelsea ima hude težave z obrambno in zvezno vrsto, saj je športni sodnik po pol-finalu kaznoval kar štiri igralce: odsotni bodo kapetan Terry, Raul Meireles, Ivanovič in Ramires, tako da bo Di Matteo prisiljen korenito spremeniti postavo in nekateri ne bodo igrali v običajni vlogi. Verjetna postava (4-3-1-2): Čech; Cole, David Luiz, Cahil, Bosingwa; Essien, Lampard, Mikel; Mata; Sturridge, Drogba. Trener: Di Matteo. Odločilni igralec: Didier Drogba (doslej 5 zadetkov v 7 tekmah). Šibka točka: sredina obrambe brez Terryja. BAYERN - Bavarska zasedba naska-kuje peto zmago v ligi prvakov. Doslej je Bayern dvignil pokal trikrat zapored med letoma 1974 in 1976 ter leta 2001, ko je po streljanju 11-metrovk premagal Valencio. Nemci se vračajo v finale po samih dveh letih. Leta 2010 so morali zapustiti sklonjenih glav igrišče, potem ko jih je Inter pod taktirko Joseja Mourinha gladko odpravil z 2:0. Prav Inter je edina ekipa doslej, ki je pokal osvojila na svojem stadionu. To se je dogodilo davnega leta 1965. Vročica je že zdavnaj zajela bavarsko prestolnico, kjer so hoteli že polni (da o stadionu sploh ne govorimo). V taboru Bayerna prevladuje optimizem, kljub zelo gladkem porazu, ki so ga Robben in soigralci doživeli v finalu nemškega pokala. Po prvenstvu je namreč tudi pokal pripadel Borussii iz Dortmunda, ki je v finalu slavila s 5:2. Yupp Heynckes bo brez treh igralcev. Branilec Badstuber ter vezna igralca Alaba in Luiz Gustavo pa niso člani standardne postave, tako da sploh ni primerjave med odsotnimi v angleškem in nemškem taboru, kar je še en faktor, ki gotovo upravičuje dodelitev vloge favorita nemški zasedbi. Verjetna postava (4-2-3-1): Neuer; Lahm, Boateng Van Buyten, Rafinha; Schweinsteiger, Kroos; Ribery, Robben, Müller, Gomez. Trener: Heynckes. Odločilni igralec: Mario Gomez (12 zadetkov v 11 tekmah). Šibka točka: počasni Van Buyten. POBIRALCI STAV - Za pobiralce stav so Nemci izraziti favoriti. Če analiziramo 27 najbolj znanih spletnih strani, na katerih lahko stavite na zmagovalca finalnega obračuna, je zmaga Bayerna vredna med 1,75 in 1,83, kar je res nizka kotacija za finale lige prvakov, medtem ko je zmaga Angležev veliko bolj donosna, saj je vredna od 3,80 do 4,80, medtem ko se neodločen izid suče med 3,40 in 4,00. Gotovo vpliva na tako kotacijo tudi dejstvo, da bodo Bavarci igrali na domačem stadionu, kar bi lahko bila majhna prednost, čeprav naj bi bilo po številu gledalcev stanje na tribunah izenačeno. (I.F.) kolesarstvo - Dirka po Italiji Mark Cavendish tretjič V ravninski etapi zmaga kralju sprinta Marku Cavendishu (Sky) - Današnji dan pisan na kožo hribolazcem TURIN - Britanec Mark Cavendish (Sky) je zmagovalec 13. etape dirke po Italiji, 121 km dolge etape Savona - Cerve-re. Aktualni svetovni prvak je bil najhitrejši v sprintu glavnine in je prvi zapeljal skozi cilj v kraju Cervere s časom 3:02:07. Španec Joaquim Rodriguez (Kat-juša) je ubranil rožnato majico vodilnega. Za Cavendishem sta se v cilj zapeljala Norvežan Alexander Kristoff (Katju-ša) in Avstralec Mark Renshaw (Rabo-bank) na drugem in tretjem mestu. Edini Slovenec na Giru Gregor Gazvoda (AG2R La Mondiale) je etapo končal v glavnini, v kateri je bilo skupno 133. kolesarjev, na 90. mestu. V skupnem seštevku je 128. (1:13:18). Etapa je bila pisana na kožo sprin-terjem, sicer ena zadnjih na letošnjem Gi-ru, pred zahtevnimi gorskimi preizkušnjami. Najprej sta s pobegom poizkusila Martijn Keizer (Vacansoleil-DCM) in Francesco Failli (Farnese Vini-Selle Italia) ter si nabrala več kot pet minut prednost pred glavnino, na čelu katere so bili kolesarji ekip Garmin-Barracuda, Sky in FDJ-BigMat. Prednost ubežnikov je 30 kilometrov do cilja znašala minuto. Enaindvajset kilometrov do cilja sta bila ubežnika ujeta. Nato se je šest kilometrov pred ciljem želela od glavnine odlepiti še trojica Fabio Felline (Androni), Julien Berard (Ag2r) in Julien Vermote (Omega Phar-ma), a je bil njihov poskus jalov, saj jih je glavnina že kmalu ujela. Tri kilometre do cilja so bili na čelu glavnine kolesarji ekipe Saxo Bank pred ekipama Sky in Ori-ca, v ravninskem ciljnem sprintu pa je suvereno v zadnjih metrih etape slavil kolesar Skyja Cavendish, ki si je prikolesa-ril tretjo letošnjo etapno zmago na dirki. Danes bo na sporedu 206 kilometrov dolga etapa pisana na kožo hribo-lazcev z vzponoma na Cervinio in Joux. (STA) Britanec Mark Cavendish je letos zmagal že na treh etapah ansa košarka - Play-off AcegasAps moral priznati premoč gostov AcegasAps - FMC Ferentino 58:72 (19:17; 32:27; 49:53) AcegasAps: Gandini 1 (1:2 prosti meti, 0:1 za 2 točki, 0:1 za 3 točke), Zac-cariello 14 (-, 1:2, 4:5), Mastrangelo 18 (3:5, 6:7, 1:4), Moruzzi 11 (-, 4:5, 1:6), Ruzzier 4 (2:2, 1:2, 0:4), Ferraro 4 (4:6, 0:1, 0:2), Carra 4 (-, 2:3, 0:5), Maganza 2 (0:2, 1:2, -), Zecchin (0:2, 0:2, -), Scutiero (-, -, 0:1), trener Dalmasson. FMC Ferentino: Carrizo Cordova 18 (3:4, 6:8, 1:4), Guarino 18 (4:6, 1:5, 4:4), Marcante (2:2, 2:2, 0:1), Ianuzzi 6 (2:2, 2:8, -), Ihedioha 10 (-, 5:10, 0:1), Panzi-ni 8 (1:1, 2:2, 1:3), Parrillo 2 (-, 1:3, 0:1), Gagliardo 4 (-, 2:5, -), Pongetti (-. -. 0:1), Fratini (-, -, 0:1), trener Gramenzi. 5ON: Carra (37) TRST - Nekoliko nepričakovano je tržaški AcegasAps na domačih tleh izgubil prvo tekmo finala končnice. Številni gledalci so po zelo uspešnem prvenstvu in še bolj uspešnem polfina-lu končnice pričakovali, da bo Dalmas-sonova ekipa pometla z nasprotniki, a zgodilo se je prav obratno. Gostje so od prve do zadnje minute branili s consko postavitvijo 1-3-1, ki je tržaški igralci nikakor niso uspeli premagati. Uspešni so bili le, ko jim je uspelo izvesti hitri napad, to pa predvsem v prvih dveh četrtinah, predvsem po zaslugi razpoloženega Mastrangela. Drugače je žoga krožila prepočasi in skoraj izključno po zunanjih linijah. Gandini jo je dobil le redkokdaj, iz razdalje pa je zadeval le Zac-cariello, ki ima zaslugo, da je njegova ekipa obdržala stik z nasprotnikom v tretji četrtini, ko so gostje prvič prevzeli vodstvo. V zadnji četrtini pa so odpovedali dejansko vsi, Ferentino pa je z izkušenima Guarinom in Carrizom na čelu najprej povečal, nato pa obdržal vodstvo. 21-odstotni učinek izza črte in 53-od-stotni pri prostih metih zgovorno kažeta, da se je tokrat v tržaški ekipi nekaj zataknilo in da bo moral trener Dalmasson danes na hitro najti primerno orožje proti nasprotnikovi coni, čeprav je možno, da bo zviti Gramenzi jutri popolnoma menjal obrambno postavitev. Igralo se bo spet v Trstu (ob 18. uri v športni palači), še en poraz pa bi bil bržkone usoden, saj sta potem na sporedu dve tekmi na tujem. Marko Oblak Cantù in Milano OK MILAN - Na prvi tekmi play-offa A1-lige je Cantu v četrtfinalu z 78:72 premagal Scavolini Pesaro. Milanski Armani pa je gladko z 92:63 odpravil Venezio. Prehude bolečine RIM - Na mednarodnem teniškem turnirju v italijanski je Flavia Pennetta proti Sereni Williams zdržala le 28 minut, nato so jo izdale bolečine v zapestju. Šarapova je premagala starejšo sestro Williams, Venus. V polfinale sta se uvrstili še Kitajka Li in Nemka Kerber. Leghissa brez finala SAO PAULO - V polfinalu svetovnega klubskega prvenstva v nogometu na mivki v Braziliji je portugalski Sporting, pri katerem igra slovenski tržaški nogometaš Michele Leghissa, izgubil proti moskovskemu Lokomotivu. Končni izid je bil 10:7. / ŠPORT Sobota, 19. maja 2012 19 jadranje - Svetovno prvenstvo v razredu 470 v Barceloni Po nesrečnem dnevu nista uspela izboljšati 26. mesta Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta bila 31. in 21. - Desiderato/Pitanti sta se jima približala Svetovna mladinska prvaka v jadralnem razredu 470 Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta (na sliki z vodilnima Avstralcema) sta po včerajšnjem predzadnjemu dnevu regat na članskem SP v Barceloni obdržala skupno 26. mesto. »Danes (včeraj op. av.) sva v prvem plovu slabo startala. Ker sva jadrala izven skupine, sva morala znova na start in nato nama je bilo nemogoče nadoknaditi zamujeno. Po prvem plo-vu nisva bila prav nič zadovoljna, končala sva na 31. mestu,« je poudaril krmar Simon Sivitz Košuta. Posadki sesljanske Čupe, ki brani barve italijanske reprezentance, je nato v drugem plovu kazalo veliko bolje. »Začela sva odlično. Bila sva stalno v ospredju. Žal sva nato imela precej smole, saj sva se znašla na območju, kjer je pihalo z manjšo ja-kostjo. Avstralska dvojica se je bolje znašla. Midva sva s približno 15. mesta zdrknila na 21.,« je še dodal Sivitz Košuta. Tudi Jaš Farneti je izrazil svoje nezadovoljstvo novinarju spletne strani sailrev.com: »Lahko bi jadrala veliko bolje. Danes (včeraj) nama ni šlo od rok. Ni šlo vse po načrtih.« Pred današnjo regato za medalje na lestvici še naprej vodita Avstralca Belcher in Page. Druga sta Francoza Laboucher in Garos, tretja pa finska brata Lindgren. Na odličnem četrtem mestu je hrvaška posadka Fantela in Marenic, ki se bo danes lahko potegovala za eno od kolajn. Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta med »azzurri« še vedno na prvem mestu. Italijanska dvojica Desiderato/Pitanti pa se jima je približala. Člana Yacht Club Italiano - Fiamme Oro sta zdaj 27. Danes bodo na katalonski obali pred Barcelono opravili še zadnji plov. V zlati skupini pa bodo jadrali brez prvih desetih na lestvici, ki se bodo borili v regati za medalje. Domači šport Danes Sobota, 19. maja 2012 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 19.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Ardita; 20.45 v San Danieleju: Libertas ACLI - Breg ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 21.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - CUS Trieste; 21.00 v Štandrežu: Val Imsa - Basiliano; 21.00 v Reani: Reana - Sloga ŽENSKA C-LIGA - 21.00 v Repnu: Zalet C - S. Andrea ŽENSKA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Zalet D - Codroipo TENIS UNDER 16 ŽENSKE - 15.00 v Gorici, na Rojcah: Campagnuzza - Gaja UNDER 12 MOŠKI - 15.00 na Padričah: Gaja -Casarsa Jutri Nedelja, 20. maja 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik - Pool Venezia NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA (play-off) - 16.30 v Fagagni: Pro Fagagna - Juventina 1. AMATERSKA LIGA (play-off) - 16.30 v Risanu: Risanese - Sovodnje TENIS MOŠKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Natisone B (play-out) ŽENSKA D2-LIGA - 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Masi - Gaja A; 15.00 v Gradišču, Ul dei Pioppi: Gradisca - Gaja B ODBOJKA UNDER 13 Brunner 15.30 pri Briščikih, Kontovel nogomet - Prvi krog play-offa promocijske in 1. amaterske lige Vsaka napaka je lahko usodna □ Obvestila ■ ■ V končnici prvenstva so pomembne točke in doseženi zadetki - Juventina in Sovodnje v gosteh, Primorec bo jutri prost nogomet Združene ekipe pod nadzorom Branka Zupana Branko Zupan (arhivski posnetek) Nogometna društva, ki sodelujejo pri projektu združenih mladinskih ekip (Breg, Kras, Pri-morje, Primorec, Vesna in Zarja), so se po letošnji povprečni sezoni na mladinski ravni odločila, da bodo taktirko za reorganizacijo mladinskega sektorja ponudila nekdanjemu selektorju Slovenije U21 Branku Zupanu (nogometni trener z UEFA PRO licenco, diplomant fakultete za šport in športni pedagog). Za njim je več kot 25 let bogatih igralskih (Branko je bil vratar) in trenerskih izkušenj - tako na klubskem kot reprezentančnem nivoju. Zupan povrh tega pripravlja številne projekte za otroke in mlade nogometaše ter vratarje. »Za to potezo smo se odločili, ker želimo s prihodnjo sezono dvigniti kakovostno raven našega mladinskega sektorja in predvsem posodobiti delovanje. Potrebna je reorganizacija in mislim, da je Branko Zupan prava oseba. Njegove izkušnje bodo še kako dragocene. On bo namreč imel pregled nad vsemi ekipami in bo stalno spremljal trenerje združenih mladinskih ekip in tudi cicibanov vseh naših društev,« je povedal predsednik Krasa Goran Kocman. Za Juventino, Sovodnje in Primorec se sezona še ni končala. Jutri bosta dve od treh ekip naših društev igrali prvo tekmo končnice prvenstva za napredovanje v višjo ligo. Juventina se poteguje za napredovanje v elitno, Sovodnje in Primorec pa za promocijsko ligo. Štandreška Juventina bo gostovala v Fagagni. Domača ekipa je v rednem delu sezone igrala v Juventinini skupini B in se je na koncu uvrstila na 3. mesto. Dosegli so štiri točke več kot rdeče-beli (56). Juventina je proti Pro Fagagni imela obakrat pozitiven izkupiček. V prvem delu sta se moštvi razšli neodločeno 0:0, v drugem delu pa je Juventina zmagala z 2:0. »Nasprotnika poznamo dobro. Tekme končnice prvenstva so prava loterija. Ponavadi napreduje ekipa, ki je v boljši fizični formi in nima težav s poškodbami. Pozitivno je, da bosta znova na razpolago Sellan in Pantuso. Le nastop Saše Guliča je še pod vprašajem, saj še ni popolnoma okreval. Secli je še diskvalificiran,« je stanje v ekipi štandreškega društva opisal športni vodja Gino Vinti. V play-offu promocijske lige se še ne ve, koliko ekip bo napredovalo v elitno ligo. Z izpadom gradiške ekipe ISM iz D- v elitno ligo, bo iz play-offa promocijske lige napredovala le ena ekipa, zmagovalka dvoboja prvouvrščenih skupine A in B. Če pa bo iz D-lige izpadel še Sanvite-se, ki bo v nedeljo igral prvo play-out tek- 7. bo Juventina letos igrala v play-offu (statistični podatki Bruna Rupla na www.slo-sport.org). Zanimivo je, da rdeče-beli v končnici prvenstva niso nikoli napredovali (v sezonah 2000/01, 01/02, 03/04, 04/05, 09/10 in 10/11). Najbližja napredovanju je bila Juventina v prvem poskusu, ko pa je zaradi boljše razlike v golih napredoval v elitno ligo Spilimbergo. Primorec bo v play-offu nastopil petič. Tudi trebenski rdeče-beli doslej niso imeli sreče in še niso uspeli napredovati. Manj smole so doslej imeli Sovodenjci (zanje bo četrti nastop v play-offu): dvakrat jim je uspelo napredovati, enkrat pa jih je v višjo ligo vključila zveza po vključitvi Rivignana v D-ligo (v sezono 2006/07). Mario Pantuso (številka 4), ki je bil izključen v Žavljah pri Trstu, bo jutri znova na razpolago kroma AŠD POLET - košarkarska sekcija bi rada obnovila žensko ekipo, zato vabi deklice letnikov 2000, 2001 in 2002, ki bi se rade preizkusile v novi športni panogi, na srečanje, ki bo v petek, 1. junija, ob 18.30 uri v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Za informacije: tel. št. 3357047612 (Mira) TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let starosti in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let starosti, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije: v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. BASKETBREGKAMP 2012 V dolinskem športnem centru bo od 11. do 15. junija košarkarski kamp, in sicer od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00. Vabljene so deklice in dečki od 6. do 16. leta. Informacije od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št.040 8327146 (Boris) in 333 2208272. Jutri zjutraj po Slovenija 2 openska Žogarija 2012 Drugi program slovenske državne ra-dio-televizije RTV Slovenija bo jutri po 10.30 predvajal posnetke s šolsko-športne prireditve Žogarija 2012 na Opčinah, kjer so se na dvorišču Prosvetnega doma med seboj pomerile tržaške osnovne šole s Trebč, Repna, Proseka, Saleža in Zgonika ter Devina. mo proti Saregu, potem iz končnice promocijske lige ne bo napredovala nobena ekipa. To bomo izvedeli šele v nedeljo, 27. maja. V Juventinini skupini bo jutri prost Chions. Podoben mehanizem velja za 1. amatersko ligo, v kateri bodo v primeru le enega izpada deželne ekipe iz D-lige v play-offu napredovale v promocijsko ligo tri ekipe (zmagovalke treh skupin). Če bo izpadel še Sanvitese, potem bosta v promocijsko ligo napredovali le najboljši dve ekipi. Sovodnje in Primorec bosta tako skušala zbrati čim več točk. Goriški belo-modri bodo jutri gostovali v Risanu pri Vidmu. Risanese se je v skupini B uvrstila na 3. mesto (49 točk). »V nedeljo sem si ogledal tekmo videmske ekipe. V napadu so čvrsti, medtem ko so ranljivi v obrambi,« je ocenil predsednik Sovodenj Zdravko Custrin, ki je še dodal, da bosta pri nasprotniku odsotna dva ključna zvezna igralca. Pri belo-modrih pa sta pod vprašajem nastopa Visintina in Komica, ki še nista popolnoma pozdravila mišičnih poškodb. Jutri bo prosta ekipa Fiume Bannia, ki je v skupini A zasedla 2. mesto. Prost bo tudi trebenski Primorec, saj se bosta v prvem krogu skupine 3 pomerila Pravisdomini in Torreanese. Primorec bo v drugem krogu igral proti poražencu prve tekme oziroma v primeru neodločenega izida proti Torreaneseju, ki se je po rednem delu uvrstil na 4. mesto. (jng) Polet Kwins v A2-ligi brez play-offa? V prihodnji sezoni bodo hokejisti na rolerjih Poleta Kwins (na sliki KROMA spodaj) skoraj gotovo igrali v A2-ligi. »Tako nam je sporočila zveza, potem ko so predstavili načrt, da bi povečali število ekip v drugoligaškem prvenstvu, ki naj bi po novem bil razdeljen v dve skupini,« nam je povedal športni vodja openske ekipe Sergio Bat-tisti. Play-offa, ki bi moral biti na sporedu konec meseca, kot kaže ne bo. V A2-ligo bodo poleg Poleta napredovale še Messina, Vicenza in Modena. »Odločitev bo zveza uradno potrdila v prihodnjih tednih,« je še dodal Battisti. Polet pa bo prihodnji teden igral finalni četveroboj zveznega pokala. Igrali bodo proti Ferrari, Asiagu in Civitavecchi. 20 Sobota, 19. maja 2012 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti V tem tednu je bila v ospredju petindvajsede-tnica podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. »Občni zbor je otvorila s prisrčnim pozdravom predsednica gospa Karla Ponikvarjeva. V svojem nagovoru je posebej še pozdravila predsednika osrednjega vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda gospoda Andreja Sen-koviča, navzoče poslance in sploh vse občinstvo, ki se je v prav lepem številu odzvalo vabilu podružnice na njen slavnostni občni zbor, tako, da je bila velika gledališka dvorana Narodnega doma skoraj napolnjena. Predsednica se je nato spominjala ustanovitve podružnice in njenega delovanja tekom dolge dobe četrt stoletja. Glavno skrb je posvečala podružnica otroškim vrtcem, prirejala je razne prireditve, veselice, igre itd. v korist družbe, vedno zavedajoč se svoje glavne naloge, da goji ljubezen do milega slovenskega jezika, do svojega milega slovenskega naroda. Mnogo je storila podružnica, ravnajoč se v svojem delovanju po vzorih narodnih voditeljev, ki so vedno z vso vnemo delovali za prosveto slovenskega naroda v Trstu, za slovensko šolo, mnogo dela pa jo tudi še čaka v bodočnosti. Mogočno se je razvilo slovensko šolstvo v Trstu pod okriljem Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, podružnica pa je zvesto spremljala vse delovanje naših šol, podpirajoč to delovanje po svojih najboljših močeh. Kako je bilo to v toliki meri mogoče, o tem je poročala druga govornica gospa Rybareva, ki je v pesniško vznešenih besedah ob živahnem odobravanju navzočih slavila delovanje gospice Milke Mankočeve, ki je najprej kot predsednica, potem pa kot blagajničarka in odbornica od začetka obstoja podružnice pa do sedaj, celih petindvajset let z brezprimerno požrtvovalnostjo delovala v korist Družbi sv. Cirila in Metoda in ž njo vred v korist našega milega slovenskega naroda v Trstu. Bog živi našo Milko Mankočevo!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V javnost je prišla vest o potujčevalnih namenih tržaške prefekture, ki namerava ponovno poslati v devinsko-nabrežinsko občino komisarja, »ki naj s silo izstavi gradbeno dovoljenje za gradnjo dvesto oseminšestdeset stanovanj v Sesljanu za ezule, je upravičeno razburila vse slovensko prebivalstvo ne samo prizadete občine, temveč tudi na celotnem tržaškem in goriškem področju. Slovenci s simpatijo spremljamo ugoden razvoj odnosov med obema sosednima državama, po drugi plati pa smo priče diskriminacijam in potujčeva-nju slovenske zemlje. Dobro je namreč znano, da te gradnje ne narekujejo nikakršni socialni razlogi, temveč da gre za umetno ustvarjanje etničnega mostu, ki naj poveže Trst z ostalim ozemljem italijanske države. Temu ravnanju se je uprl župan devinsko-nabre-žinske občine ob podpori vseh slovenskih in demokratičnih italijanskih svetovalcev občinskega sveta. Ne samo Slovenci, tudi demokratični Italijani se zavedajo, da narekujejo gradnjo begunskih stanovanj predvsem in izključno le politični razlogi. Dejstvo je namreč, da so se nekateri ezuli, ki so stanovali v barakah na Opčinah odločno uprli, ko so jim ponudili stanovanja v Sesljanu in so izjavili, da ostanejo raje še naprej v barakah, kot pa da jih preselijo v stanovanja v Sesljan. Pa to še ni vse. V občinskem svetu devinsko-nabrežin-ske občine so nekateri svetovalci poudarili, da so ostala številna stanovanja ribiškega naselja prazna, ker pač ni bilo nikogar, ki bi se hotel vanje vseliti. Kakšni socialni razlogi narekujejo tedaj gradnjo begunskih stanovanj v Sesljanu in devinsko-nabre-žinski občini sploh? Ljudje, ki naj bi ta stanovanja dobili, so v glavnem zaposleni v mestu in bo zanje preselitev v Sesljan zvezana ne samo z izgubo časa, temveč tudi z večjimi stroški. Zato se tudi upirajo preselitvi v Sesljanu in nekateri si celo iščejo zasebna stanovanja, samo da se izognejo prisilni preselitvi.« FILMI PO TV Sobota, 19. maja, Rai Movie, ob 21.05 Malcolm X Shining Režija: Stanley Kubrick Igrajo: Jack Nicholson, Shelley Duvall, Danny Lloyd, Scatman Crothers, Barry Nelson Pisatelj Jack Torrance se odloči, da bo z ženo Wendy in jasnovidnim sinom Dannyjem zimo preživel kot oskrbnik razkošnega gorskega hotela in se tam v miru prepustil pisanju. Še preden z družino ostane sam v zapuščeni in mračni stavbi, Jack od upravnika hotela izve, da je prejšnji oskrbnik znorel in pomoril svojo družino. Čeprav se Jacka novica ne dotakne preveč, se kmalu izkaže, da se v hotelu dogaja nekaj nenavadnega, saj začne jasnovidni Danny doživljati hude nočne more, v katerih podoživlja krvavo nasilje iz preteklosti. Prestrašeno Wendy obenem začne vznemirjati čedalje bolj čudaško obnašanje njenega moža in počasi tudi sama začne odkrivati srhljivo resnico, povezano s hotelom. Ponedeljek, 21. maja, Canale 5, ob 21.10 The others Režija: Alejandro Amenabar Igrata: Nicole Kidman in Christopher Eccle- ston Psihološka drama, postavljena v veliko angleško viktorijansko vilo, pripoveduje o očarljivi a nekoliko svojevrstni materi Grace, ki otrokoma Anne in Nicholasu ne dovoli, da bi se nagledala sončne svetlobe. Njihovo življenje poteka v temi, oziroma v hiši, kate- Režija: Spike Lee Igrata: Denzel Washington, Angela Bassett Biografska pripoved o Malcolm Littleu, kar-izmatičnem afroameriškem črnskem voditelju, ki ga je CIA dala umoriti leta 1965, je pred petnajstimi leti naletela na izjemen uspeh. Lee-ju pa se je pri pripovedovanju te izjemne življenjske parabole ponesrečilo predvsem glede dolžine. Tudi čudovitemu Denzelu Was-hingtonu, ki se predstavi v vsej svoji izredno-sti, ne uspe ohraniti gledalčeve pozornosti v skoraj štiri ure trajajočem filmu. Nedelja, 20. maja, Iris, ob 22.50 re okna so zatemnjena s temnimi zavesami. Nekega dne pa otroka opazita, da živi z njimi še deček, ki mu je K^JjkiW^^ „ ime Victor. - Kmalu za tem se kot po tekočem traku začnejo pojavljati skrivnostni dogodki, za katerimi se skriva tudi prisotnost dveh priletnih pomočnikov, ki skrivata trpko, neizrečeno resnico. Film, katerega glavna protagonistka je Nicole Kidman, je soproduciral njen takratni mož, Tom Cruise. Torek, 22. maja, Rete 4, ob 21.50 Ocean's eleven Režija: Steven Soderberg Igrajo: George Clooney, Brad Pitt, Julia Roberts, Andy Garcia in Matt Damon Plan je dogovorjen. Pravila so jasna. Če bo šlo vse po načrtih Dannyja Oceana in njegovih prijateljev, bodo kmalu lastniki 150 milijonov dolarjev. Ocean's Eleven - Igraj svojo igro je film, ki združuje spretnost z oskarjem nagrajenega režiserja Stevena Soderbergha in izredno igralsko družino, ki jo sestavljajo same hollywodske zvezde. Torek, 22. maja, Canale 5, ob 23.15 Match point Režija: Woody Allen Igrajo: Scarlett Johansson, Emily Mortimer, Matthew Goode in Brian Cox Film, s katerim se je Woody Allen želel pokloniti Londonu, kot eni evropskih prestolnic (za tem je posnel filme tudi v Barceloni, Parizu in Rimu), je postavljen v višje sloje angleške družbe. Govori o družbenem vzponu mladega in lepega Chrisa in strašnih posledicah njegove ambicije. Protagonist je razpet med dvema ženskama, in ker ne vidi izhoda, se nagiba k skrajni rešitvi. Scarlett Johansson igra Nolo, prelepo Američanko, ki postane kamen spotike med Chrisom in njegovo ženo Chloe. Tom je njen bogati brat in povzročitelj tragičnih dogodkov. (Iga) SLIKOVNA KRIŽANKA - naši kraji REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - AROV = Trdinova novela Arov in Zman • ELIS = pokrajina na Peleponezu v Grčiji • NOMOTET = zakonodajalec • REGAN = ameriški politik • TOLDO = nekdanji Interjev in vratar italijanske reprezentance (Francesco) / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 19. maja 2012 21 SLOVENIJA TA TEDEN Referendumska voda v grlu Vojko Flegar_ Decembra leta 2009 je danes največja vladna stranka SDS, takrat v opoziciji, predstavila predlog desetih sprememb ustave za t.i. drugo republiko. Posegov v sistem referenduma, za parlamentarno državno ureditev precej »velikodušno« zakoličenega z ustavo iz leta 1992 (in ustreznim zakonom, ki ga je mogoče spremeniti le z dvotretjinsko parlamentarno večino), med temi predlogi ni bilo. Natančneje, stranka, ki jo že skoraj dve desetletji vodi Janez Janša, je predlagala ustavno dopolnilo, ki bi državljanski veto na zakone še utrdil, saj naj bi preprečili možnost, da bi na referendumu izraženo voljo ljudstva o določeni zadevi poslanci po enem letu »povozili« z zakonom (brez ponovnega referenduma), poleg tega pa naj bi ustavnemu sodišču onemogočili, da presoja ustavnost samih referendumskih pobud. Predloga ustavnih sprememb za drugo republiko se je tako oprijel dopolnjeni naslov - ustavne spremembe za drugo republiko ljudske volje - SDS pa je v naslednjem letu odločno in ogorčeno zavrnila predloge nekaterih strank takratne levosredinske vladne koalicije in ustavnih pravnikov, da bi ustavo spremenili v nasprotni smeri. Da bi torej uvedli, denimo, kvorum za veljavnost referendumske odločitve (recimo z najmanj tretjinsko volilno udeležbo), vzeli pravico poslancem, da zahtevajo razpis referenduma (potrebnih je trideset, tretjina podpisov) in to pustili izključno volivcem (pri tem pa morda celo dvignili število potrebnih podpisov s sedanjih 40.000) itd. Kot najmočnejša opozicijska stranka se je Janševa SDS v tistih še ne tako zelo oddaljenih letih ravnala po dnevnopolitičnem premisleku. Kar je slabo za levosre-dinsko vlado (Boruta Pahorja), je dobro za nas, na vrhuncu te »gonje« pa je lanski junijski trojni referendum (med njimi o pokojninski reformi, ki so ga uradno izsilili sindikati z zbranimi podpisi volivcev) stilizirala tudi v referendum proti vladi »kar tako«. Račun se ji je izšel, kajti vlada je katastrofalno izgubila vsa tri glasovanja, koalicija je razpadla in nato je jeseni premier Pahor izgubil še zaupnico v državnem zboru. Manj kot leto dni kasneje Janši kot premieru teče v grlo ista voda. Precej nepričakovano, kajti pred samo tednom dni se je vlada z večino sindikalnih central sporazumela za varčevalni sveženj in s tem dobila zeleno luč za rebalans letošnjega proračuna (z njim bi od sprva skoraj za milijardo evrov, desetino izdatkov, načrtovanega prihranka dobila za dobrih 650 milijonov evrov prihrankov). Toda vsi sindikati dogovora z vlado vendarle niso podpisali, med njimi oba policijska in vojaški, prvi pa so ta teden že vložili s potrebnim številom podpisov opremljeno zahtevo za to, da jim predsednik parlamenta določi rok, v katerem bodo poskušali zbrati prej omenjeno število podpisov za razpis samega referenduma proti varčevalnemu zakonu. Poteza policijskih sindikatov je morda navadno izsiljevanje, s katero želijo »zunaj sistema« in ne glede na druge javne uslužbence od vlade dobiti izpolnjene nekatere svoje zahteve, potem pa jo bodo umaknili, vendar ima za vlado tudi v tem primeru zelo zoprne posledice. Vsi dokumenti, ki bi jih sindikati na podlagi prejšnjega tedna sprejetega načelnega sporazuma morali podpisati, namreč še niso podpisani, poleg tega pa še sama vložitev zahteve za zbiranje podpisov odloži veljavnost zakona, ki naj bi bil predmet glasovanja volivcev. To z drugimi besedami rečeno pomeni, da se zna vladi zgoditi, da bo najmanj za nekaj tednov odložena veljavnost z zakonom o uravnoteženju javnih financ in rebalansom predvidenih ukrepov, prihranki pa bodo nižji, četudi referenduma nazadnje niti ne bo, v najslabšem primeru pa seveda, da bo v začetku jeseni referendum. Ne glede na izid tega bi bilo eno leto s tem dokončno izgubljeno in morda ni daleč od resničnosti svarilno-roteča trditev prvega in drugih ministrov, da bi v tem primeru za zadnjih nekaj mesecev letošnjega leta državi preprosto zmanjkalo denarja za plače njenih uradnikov in uslužbencev, kajpak pa tudi za »materialne izdatke«. Naključje je hotelo, da je bil nekaj ur po vložitvi zahteve policijskih sindikatov že prej predviden sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank, na katerem naj bi ugotovili, ali morda lahko koalicija in vsaj del opozicije sestavijo ustavno večino za določene omejitve v referendumskem sistemu. Tudi tiste zgoraj omenjene, ki jih je Janševa SDS še lani označevala za demokratično sredstvo omejevanja (samo)volje oblasti. In seveda, sestanek, ki so se ga udeležili predsedniki vseh strank, je sklical - Janša. Tokrat pač referendumska voda (že nekaj mesecev po prevzemu oblasti) teče v grlo njemu oziroma njegovi vladi. PISMA UREDNIŠTVU Šentjakobski cerkveni pevski zbor Ob branju pisma, ki ga je poslala Irena Pahor, kot komentar ob članku, ki sem ga posvetila Zori Perello ob njeni 90-letnici, me je presenetila beseda črnogledost, ki naj bi izhajala iz članka, saj mi je ta izraz tuj in težko prenašam ja-mranje in tarnanje glede stanja v naši skupnosti. Strinjam se z Ireno, da moramo v sedanjosti iskati pozitivne strani. Sedanji čas in čas, v katerem je živela Zora, sta si v tem različna, neprimerljiva, in to je tudi njena zasluga. Šentjakobski cerkveni pevski zbor, pri katerem, je pela tudi Zora, je slovenska skupina, ki organizirano in neprekinjeno deluje več desetletij, verjetno preko sto let. Hvalevredno je, da s kora tudi v današnjih časih odmeva slovenska pesem. Sedanji pevski zbor je bolj maloštevilen od preteklih, se pravi,da ima manj pevcev, in pri tem ne zaznam nobenega neumestnega odtenka, ne na račun naših šentjakobskih pevcev, ne na račun drugih zborov. Lida Turk SKLAD MITJA CUK SVETUJE Težak poklic Starševski poklic je težak, obvezuje ga primerno oblikovanje in vzgoja otroka. Najnovejši spletni spot znane blagovne znamke sporoča, da je biti mama najtežja, pa tudi najboljša služba na svetu. Znati poslušati in imeti sposobnost se pogovarjati je ključ do zdravega odnosa staršev in otrok. Ohranjanje dobrih odnosov pa je zlasti v otrokovih najstniških letih za starše pravi izziv, saj nanje poleg starševstva pritiska še široka paleta drugih obveznosti in okoliščin. Mnogi razglašajo, da je nekdanjo obliko družine čas povozil. Številni pa so prepričani, da je družina kot osnovna družbena celica nenadomestljiva. To mnogi občutijo še posebej ob prazničnih dneh. Družina je v času zavzela še druge oblike in postala vse bolj raznolika in teže upravljiva. Če je nekoč družina v sebi nosila značilnost oblasti in gospodovalnosti (otroci so svoje starše vikali, vloga moškega je bila prednostna, kot pater familias je sam skrbel za preživljanje), naj bi bila sedaj njena osnovna značilnost ljubeče razmerje med družinskimi člani. Še pozno v drugi polovici 19. stoletja so bile za družino značilne bolj gospodarske kot pa socialne vezi. Poleg normalne oblike jedrne družine, ki jo sestavljajo mati, oče in otroci, so v času nastale še posvojitvene, rejniške - z dodatno obliko »patchwork« -družine, samohranilne družine (pri čemer prednjačijo ženske), večge-neracijske družine in najnovejša predstava: mavrična bivalna skupnost z istospolnima staršema. Nadomestnih družin je torej veliko in v bistvu pomenijo oskrbo človeka, zadovoljitev njegovih osnovnih potreb po čustveni in socialni varnosti in spoštovanje individualnosti ter možnost razvoja. Vendar: Kri ni voda! pravi znani rek, in človek si ne more sam izbirati sorodstva, lahko si izbere le prijatelje. Medsebojne ostrine med starši in otroki so se v sodobnem času precej zgladile. Kljub temu pa so otroci do določene starosti od staršev odvisni. Med prijateljih in znancih te odvisnosti ni. Če v prijateljskem odnosu zmanjkajo skrb, spoštovanje in navezanost ali če ni več zaupanja, se lahko človek od prijatelja loči; ostaja pa otrok svojih staršev vse življenje. Število družin samohranilcev se je zelo povečalo. Za otroke skrbi in jih vzgaja samo mati, samo oče ali pa ded, babica, ker staršev ni. Zagotovo je življenje v taki vrsti družine napornejše za odraslega in za otroke, zlasti če pričakujejo, da bo taka družina funkcionirala prav kot družina z dvema staršema in je vsak odstop ocenjene kot napaka. Odgovornost je na enem samem od staršev večja. Zanj pomeni velikokrat še preobremenitev, saj je otroku potrebna nenehna skrb, hkrati pa mora mati (oče) v službo, da sebe in otroka preživlja in skrbi hkrati za gospodinjstvo in plačevanje računov; ker v družino prihaja ena sama plača, je tudi višina dohodkov močno omejena. Problemi take družine so nekoliko drugačni. Že zaradi morebitnih službenih odsotnosti matere ali očeta nastane problem: otroku morata poiskati varstvo. Učinek nenehnih konfliktov med staršema ni blagodejen, če gre za ločenca. Starši imajo manj priložnosti za preživljanje skupnega časa z otrokom. Ločitev staršev ima svoj učinek tudi na otrokovo šolsko delo in na odnose z vrstniki. Psihologi svarijo tudi pred razkrojem vezi s prejšnjo širšo družinsko skupnostjo in opozarjajo na posledice za otroka. Tudi zveza enega, drugega ali obeh staršev z novimi ljudmi je otroku lahko ovira. Starši samohranilci si lahko pomagajo tako, da se veliko pogovarjajo z ostalimi družinskimi člani, tudi o svojih čustvih, in da rešujejo morebitne probleme skupaj. Najstniška leta so staršem poseben izziv: odraščajoča oseba, njihov otrok, deluje drugače zaradi hormonskih sprememb. Najstnikom se zdi, da nihče ne razume njihovih čustev, zlasti ne starši: zato so jezni, zmedeni in osamljeni, hkrati pa se spopadajo z zapletenimi vprašanji iskanja lastne identitete, odnosov z vrstniki, spolnostjo in z izkazovanjem svoje odraslosti, ki se prevečkrat usmerja v pitje alkoholnih pijač, uživanje mamil in v nepremišljena junaštva ali nesmiselno nasilje. Hkrati pa so starši jezni, razočarani in nemočni, ker ne morejo uveljaviti svoje avtoritete. Njihovi prejšnji vzgojni prijemi niso več učinkoviti. Konflikti se kar množijo: kdaj naj se zvečer najstnik vrača domov, katere prijatelje naj izbira, zakaj mora preživljati čas z družino, če pa si on želi ta čas preživeti s svojimi vrstniki, šolski uspeh ali neuspeh, vozila, ki jih želi uporabljati, prve ljubezni, oblačenje in slog pričeske ter kajenje, popivanje in uporaba mamil, kar vse kaže tudi na neko vrsto samouničevanja. Le nekaterim staršem uspe primerno upravljanje s tem težkim razvojnim obdobjem najstnikovega osamosvajanja in ločevanja od družine. Prav v najstniškem obdobju pa se lahko pokaže tudi vrsta značilnih pokazateljev, ki opozarjajo na nevarnost: napadalno obnašanje, nasilni izpadi, zloraba alkohola in drugih drog, prevelika spolna svoboda, ki vodi v promiskuiteto, nedelavnost v šoli, prestopništvo ali celo beg od doma. Staršem lahko pomagajo samo izvedenci. Oče in mati naj bosta otrokom čim bolj na dosegu in razpoložljiva. Pozorna naj bosta na trenutne, ko si otrok želi pogovora. Sama naj začneta pogovor, saj bo to otroku pokazalo, kako jima je do vsega, kar se z njim dogaja. Vsaj enkrat tedensko naj si starši vzamejo čas samo za skupno dejavnost z vsakim svojim otrokom in naj pokažejo svoje resnično zanimanje za vse, kar ga veseli. Pomembno je tudi, da imajo otroci občutek, da jih starši poslušajo. Zato naj oče ali mati prenehata z drugimi dejavnostmi, ko se otrok pogovarja z njima, pokažeta naj zanimanje za vsebino pogovora, ne da bi bila pri tem vsiljiva in naj dovolita, da otrok pove do konca svoje stališče o stvari, o kateri govori. Važno pa je tudi, da starši preverijo, ali so otrokovo razlago pravilno razumeli. Tudi odziv staršev na pogovor naj bo primeren. Omiliti je treba vsako pre-burno reakcijo. Izraziti je treba svoje mnenje ne da bi pri tem izničili otrokovega, saj tudi ne gre za to, kdo ima prav. Raje naj na glas povedo, kadar je potrebno, da se sicer z otrokovim mnenjem ne strinjajo, vendar razumejo otrokovo stališče. Zlasti pa naj se starši med pogovorom osredotočijo bolj na otrokova čustva kot na svoja. Otroka je treba tudi vprašati, kaj si od pogovora pričakuje; želi, da ga le poslušajo, potrebuje nasvet zaradi svojih čustev ali pomoč pri rešitvi problema. Ker pa se otroci učijo s posnemanjem, se bodo zagotovo obnašali tako, kakor vidijo, da to počnejo starši, kadar so jezni, ko se morajo spoprijemati s čustvi ali ko morajo reševati sprotne probleme. Pogovor z otrokom naj ne bo predavanje. Upoštevati pa je treba tudi, da otrok pri učenju dela svoje izbire. Če te niso nevarne, ni nujno, da jih starši spreminjajo. Starši imamo težko službo: olajšajmo si jo s tem, da se naučimo otroka zares poslušati in z njim primerno govoriti. (jec) EVRO 1.2721 $ +0/3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1B. maja 2012 valute evro (povprečni tečaj) 1 B.S. 1 7.S. ameriški dolar 1,2721 1,2682 japonski jen 100,95 101,77 kitajski juan 8,0465 8,0216 ruski rubel 39,6685 39,5750 indijska rupija 69,2880 69,0980 danska krona 7,4329 7,4328 britanski funt 0,80420 0,80080 švedska krona 9,0996 9,1356 norveška krona 7,5975 7,5802 češka krona 25,333 25,515 švicarski frank 1,2012 1,2011 madžarski forint 297,25 297,85 poljski zlot 4,3484 4,3484 kanadski dolar 1,2858 1,2832 avstralski dolar 1,2795 1,2836 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4447 4,4425 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6976 0,6976 braziljski real 2,5376 2,5440 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3270 2,3199 hrvaška kuna 7,5590 7,5510 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 18. maja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,23975 0,46685 0,73490 - LIBOR (EUR) - LIBOR (CHF) 0,07333 0,11167 0,18667 EURIBOR (EUR) 0,395 0,685 0,974 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 40.101,78 € +49S/61 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1 B. maja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREUROPA 5,07 +3,89 INIEREUROPA KRKA 1 UKA KOPER 0,42 46,00 1000 -6,67 -2,13 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 125,00 185 00 TELEKOM SLOVENIJE 71,00 -0,03 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 8,50 - AERODROM LJUBLJANA 12,05 -3,60 DELO PRODAJA ETOL 24,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ictüadcm7 15,80 i T) -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,09 h/11 IMnTCCT -) 7n -0,32 KOMPAS MTS NIKA 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 20,00 8,20 -- POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA 5,40 7,50 -- SALUS, I_JUBI__IANA SAVA TERME ČATEŽ 259,50 7,15 178 00 -2,05 IERME ČAIEŽ ŽITO 70,50 - ZAVAROVALNICA TRIGLAV 12,42 -1,43 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 18. maja 2012 -0/30 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 0,53 +4,52 ALLIANZ ATIANITIA 74,55 1033 -0,27 +0 10 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 0,87 021 -1,69 bca mpj BCA POP MILANO EDISON 0,33 +2,83 +2,51 EDISON ENEL ENI 0,87 2,31 15 98 -0,06 -1,87 FIAT FINMECCANICA 3,35 -0,81 +0,72 FINI v ieccanica GENERALI IFIL 2,66 9,26 -4,03 -2,59 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 0,99 1456 -0,55 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,08 1 39 +0,34 -2,65 -1 62 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,96 1 66 -2,69 -1 13 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,57 1098 -4,24 rRi smian SAIPEM SNAM SNAM 32,57 -0,90 -0,85 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,35 3,67 -1,70 -1,50 -1 50 TENARIS TERNA 0,75 13,12 -2,31 -1 46 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,70 0,03 219 -1,18 UNICREDIT 2,43 -3,27 +0,41 SOD NAFTE ■ (159 litrov) ^^ 91,44 $ -0/04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. maja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 568,94 -0,57 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.733,32 Qi A 70a +1,30 FIRS, Banjaluka 8 1 0,704 1.782,68 y17C ,1Q +0,22 -0,23 _n o LISICA i j, uojyiou -r/v SRX, Beograd - -Dicv c^^i^wz-v 1 /iv-) ->q _r»r»v un /\, -jen aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.917,33 -0,29 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.384,52 -0,47 Nasdaq 100 2.488,18 -0,83 S&P 500, New York 1.314,80 -0,75 MSCI World, New York 1.191,48 -1,09 DAX 30, Frankfurt 6.271,22 -0,60 FTSE 100, London 5.405,25 -0,60 CAC 40, Pariz 3.011,99 -1,20 ATX, Dunaj 1.900,00 -0,52 PX, Praga 868,8 +0,13 EUROSTOXX 50 2.144,69 -4,87 Nikkei, Tokio 8.611,31 -2,99 STI, Singapur 2.822,61 -0,30 Hang Seng, Hongkong 19.200,93 -0,31 Composite, Šanghaj 2.378,89 +1,39 Sensex, Mubaj 16.152,75 +0,51 priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom ^ za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Pretočen odvod Voda je vse bolj dragocena dobrina, zato se najbolj racionalni že odločajo za sisteme za rabo deževnice. To vodo lahko uporabimo tako za zalivanje kot za rabo v hiši, s čimer po nekaterih izračunih prihranimo tudi do polovico pitne vode, ki jo sicer uporabljamo za pranje perila, splakovanje stranišč in zalivanje vrta in trate. Zmanjšajte porabe vode pomeni tudi zmanjšanje finančnih izdatkov. Za zajem deževnice so nujni kakovostni žlebovi. A tudi če se ne boste odločili za deževnico, se boste z žlebovi srečali, ko se boste odločili za menjavo strešne kritine ali pa ko boste odkrili, da so zdajšnji žlebovi odslužili. Ne glede na to, da teh podolgovatih elementov, navadno polkrožne oblike, ne boste vsi uporabljali za zajem deževnice, so zanimivi podatki o prekomerni porabi vode. Statistiki so izračunali, da se vsakič, ko v stranišču potegnemo vodo, več kot 10 litrov pitne vode spremeni v odpadno vodo. Kar tretjina vse vode, ki jo porabimo v gospodinjstvih, se porabi za splakovanje stranišč, iz kapljajoče pipe pa steče kar 50 litrov na dan. Če ste med pristaši kopanja v kopalni kadi, se boste zgrozili ob podatku, da za kopanje v kadi porabimo od 150 do 200 litrov vode, za prhanje pa le 60 litrov. Zato velja upoštevati nasvete strokovnjakov, da poskrbite za to, da pipe dobro tesnijo, skrajšate čas izplakovanja stranišča, kopanje zamenjate za prhanje... Žlebovi predstavljajo na objektu relativno majhno površino, a opravljajo pomembno funkcijo odvajanja meteorne vode s strehe stran od objekta. Njihova funkcija namreč ni le dekorativne narave. Žlebove se običajno izbere sočasno z izborom strešne kritine. Stare menjamo z novimi, ko menjamo strešno kritino ali ko se odločimo za prenovo ostrešja. Seveda pa se na obstoječih žlebovih pojavljajo tudi poškodbe oziroma preluknjanja pločevine tudi preden se odločimo za menja- vo strešne kritine ali prenovo ostrešja. Izbor barv ni skromen, izbirate lahko med rjavo, črno, pocinkano, bakreno, rdečo. pač odvisno od siceršnje skladnosti s celotnim objektom in željami posameznika. Med pogosteje vgrajene žlebove nedvomno sodijo tisti iz pocinkane ali aluminijaste barvne pločevine. Aluminij, ki ga odlikuje dolga življenjska doba, pločevino naredi odporno proti koroziji. Če se boste odločili za uporabo deževnice ali če morda razmišljate o tem, da bi jo morda nekoč uporabljali v gospodinjstvu, upoštevajte nasvete strokovnjakov, ki pravijo, da v tem primeru žlebovi nikakor ne smejo biti bakreni ali pocinkani. V ta namen priporočajo žlebove iz plastičnih mas ali nerjavnih materialov. Življenjska doba žlebov iz pocinkane pločevine naj bi bila med 20 in 30 let, medtem ko žlebovi iz nerjavne pločevine zdržijo tudi 70 let. Za slednje velja, da so bolj vodotesni, saj so spoji spojeni na drugačen način. Zavedati se je potrebno, da zob časa v kombinaciji s kislim dežjem in onesnaženostjo zraka povzroča rjo in spremembo barve. Montaža žlebov ni zapleteno opravilo, a ker poteka na višini je morda vseeno bolje, da jo prepustite izkušenim delavcem, razen če imate seveda znanje in izkušnje s tovrstnimi opravili. Vse bolj priljubljene postajajo tudi tako imenovani nevidni žlebovi. Tovrstni žlebovi pridejo seveda v poštev pri strehah brez napušča. Poznavalci opozarjajo, da je pri nevidnih žlebovih še posebej pomemben varnostni preliv. Strokovnjaki vam bodo razložili pomen preliva, mojstri pa poskrbeli, da bo inštalacija pravilno izvedena. Če se boste ob menjavi strešne kritine in žlebov odločili za uporabo deževnice v gospodinjske namene, vprašajte strokovnjake za nasvete o postavitvi sistema za prestrezanje in čiščenje deževnice. Seveda morate izbrati primerno kritine in žlebove, a za sistem, ki bo deloval pravilno, to še ni dovolj. Potrebovali boste tudi zbiralnik, ki se ga preko tlačne črpalke poveže s hišnim vodovodnim omrežjem. Seveda mora biti sistem tak, da je izključena vsaka možnost mešanja pitne vode in deževnice. Preden boste ukrepali na lastno pest, se temeljito pogovorite s strokovnjaki, da vam celotne inštalacije ne bo treba popravljati in seveda za popravila in material dodatno plačevati. Redno periodično pregledovanje žlebov se vam bo obrestovalo. Poznavalci svetujejo pregled in čiščenje enkrat na leto. Nemalokrat se namreč zgodi, da se zaradi listja, ki ga veter prinese z bližnjih dreves, žlebovi zamašijo in voda ne odteka. V najboljšem primeru v žlebu nastane drobno rastlinje, v najslabšem primeru voda v zimskih mesecih zaledeni, kar pa je lahko izjemno nevarno. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 19. maja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka - Beneški otroci pripovedujejo: »Pravljica o kapljici Plik« 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Dnevnik - Dialogo 9.30 Dnevnik L.I.S. 10.05 Rubrika: Rai Parlamento Settegiorni 10.55 Rubrika: ApriRai 11.10 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Mixi-talia 14.4017.45 Variete: Le amiche del sa-bato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.25 Nogomet: Uefa Champions League,finale, Bayern Monaco - Chelsea, prenos 23.00 Šport: 90° Minuto Champions 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Film: Galantuomini (dram., It., '08, r. E. Winspeare) 1.20 Nočni dnevnik in Focus 1.35 Aktualno: Cinematografo 7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: The Latest Buzz 9.25 Nad.: Grachi 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: ApriRai 10.55 Aktualno: Parlamento Territori 11.35 Variete: Mezzogior-no in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 13.45 Šport: Pit Lane 14.00 Film: Wendy Wu - Guerriera alle prime ar-mi (pust., ZDA, '05) 15.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.20 Nan.: Squadra speciale Stoccarda 17.05 Rubrika: Sereno variabile 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Show: Crazy Parade 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Il Clown 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik Rai Tre 7.35 Film: Quando l'amore e romanzo (dram., ZDA, '57) 9.25 Aktualno: Paese-Reale 10.30 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.00 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 11.30 Šport: Si gira 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Set-timanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.55 Kolesarstvo: 95° Giro d'ltalia, 14. etapa, prenos 15.40 Dnevnik L.I.S. 17.00 Kolesarstvo: Processo alla tappa 18.05 Aktualno: Tv Talk 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob The Bestial 20.15 Film: Tuttottoto - Don Giovannino (kom., It., '67, r. D. DAnza, i. Toto) 21.05 Film: 007 - Dalla Russia con amore (voh., V.B., '63, r. T. Young, i. S. Con-nery, D. Bianchi) 23.10 Dnevnik in deželni dnevnik 23.30 Dok.: Amore criminale 0.30 Dnevnik in Rubrike u Rete 4 6.20 Dnevnik 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.35 Variete: Vivere meglio 9.50 Nan.: Carabi-nieri 3 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Nan.: Perry Mason 17.00 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Nan.: The Mentalist 23.50 Film: Le regole dell'omicidio (dram., ZDA, '94, r. R. King, i. S. Bakula, C. Field) 1.45 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Nan.: Finalmente arriva Kalle 10.45 Film: In ricchez-za e in poverta (kom., ZDA, '97, r. B. Spi-cer, i. K. Alley, T. Allen) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Il mio so-gno piu grande (dram., ZDA, '07, r. D. Guggenheim, i. C. Schroeder, D. Mulroney) 15.30 Film: Una ragazza e il suo sogno (kom., ZDA, '03, r. D. Gordon, i. A. Bynes, C. Firth) 17.45 Nan.: Benvenuti a tavola -Nord vs Sud 18.45 Igra: Il braccio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.00 Aktualno: Stri-scia la notizia (v. Ficarra e Picone) 21.10 Talent show: Amici (v. M. De Filippi) O Italia 1 7.2512.20 Risanke 10.55 Film: Fievel sbarca in America (ris., ZDA, '87, r. D. Bluth) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Motociklizem: Grand Prix 13.55 Motociklizem: MotoGP, VN Francije, prenos 15.10 Motociklizem: Mo-to2, VN Francije, vaje, prenos 16.00 Tenis: Internazionali BNL d'Italia, Foro Italico, prenos 18.30 Dnevnik 19.00 Rubrika: Bau Boys 19.30 Film: Chestnut - Un eroe a quattro zampe (kom., ZDA, '06, r. R. Vince, i. M. Vega, A. Breslin) 21.10 Film: Hotel Bau (kom., ZDA, '09, r. T. Freudenthal, i. E. Roberts) 23.05 Jadranje: America's Cupore 00:40 Windfall - Pioggia infernale (dram.,ZDA '98 r. M. SaIomon, i. C. Van Dien) ^ Tele 4 21.05 Nan.: Castle21.50 Nan.: Body of Proof 22.40 Nan.: Dark Blue 23.25 Dnevnik in Rubrike 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Dok.: Piccola grande Italia 7.55 13.05 Dok.: Borgo Italia 11.15 Film: Colpo grosso (kom., ZDA, '60, r. L. Milestone, i. F. Sinatra, D. Martin, P. Lawford) 13.30 Dnevnik 13.55 Dok.: Gioielli nascosti 15.35 SMS - Solo Musica e Spettacolo 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.05 Video-motori 19.20 Variete: Idea in tavola... 19.30 Dnevnik 19.55 Aktualno: Miti e leggende di Trieste e dintorni 20.15 Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Sogni proibiti (kom., ZDA, '47, r. N.Z. McLeod, i. D. Kaye, V. Mayo, B. Karloff) 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Glasb.: Voci dal Ghetto 0.40 Variete: A tambur battente 1.35 Deželni dnevnik La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.10 Nan.: In Plain Sight 13.30 Dnevnik 14.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mon-di 16.10 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Dok.: Impero (v. V. Massimo) 23.55 Nočni dnevnik in športne vesti (pon.) 8.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 8.50 Ris. nan.: Palček David (pon.) 9.15 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.00 Kratki igr. film: Piknik (pon.) 10.20 Nad.: 2012, leto nič - Napačne obtožbe 10.50 Film: Kino Kekec (ZDA) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Tednik (pon.) 14.20 Slovenski magazin (pon.) 15.00 O živalih in ljudeh 15.30 Na vrtu - odd. Tv Maribor 16.00 0.15 Dok. odd.: Najnevarnejše poti severa 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 1.05 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 1.35 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.30 Film: Naj ostane med nami 23.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.30 Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture 23.50 Nan.: Pri Pear-sonovih (pon.) Jr Slovenija 2 8.20 Skozi čas (pon.) 8.45 Pogledi Slovenije (pon.) 10.05 Posebna ponudba (pon.) 10.35 Slovenski utrinki (pon.) 11.15 Univerza (pon.) 11.45 Osmi dan (pon.) 13.00 Dok. odd.: V tretjem gre rado (pon.) 13.50 Bilo je... 14.45 George Feydeau: Barillono-va poroka, Tv priredba predstave SNG Drama Ljubljana 16.30 Kamera tukaj in tudi teče - portret Petra Zobca 17.20 Koncert: Evropa Ljubljani - Ljubljana Evropi, posnetek koncerta s Kongresnega trga v Ljubljani (pon.)18.50 Naš nogomet 19.20 Londonski vrtiljak (pon.) 20.00 Film: Fantomska bolečina (pon.) 21.30 Najboljši festivali: Festival popa 22.25 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 22.55 Na lepše (pon.) 23.20 Brane Rončel izza odra (pon.) Jr Slovenija 3 6.00 Tvd Maribor 6.35 Primorska kronika 7.15 21.30 Žarišče 9.10 Studio City (pon.) 10.20 Evropski premislek 12.15 Prava ideja (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvsl 15.40 Tedenski pregled 16.30 Na tretjem... 17.10 Aktualno 17.25 Poročila Tvsl 17.50 Kronika 18.15 20.00 Satirično oko 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.15 22.00 Politik, to sem jaz! Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Glasb. odd.: Boben 15.20 Srečanje z... 16.10 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.40 Arhivski posnetki 17.25 23.20 Vsedanes - Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 STOP - slovenski tolkalni projekt 21.15 Jazz etno Funky Festival 22.15 Mednarodni pokal v plesih 23.05 Avtomobilizem 0.05 Čezmejna Tv -TDD Tv Primorka 11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Vi-deostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Besede miru - Notranje potovanje, 1.del 17.30 Hrana in vino 18.15 Veliko platno 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled 20.00 Znanstveni večer 21.00 120 let turističnega društva Bovec 21.50 Z Mojco po domače 22.50 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno, videostrani iT Slovenija 1 POP Pop TV 11.05 Nan.: Zasebna klinika 11.55 Nan.: Razočarane gospodinje 12.50 Film: Pred nesrečo (Kan./ZDA) 14.35 Čari molekularne kuhinje (resnič. serija) 15.35 Opremljevalci vrtov v zasedi (resn. serija) 16.05 Družinski kamp razvajencev (resn. serija) 17.05 Film: Skriti diamanti (Kan./ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 FiIm: 40-Ietni devičnik (ZDA)22.15 Film: Skrivnostna reka (ZDA) Kanal A 7.35 Tv prodaja 7.50 Nad.: Dobrodošli v resničnost 8.40 Nan.: Najstniške zdrahe 9.05 Film: Gora groze 10.50 Nan.: Merli-nove pustolovščine 11.45 Jaz sem pa Earl (hum. nan.) 12.40 1.20 Nan.: Šerifova pravica 13.40 Film: Šolske vezi (ZDA) 15.40 Film: Varuške d.o.o. (ZDA) 17.25 Igrače za velike (zabav. serija) 18.00 Svet - Povečava 18.30 Volan (avtomob.) 19.00 Zabav. serija: Pazi, kamera! 19.35 Naj posnetki z interneta (zab. serija) 20.00 Šport: UEFA Liga prvakov, Bayern - Chelsea, prenos finalne tekme 23.30 Film: Potegavščina 2 (ZDA) 6.00 Kultura in Odmevi (pon.) 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.20 Poučna odd.: Iz popotne torbe 7.40 Igr.-lutk. nan.: Bine 6.30 Tv prodaja 7.00 7.25, 7.55 Igra vlog (otroška zabavna serija) 7.05 7.30, 8.00 Risane serije 10.10 Nan.: Peklenske mačke RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Odprto za srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Hočem življenje kot na filmu; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol z Barbaro Čepirlo, glasbeni gost: skupina BO, kulinarični kotiček: žličniki z drobnjakom; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.20 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi -Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamen-ti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringara-ja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nok-turno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.25 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.0012.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 19. maja 2012 VREME Greben visokega zračnega pritiska se pomika proti vzhodu in jutri se bo našim krajem od zahodnega Medi-terana približalo območje nizkega zračnega pritiska. V ponedeljek bo našo ^ j-,__deželo od jugozahoda prešla ^hladna fronta. " " DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.34 Dolžina dneva 16.05 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.59 in zatone ob 20.19 Nad srednjo in vzhodno Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka, nad zahodno Evropo pa je ciklon-sko območje z vremensko fronto. Nad naše kraje priteka toplejši in razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Vremensko najbolj občutljivi ljudje bodo občasno lahko imeli manjše vremensko pogojene težave, večini pa vreme ne bo povzročalo opaznih težav. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,2 stopinj C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........18 1000 m ..........12 1500 m............7 2000 m . 2500 m . 2864 m . PLIMOVANJE Danes: ob 4.39 najnižje -61 cm, ob 10.49 najvišje 26 cm, ob 15.29 najnižje -17 cm, ob 21.59 najvišje 48 cm. Jutri: ob 4.57 najnižje -62 cm, ob 11.23 najvišje 27 cm, ob 16.23 najnižje -8 cm, ob 22.20 najvišje 45 cm. UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju do 9,5. ¿ ,, V VIDEM O 9/22 O PORDENON 10/21 O N. GORICA O LJUBLJANA 8/22 N. MESTO 9/23 ZAGREB 11/24 O O 7/19 KOČEVJE N° - o - ČRNOMELJ REKA 12/19 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Jutri bo po vsej deželi spremenljivo. Proti večeru se bo poo- Jutri dopoldne bo še precej jasno, popoldne pa se bo od Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER blačilo in ponekod tudi deževalo. zahoda pooblačilo. Zvečer bo v zahodni, južni in osrednji Sloveniji pričelo deževati. Pihal bo jugozahodni veter. >r Ping Ponj) Conteot zmoco naj najbolj/i zmaca noj najbolj eodeluJ no turniri prijavi oe no wuiw.montodorc ofi direktno v centru monl » turnirju iontedoropreetime.it ntru montedoro! goet zmagovalec cri/lian mer/i ieralno območje zo najmlajše A* 2222222 dne M. in 20. mojo od lb.00 ure in veako prvo eoboto leeecu Juniju, juliju in avguetu ■■■ u> MM «HI SI«* MM «MM MM MM MM iPs"» ira ú"i\ if sns sra h-h sn'irs :: s ::n ss ::i: ..r- :: i:a :::i :: i: :: « :: *::ir S s •««• in iar •::«• :i freejine Milje(Trst) - www.montedorofreletime.it - Brezplačno parkirišče