Poštnina platana v gotovini.
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto.
Cena posamezni itevilkl Oln. — *50.
imi
sč'’
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
’' ' "•	f
Orcdnlltvo In upr»vnlStvo Je v Ljubljani, Gradište fitev. 17/1. — Dopisi se oe vračajo — štev. pri fekovnem nradu v Ljubljani 11.953. — štev. telefona 552. ft&roCntoa ta ozemlje SHS: letno D 60*-*, za pol leta D 30*—, za Četrt leta D 15*—, meseCno D 5* — , za Inozemstvo D 90*—. — Plafa In totl se v Ljubljani
LETO V.
LJUBU ANA, dne 16. maja 1922.
ŠTEV. 58.
List stane od 1. marca 1922:
celoletno Din. 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.-); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Organizacija brezžične telefon, službe.
Brezžična brzojavna in telefonska tehnika je v preteklih letih tako napredovala, da imamo danes že svetovno organizacijo brezžične telefonske službe, ki razširja važna gospodarska in politična poročila po celem svetu. To, kar so bile predvčerajšnjem še sanje, je danes uresničeno in Nemci so organizirali v zadnjih treh letih okrožno brezžično službo po celem evropskem kontinentu, kakor tudi prekooceansko službo z Ameriko. Telefonsko in brzojavno službo oskrbuje brezžična centrafh v Nauen-u pri Berlinu. K organizaciji so pristopile že vse evropske države, razen Jugoslavije, ker pri nas očividno še ni zmisla in razumevanja za važnost in dalekosež-nost lakih modemih pametnih naprav za javno življenje, gospodarstvo in •asnikarstvo. V Nemčiji obstoja že cela vrsta družb in podjetij za brezžični brzojavni in telefonski promet kakor Europa-Radio-Dienst, Draht-loser Uebersee-Verkehr, Europa-Wirtschaft-RundfurikcRenst in Tele-funken-Konzem, Trausradio itd.
Brezžična evropska telefonsha fonska služba posreduje vse notacije in sklepe svetovnega trga za devizno in blagovno trgovino, ki jih z največjo brzino sporoči vsem abonent-*kim postajam v Evuopi istočasno. Ifurzi Newyorške borze so na primer v 15 do 20 minutah po sklepu na borzi v Berlinu. Za razpošiljanje depeš je v sedanjem programu predvidenih 12 intervalov in sicer dopoldan ob 7.45, 10.15 in 11.30; popoldan pa 12.30, 1.15, 2.30, 4.30, 5.30, 6.30, 7.30, 8.30 in 9.30 in sicer vselej po 10 do 15 minut. Prvo jutranje poročilo obsega popolen sezsam Newyorških notacij, drugo prinaša že londonsko polno listo, berlinski borzni začetek in curiški. Tretje poročilo obsega mpremembe v glavnih kurzih v Berlinu, Amsterdamsko, Pariško in Londonsko borzo. Popoldan sledijo v enournih intervalih poročila kurznih izprememb po zaključku borz, poročila o notacijah kovin in blaga v Berlinu, Hamburgu, Chicagu itd.
Organizacija te službe, brez ka-katere je denarstvu in blagovni vele-Irgovini obratovanje na svetovnih tržiščih skoraj nemogoče, se je bliskovito razširila. Vse znatnejše banke in vsa večja časnikarska podjetja so naročniki te organizacije in P rojema j o potom svojih malih _ stresnih naprav od krajevne brezžične centrale istočasno vsa poročila, ludi v Budimpešti se je ta služba takoj razvila in se je zanjo prijavilo 42 interesentov. Na ta način imajo abonenti te službe po cele ure poprej vsa poročila, kakor pa jih morejo po telefonu dobiti v najboljšem slučaju.
Naročnina za opisano službo znaša 12 in pol santima v zlatu za krajevno centralo in besedo. Povprečno dnevno vsebino depeš se računa na ca 600 besed.
V	Nemčiji se nahajajo sedaj v vseh večjih mestih prejemne centrale, ki oddajajo vsem časopisom, bankam in drugim interesentom prejeta poročila. Kolikega pomena je to za trgovski promet, in za časnikarstvo, nam ni treba pesebej povdarjati. Pri nas si morajo denarni zavodi in dnevniki nabavljati informacije o tržnem položaju za ogromne pristojbine in jih konečno dobijo šele po celega poldneva pozneje in nepopolno, ker se je lahko medtem situacija že bistveno spremenila.
Kakor smo informirani, dobi naša država več brezžičnih brzojavnih in telefonskih central od Nemčije na račun reparacij, zato je ogromne važnosti, da se vsa večja mesta opremijo s prejemnimi postajami in da se da materijal interesentom na razpolago. V Ljubljani in v Zagrebu že obstojate brezžične brzojavne prejemne postaje, ki lahko prejemata poročila vseh oddajnih postaj celega kontinenta, iz Moskve, Nauena, Pariza, Bukarešte itd. Razvoj te centrale se nahaja zaenkrat še v poskusnem štadiju in nadejamo se, da bo poštno ministrstvo po končanih poskusih uredilo to centralo tudi za privatne stranke. Istota-ko pričakujemo, da dobimo v doglednem času tudi eno izmed brezžičnih telefonskih postaj in da naša država pristopi k mednarodni zvezi za brezžični promet. V sedanji izolaciji trpimo veliko škodo, ker imajo naši sosedje, Italijani in Avstrijci ter Madžari vso orijentacijo v rokah, mi pa smo odvisni od njih ter nam manjjka vsaka gospodarska samostojnost.
Naše nove zastave.
Kralj je podpisal novi zakon o zastavah na vojnih, trgovinskih in privatnih ladijah, ki šteje celokupno 14 členov, iz kojih posnamemo sledečo vsebino:	Vojna kakor tudi trgovin-
ska zastava ima razmerje 1:1.5, a sestoji iz treh vodoravnih polj, katera so jednake širine, modro-belo,rdeče barve. Vojna zastava ima razen tega na tretjini dolžine od notranjega roba državni grb s krono. Visokost grba in krone (brez jabolk in križa) je polovica zastavine širine.
Zastava pristanišne policije je enaka kakor trgovinska zastava. V sredini zastave in na belem polju sta dva prekrižana sidra modre barve. Zastava ministra vojne in mornarice ima razmerje 1:1 (kvadrat), a obrobljena je z robom, ki je razdeljen v 33 vertikalnih polj, tako, da so krajna polja modre barve, a med njimi se vrstijo polja belo-rudeče-mo-dro itd. V levem oglu ministrske zastave se nahaja na modrem polju, dvoglavi beli orel z državnim grbom in krono. Veličina tega znaka je odvisna od veličine polja, a odgovarja osemkratni širini malih polj na robu. —
Zastava kontradmirala je modra, razmerje 1:1, in obrobljena z enakim robom, kakor zastava vojnega ministra. V drugi četrtini modrega polja zastave je kraljevska krona. Širina te krone je osem in pol širin malih polj na robu.
Zastava komodora je modra, v razmerju 1:2, a se končuje liki repu lastavioe, tako da je globina ureza za eno tretjino dolžine zastave. V notranjem gornjem oglu je kraljev-
ska krona, ki je za četrtino zastave visoka. Krona je postavljena v levem gornjem kvadratu zastave.
Carinski znak ima obliko triogla, je razdeljen na tri polja modre, bele in rudeče barve. Osnovnica belega polja je enaka polovici višine znaka, a osnovnica plavega in rudečega polja četrtini višine znaka. Širina znaka znaša jedno in pol višino. Konci vsih polj se zedinijo na koncu trikota.
Poštni znak ima razmerje 1:1, a obstoji iz treh vodoravnih polj modre, bele in rudeče barve. Belo polje ima dvakratno širino modrega in rudečega polja, a na njem se nahaja poštni rog temno modre barve. Dolžina roga znaša polovico, a visočina četrtino, njega oddaljenost od notranjega in zunanjega roba znaša četrtino, a od modrega in rudečega polja osmino dolžine zastave.
- Za uporabo zastave veljajo odredbe kralja. Samo zastave za vojne ladje, trgovinske zastave, zastave za rezervne pomorske častnike in zastava pristaniške policije se uporabljajo na krmilni strani kot znak narodnosti ladje. Zastavo za vojne ladje uporabljajo samo vojne ladje; trgovinsko zastavo uporabljajo druge državne in privatne ladje; zastavo za rezervne pomorske častnike uporabljajo trgovinske ladje, katerim zapovedujejo rezervni pomorski častniki, ki so dobili dekret za uporabo te zastave; zastavo pristaniške policije uporabljajo vse ladje, ki so v službi pomorske uprave.
Gospodarski položaj Bolgarije.
Ko je ob koncu svetovne vojne izmučena bolgarska vojska obrnila svoje fronto ter krenila v smeri proti Sofiji, da bi kaznovala s smrtjo kralja Ferdinanda, ministre, poslance ter vse ostale, ki so pahnili državo v vojno, se je četam, ki so ostale zveste kralju in katere so podpirale še tam se nahajajoči nemški oddelki, posrečilo, da so spuntano vojsko tik pred vratmi Sofije zadržali ter večino vjeli. Nekaj dni po tem dogodku se je moral kralj Ferdinand odpovedati prestolu, ter zapustiti državo. Na prestol je prišel njegov sin Boris, pod katerim je začela v Bolgariji era preporoda. Istočasno z vladanjem Borisa so pa začeli tudi hudi politični boji med strankami, socialistično in komunistično gibanje je zavzelo nevarne dimenzije, dokler ni prišla na krmilo kmetska stranka, ki se je med vojno ojačila in vzela pod vodstvom Stambulinskega vlado v svoje roke. Da vlada danes v Bolgariji kmetska stranka ima svoj vzrok v tem, da nahajamo tam nad 80% prebivalstva, ki se peča s kmetijstvom, in da so meščanske stranke v zadnjih dveh, za Bolgarijo tako neuspešnih vojnah izgubile vsak ugled, med tem ko niso socialistične in komunistične ideje našle pravega odmeva med široko maso.
Bolgarija, ki je soglasno Neuilly-skemu miru izgubila bogato in rodovitno Dobružo in Trakijo z izhodom na egejsko morje, se je skrčila na 96.345 km2 s pet in pol milijoni prebivalcev in ima danes spričo neznosnega porasta draginje ogromne izdatke. Proračun za leto 1922 znaša
2*/» milijarde levov, se pa vseeno, spričo velikih nakopičenih prihrankov ter povečanih davkov, nahaja še v ravnotežju. Obrestna bremena za stare državne dolgove znašajo 80 milijonov levov. Pri tem se vlada trudi, da zadosti vsem reparacijskiin zahtevam, ki so uprav te dni postale akutne in gredo za tem, da se nad celim gospodarstvom razširi kuralela.
Bolgarija producira vse vrste pšenic, ki so glavni izvozni predmet, pridela se pa tudi mnogo repe, lanenega semena, sezana, janeža, bombaža in konoplje. V zadnjih letih se je osobito razvila kultura repe, ki zalaga pet domačih sladkornih tova-ren. Velike dohodke prinaša prebivalstvu in državi tudi sajenje tobaka in dasi je Bolgarija po mirovni pogodbi izgubila svoj najvažnejši tobačni center Ksanti, zavzema vendar kultura tobaka drugo mesto v poljedelstvu. Del tobačnega izdelka se uporablja v 160 domačih tobačnih tovarnah, večji del se pa izvaža, in to v prvi vrsti v Nemčijo, Anglijo, Italijo, Egipt in Ameriko. Bolgarija zavzema posebno mesto zbog gojenja rož, bolgarsko rožno olje slovi po celem svetu, a posebno v Franciji io Angliji. Nekoč tako visoko razvito vinarstvo je zadobilo v letih 1882— 18S4 spričo izvanrednega pojavljanja filoksere, težak udarec ter se je komaj zadnja leta nekoliko opomoglo. Poleg sadjarstva, tvori še živinoreja zelo važno panogo, s katero se bavi prebivalstvo najlntenzivncjše.
Aiforavno je Bolgarija pretežno agrarna država, se vendar ne zanemarja tudi nje industrija. Bogati premogovniki, ‘ železo, baker in druge tam se nahajajoče rude, Kakor tudi ogromne vodne moči, ki se bodo začele izkoriščati v najkrajšem času, nudijo najlepše predpogoje za uspešni razvoj industrije. Začasno nahajamo v Bolgariji že 400 industrijskih podjetij, med temi 50 tovarn za suk-no, več predilnic za bombaževino, strojam, tovarn za čevlje, pohištvo, milo, parfemerije ter 60 parnih mlinov. Vsi premogovniki države, so dali v letu 1911 celokupno 252.000 ton premoga, leta 1915 je znašala produkcija že 524, 757 ton, od katerih pripade 494.000 ton samo na premogovnik v Pemik-u. Leta 1917 je zrasla produkcija premoga na 783.000 ton, torej je znašala skoro 2^krat več nego leta 1915.
Najvažnejši industrijski središči sta Gabrovo in Sliven.
Ako porazdelimo industrijska podjetja v Bolgariji na različne panoge, tedaj najdemo, da se 145 podjetij bavi z izdelovanjem živil, 77 s tekstilno industrijo, 44 s kemično industrijo, 34 z izdelovanjem metalnih predmetov, 24 s kožno industrijo, 24 s keramično indvfetrfjo, 26 z lesen« industrijo, 12 je premogovnikov in kamnolomov, 6 papirnic in 5 elektrarn.
Spričo velike z'aščite, katero uživa v državi veleindustrija, je le-ta zadobila v zadnjem času . ogromen razmah. Uvedba spopolnjenih modernih strojev, uporaba zaščitne carine in cela vrsta drugih mer, pomagajo razvoju veleindustrije. - Država je žrtvovala mnogo za razvoj industrije in se ni omejila samo na osvoboditev od plačan ja carine pri uvozu najrazličnejših strojev in surovin, do-
volila si tudi oprostitve od plačanja davkov, redukcije prevoznih stroškov neobhodno potrebnih predmetov na vseh bolgarskih progah, zaščita s strani države je šla tako daleč, da je dobavljala država vse potrebno blago pri domačih podjetjih, dasi je bilo za 5 od sto dražje nego inozemsko blago, vračunajoč carino, prevozne stroške i. d.
Poleg veleindustrije igra v Bolgariji veliko vlogo tudi hišna industrija. Posebno poznana je hišna industrija južnega dela Bolgarije, ki izdeluje preproge, ter je zelo razvita.
Pred vojno se je našlo v Bolgariji zelo malo delniških družb, v zadnjih dveh letih se je pa ustanovilo že nekaj sto, med temi okoli 200 trgovinskih družb.
Spričo relativno dobro razvite železniške mreže, se mora zunanja trgovina neglede na izgubo Trakije in izhoda na egejsko morje, vendar uspešno razvijati. Projektirane so pa že tudi nove železniške proge, od katerih se nekateri©, po strokovnjakih in delavcih, ki so obvezani na civilno službo, že trasirajo. 'Tudi se misli povzdigniti bolgarsko parobro-darsko družbo v Vami, katero subvencionira država. Velikih rudoko-pov, ki vsebujejo mnogo železa in bakra, se dosedaj zbog pomanjkanja kapitalov in inicijalitet ni moglo intenzivno eksploatirati.
V	letu 1914 je znašal celokupni uvoz 241,490.000 levov, izvoz pa 154,424.990 levov. V letu 1917 je znašal uvoz 161,994.000 levov, izvoz 291,516.000 levov. Tekom 1917. leta se je vršila zunanja trgovina samo s centralnimi državami. V letu 1919 se je uvoz zvišal na 782,178.697 levov in izvoz na 426,392.147 levov, torej je bila bilanca pasivna za 355.786.550 levov. Ta razlika v bilanci je postala še večja v letu 1920, kjer najdemo, da se je izvoz že v prvih treh mesecih povišal na 304,848.000 levov. — Brezdvomno, da je morala imeti, ta tako neugodna bilanca občutne posledice na tečaj valute.
Ne glede na to, da so posledice vojne posebno hudo zadele vse gospodarsko življenje Bolgarije, se vendar spričo marljivosti, treznosti in varčnosti Bolgarov ne moremo otresti prepričanja, da je Bolgariji zajamčena najlepša bodočnost.
Inozemski kapital v Rusiji.
Na genovski konferenci, ki je bila sklicana v svrho obnovitve po svetovni vojni težko prizadetega gospodarstva Evrope, igra najvažnejšo ulogo vprašanje:	ali bo sovjetska
Rusija plačala vse predvojne dolgove in povrnila škodo, ki jo je utrpel inozemski kapital, naložen v privatnih podjetjih.
Določiti točno višino kapitala, ki so ga inozemski finančniki naložili pred vojno v ruskih državnih dolgovih in privatnih podjetjih, ni z oei-rom na pomanjkljive statistike po-
Podlistek.
M. Savič:
Mi indBsmm m Obrti
(7. nadaljevanje.)
Sedaj je osnoval gd. Anton Šinkovec iz Kranja na Grosupljem tovarno za namakanje lanu in terilni-co, dalje predilnico, kjer bo predel lan do štev. 6. Strojna oprema obstoji iz 20 terilnic, ena karda, stroj za česanje, 4 stroje za izvlačenje in ujednačenje in tri stroje za predenje grobih številk iz lanu. Letno lahko podela okrog 45.000 kg lanenega prediva in okrog 90.000 kg prediva iz lanene kučine. Gospod Šinkovec ima v Kranju mehanično delavnico za vrvarske izdelke. Velikega pomena za nas bi bilo, ako bi se zgradila še predilnica, da bi se vso laneno povesmo iz Slovenije pri nas podelalo v predivo.
Pri Sv. Pavlu v Savski dolini obstoja manjša tkalnica gd. Hofmana & Comp. za tkanje domačega lanenega prediva.
polnoma mogoče. Približne podatke
6rinašajo od časa do časa sovjetski sti, največ uradna VEkonomičeska-ja Žizn«. Po teh podatkih gre za ogromne vsote.
Največji upnik Rusije je bila Francija. Na drugem mestu stoji belgijski kapital, ki je bil naložen predvsem v kovinarskih podjetjih in ru-dokopih v južni Rusiji. Angleški kapitalisti so nalagali svoj kapital posebno v podjetja za izrabo petrolejskih vrelcev na Kavkazu in v nekatere banke (Banka za trgovino in obrt, Boultonova banka, rusko-angle-ška banka itd.). Glede nemškega kapitala so podatki najbolj netočni. Naložen je bil predvsem v skoraj vseh industrijskih podjetjih na Poljskem, v baltiških provincah in v moskovski guberniji. Nemški kapital pa je bil v veliki meri raztresen pri raznih trgovskih podjetjih širom cele Rusije in se njegova višina ni mogla nikdar določiti, ker se je večina nemških državljanov sčasoma asimilirala in sprejela rusko državljanstvo.
V zadnjih predvojnih letih je inozemski kapital svojo podjetnost v Rusiji precej povečal. Leta 1908 je bilo ustanovljenih 108 trgovskih družb s 110 milijoni rubljev kapitala; leta 1910 pa 198 družb s 190 milijoni rubljev kapitala. Od teh družb je bila samo ena amerikanska s 16 milijoni kapitala.
O povojnem sodelovanju inozemskega kapitala najdemo zanimive podatke v 72. štev. lista >Ekonomi-českaja Žiznc. Prvič je skušala sovjetska vlada pritegniti inozemski kapital v drugi polovici leta 1920 v obliki podelitve koncesije za zgradbo velike severne železnice, ki naj bi z nekaterimi stranskimi progami vezala Uralsko pokrajino z belim morjem. Za ta načrt so se interesi-rali posebno Norvežani. V zvezi s tem načrtom so stale razne koncesije glede ekspolatacije gozdnih kompleksov v severni Rusiji in zapadni Sibiriji. Inozemski kapitalisti so se pozneje zanimali za koncesije glede eksploatacije raznih rudnikov. Vsa tozadevna pogajanja pa so se razbila, ker inozemski interesenti niso hoteli pripoznati sovjetskih zakonov glede zaščite delavcev. Leta 1921 se je pričela sovjetska vlada pečati z idejo, da bi prepustila posamezna podjetja inozemcem. Z ozirom na te načrte so poslala inozemska podjetja mnogoštevilne zastftpnike, ki so prepotovali Rusijo in si ogledali tovarne in druga industrijska podjetja. Kljub velikemu zanimanju Ameri-kancev, Angležev, Nemcev, Švedov, Norvežanov in drugih je bila podeljena samo ena koncesija za pridobivanje azbesta v Uralu.
V najnovejšem času je pričela sovjetska vlada uvajati tuj kapital na ta način, da je pričela ustanavljati delniške družbe, pri katerih je sovjetska vlada udeležena v enaki meri kakor inozemski kapitalisti. Na ta način je bilo ustanovljenih že lepo število najrazličnejših podjetij, ki se precej ugodno razvijajo.
V gornjem delu Banata se s*}* lan, ki ga tvrdka Salzman v Novem Segedinu podela v laneno povesmo in to zopet v predivo. Letno izdela ta tvrdka okrog 10—15 vagonov lanenega povesma. Ker je Novi Sege-din sedaj pripadel Madžarski, bo samo del produciranega lanu ostal v naši državi.
V Srbiji obstoje sledeče tkalnice za vtkavanje lanenega prediva: tovarna Koste Iliča in sinov v Beogradu in Užiška tkalska delavnica, ki »z tujega lanenega prediva in iz domačega lanu v inozemstvu izdelano predivo predeluje v raznovrstne tkanine.
V	splošnem je opažati, da se razmere za inozemski kapital v sovjetski Rusiji boljšajo od dne do dne in potek genovske konference vzbuja upanje, da bodo kmalu padle vse ovire, ki so stale dosedaj normalnemu razvoju na poti.
Industrija Slovenije.
Pod tem naslovom je izšla v založništvu Jugoslovenskega Lloyda knjiga, ki jo je napisal znani narodni gospodar in glavni urednik Jugoslovenskega Lloyda Joso Lakatoš. Knjiga je pisana v hrvaškem jeziku in je njen namen propagirati med hrvaškimi gospodarskimi krogi poznanje naših slovenskih krajev, naših gospodarskih razmer in naše produkcije. Knjiga ima vsled tega eminentno praktičen pomen in smo avtorju za težko delo, ki gaje izvršil, zavezani k veliki zahvali. Deilo je pa tudi za slovenske kroge informativno, zelo važno in interesantno, ker je to sploh prvi sistematični opis industrije v Sloveniji, ki ga po čudnem naključju nimamo niti v slovenskem jeziku. Pisatelj je zbiral že celo lansko leto težko dostopno gradivo o posameznih strokah industrij in ga je na prvem ljubljanskem velesejmu vsestransko dopdlnil s podatki ^ iz uradnih virov trgovske in obrtniške zbornice ter zveze industrijcev v Ljubljani. V dvanajstih skupinah podaja vestno, pregledno in sistematično sliko raznih strok, gospodarske podjetnosti, kakor nam jo je prvič pokazal v živih barvah in v vsej razvitosti in mnogostranosti ljubljanski vzorčni sejem. Delo je tem dragocenejše, ker obsega vse gradivo z vsemi izpremembami do najzadnejšega meseca, ker je bila njena redakcija zaključena o letošnji Veliki noči.
Pri vsaki stroki je pred detajlnim popisom obratov in produkcije posameznih podjetij podan splošen pregled in statistika, v kolikor^ ž njo sploh razpolagamo. Delo pričenja z popisom naše najveeje, namreč lesne industrije, dalje rudarskih podjetij, potem železarskih strok, nato sledi pregled usnjarske industrije, kemičnih industrij, živilskih in kon-fekčnih strok, papirne, električne in stavbene industrije ter seznam ostalih mešanih industrij. Knjiga je brez dvoma! dosegla svoj namen, da bo praktičen priročni vodnik za naše odjemalce v vseh pokrajinah naše države. Ona je ohranila reviji vzorčnega sejma trajen spomin in nadomešča informativno sliko o industriji v Sloveniji vsem onim, ki se ga niso mogli udeležiti, in bo mnogo prispevajta k medsebojnemu gospodarskemu spoznanju in zbližanju. Zato jo vsem našim čitateljem najtopleje pri-poročamo._____________________
Nabirajte pri vsaki priliki m
JRGOVSKI DOM1!
prispevke sprejema:
,.Trgovski dom, Ljubljana Oradi K« IT.
>«<
Lan je rastlina, ki potrebuje mokre hribovite kraje in je glede zemlje zelo izbirčna. Najbolje uspeva, ako se naseje v novih krčevinah gozdov. Sejati se sme na isti zemlji le vsako deveto leto, drugače ne uspeva dobro. Najbolje uspeva, ako se ga gnoji z hlevnim gnojem. Kadar se ga poseje iz (najboljšega) ruskega semena, tedaj se lahko doseže zelo dobra
renta, ki je navadno dvakrat tako velika kakor pri pšenici, in sicer ako se vračuna lanena slama in laneno seme. Ako ga pa kmet sam moči in tere in sicer se namaka poleti in tere pozimi, tedaj ima kmet še nov lep dohodek. Radi tega je treba gojenje lanu kot trgovske rastline vpeljati povsod, kjer se ve, da bo dobro uspeval, kakor v hribovitem terenu ob-drinjskega, užiškega, valjevskega okrožja, v Bosni itd. Potrebno je dajati navodila za gojitev, razdeljevati seme brezplačno in odkupovati laneno slamo in seme; daiati ljudem navodila glede namakanja in trenja in odkupovati laneno povesmo. To dela lahko država sama ali pa s pomočjo industrijalcev, in sicer, da daje država subvencijo za seme in navodila, industrijalci pa organizirajo produkcijo in nakupovanje pridelkov, da bi se ta koristna kultura lahko uvedla.
4. Pridelovanje konoplje v Vojvodini.
Konoplja za trgovino se prideluje v Vojvodini, v katero je računan tudi Srem, jn v Srbiji. V ostalih naših
Izvoz in uvoz.
Uvoz žita in moke t ČehosloraSko.
Tekom meseca marca se je uvozilo aa Cehoslovaško v svobodnem prometu 4745 kvintalov pšenice in to: iz Zedinjenih držav 1724, Holandskega 1650; rži 47.981 kvintalov in to: iz Zedinjenih držav ‘20.738, PoljBke 13.687, Nemčije 4.694, Argentinije 3528. Ovsa 21.618 kvintalov in to:	iz Rumunije 10.683.
Jugoslavije 3306, Nemčije 2732, Poljske 2138, Madžarske 2068; koruze 132.791 kvintalov in to:	iz Argentinije
50.720, Zedinjenih držav 25.651, Rumunije 16,763, Nemčije 8930. Pšenične moke se je uvozilo 186.807 kvintalov in to: iz Madžarske 87.138, Zedinjenih držav 55.869, Holandskega 17.684, Avstrije 14.395. .Jugoslavije 3232, Ru-munske 2091. Od nas se je potemtakem uvozilo zelo malo.
narodno sospodarshe zadtvt.
Trgovina.
Vpra8an]e trgovinskih pogodb. Gospodarska podkomisija v Genovi je pri svoji seji dne 2. maja soglasno sprejela klavzulo glede največjih ugodnosti, ki jo je predlagal švicarski zvezni svetnik Schultes. Ta kompromisna formula se glasi: »Konferenca upozarja na načela enakopravnosti v trgovini, ki jih vsebuje člen 23 pogodbe zveze narodov, ter priporoča vzpostavitev trgovinskih odnošajev na podlagi trgovinskih pogodb, ki se sklenejo po sistemu medsebojnosti. Temu sklepu priložena francoska nota povdarja, da se nobena trgovinska pogodba ne more skleniti proti interesu tretjega. Pri predposvetovanjih so se Anglija, Japonska in Nemčija izrekle za klavzulo glede največje ugodnosti. Mala antanta, Belgija, Francija in Švica pa proti in sicer zaradi tega, da ne bi bile preplavljene z izdelki držav z nizko valuto, kal' bi zelo škodovalo njihovi industriji in trgovini.
Italo-aemška trgovinska pogodba. — Ker zapade rok trgovinske pogodbe, sklenjene avgusta meseca preteklega leta med Nemčijo in Italijo, je koncem maja t. 1., se vodijo v Rimu pregovori glede podaljšanja predmetne pogodo«.
Obrt.
Krošnjarstvo. V svrho podpiranja hišne industrije je odredilo ministrstvo trgovine in industrije pod III. št. 2149 od 2. maja t. 1., da se od prepovedi vsakega krošnjarjenja na ozemlju Banata, Bačke in Baranje, odrejene z razpisom III. št. 936 od 26. aprila 1921 in objavljene v št. 112 Službenih Novin od 21. maja 1921, izvzema krošnjarjenje s proizvodi naše domače (hišne) industrije in v bodoče dovoljuje po predpisih kroš-njarskega patenta od 4. septembra 1852 dri. zak. št 252. Ta ugodnost prihaja v poštev posebno za naše Ribničane.
Obrt aa Cebostovaškem. V letu 1920 je bilo na Cehoslovaškem vpisanih v Obrtnih zadrugah 422.766 vajencev; obrtnih zadrug je bilo 3992, od teh 2316 s češkim in 1676 z nemškim jezikom.
pokrajinah pridelujejo kmetje konopljo samo za svojo osebno potrebo. V Vojvodini producira predvsem Bačka, mnogo manj Srem in najmanj« pa Banat. Zahvaljujoč se za podatke, ki smo jih dobili od gr. A. Mihelsa, industrijalca iz Osjeika, bomo opisali razvoj in stanje te industrije v Vojvodini. Kulturo konoplje kot trgovske rastline so vpeljali v Bački elzaški Švabi, ki so se tam naselili v polovici 18. stoletja in ki so jo pridelovali za lastno potrebo in za izvoz. Ud teh dob pa se je kultura vedno bolj in bolj razvijala. V pedesetih letih 19. stoletna so začela angleška in srednje evropska tržiica obračati vedno večjo pozornost baški konoplji. Radi tega se je začelo stremeti za tem, da se po-idela čim boljši produkt. Prvo se je doseglo iia ta način, da se je konoplja, namesto da se ruva, žela s srpom. S tem se je doseglo, da se je konoplja lažje vezala v snope, lažje namakala, kakor tudi, da so se izločili deli korenin, ki bo kvarili kvaliteto konoplje.
(Dalje prih.)
Denar »tv o.
Naredba za deri7,p. Finančni minister je sklenil: 1. da dajo odbori pri Narodni banki za kontrolo trgovine z devizami in valutami, ko izdajajo odo-brenja za uvoz blaga na fakturo svoj žig, ter da naznačijo številko, pod katero je bilo izdano odobrenje in da v odobrenju izpopolnijo točno vse rubrike po vzorcu, koji je bil poslan odborom pod C br. 3969. Carinarnice, koje bodo carinile blago, smejo počenši s 1. junijem t. 1. prejeti samo one fakture — račune — na katerih je žig odbora pri Narodni banki. Pri carinjenju naznanijo carinarnice na fakturi, na kateri je udarjeu žig Narodne banke, da je ocarinjeno, ter pristavijo število in datum deklaracije, ter potrdijo to s svojim žigom, ter podpisom uradnikov, ki so izvršili ocarinjenje. Isto se ima napraviti tudi na originalnem odobrenju za nakup devize. 2. V primeru, ko prispe blago v partijah, naznači carinarnica na fakturi, katero blago, v kateri količini je bilo ocarinjeno s tem, ter prida Številko in datum deklaracije. Isto napravi carinarnica na originalnem odobrenju odbora pri Narodni banki, kakor tudi na prepisu istega, katerega mora uvoznik predložiti Carinarnica bo zadržala prepis odobrenja odbora, a originalno odobrenje bo vrnila uvozniku. Po dospetju ostale partije robe mora uvoznik predložiti staro originalno odobrenje z enim prepisom istega in fakturo, po kateri je en del blaga že ocarinjen. Na tem odobrenju in fakturi naznači carinarnica, kaj se je ocarinilo in ravnala bo tako dalje, dokler se ne ocarini vse blago, dovoljeno soglasno odobrenju in fakturam. Pri opravdanju kupljenih deviz, se bo oziralo samo na fakture, na ko jih so carinski organi potrdili, da je carinjenje izvršeno. Na vse dokumente, koji so se že upotre-bovali za opravdanje deviz, bo odbor pri Narodni banki dal svoj žig »Oprav-dano< ter število svojega spisa.
Zlata reserva v Angliji. Zlata rezerva angleške banke znaša po zadnjem izkazu napram papirnati cirkulaciji 127.050.085 funtov šterlingov napram 127,047.550 funtom šterlingom v preteklem tednu. Mali primanjkljaj se je uporabil za Indijo.
Ccrtna.
Pregled carinskih dohodkor r drugi
dekadi aprila 1922. Beograd 2,431.239, Skoplje 489.040; Bitolj 242.299; Dubrovnik 676.182; Split 914.871; Bakar 361.796; Zagreb 4,182.291; Sisak 303.302; Cakovac 396.045; Slavon. Brod 452.127; Osjek 468.770; Rakek 377.905; Jesenice 702.426; Ljubljana 1,513.967; Maribor 2,142.619; Celje 383.116; Sarajevo 1,150.000; Subotica 559.775; Velika Ki-kinda 539.377; vse druge 1,261.994. Celokupni dohodki so znašali v 2. dekadi aprila 1922	19,539.140;	v	1. dekadi
24,074.582; od januarja do 1. aprila 266,511.440; celokupno do 21. aprila 300,125.163. To so dohodki glavnih carinarnic. S prihodki pri sporednih carinarnicah bi znašali celokupni carinski dohodki okoli 305 milijonov dinarjev.
Carinski aiio na Grškem. Carinski aiio se bo odslej naprej plačeval *»ri uvozu v Grčijo na podlagi vsakdanjega kurza (računajoč tečaj angleške funtne valute), kar pomeni zvišanje na dva-
kratno svoto, kakor se je do sedaj plačevala.
Carinska unija med Belgijo in Luksemburgom. Gospodar, pogodba med Belgijo in Luksemburgom se je od narodnih zastopnikov obeh držav že odobrila. Veljavnost pogodbe se je za sedaj določila na 50 let.. Carinska unija pa je že od 1. maja t. 1. postala efektivna. —
Promet.
Naš telegraf in telefon. V naši državi je bilo še 1920. leta 975 telegrafičnih postaj. Dolžina brzojavnih prog je znašala 20.184 km. Število v tem letu dostavljenih depeš je znašalo 6,558.127. Število telefonskih postaj je znašalo 799; abonentov je bilo 15.705; dolžina prog je znašala 13.948 km. Do danes so se te številke znatno povečale, a s tem seveda tudi dohodki.
Nas pomorski promet s Trstom v mesecu februarju 1922. Tekom meseca februarja t. 1. je priplulo iz Jugoslavije v Trst pod italijansko zastavo: 13 parnikov s 6.635 tonami in 5 jadrenic s 197 tonami, ter 2 prazni jadrenici. — Odplulo je iz Trsta v Jugoslavijo tudi pod italijansko zastavo 9 parnikov s 3.611 tonami in 15 jadrenic s 456 tonami, odplulo je pa iz Trsta v Jugoslavijo 6 praznih parnikov in 1 prazna jadreni-ca. Pod jugoslovansko zastavo je priplulo v Trst 6 parnikov s 2.308 tonami,
1 prazen parnik ter 2 jadrenici s 96 tonami. Iz Trsta v Jugoslavijo je odplulo pod jugoslovansko zastavo 11 parnikov s 3.203 tonami ter 4 jadrenice s 578 tonami.
Obnovitev nemškega prometa s farnim morjem. Dne 2. aprila t. 1. je pasi-ral nemški parnik »Pommern« (4490
ton), ki pripada nemški »Orientlinie<-ji na potu v Črno morje- po vojni kot prvi nemški trgovinski parnik Dardanele. S tem se je napravil začetek k poglobitvi gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Orientom.
Razno.
Izvanredni zbor Narodne banke. Narodna banka bo imela dne 11. junija t 1. izvanredni občni zbor. Dnevni red občnega zbora ni še objavljen.
Prihodi driavnih ieleinie v Bosni. Državne železnice sarajevske direkcije so odpravile od 1. januarja 1922 do konca marca 1922 750.463 oseb in 295.288 ton blaga, a od tega je bilo 22,433.040
dinarjev dohodkov. V Istem roku preteklega leta se je odpravilo 689.871 oseb in 276.317 ton blaga, za kar se je ubralo 20,614.450 dinarjev. Po temu se je promet oseb v tem roku dvignil za 63.592 oseb, a promet blaga za 18.971 ton, skupno so se povečali dohodki za 1,818.590 dinarjev. Višek je. posledica povišanja prometa.
Bolgarski proračun za leto 1922-23. Bolgarsko narodno sobranje je po debati odobrilo proračun za leto 1922-23, Redovni dohodki znašajo 4.344,740.000 levov, a izdatki 4.645,163.413 levov. Po tem takem znaša deficit 300,423.413 levov. Za pokritje deficita je vlada ori-morana, da poveča dosedanje davke, a da uvede še nove. V novem proračunu fungira tudi postavka s 40 milijoni zlatih funtov francoskih frankov kot nova vojno-odškodninska anuiteta.
Prejem popravljenih lokomotiv iz Madiarske. Komisija za prejem lokomotiv iz Madžarske je izplačala prvo partijo 15 lokomotiv, ter iste takoj prejela. Druge lokomotive 50 na številu bodo predane takoj, čim položi naša komisija določeno vsoto.
Mednarodna železniška konferenci. Sredi meseca maja se vrši v Londonu mednarodna železniška konferenca, :t katero je vabljena tudi naša vlada.
POZOR TRGOVCI - KRALJEVA POROKA
se bliža. Za ta izreden slučaj je tvor-nica »Icarus« izdelala umetniško izdelan reljev Kralja in Kraljice. Opis reljefa je razviden v današnjem oglasu.
Ker potniki ne morejo obiskati v tem kratkem času vseh p. n. trgovcev Jugoslavije, je tvomica »Icarusc razposlala na vse trg. zbornice vzorce na ogled. Razpošilja se najmanje 1 gros 12 ducatov) poštnine prosto in to samo po poštnem povzetju. Ako bi prejeto blago in cena ne ugajala in se v 3 dneh po prejemu tvrdki vrne, se že plačano vsoto in eventualni stroški povrnejo. S tem je dana možnost vsakemu trgovcu, da lahko brez vsakega rizika naroči po 1 gros brez da je videl vzorce. Pri eventualnih naročilih 5 grosov je 5$ pri 10 in več grosov 10 % popusta. Z ozirom na kratek čas do poroke se lahko naroča1 tudi telegrafski na »Icarus« Ljubljana 7.
Olej današnji inserat.
Gremij trgovcev Ljubljana okolica v Ljubljani.
VABILO
K REDNEMU LETNEMU
OBČNEMU ZBORU
ki se bo vršil v četrtek, 18. maja t. 1. točno ob pol 9. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«: v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1. Pozdrav načelnikov.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. '
3. Računski sklep za leto 1921.
4. Proračun za leto 1922.
5. Prememba pravil.
6. Volitve.
7. Raznoterosti.
Dolžnost vsakega trgovca je, da se svoje organizacije oklene z dušo in telesom; le na ta način bomo odpravili težkoče, ki ovirajo razvoj trgovstva.
Poživljam Vas torej, da »e občnega zbora udeležite polnoštevilno.
Načelnik:
Fr. Zebal.
Gremij trgovcev, v Radovljici.
VABILO
na redni občni zbor gremija trgovcev v Radovljici, kateri se bo vršil v nedeljo dne 21. maja ob pol 10. uri dopoldne na Bledu v prostorih hotela Jekler v Gradu.
DEVNI RED:
1. Poročilo načelnika o delovanju.
2. Pregled in odobritev računa za leto 1921.
3. Določitev proračuna za leto 1922.
4. Prememba § 11. odst. 4 gremi-jalnih pravil.
5. Raznoterosti.
Ako bi bil ta sklicani občni zbor nesklepčen, se bo vršil po preteku ene ure na istem kraju z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je v smislu § 17. gremijalnih pravil sklepčen ob vsakem številu navzočih čla-
nov.
Načelnik:
L: Ftirsager m. p.
Zdravilišče Rogaška Slatina.
Postaja Grobelno na Južni železnici in od tam po lokalni železnici v Rogaško Slatino.
Zdravilišče, kjer se pijejo 3 vrste najboljših zdravilnih vod (Tempel, Styria, Donati).
TEHPEL-VRELEC
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje.
STVRiA-VRELEC
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju In teku, boleznim
jeter in ledvic, sladkorni bolezni.
OONATI-VRELEC
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni
debelosti, hemoroidom, putiki i. t d.
Dnftflilrn tlfiflnn je,naib?!j Priljubljena in se v obče največ zahteva To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično* HUJUinU tllUlllIU salimčnih rudmnskokislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. *= Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem po tudi najboljše sredstvo, s katerim s« obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
tlntlnn je najmodernejše in največje zdravilišče v celi Jugoslaviji. Hydroterapija, elektroterapija inhalatorij. RUjUlllU JIUIIIIU gimnastika za zdravljenje, kopeli z oglikovo kislino, slane, smrečne, parne, Sračne, sofnčne kopeli in kopeli x vročim zrakom. Zdravljenje z mlekom In sirotko. Dietetska restavracija. — Lastni vodovod za pitn* vodo. 228 m nad morjem ležeče. Stalni poštni In brzojavni urad. Velika kopališka dvorana, bralna soba, lepe jedilnice, dobre restavracije, kavarne, slaščičarne, terase, sprehajališča, volaška godba. — Pogoste priredbe plesov, umetniških in navadnih koncertov, tombole. Izposojevajna Jcnjižnica, lepi parki itd. Živahen poštni in vozni promet. Automobili in vozovi stoje gostom na razpolago.
f. Ml« «0 10. uplambr«.
dri. zdravili!« Rogaika Slatina.
se vrši 1. junija 1922.
kralja in kraljice,
Kraljeva poroka
Za to svečanost je izdelala naša tvornica umetniški reljef ki je lep okras vsaki hiši. Reljef sluii kot spomin na kraljevo
poroko in naj ne manjka v nobeni družini. Cena je primerno nizka. Reljef je imitacija kovine v raznih nijansah ovalnost, izdelan kot nastavek za na omare; pripraven pa je tudi za obešanje na steno, za kar je napravljena zlato-rumena žnora in sredi (vrhu) žnore jugoslovansko-romunska pentlja kot simbol veze (poroke).
Ta krasno in umetniški izdelan reljef se dobi od 20. maja dalje v vseh boljših galanterijskih trgovinah Jugoslavije. (Naročili so si ga tudi rumunski trgovci v velikem številu). Nabavite si vsi ta redek in lep spomin z željo
Živel Nj. Vel. kralj in ntegova nevesta!
„ICARUS“, tvornica igrač, Ljubljana 7.
Pozor trtwtll Ijrtpj IzdtlCK!
rffSi«? iTimr
Pristne otepače
(kloferje)
iz španskega trsja
Izdeluj«
Anton Merhar
pletarskl mojster
Ljubljana. Sv. Petra cesta 22.
Zahtevajta canlk in vzore«1
Na veliko fin malo!
Tovarna lesenih žebljev
ZORA"1,20 2
prodajalko
n Trnomeu	spretno	manufokturirtlnjo
nudi najboljše lesene ieblje za
Čevljarje.	Prednost imajo iste, katere so vajene tudi
pri glavni tobačni zalogi. Takojšne ponudbe Izdelani so po najnovejšem Amerikan- z navedbo dosedanjega službovanja in pre-skem načinu ter so neprenosljive	pisi	spričeval je poslati tvrdki
vrednosti.	Josip Kostanjšek, Mozirje v Sav. dolini.
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poitni predal 17). Vlllach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane ==— živine v kateri koli kraj.
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna uliea štev. 3. ===========t==-—
Naznanilo.
S tem obveščamo cenj. odjemalce, da smo prevzeli za sledeče tobačne rajone monopolno V€ž" leprodalo soli, in sicer:
za Ljubljano, Vrhniko, Kamnik, Lukovico in Litijo.
Sol je plačljiva naprej, vsled česar prosimo cenj. odjemalce, da nakažejo pravočasno denar, ker bi njih naročila, ki niso krita s plačili, ne mogli izvršiti.
Cenjene odjemalce mesta Ljubljana prosimo, da pošiljajo po sol z lastnimi vozmi, ker mi sol na dom ne dostavljamo.
JADRAN, d. z 0. z., kralj, monopol, prodajo soli
v Ljubljani, Dunajska cesta šl. 9.
Na drobno I	§4a debelo I
|	vrste	usnja: boks, ševro, <^rni
' in barvani, prodaj« trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 30. _____________________________
elika in stalna zaloga po originalnih tovarniških cenah pri tvrdki FRANC GULDA v Mariboru.
„Tcxtlllo“ trgovsko in industrijsko d. d., Uulillnnn Kreliou trg 10
Delniški kapital K 12 000.000-
Telefon 177.	Brzojavke:	,,Textilia“	Telefon 177.
Največja zaloga češke	—s
|	in	angleške	manufakture.
| Same na debelo!	Samo	na	debelo!
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani
Za daljno prodajo
0
francosko žganje.
s Jadransko banka - Beograd
Delniška glavnica: Din 30,000.000*—. Rezerve: Din 15,090.000’-.
Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Naslov za brzojave ; Jadranska.
Afililrani zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland Street	New	York	Clty.
Esence ZO žganje in likerje:
Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov.
Sadne arome za hrezoik. dw:
Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronova, oranžna, vanilova-aroma.
Esenci za Rardite In siadčice.
Sfldnl eter! v treh različnih koncentracijah z primesjo umetnih eterov.
Sadni šoki:
Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z »	»
Oranžni » » »	»
Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča;
Tovarna sadnih sokov, esenc itd.
Srečko Potnik, Ljubljano,
Metelkova ul. 13, vis a-vis Belg. voj.
V\WAAA Veletrgovina	v
A. Šarabon (
v Ljubljani	^
priporo««	/
Špecerijsko blago ^
raznovrstno Sganle ^ moko	/
In deielne pridelke	^
raznovrstno rudninsko 22, vodo,
Lastna pralarna za kavo
in mlin za dliav«	/
s električnim obratom.	\
Canlkl na razpolago. /
P»poroča*no p. n. trgovcem iv obrtnikom rvajcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarja, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše Šivalne stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah : „GRITZNER“, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Josip Peteline,
Uiibljana