t t Peči za centralno ogrevanje morajo vzdrževati usposobljeni tehniki Deželna odbornica iz vrst Severne lige Federica Seganti gostja uredništva Primorskega dnevnika /4 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Bossi bo kmalu izstavil račun Dušan Udovič Politično-upravno podobo Italije, ki je izšla iz včerajšnjih deželnih volitev, je mogoče strniti v ugotovitev, da je sever države trdno v rokah desne sredine, ali bolje rečeno, Severne lige, srednja Italija je levosredinska, jug pa se po obdobju leve sredine prevladujoče nagiba v desno. Takšna ocena je seveda neizbežno shematična in še zdaleč ne pove vsega, kar se je včeraj zgodilo. Najočitnejši podatek je močna uveljavitev Severne lige, za katero lahko predvidevamo, da bo nedvomno povečala svoj vpliv v okviru desno sredinske koalicije. Bossi je bil v včerajšnjih izjavah »zavezniško« lojalen in za njegove pojme celo zadržan, a ni dvoma, da bo prijatelju Ber-lusconiju kmalu izstavil račun, še zlasti kar zadeva reforme državnega ustroja v smeri federalizma. To se bo zgodilo tudi spričo dejstva, da rezultat Ljudstva svobode beleži nazadovanje, kljub temu (ali pa morda prav zaradi tega), da se je predsednik vlade osebno močno angažiral v volilni kampanji in hotel deželne volitve v bistvu spremeniti v plebiscit za ali proti njemu. Na levi sredini ni nikakršnega razloga za zadovoljstvo, obratno. Tudi dejstvo, da je Demokratska stranka ohranila glasove in izboljšala rezultat glede na lanske evropske volitve, ne more biti v tolažbo. Res je leva sredina včeraj zmagala v sedmih deželah na skupnih trinajst, toda objektivno dejstvo je, da je sedaj večina italijanskih dežel v rokah desnice. Med pisanjem tega komentarja je v poznih sinočnjih urah prišla potrditev, da je leva sredina izgubila tudi v Piemontu in Laciju, kjer je šlo dobesedno za foto-finiš. Izguba teh dveh, za življenje in politična ravnovesja v državi ključnih dežel, pa nedvomno poudarja poraz leve sredine. Volitve so sledile izredno grdi in konfliktni volilni kampanji, kjer je bilo v ospredju vse kaj drugega kot dejanski problemi, s katerimi se morajo dnevno soočati ljudje. To je gotovo odvrnilo mnoge od volišč, saj je bila abstinenca zelo visoka, čeprav je treba v isti sapi ugotoviti, da je udeležba na volitvah v Italiji še vedno precej višja kot v drugih evropskih državah. dnevnik TOREK, 30. MARCA 2010_ Št. 75 (19.782) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € DEŽELNE VOLITVE - Desni sredini šest, levi sredini pa sedem dežel Severna liga pravi zmagovalec volitev Leva sredina izgubila Lacij in Piemont v fotofinišu 2005 Pol svoboščin Leva sredina 2010 RIM - Na deželnih volitvah je desna sredina zmagala v Venetu, Lom-bardiji, Piemontu, Kampaniji in Kala-briji, leva sredina pa v Liguriji, Umbri-ji, Toskani, Emiliji-Romagni, Markah, Apuliji in Bazilikati. Ob zaključku redakcije je v Laciju vodila kandidatka desne sredine Renata Polverini za peščico glasov pred Emmo Bonino (leva sredina). Polverinijeva je ponoči še pred zaključkom štetja glasovnic vsekakor proglasila zmago. V Piemontu je novi predsednik deželne vlade Roberto Cota (Severna liga). Volilci so na splošno politično okrepili Berlusconijevo vlado in znotraj desne sredine Severno ligo. Novi predsednik Dežele Veneto je kmetijski minister iz vrst Severne lige Luca Zaia, v Lombardiji pa je bil v skladu z napovedi za predsednika znova izvoljen Roberto Formigoni (Ljudstvo svobode). V Venetu izstopa politični podatek, da je Severna liga znotraj desne sredine močno prehitela Ljudstvo svobode ministrskega predsednika Silvia Berlusconija. Liga je prva stranka s kar 35 odst. glasov. V srednji Italiji so po pričakovanju prevladali predsedniški kandidati leve sredine oziroma Demokratske stranke. V Emiliji-Romagni bo tam- kajšnjo deželno upravo znova vodil Vasco Errani. Novi predsednik To-skane je demokrat Enrico Rossi (59,5 odst.), medtem ko je Monica Faenzi (desna sredina) prejela 34,6 odst. glasov. V Umbriji bo tamkajšnjo deželo vodila Catiusca Martini, v Markah pa Gian Mario Spacca. Oba pripadata Demokratski stranki. Nekoliko bolj negotove so bile napovedi za Liguri-jo, kjer pa je gladko prevladal dosedanji predsednik iz vrst Demokratske stranke Cesare Burlando. Na jugu države je desna sredina zmagala v Kampaniji in v Kalabriji, leva sredina pa v Apuliji in v Bazilika- PROFESIONALCI SLUHA ISTITUTO ACUSTICO PONTONI že 20 let na Vašo razpolago Združen z lOÏl \ Dobava opreme ASSL-INAIL Informacije za izpolnitev dokumentov za pridobitev priznanja invalidnosti Pregled sluha - audiometrija Slušni aparati nove generacije vvireless in bluetooth Nova tinnitus terapija (proti zvonenju v ušesih) Brezplačni pregledi na domu Brezobrestno financiranje /—j TRST - Agencija 1 ISTITUTO ACUSTICO Ä PONTONI Ulica Giulia, 17-Tel. 040 358971 TRST - Agencija 2 www.istitutoacusticopontoni.it - info@istitutoacusticopontoni.it Trg Sv. Jakoba, 22/B - Tel. 040 3720949 Agencija v Gorici Ul. Marconi 3/B - Tel. 0481 30030 Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO REVisiom Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. ti, kjer je Vito De Filippo prejel skoraj 65 odstotkov glasov. Zelo dobro se je v sosednji Kalabriji izkazal predsedniški kandidat desne sredine Giuseppe Scopelliti (61,5 odst.), ki je za trideset odstotkov glasov prehitel svojega predhodnika Agazia Loiera. Apulijo bo še pet let vodil levičar Nic-hi Vendola. Na 3. strani Godina: Ne bomo pristali na DOC Friuli Na 7. strani »Domač« zaključek Ricmanjskega tedna Na 8. strani n ji • ■ v v« • Magris v hrvaščini in slovenščini Na 8. strani Pitbul napadel žensko v Rubijah Na 23. strani V Gorici avtomobil zbil kolesarja Na 23. strani Lani v FJK 0,7-odstotna inflacija Na 28. strani V Kobjeglavi ne bo novega naselja Na 29. strani START Dunajsko «slo 31, OPCINC 040 213193 2 Torek, 30. marca 2010 DNEVNE NOVICE / MOSKVA - V samomorilski eksploziji 38 mrtvih in preko 60 ranjenih Teroristična napada na podzemni železnici pretresla rusko prestolnico Atentata naj bi izvedli napadalki s Kavkaza - Medvedjev in Putin: »Teroriste bomo našli in uničili« MOSKVA - Na podzemni železnici v Moskvi sta včeraj zjutraj prav v času prometne konice odjeknili eksploziji, ki sta terjali 38 smrtnih žrtev, preko 60 ljudi je ranjenih. Napada naj bi bila delo samomorilskih napadalk, domnevno s Kavkaza. Najvišji ruski predstavniki so napovedali nadaljevanje boja proti terorizmu, dejanje pa so obsodili številni svetovni državni-ki.Prvi napad na postaji podzemne železnice Lubjanka, ki leži prav pod sedežem ruske obveščevalne službe FSB, nekdanjega zloglasnega KGB, se je zgodil nekaj minut pred osmo zjutraj, čez 45 minut pa mu je sledil še drugi na postaji Park kulturi. Večino žrtev je terjal prvi napad, mrtvi so bili tako v vagonu, kjer se je razstrelila napadalka, kot na peronu, medtem ko je bilo v drugem napadu 12 mrtvih. Med ranjenimi imajo nekateri hude poškodbe in se zdravijo v moskovskih bolnišnicah. Po podatkih ruskih oblasti med žrtvami ni otrok. Po navedbah FSB sta bombe sprožili samomorilski napadalki, ki sta imeli eksploziv za pasom. Kot je dejal vodja FSB Aleksander Bortni-kov, so za napada najverjetneje odgovorne teroristične skupine s Severnega Kavkaza. Preiskovalci so kasneje na postaji Park kulturi našli še en pas z eksplozivom. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je zaradi napadov ukazal poostritev varnostnih ukrepov na vseh sredstvih javnega prevoza v Rusiji, obenem pa je napovedal nadaljevanje boja proti terorizmu. »Akcije proti teroristom bomo nadaljevali brezkompromisno in do konca,« je dejal Medvedjev. Ruski premier Vladimir Putin, ki se je zaradi napada predčasno vrnil z obiska v Krasnojarsku v Sibiriji, pa je dejal, da bodo »teroriste«, ki so odgovorni za napade »našli in uničili«. »Prepričan sem, da bodo pristojni organi naredili vse, da bodo kriminalce našli in kaznovali,« je dejal. Moskovski župan Jurij Lužkov je sporočil, da bo v ruski prestolnici v torek dan žalovanja za žrtvami napadov. Ruske oblasti so Rdečo linijo podzemne železnice, na kateri sta obe postaji, kjer sta bila napada, zaprle, nekatere druge linije metroja, ki ga v Moskvi vsak dan uporablja prek osem milijonov ljudi, pa so delovale. Ruske oblasti so pred leti poostrile varnostne ukrepe na podzemni železnici v ruski prestolnici, ki je februarja 2004 že bila tarča napada. Odtlej sicer napadov na podzemni železnici niso zabeležili. Številni svetovni državniki so napada obsodili ter poudarili, da za terorizem ni opravičila. Ameriški predsednik Barack Obama je v sporočilu zapisal, da je »ameriški narod z ruskim združen v obsojanju nasilja skrajnežev in terorističnih napadov, ki kažejo na preziranje človekovega življenja«. Napade je obsodil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila pretresenost nad napadi, za katere upa, da jih bodo ruske oblasti čim prej preiskale, britanski premier Gordon Brown pa je poudaril, da za takšna dejanja ni opravičila. Interpol je ponudil pomoč Rusiji v lovu na načrtovalce napadov v Moskvi. »Interpol je ponudil vso podporo in dal na razpolago vse svoje vire ruskim oblastem v njihovi preiskavi teh napadov, ki so namerno ciljali nedolžne potnike,« je sporočil izvršni direktor policijskih dejavnosti Interpola Jean-Michel Louboutin. Podobno je menil generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek pa je ruske oblasti še pozval, naj čim hitreje izvedejo preiskavo o napadih. Visoka zunanja predstavnica Evropske unije Catherine Ashton je izrekla sožalje sorodnikom žrtev napadov in ruskemu narodu, generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je dejal, da terorizem ubija naključne žrtve, njegova končna tarča pa so »svoboda in vrednote vseh ljudi«. Napad na podzemni železnici v Moskvi je najodločneje obsodilo tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki je izrazilo sožalje svojcem žrtev in ruskim oblastem. Minister Samuel Žbogar je ruskemu kolegu Sergeju Lavrov poslal sožalno pismo. Na MZZ so dodali, da po doslej znanih podatkih med žrtvami in ranjenimi ni slovenskih državljanov. »Slovenija najostreje obsoja terorizem in izraža solidarnost z vsemi državami, žrtvami terorističnih napadov. Za terorizem ni in ne more biti opravičila,« so na zunanjem ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani Mladike. (STA) Skupine reševalcev so iz postaje podzemne železnice prinašali desetine razmesarjenih trupel ansa KABUL - Srečanje s predsednikom Hamidom Karzajem Ameriški predsednik Obama nenapovedano obiskal Afganistan KABUL - Ameriški predsednik Barack Obama je v nedeljo med nenapovedanim obiskom Afganistana ameriškim vojakom v oporišču Bagram zatrdil, da bodo ZDA vztrajale do končne zmage nad talibani in drugimi islamskimi skrajneži. Predsednika Ha-mida Karzaja pa je opomnil, da je potrebno storiti več za uspešen boj proti korupciji. Obama je po pristanku v bazi Bagram najprej s helikopterjem odletel v Kabul, kjer ga je sprejel Kar-zaj s svojim kabinetom, pred vrnitvijo v ZDA pa je imel govor pred 2500 navdušenimi vojaki v Bagramu, ki je bil namenjen tako njim kot Američanom doma. Celoten obisk je trajal šest ur. Ameriški predsednik, ki se je odločil število vojakov do naslednjega poletja povečati s 34.000, kolikor jih je bilo na začetku njegovega mandata, na skoraj 100.000, je ponovno zagotovil, da bodo ZDA ostale v Afganistanu do končne zmage. Vojakom je povedal, da je njihovo služenje v Afganistanu bistvenega pomena za ameriško varnost. Dejal je, da si ZDA niso izbrale te vojne in spomnil na teroristične napade 11. septembra 2001, ki jih je na- Predsednik med ameriškimi vojaki v Afganistanu ansa STOCKHOLM Družba Ericson podpisala dogovor s Kitajci STOCKHOLM - Švedski proizvajalec telekomunikacijske opreme Ericsson je podpisal 1,8 milijarde dolarjev vredno pogodbo s kitajskima družbama China Mobile in China Unicom, po kateri bo še letos kitajskima družbama dobavil opremo za mobilno omre-žje.Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je pogodba z največjim mobilnim operaterjem na svetu po številu naročnikov China Mobile vredna milijardo dolarjev. Tehnologijo, ki jo bo Ericsson dobavil China Mobile, bo povečala zmogljivost omrežja in omogočala njen nadaljnji razvoj v IP-mrežo. Družbi China Unicom -pogodba z njo je vredna 800 milijonov dolarjev - bo švedski gigant priskrbel omrežje tretje generacije. črtovala mednarodna teroristična mreža Al Kaida v Afganistanu s pomočjo tedaj vladajočih talibanov. Obama je povedal, da Al Kaida še naprej izkorišča regijo za načrtovanje novih napadov na ZDA in zaveznike. Če bodo talibani ponovno prevzeli oblast v Afganistanu, bo Al Kaida po Obamovih besedah nekaznovano nadaljevala svoje delovanje, ogroženih bo še več ameriških življenj, Afganistan-ci pa bodo izgubili priložnost za napredek in blaginjo. »Dokler sem jaz vaš vrhovni poveljnik, tega ne bom dovolil,« je zagotovil Obama, njegovo sporočilo pa je bilo namenjeno tudi Američanom v domovini, kjer predvsem levica, ki tvori Obamovo volilno bazo, izgublja voljo za nadaljevanje vojne. »Zavedamo se, da so pred nami težki dnevi, ker se soočamo z odločnim sovražnikom. Vemo pa tudi, da ZDA ne odnehajo, ko enkrat nekaj začnejo. Al Kaido in njene skrajne zaveznike bomo ovirali, razbili, porazili in uničili. Povsem prepričan sem, da bomo uspeli,« je dejal Obama v govoru, ki so ga vojaki prekinjali z aplavzi. To je bil Obamov šele drugi obisk vojnega območja, potem ko je lani prav tako na skrivaj obiskal Irak. Obama je Afganistan obiskal leta 2008, ko se je še potegoval za predsednika ZDA. Tradicija skrivnih obiskov ameriških predsednikov na območjih vojne proti terorizmu se tako nadaljuje. Obama se je v petek umaknil v Camp David in presenetljivo prazen napovednik urnika je napovedoval, da se nekaj pripravlja. Vsi novinarji in uradniki, ki so vedeli za pot v Afganistan, so morali priseči, da bodo ohranili skrivnost, dokler predsednikovo letalo ne bo pristalo v vojaškem oporišču Bagram v Afganistanu. Po pogovorih s Karzajem in njegovim kabinetom je Obama Afgani-stancem izrekel pohvalo za napredek v vojaški kampanji proti vstajnikom, obenem pa poudaril, da je potrebno več napredka na civilni fronti. To je boju proti korupciji, spoštovanju prava in dobrega vladanja. Obama je Kar-zaja prav tako povabil na obisk Was-hingtona, kar se bo zgodilo 12. maja. Bela hiša je želela, da so bili na srečanju prisotni tudi vsi kabinetni ministri. Nekateri med njimi naj bi bili nekoliko odrinjeni v korist Kar-zaju zvestim, ZDA pa so jim hotele s tem izraziti podporo. To naj bi bili ministri za finance, pravosodje in obrambo. Karzaj se je Obami zahvalil za posredovanje v Afganistanu in obljubil napredek, pa tudi, da bodo sčasoma sami prevzeli odgovornost za lastno varnost. Od začetka vojne proti terorizmu leta 2001 je tam umrlo skoraj tisoč ameriških vojakov. Število padlih Američanov pa narašča. V prvih treh mesecih letošnjega leta jih je umrlo dvakrat več kot v enakem obdobju lani. (STA) Ali Agca pozval papeža Benedikta XVI. k odstopu CARIGRAD - Mehmet Ali Agca, ki je bil obsojen zaradi poskusa atentata na papeža Janeza Pavla II., je na prvi novinarski konferenci od prihoda iz zapora včeraj v Carigradu pozval papeža Benedikta XVI. k odstopu zaradi pedofilskih škandalov, ki pretresajo Katoliško cerkev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Papež je bil minuli teden v središču polemik, ker naj po poročanju medijev leta 1996 ne bi hotel sankcionirati ameriškega duhovnika, obtoženega, da je med letoma 1950 in 1974 posiljeval 200 gluhih otrok. Agca, ki se je danes predstavil kot »večni Kristus«, je ob tem na novinarski konferenci v tem stoletju napovedal konec sveta, v mesecu do dveh pa, da bo dokončal »popolno Sveto pismo«. Žrtve nacizma zahtevajo odškodnino od nemških državnih železnic VARŠAVA - Žrtve nacizma iz Be-lorusije, Poljske, Rusije in Ukrajine so danes od nemških železnic Deutsche Bahn zahtevale odškodnino zaradi vloge železnic v času nacizma, ko so jih z vlaki prevažali v koncentracijska taborišča, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Zgodovinski naslednik Deutsche Reichsbahn (železnic v času nacizma) bi moral končno prevzeti moralne in finančne obveznosti,« piše v izjavi, ki jo je v Varšavi podpisalo okoli deset združenj žrtev nacizma iz Belorusije, Poljske, Rusije in Ukrajine. Indija in ZDA dosegli jedrski dogovor WASHINGTON - Indija in ZDA sta dosegli dogovor o predelavi jedrskega materiala in s tem odstranili glavno oviro za uresničevanje zgodovinskega sporazuma o jedrski energiji, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočilo ameriško zunanje ministr-stvo.Dogovor, ki sta ga strani dosegli po več mesecih pogajanj, bo Indiji omogočil predelavo uporabljenega jedrskega goriva iz ZDA v civilne namene. Po navedbah State Departmenta bo dogovor olajšal sodelovanje ameriških podjetij v hitro rastočem indijskem sektorju za jedrsko energijo v civilne namene. / ITALIJA Torek, 30. marca 2010 3 DEŽELNE VOLITVE - Volilci politično okrepili desnosredinsko koalicijo in še posebno Umberta Bossija Leva sredina prevladala v sedmih, desna sredina pa v šestih deželah Demokratska stranka prevladala v srednji Italiji - Do zadnjega negotovo v Piemontu in še zlasti v Laciju RIM - Na nedeljskih in ponedeljkovih deželnih volitvah je desna sredina zmagala v Venetu, Lombardi-ji, Piemontu, Laciju, Kampaniji in Ka-labriji, leva sredina pa v Liguriji, Um-briji, Toskani, Emiliji-Romagni, Markah, Apuliji in Bazilikati. Najbolj napeto in negotovo je bilo v Piemontu in še zlasti v Laciju, kjer ob zaključku redakcije vodi kandidatka desne sredine Renata Polverini pred Emmo Bo-nino (leva sredina). Polverinijeva je ponoči v Rimu vsekakor že praznovala zmago. V Piemontu je novi predsednik deželne vlade Roberto Cota (Severna liga). Cota je za krmilom Pie-monta nasledil Mercedes Bresso (Demokratska stranka), Polverini, ki je premagala Emmo Bonino, pa je prevzela mesto Piera Marrazza (Demokratska stranka). Volilci so okrepili Berlusconijevo vlado in znotraj desne sredine Severno ligo. Novi predsednik Dežele Veneto je kmetijski minister iz vrst Severne lige Luca Zaia, v Lombardiji pa je bil v skladu z napovedi za predsednika znova izvoljen Roberto Formigoni (Ljudstvo svobode). Zaia je po neuradnih podatkih dobil nekaj manj kot 59 odstotkov glasov, Formigoni pa 56 odstotkov. Kandidata leve sredine sta daleč zaostala za obema predsednikoma. V Lombardiji je Filippo Penati dobil 32 odst. glasov, v Venetu pa je Giuseppe Bertolussi zaostal za Zaio za skoraj 30 odst. glasov (dobil jih je 30, 2 odst.). V Venetu izstopa politični podatek, da je Severna liga znotraj desne sredine močno prehitela Ljudstvo svobode ministrskega predsednika Silvia Berlusconija. Liga je prva stranka s kar 35 odst. glasov, Ljudstvo svobode pa za njo zaostaja za kar devet odstotkov (24 odst.). Demokratska stranka je na tretjem mestu z 20 odst. glasov. V Lombardiji je Ljudstvu svobode (31,5 odst.) uspelo ohraniti premoč v desni sredini (Liga je dobila 27,4 odst.), na tretjem mestu je tudi v tej deželi Demokratska stranka (22,8 odst.). V deželah srednje Italije so po pričakovanju prevladali predsedniški kandidati leve sredine oziroma Demokratske stranke. V Emiliji-Romagni bo tamkajšnjo deželno upravo znova vodil Vasco Errani, ki je presegel 50 odstotkov glasov, njegova desnosre-dinska tekmica pa jih je dobila nekaj več kot 37 odst. Novi predsednik To-skane je demokrat Enrico Rossi (59,5 odst.), medtem ko je Monica Faenzi (desna sredina) prejela 34,6 odst. glasov. V Umbriji bo tamkajšnjo deželo vodila Catiusca Martini, v Markah pa Gian Mario Spacca. Oba pripadata Demokratski stranki. Nekoliko bolj negotove so bile napovedi za Liguri- Danes bodo prešteli še glasovnice pokrajinskih in občinskih volitev ansa jo, kjer pa je gladko prevladal dosedanji predsednik iz vrst Demokratske stranke Cesare Burlando. Na jugu države je desna sredina zmagala v Kampaniji in v Kalabriji, leva sredina pa v Apuliji in v Bazilikati, kjer je Vito De Filippo prejel skoraj 65 odstotkov glasov. Zelo dobro se je v sosednji Kalabriji izkazal predsedniški kandidat desne sredine Giuseppe Scopelliti (61,5 odst.), ki je za trideset odstotkov glasov prehitel svojega predhodnika Agazia Loiera. Apulijo bo še pet let vodil levičar Nichi Vendola, ki je po neuradnih podatkih dobil 49 odst. glasov, Rocco Palese (desna sredina) jih je dobil 43 odst., na tretje mesto pa se je uvrstila Adriana Poli Bortone (UDC-8 odst.). Izide pokrajinskih in občinskih volitev bodo prešteli danes. V Furla-niji-Julijski krajini v nedeljo in včeraj ni bilo volitev. Delne lokalne volitve bodo v prvi polovici maja. udeležba Na volišča 64, 22 odst. volilcev RIM - Nedeljskih in ponedeljkovih lokalnih volitev se je udeležilo 64, 22 odstotkov volilnih upravičencev, kar je skoraj sedem odstotkov manj kot na volitvah pred petimi leti. Gre za podatek, o katerem bi se morale resno zamisliti vse politične stranke v desni in v levi sredini. Vsi analitiki so napovedovali nižjo volilno udeležbo, ki vsekakor v Italiji na splošno ostaja vsekakor precej visoka v primerjavi z evropskimi državami. Drugega kroga nedavnih deželnih volitev v Franciji se ne npr. udeležilo le nekaj več kot polovica volilcev in volilk. Največji padec volilne udeležbe so zabeležili v Laciju (minus deset odstotkov), še posebno pa v Rimu, kjer je volilna udeležba padla za kar 13 odstotkov. Te podatke je treba povezati z dejstvo, da je bila v rimski pokrajini izključena kandidatna lista Ljudstva svobode. Neuradni volilni izidi v trinajstih deželah Dežela Desna sredina Leva sredina Drugi Kandidat % Kandidat % Piemont Roberto Cota 48,8 Mercedes Bresso 45,6 Davide Bono 3,8 Lombardija Roberto Formigoni 56,0 Filippo Penati 32,0 Sa vino Pezzotta 5,0 Veneto Luca Zaia 58,8 Giusppe Bertolussi 30,3 Antonio De Poli 6,4 Ligurija Sandro Biasotti 47,0 Cesare Burlando 52,0 - - Emilija Romagna Anna M. Bernini 37,1 Vasco Errani 51,8 Giovanni Favia 6,8 Toskana Monica Faenzi 34,6 Enrico Rossi 59,5 Francesco Bosi 4,6 Marke Emilio Marinelli 39,6 Gian Mario Spacca 53,1 Massimo Rossi 7,0 Umbrija Fiametta Modena 37,5 Catiuscia Martini 57,3 Paola Binetti 5,7 Lacij Renata Polverini 49,8 Emma Bonino 49,7 Marzia Mazzoli 0,6 Kampanija Stefano Caldoro 52,2 Vincenzo De Luca 44,7 Roberto Fico 1,7 Apulija Rocco Palese 43,0 Nichi Vendola 49,0 A. Poli Bortone 8,0 Bazilikata Nicola Pagliuca 27,2 Vito De Filippo 64,8 Magdi C. Allam 4,8 Kalabrija Guseppe Scopelliti 61,5 Agazio Loiero 30,0 Filippo Calippo 8,0 4 Torek, 30. marca 2010 ALPE-JADRAN / GOSTJA V UREDNIŠTVU - Deželna odbornica iz vrst Severne lige Federica Seganti » »Manjšina od nekdaj brez lastne stranke, toda njena raznolikost je veliko bogastvo« Odbornica ni izključila možnosti, da bi lahko kandidirala za tržaško županjo - O plinskem terminalu odloča Rim TRST - Slovenska narodna skupnost v Italiji ni nikdar ustanovila lastne močne stranke, ki bi se znala učinkovito pogajati neposredno z italijansko vlado, kot se to dogaja npr. z Južnotirolsko ljudsko stranko (Südtiroler Volkspartei - SVP). To je bila izgubljena priložnost, ker se je politična moč manjšine zgodovinsko gledano vselej razpršila v raznih strankah. Slovensko narodno skupnost pač zaznamujeta izrazita raznolikost in živahnost, in to se odraža tudi na politični oziroma strankarski ravni. To je s političnega vidika izgubljena priložnost, ker je pogajalska moč manjša. Toda raznolikost manjšine in njena živahnost sta nedvomno veliko bogastvo, ki bo prispevalo še k dodatni rasti. To je povedala deželna odbornica iz vrst Severne lige Federica Seganti, ki je bila včeraj popoldne gostja našega uredništva. Segantijeva se je med sproščenim pogovorom z novinarji, ki ga je povezoval odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič, dotaknila različnih tem, na specifično vprašanje pa med drugim ni izključila možnosti, da bi lahko prihodnje leto kandidirala za tržaško županjo. Toda ali bo kandidatka, je izrecno poudarila, ni odvisno od nje temveč od njene stranke. Sicer je uvodna beseda neizbežno tekla o deželnih volitvah, čeprav izidi še niso bili znani. Odbornica je vsekakor »zadela«, da bo desna sredina prevladala v Venetu in Lombardiji, upala je tudi v Piemont. Kljub nizki volilni udeležbi je bila mnenja, da zaupanje v Severno ligo narašča. Za to je več razlogov, od liga-ških ministrov, ki »so kvalitetni in delajo dobro«, do kapilarnega dela stranke na ozemlju. Sicer so k absentizmu prispevali tudi slaba volilna kampanja, problematika volilnih list v Laciju in različne težave v južni Italiji. Glasove za Ljudstvo svobode je morda pogojevala tudi neja- Deželna odbornica Seganti v uredništvu Primorskega dnevnika kroma sna politika predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Na vprašanje o promociji vina in sploh proizvodov iz dežele Furlanije-ju-lijske krajine je odbornica Segantijeva poudarila, da je treba najbolje izkoristiti vse priložnosti in to v duhu sodelovanja oz. sinergije. Glede samega trženja proizvodov pa je povedala, da je treba razlikovati med Furlanijo in Krasom. Beseda je nato tekla o t.i. mestnih občinah. Deželna odbornica je opozorila, da je namen morebitnih reform učinkovitejša javna uprava in varčevanje. V zvezi s tržaško pokrajino je povedala, da je predlog deželne uprave oz. njenega resorja ukinitev ustanove za industrijske cone Ezit, pa tudi same Pokrajine Trst. Namesto nje bi ozemlje skupaj upravljale neposredno občine, ki bi vsaka »obdržala« župana in občinski svet, občanom pa bi nudili mnogo skupnih storitev, kot se to sicer tudi že dogaja. Odbornica je kot primer navedla enotno okence za produktivne dejavnosti ali skupno občinsko policijo. Tudi administrativno osebje bi bilo skupno in bi tako npr. regulacijske načrte, pravilnike ali bilance posameznih občin pripravljali isti subjekti. Poglavitno je, da se ustavi potrata javnega denarja, je povedala odbornica, in tega se morajo danes zavedati tudi same lokalne uprave. Na mednarodni ravni je odbornica Seganti poudarila, da je sodelovanje med Deželo FJK in Slovenijo dobro, da pa so pomembni sektorji, kot so gradnja plinskega terminala, sodelovanje z nuklearko v Krškem ali peti transportni koridor domena Rima. Na lokalni ravni ni izključila možnosti, kot rečeno, da kandidira za tržaško županjo. Sicer se na svojem mestu počuti »izredno dobro« in je zdaj sredi mandata. Vsekakor je poudarila, da to ni odvisno od nje in ko bi ji vodstvo Severne lige to predlagalo, bi kandidaturo sprejela. To bo težko, je dodala, ker mora kandidata predlagati Ljudstvo svobode, ki ima v koaliciji največ glasov. To seveda v primeru, da se odnosi v lokalni desni sredini do leta 2011 ne bodo spremenili. Aljoša Gašperlin V trenutku besa z lopato ubil ženo PASIANO - Družinski prepir med možem in ženo se je v nedeljo popoldne spremenil v tragedijo. V Pa-sianu (Pordenon) je namreč 52-le-tni kosovski Albanec Doda Palusaj z lopato tako hudo poškodoval dve leti mlajšo ženo Marje, da je ta kasneje v bolnišnici umrla. Do tragedije je prišlo na vrtu pred hišo, kjer je par stanoval. Med prepirom, ki so bili stalnica med zakoncema, je Palusaj z lopato napadel ženo in jo večkrat močno udaril, preden sta 27-letni Palusajev sin Federic in 34-letni sosed uspela blokirati pobesnelega Palusaja. Toda za nesrečno ženo je bilo to že prepozno. Na Hrvaškem se je utopil 54-letni koprski potapljač LABIN - V zalivu Marina blizu Labina v jugovzhodni Istri na Hrvaškem se je v nedeljo utopil 54-le-tni slovenski potapljač iz Kopra. Ponesrečeni se je potapljal skupaj s še dvema Slovencema. Šlo naj bi za zelo izkušenega potapljača. Pri reševanju so sodelovali potapljači istrske policijske uprave, ki so klic prejeli ob 13.45, truplo pa so našli po triurnem iskanju. Trojica slovenskih potapljačev se je po navedbah krajevnih virov potapljala v organizaciji tamkajšnjega potapljaškega centra. VIDEM - Gabrovec na obisku tudi v Kanalski dolini V Reziji ne gre nasedati provokacijam Težave Slovencev v Kanalski dolini VIDEM - Trbiž, Sv.Višarje, Ovčja vas, Ukve, Solbica in Naborjet so bili v središču pozornosti obiska deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca v Kanalski dolini in v Reziji. Na srečanju s predsednikom SKS Planika Rudijem Bartalothom in priznanim gostincem na Sv. Višarjah Juretom Pres-hernom je tekla beseda o turističnih tokovih na osi Trbiž-Višarje s posebnim poudarkom na načrtovani novi smučarski progi, ki naj bi se razvijala ob sedanji pešpoti križevega pota. Gabrovec je obiskal dosedanji sedež slovenskega kulturnega središča Planika in nove prostore, ki jih središče - tudi po zaslugi prispevkov po neurju izpred nekaj let - ravnokar ureja v samem središču Ukev. Bartaloth je predstavil tudi uspešno delovanje krajevne podružnice šole Glasbene matice »Tomaž Holmar«. Društvo se po besedah Bartalotha sooča s težavami, ki nastajajo zaradi stalnega krčenja finančnih prispevkov tako iz Slovenije kot tudi iz deželnih skladov. Nato se je deželni svetnik SSk odpravil v dolino Rezije, kjer so ga na sedežu slovenskega društva na Solbici sprejeli predsednica Rozajanskega duma Luigia Negro, nekdanji župan Luigi Paletti, opozicijska občinska svetnica Pamela Pielich in svetnik Nevio Madotto ter še drugi vsestransko aktivni mladi domačini. Razprava se je tu osredotočila na težko stanje, ki ga pogojuje skrajno omejena kulturno-politična vizija sedanje občinske uprave. V minulih desetletjih so bili v Reziji storjeni ogromni koraki v smeri ohranjanja in razvoja zlasti slovenskega narečnega jezika, se pravi rezijanščine. V zadnjih letih beležimo obraten proces, regresijo, za katero nosijo odgovornost sedanji občinski možje in protislovensko nastrojeni politični krogi, ki pravzaprav v vsej videmski pokrajini nasprotujejo uveljavljanju zaščitnih zakonov ob istočasnem zahteva- Rudi Bartaloth, Miloš Čotar, Igor Gabrovec in Jure Prescheren nju priznanja nekih novih namišljenih identitet in jezikov prostora. V to smer gre deželni zakonski osnutek, ki ga vložila skupina svetnikov desne sredine. Izmenjava mnenj med Rezijani in svetnikom Gabrovcem je privedla do zaključka, da je treba ohraniti hladno kri in vsekakor ne nasedati provokacijam, ki jih opredeljuje nizek politično-kulturni in de-magoški pristop. »Polemika glede izvora jezika in "črkarska pravda" postaja namreč alibi, zato da se občinski upravi in krajevnim politikom ni treba soočati z resnimi problemi, ki dan za dnem potiskajo dolino Rezije in njene ljudi na rob dogajanja in ji kradejo dragocene razvojne možnosti. Tudi na področju razvijanja kvalitetnega turizma v čudovitem krajinskem okviru neokrnjene narave,« je ocenil položaj Gabrovec. Nato se je deželni svetnik udeležil koncerta gojencev Glasbene matice glasbene šole Tomaž Holmar v Naborjetu. Pred tem se je tudi srečal z županom Alessandrom Omanom, z Rudijem Merljakom iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter z izrednim komisarjem gorske skupnosti Giannijem Verono. I 5 LOV I K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ išče R£F£R£NTA V ODD6LKU PLAČILNI PROMCT (M/Ž) za potrebe včlanjenega podjetja Naloge in odgovornosti Podpora procesiranja plačilnega prometa, nadzor bančnih sistemov, ki podpirajo procese plačilnega prometa, izvajanje obračunov in drugih poravnav v plačilnih sistemih, poročanje vodstvu in zunanjim institucijam. Od kandidatov pričakujemo višješolsko izobrazbo ustrezne smeri ali univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri, najmanj dve leti delovnih izkušenj, poznavanje osnov plačilnega prometa in knjigovodstva, poznavanje programskih orodij MS Office (vključno MS Access v okolju Windows), aktivno znanje italijanskega in angleškega jezika, natančnost in zanesljivost, komunikacijske in organizacijske sposobnosti ter smisel za teamsko delo. Ponujamo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečno poskusno dobo in poln delovni urnik. Delovno mesto je vTrstu. Prijave zbiramo . Podroben življenjepis z opisom delovnih izkušenj pošljite na naslov z obveznim pripisom (REFERENT) in izjavo o obravnavi osebnih podatkov vskladu zzakonom 196/2003. IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu opčine - V nedeljo na strelišču Ob poklonu 71 talcem Zbranim sta spregovorila Živka Persič (v slovenščini) in Fabio Vallon (v italijanščini) Na openskem strelišču, kjer so nacisti pred 66 leti ustrelili 71 talcev, je v nedeljo potekala tradicionalna spominska svečanost. Sončen pomladni dan je privabil na Opčine kar precejš- nje število ljudi, ki so zbrano prisluhnili pesmi domačega moškega pevskega zbora in besedi govorcev. Svečanost, ki jo vsako leto prirejajo združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA, je ta- Svečanost vsako leto prirejajo združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA kroma ko še enkrat potrdila željo, da bi ob spominu na težko in tragično preteklost razmislili o današjem času in problemih, ki jih prinaša, kajti, čeprav ga ne moremo primerjati medvojnemu času, je v njem še veliko, in morda vedno več, elementov, ki pričajo, da današnjega človeka in družbo še vedno vznemirjajo mračne sile, za katere smo upali, da so bile že zdavnaj izkoreninjene, in da je v današnjem svetu vse manj prostora za tiste vrednote, za katere se je borilo in žrtvovalo svoja življenja toliko ljudi. Med njimi tudi 71 talcev slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti. Svečanost je uvedel zbor Tabor pod vodstvom Martine Feri, ki je zapel Žrtvam. Sledilo je polaganje vencev raznih borčevskih in političnih organizacij s Tržaškega in iz Slovenije, ki je bila tudi tokrat prisotna z delegacijami in prapori s Sežanskega in Postonjske-ga. Pozdrav udeležencem in še posebno sorodnikom padlih talcev, ki se tudi vsako leto udeležijo slovesnosti (žal tudi letos se je ni mogel udeležiti edini preživeli nekdanjega pokola Stevo Ro-dic), je prinesla Nina Race, ki je posebej izpostavla misel, da spomeniki padlim niso le hranilci spomina, temveč nas tudi opozarjajo na vrednote miru, svobode, sožitja, bratstva in strpno- sti, za katere je umrlo 71 talcev in mnogo drugih ljudi. V slovenskem jeziku je o pomenu spominske svečanosti spregovorila predsednica openskega kulturnega društva Tabor Živka Persič, v italijanskem pa pokrajinski svetnik Fabio Vallon. Persičeva je v svojem zelo občutenem razmišljanju spregovorila tako o osebnem doživljanju spomina na padle, kot o splošnem pomenu spominjanja, ki ni namenjeno samo preteklosti, temveč in še zlasti sedanjosti. »Skrb le za lastno življenje je v preteklosti odločilno pripomogla, da so se uveljavile sile, ki so Evropo in svet privedle na rob propada,« je dejala govornica. »Verjamem, da tudi današnji čas zahteva od nas določene izbire. Odmaknjenost, neopredeljenost, prilagodljivost in molk so bolj nevarni kot odkrita konfrontacija ... Vrednote antifašizma lahko udejanjamo z malimi dejanji v našem vsakdanu, tudi da bo le-ta boljši, da se zoperstavimo latentnemu enoumju, ki se vse bolj širi.« Potem ko je navedla vrsto značilnosti današnjega dekadentnega osebnostnega in družbenega ravnanja, je Persičeva poudarila, da za izboljšanje razmer niso dovolj besede, temveč so potrebna dejanja, ki jim morda ni lahko uresničiti, a vsakdo izmed nas (tako je bilo včeraj in tako je lahko danes) ima v sebi dovolj moči in sposobnosti, da lahko pripomore k izboljševanju našega sveta. Fabio Vallon je ob spominu na padle talce svoj govor osredotočil na misel o pomenu odporniškega gibanja, ki je znalo upoštevati in združevati ljudi različnih kultur in jezikov za razliko od nacifašizma, ki je slonelo na sovraštvu in umičevanju različnih kultur in jezikov. Ugotavljal je nadalje, kako premnogi pri obravnavanju preteklosti še vedno omenjajo le nacizem in komunizem in namenoma pozabljajo na fašizem, ki je bil v naših krajih pravi izvor vsega zla. Kot pozitivno noto pa je omenil sklep levičarske večine pokrajinskega sveta, da se v novem statutu prizna pravica do rabe slovenskega jezika, čemur pa so se dediči nekdanjega fašizma kot običajno odločno (a brez uspeha) zoperstavljali. (dk) ŠPORT Torek, 30. marca 2010 5 APrimorski ~ dnevnik Javno srečanje DS o ambulantah za priseljence Demokratska stranka prireja danes v sodelovanju z deželno svetniško skupino DS javno srečanje na temo Ambulante za priseljence: zakaj nočemo zaprtja. Srečanje bo v Novinarskem krožku ob 18. uri in ga bo uvedel deželni svetnik DS Franco Co-dega. Govorili bodo vodja tržaške ambulante za priseljence Tiziana Cimo-lino, vodja videmske ambulante za priseljence Guglielmo Pitzalis, predsednica tržaškega združenja ACLI Erica Mastrociani in predsednik tržaškega gibanja Azione Cattolica Dui-lio Mariani. General na županstvu Včerajšnji gost tržaškega župana Roberta Dipiazze je bil armadni general Pasquale Debidda, novi meddeželni poveljnik italijanske vojske za severovzhodno Italijo. General Debidda se je rodil leta 1951 v Rimu, stanuje v Trstu in ima več univerzitetnih diplom. Kot brigadni general je bil med letoma 2001 in 2003 deželni poveljnik Furlanije-Julijske krajine, na univerzi pa poučuje mednarodno davčno in finančno pravo. Rop in aretacija pri Sv. Ivanu V soboto zvečer je ropar v Drevoredu Sanzio pri Sv. Ivanu porinil priletno gospo in ji ukradel torbico. Gospa, ki je padla na tla, je takoj odtipkala številko 113 in opisala roparja. Policisti so z avtomobilom nemudoma prihiteli na drevored, nasproti bankomata poštnega urada so zagledali osumljenca. Skušal je zbežati, a so ga policisti ujeli, in sicer ob 20.35 nekaj sto metrov višje, na vogalu med ulicama Caravaggio in S. Pelagio. V žepu je imel ukradeno denarnico. 26-letni srbski državljan P. D. je priznal, da je oropal gospo ter da je med begom v Ulici Cave odvrgel torbico na tla. Policisti so ženski vrnili ukradeno, v glavni bolnišnici pa so zdravniki ugotovili, da si je gospa pretegnila mišico. Roparja je doletela prijava, policisti so ga odvedli v pripor. Motorja namesto pirhov Romunska državljana, ki sta se včeraj vračala v domovino, da bi tam preživela velikonočne počitnice, sta si prislužila kazensko prijavo, ker sta v kombiju skrivala neobičajno velikonočno darilo: ukradeni motorni kolesi. Prometni policisti so ju ustavili na Fernetičih ob 5. uri zjutraj. Motorja znamke Aprilia sta bila prejšnji teden ukradena v Trentu. zgonik - Na zadnji občinski seji Kdor išče dlako v jajcu ... Zigante (LS-UDC) napadel upravo, a župan Sardoč in odbornica Debenjakova sta ga ošvrknila Načelnik desnosredinske opozicije v zgoniškem občinskem svetu Denis Zigante je na zadnji občinski seji zastavil občinski upravi vprašanje, v katerem je hotel izvedeti, zakaj v občini nimajo državlja-novega pravobranilca, čeprav je ta lik omenjen v občinskem statutu, obenem pa je obtožil župana Mirka Sardoča, »da ne odgovarja na zastavljena vprašanja« in da svetnikom ni omogočen »normalen pristop do dokumentacije.« Odgovorila mu je pristojna občinska odbornica Nadja Debenjak. Pojasnila mu je, da »s strani občanov s stalnim bivališčem v občini Zgonik ni bila doslej izražena potreba po izvolitvi lika drža-vljanovega pravobranilca.« Prav tako »niso bile izražene protestne note v zvezi z delovanjem občinskega odbora in uradov, in to v odnosu do možnosti, ki jih imajo občani, da stopijo v stik tako s člani občinske uprave kot tudi z uslužbenci posameznih uradov.« V bistvu: kdor hoče stopiti v stik z občinskimi upravitelji in uslužbenci, lahko to preprosto stori. Ustanovitev urada državljanovega pravobranilca bi za občino pomenila izdatno finančno breme. Ker pa občani s stalnim bivališčem v občini Zgonik ne čutijo potrebe po tem upravnem liku, občina ne namerava ustanoviti tega urada in po nepotrebnem tratiti denar davkoplačevalcev. Tudi drugi del odgovora odbornice Debenjak je bil zelo jasen in trd. Zigan-te je zapisal, da župan ne odgovarja na vprašanja in da občinskim svetnikom ni dovoljen pristop do dokumentacije. »Ta trditev ne dogovarja resnici!« je poudarila. »Vsi svetniki imajo pravico do dostopa do dokumentacije in potrebnih informacij. Zato odločno izpostavim, da je to le vaše strumentalno natolcevanje, katerega cilj je očitno dajati javnosti neresnično sliko delovanja občine Zgonik gle-deprozornosti njenega delovanja.« Svoje je dodal župan Mirko Sardoč. Ziganteja je spomnil, da je sama desno-sredinska vlada v zadnjem finančnem zakonu ukinila lik državljanovega pravobranilca. Zigante je vztrajal, da bi bilo treba »spremeniti prakso v tem občinskem svetu« in ponovil, da mu župan ni odgovoril na vprašanja. Pa ga je Sardoč povprašal, na katero vprašanje ni prejel odgovora. Zigante je omenil vprašanje o delovanju športno-kulturnega središča v Zgoniku. In Sardoč: »Pojasnil sem vam, da za center skrbi športni krožek Kras in da je seznam dejavnosti razobešen ob vhodu v središče. Torej sem vam odgovoril,« ga je ošvrknil. Ziganteja je »izval«, naj mu omeni kak drug podoben primer ne-odgovo-ra. Svetnik Ljudske stranke-UDC je omenil vprašanje o socialnem počutju. In Sardoč: »Pristojna odbornica Debenjakova vam je posredovala izsledke raziskave, ki smo o opravili o tej zadevi.« Zigante (ki ni »občan s stalnim bivališčem v Zgoniku«, kot se je izrazila Debenjakova) je tako dvakrat potegnil kratki konec. Ali z drugimi besedami: kdor išče dlačico v (zgoniškem občinskem) jajcu, jo dobi ... po prstkih. Metaforično, seveda. M.K. pribežniki - Po prijetju pri Proseku Afganistanci nadaljujejo svojo pot proti svobodi Skupina 44 Afganistancev, ki jih je italijanska mejna policija v petek ponoči zalotila med Prose-kom in Opčinami, je na poti proti severu. Pribežniki niso želeli ostati v Italiji, čeprav imajo pravico do političnega azila. Njihovi cilji so namreč v Nemčiji in na Danskem, kjer živijo njihovi sorodniki in prijatelji. Pribežniki, med katerimi so moški, ženske (vsaj ena je noseča) in otroci, so zbežali iz svoje nesrečne domovine, kjer razsajata vojna in revščina. Po dolgem in izjemno utrudljivem potovanju do Turčije so pot nadaljevali s tovornjaki, ki so jih skozi Balkan pripeljali do Italije. Vozniki tovornjakov, tihotapci z ljudmi, so pribežnike morda pustili na slovenski strani, skozi gozdove pa so se posamezniki in družine prebili do Proseka. Policija, ki je v petek ponoči pregledovala območje od Proseka do Banov, jih je okrog 2. ure prijela 44, drugih 30 se je razbežalo. Mejna policija je v naslednjih dveh dneh proučevala naslednje korake. Af-ganistanci so več ur čakali pri policistih openske železniške postaje, eno noč so baje prespali v sprejemnem centru škofijske Karitas »Teresiano«. Skoraj vsi prijeti Af-ganistanci so imeli zaradi hudih razmer v domovini pravico do političnega zatočišča, a so ga zavrnili, ker nočejo ostati v Italiji. Njihovi sorodniki jih namreč čakajo v Nemčiji in na Danskem. Italijanske oblasti so jih naposled kot nezakonite priseljence uradno izgnale iz države, Afgani-stanci pa imajo pet dni časa, da zapustijo Italijo. Njihova žalostna in ganljiva zgodba se nadaljuje. Peš, z avtobusi ali s štopanjem potujejo proti severu, še nekaj tisoč kilometrov daleč, kjer jih v obljubljenih deželah čakajo sorodniki. (af) Ponudbe veljajo od 29, marco do 3, aprila 2010 Sir IEERDAMMER Pršut DOP SAN DANIELE Simonie: 16 mcsetev Jagenjček [l-l/lülnVILD Testenine BARILLA m wsl -500$. t ltfe/ig ] Tunina v oljčnem olju MARUZZELLA 3 SO g COCA COLA Itbiiinp, igh^ biei Iffllifinp, Pecivo Colomba CI a ica MOTTA J, J litra. NFALCONE/TRŽIČ (GO) Kroj Son Poks, ufioo Po«r- Tel. 0^6171 «d pone&ljkg NEP(iiKlrU£N UfiNIK: 9.00 - 20-30 EMI SFERO najdete tudi v krajih: Bel luno, Fiume Veneta [PN)r Perugia, Scorze' (VE], Silea (TV}; Vicenza, Vittorio Veneta (TV]# Za ne (VI) KERAMIČNI PONVI AETEHNUM BY BIALETTI * malranja jitevIc -.ii: fe-mrc DK * barva: si|c;in tek * i jncr o prevleliD: silikam^ca licca rnalF Imrvi: odporna * racc^iz balslHkav r-dEci. ttfHouth barvi k7IM nn vioiik *l!t1tn ■BStH Hi LCP 22" LG M 22620 •FUU.HD ■1 HDMl vhodo •WfiwitlHMlIIW - kondrnr; Jj.OOCI •ivelilnon; * fonlfcv •iloriföHnnm kariim - upi -eben rudi lwl lotunolniUii ekian / TRST Torek, 30. marca 2010 7 TRŽAŠKA POKRAJINA - »Vinska vojna« deželnega odbornika za kmetijstvo Violina vse ostrejša Godina: »Ne bomo pristali na enotno znamko Friuli Doc« Podpredsednik Pokrajine, kraški in briški župani za ovrednostenje specifičnosti Afera o enotnem, furlanskem poimenovanju deželnih vinskih in kmetijsko-prehrambenih proizvodov, znanem z imenom Friuli Doc ali Friu-lano Doc, ki jo je sprožil deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino, dobiva vse večje razsežnosti. Novega olja na že itak razbeljeno polemiko je prilil sam Violino s sloganom, ki ga je izbral za predstavitev nekdanjega to-kajca na osrednjem italijanskem vinskem sejmu Vinitaly v Veroni: Friula-no tipicamente friulano. Ali po naše: Friulano (vino) tipično furlansko. O »furlanski aferi« je bil govor na srečanju Lokalne akcijske skupine Kras, ki jo je sklical podpredsednik tržaške pokrajine in pokrajinski odbornik za kmetijstvo Walter Godina in so se je udeležili župani kraških in briških občin. »Vsi župani so se strinjali, da ni mogoča promocija in reklama enega samega proizvoda za vse deželno območje,« je po seji poudaril Godina. Predlog in stališča odbornika Violina so nesprejemljivi. Dežela zaobjema tako Furlanijo kot Julijsko krajino. Ustanovljena je bila s tem imenom zaradi zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih danosti. Te danosti pa morajo priti pri promociji do izraza, saj predstavljajo bogastvo te dežele in bi jih prav zaradi tega morali primerno ovrednotiti. Podpredsednik Godina se je obregnil tudi ob izjavo predsednika vi-demske pokrajine Pietra Fontaninija, ki se tudi zavzema za enotno vinsko znamko Friuli Doc. »Na kaj takega ne bomo nikoli pristali. Mi bomo branili naše ozemlje, naše tradicije in naše proizvode,« je zatrdil in pojasnil, da je pripravljen na srečanje z Violinom, a le če se ga udeleži tudi deželni predsednik Renzo Tondo kot garant deželne enotnosti. Promocija je potrebna, a pri njej morajo priti do izraza razne deželne specifičnosti in značilnosti. Tržaški deželni svetnik Ljudstva svobode Piero Camber je vložil v deželni svet vprašanje, v katerem je zapisal, da predstavlja Violinov slogan Levo: kraška vina, desno, podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina kroma Friulano tipicamente friulano »očitno diskriminacijo za nekatera naša proizvodna območja, in sicer pordenonsko in julijsko. Camber v vprašanju zahteva, naj se deželni odbor zavzame za »priznanje vseh kmetijsko- prehrambenih specifičnosti v Furlaniji-Julijski krajini, brez vsake ozemeljske diskriminacije. Zelo kritično so se do Violina izrazili tudi deželni svetniki Ljudstva svobode Roberto Marin, Maurizio Bucci, Paride Cargnelutti, Paolo Cia-ni, Paolo Santin, Piero Tononi in Gae-tano Valenti. Zanje so Violinova stališča nesprejemljiva. Oglasil se je tudi deželni svetnik Demokratske stranke-Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Izjavil je, da je treba spoštovati posebnosti ozemlja. Odbornik Violino je včeraj vztrajal, da predstavlja novo ime vina Friu-lano »veliko priložnost, kar je treba izkoristiti.« Na predstavitvi deželnega praznika pujskov je sicer poudaril, da »se zavzema za ovrednotenje vseh deželnih različnosti« in dodal, da »se ni še soočil z deželnim predsednikom Tondom.« OBČINA - Ta teden Prireditev Vesela velika noč Na Trgu sv. Antona bo od 1. do 11. aprila prireditev Vesela velika noč, ki jo prireja združenje I bambini di Trieste v sodelovanju z občinsko upravo. Prireditev bo v okviru obrtnega sejma, na njej pa so med drugim predvidene okrogla miza o prostovoljnem delu in animacije za otroke. Namen okrogle mize, ki bo v petek, 9. aprila, ob 18. uri bo poudarek na vedno večjem številu revnih in na potrebah družin v obdobju gospodarske krize. Govorili bodo številni predstavniki združenj prostovoljcev, ki so aktivne na socialnem področju, kot so skupnost San Martino al Campo, Iniziativa Europea, Centro di Aiuto alla Vita, La Fonte in Colletta Alimentare. NA UNIVERZI Boris Pahor v Univerza v Padovi, ustanovljena davnega leta 1222, bo danes gostila tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Univerza, na kateri je mogoče študirati slovenski jezik že od leta 1965, redno prireja srečanja s svetovno znanimi gosti z različnih področij znanosti in kulture, med njimi je bil na primer tudi pisatelj Claudio Magris. Srečanje z Borisom Pahorjem, ki bo danes ob 16. uri v dvorani Nievo palače Bo, nosi naslov »Racconti di identita negate all'ombra del Novecen-to« (Pripovedi o zanikanih identitetah v senci dvajsetega stoletja). SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČKOLJE-PREBENEG - V nedeljo Večer partizanske pesmi in poezije Nastopila je ženska pevska skupina Dekleta s Škofij, ki jo vodi Marjetka Popovski - Pozdrav domačega zbora Valentin Vodnik Sekcija VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg je v nedeljo za člane in somišljenike priredila Večer partizanske pesmi in poezije. Gostila je številno žensko pevsko skupino Dekleta s Škofij s pevo-vodkinjo Marjetko Popovski. Moški pevski zbor Valentin Vodnik je pod vodstvom Anastazije Purič v natrpani dvorani zapel za začetek tri pesmi v pozdrav gostujočemu zboru, organizaciji in vsem prisotnim. Nato je Stanka Hrovatin, predsednica VZPI-ANPI za tržaško pokrajino pohvalila pobudo sekcije in poudarila pomen partizanske pesmi, ki je nastajala v vojnem obdobju med ljudmi in danes ni narodne pesmi brez partizanske, ki je postala del ljudskega izročila. Za njo je zborovodkinja Marjetka Popovski predstavila Dekleta s Škofij. Obrazložila je, da gojijo ljudsko pesem in tudi partizansko, pojejo preprosto, po ljudsko enoglasno ali dvoglasno. Sledil je enourni program najbolj znanih partizanskih pesmi z vmesnimi recitacijami znanih partizanskih poezij ob spremljavi kitare pevovod-kinje in orglic ter harmonike Silvana Kralja. Vzdušje je bilo praznično, saj so pod vodstvom pevovodkinje najbolj znane pesmi prepevali vsi v dvorani. Najstarejši so po koncertu izjavili, da je s skupnim petjem nastalo pravo partizansko vzdušje in da so podoživljali svoja mlada leta v partizanih in po zaporih, kjer so te pesmi prepevali. Predsednik sekcije Drago Slavec-Tito je dodal, da »so taki večeri potrebni tudi, da pokažemo našo par-tizanščino, ki je bila enkratna.« Koncertu je sledila družabnost ob domači kapljici, prigrizku in skupnem prepevanju slovenskih narodnih, tako kot nekoč po domačih društvih, po gostilnah, na izletih in družabnostih, kar je danes pri nas skoraj redkost. Za prisotne je to bil nepozaben večer, poln emocij, vedrega vzdušja in občutene partizanske in ljudske pesmi, ki je povezala vse udeležence nedeljskega srečanja. . SEJA Pokrajinski svet SSk o izvajanju v v»- zaščite Tržaški pokrajinski svet Slovenske skupnosti je na začetku zadnje seje počastil spomin pokojnega dr. Zorka Hareja, ki je več kot desetletje vodil tržaški del Slovenske skupnosti in bil tudi več mandatov tržaški pokrajinski svetovalec ter odbornik za kmetijstvo in kulturo. Njegovo življenjsko pot s posebnim ozirom na udejstvo-vanje na političnem področju v okviru Slovenske skupnosti je prikazal predsednik sveta Sergij Mahnič. Pokrajinski tajnik Peter Močnik je nato orisal trenutno politično stanje v zvezi z izvajanjem določil zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001, ki se pomanjkljivo in nesistematično izvaja. »Priča smo položaju, ko si katerakoli oblast, ustanova, podjetje ali oseba ta zakon razlaga po svoje in ga po svoje tudi uporablja, tudi na protiustaven način in to proti mednarodnim ter evropskim normam, na katerih zaščitni zakon stoji.« je poudaril Močnik. Spomnil je na afero s cestnimi tablami, »ki se zdaj, vsaj tako kaže, postopoma rešuje in na nerešeno točno zapisovanje imen in priimkov na dokumentih, ki se izdajajo preko državnega računalniškega sistema, celo proti notranji italijanski zakonodaji. Slovenski visoki izvoljeni predstavniki so nam jamčili, da je vse že skoraj rešeno, kar pa še zdaleč ni res. In to kljub dejstvu, da Občini Trst in Gorica izdajata dokumente preko tega sistema, kar dokazuje, da v Italiji primanjkuje le politična volja, saj oblast izigrava osnovne človekove pravice naših ljudi. Da ne govorimo o nemogočem obnašanju davčne izterjevalni-ce Equitalia: le-ta našim ljudem, ki sprašujejo po dvojezičnih davčnih polah in položnicah, odgovarja, naj vprašajo za njihov prevod "enotno okence" v Ul. Piccardi v Trstu, saj je njen sedež v središču Trsta, kjer dvojezičnost ni obvezna! Kot da bi bile naše pravice odvisne od kraja, kjer ima sedež ustanova ali podjetje, ki upravlja javne storitve,« je ocenil Močnik, in nadaljeval: »S tem se dokazuje velika pomanjkljivost zakona, na kar je SSk stalno, a zaman opozarjala. Še sreča, da imamo mednarodne obveze, ki postavljajo Italijo pred svoje odgovornosti,« je poudaril Močnik. Po drugi strani je tajnik spomnil na »samovoljno ravnanje nekaterih javnih in zasebnih ustanov, ki so brez vsakršne pravne podlage na primer "prekrstile" naselje Pesek v Dolinski občini v popačeno ime Pese, kar nima nobenega etimološkega pomena ali pravne osnove in ki ga domače prebivalstvo ni nikdar uporabljalo. Te popačene oblike ni vsilil fašizem, ampak so si jo izmislili nekateri italijanski birokrati po drugi svetovni vojni. Gre za zadeve, ki se tičejo osnovnih človekovih pravic in ki pogojujejo vsakdanjo manjšinsko politiko, zato mora slovenska stranka izdelati svojo politično strategijo, da se na vseh ravneh postavi po robu tem zlorabam.« V zvezi s tem je za Močnika »nerazumljivo, da celotna manjšina do danes ni bila sposobna zaposliti diplomiranega pravnika, ki bi bil na razpolago izvoljenim predstavnikom, organizacijam in našim ljudem, da bi pri vsakemu novemu zakonu ali sklepu skrbeli, da se popravi in uresniči, kar zakon predvideva. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi se ponovilo to, kar se je na primer zgodilo v zvezi s slovensko sekcijo na Tartiniju: v zaščitnem zakonu je sicer predvidena, a je postala neuresničljiva, ker reforma kon-servatorijev ni zaobjela tudi zakona 38 iz leta 2001, ki v tem smislu ni bil popravljen.« Po tajniškem poročilu se je razvila razprava, v katero so posegli številni člani sveta, med temi tudi več mladih predstavnikov. Na koncu je pokrajinski svet osvojil predlog, da strokovne komisije sveta ob najširši udeležbi tudi zunanjih sodelavcev čim prej preučijo stanje izvajanja zaščitnega zakona na raznih področjih, ugotovijo vrzeli in pomanjkljivo izvajanje ter nakažejo pot za dosledno uresničevanje zaščitnih norm v korist slovenske manjšine. Pokrajinski svet SSk je tudi čestital članu Ivu Jevnikarju za prejem prestižne nagrade sklada Josipa Jurčiča v Sloveniji za leto 2009. 8 Torek, 30. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / NARODNI DOM - Predstavili hrvaški in slovenski prevod romana Alla cieca Claudio Magris navdušen nad »soavtoricama« svojih romanov Zanimiv pogovor o romanu, ki sta ga prevedli Liljana Avirovic in Veronika Brecelj Claudio Magris ne dvomi: literarni prevajalci so soavtorji njegovih del. Delno pajdaši, delno tekmeci, a vselej akterji, krojači ponovnega ustvarjanja. Prevodi so ognjeni krst vsake knjige: šele takrat je njena vrednost jasna. V Narodnem domu so včeraj gostili Claudia Magrisa in »soavtorici« Liljano Avirovic ter Veroniko Brecelj; prva je roman Alla cieca prevedla v hrvaščino, druga pa v slovenščino. Preden sta spregovorili o svojem težavnem delu (hrvaška prevajalka je na primer nekatere pa-suse prevedla šestdesetkrat), je genezo romana predstavil avtor. Knjigo Na slepo je pisal »smešno dolgo«, povod zanjo pa je bil zgodovinski dogodek, ki ga je fasciniral že vrsto let: selitev okrog dva tisoč delavcev, an-tifašistov in komunistov, ki so se po 2. svetovni vojni preselili v Jugoslavijo, da bi pomagali graditi socializem. Potem ko se je leta 1948 Tito uprl Stalinu, so nekdanji italijanski tovariši postali sovražniki: večino so deportirali na Goli otok, kjer je ponovno doživela strahote lager-ja. Ko so se naposled vrnili v Tržič in okolico, so nekateri med njimi odkrili, da so njihove domove zasedli ezuli ... Zgodbo Salvatoreja Cippica je Ma-gris prepletel z zgodbo pustolovca Jor-gena Jorgensena in tako v romanu, ki je v resnici en sam monolog, združil dve povsem različni zgodbi, med katerima je ne nazadnje tudi sto petdeset let razmaha. Kot je pojasnila Veronika Brecelj, je Na slepo večplastno delo, v katerem se zrcali ogromno del, od Argonavtov do Svetega pisma: gre za puzzle različnih zgodb in stilov, pri prevajanju katerega je večkrat segla po že obstoječih prevodih, po kontekstih, ki so navdihnili avtorja. V pomoč so ji seveda bila tudi neke vrste navodila za uporabo, ki jih Ma-gris ponudi vsakemu prevajalci. Prevodi vsekakor niso večni, je prepričana tržaška prevajalka: izboljšanje je vselej možno ... Liljana Avirovic je poudarila, da Magrisa prevaja s strastjo, med soustvarjanjem romana Naslijepo pa si je drznila celo »posiliti« svoj jezik in marsikdaj ni spoštovala slovničnih in sintaktičnih pravil. Poseben ritem pripovedi je pač zahteval posebne prijeme. O tem so se lahko prepričali tudi poslušalci, ki so se sinoči zbrali v veliki dvorani Narodnega doma, saj so jim študenti isti odlomek ponudili v slovenskem, hrvaškem in poljskem prevodu. Tisti pasus, ki ga je hrvaška prevajalka izpilila v šestdesetih različni variantah ... (pd) Liljana Avirovic, Claudio Magris, Darja Betocchi (ki je uvodoma simultano prevajala) in Veronika Brecelj kroma BOLJUNEC - Otroške delavnice Z|* v • • •• • oljčnimi vejicami prisrčna voščila V Mladinskem domu v Boljuncu so pripravili delavnice, na katerih so prikazali otrokom, kako se pripravljajo olj- čne vejice. Ob zaključku so se udeleženci nastavili fotografu in obenem zaželeli vsem veselo velikonočno praznovanje. Film o tujih študentih in raziskovalcih v Trstu V kinodvorani Ariston bodo danes ob 17. uri predstavili krat-kometražni film The roommate: study and fun in Trieste. Film, ki ga je ustvarilo združenje Zero-quaranta v sodelovanju z mladinskimi centri tržaške občine, pripoveduje dogodivščine treh mladih, ki v Trstu delijo stanovanje. To so angleška študentka, ki je prišla v Trst v okviru mednarodnega programa Erasmus, starejši študent kemije in kamerunski raziskovalec centra za teoretsko fiziko ICTP. Predstavitve filma, ki bo marsikoga spominjal na francoski L'Auberge espagnol, se bodo udeležili tržaški rektor Francesco Peroni, tržaški občinski odbornik za vzgojo, univerzo in raziskovanje Giorgio Rossi, direktor visoke šole SISSA Stefano Fantoni, predsednik ustanove ErdiSU Marco Vascotto in upravni direktor ICTP Dag Johannessen. Mladenič bi moral zapustiti Italijo Tržaška občinska policija je pred dnevi med kontrolo naletela na mladeniča, ki ga je doletel ukaz, da do 25. marca letos zapusti državo. 21-letnega romunskega državljana so spet prijavili, Italijo pa bo moral po novem zapustiti pred 6. aprilom. V državo se ne bo smel vrniti v prihodnjih petih letih, v nasprotnem primeru tvega zapor. Evropa v zrcalu: zorni kot Rusije V dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento št. 8, 3. nadstropje) bo danes ob 17.30 javno srečanje na temo Evropa v zrcalu: zorni kot Rusije. Srečanje prireja krožek kulture in umetnosti, na njem pa bo predaval prof. Aldo Ferrari. Vstop je prost. Na Opčinah knjižni kviz o Primožu Suhodolčanu V večnamenskem prostoru OŠ Franceta Bevka na Opčinah bo jutri od 9. do 11. ure knjižni kviz o Primožu Suhodolčanu. Datum ni slučajen. 2. aprila, ko so šole zaradi velikonočnih počitnic zaprte, je Dan mladinske književnosti, avtor, o katerem se bodo pomerili učenci, pa praznuje letos 50 let. RICMANJE - Prireditve v Babni hiši »Domač« zaključek Ricmanjskega tedna Po nastopu ZMPZ Slavec - Slovenec se je predstavila dramska skupina iz Dekanov, in sicer s komedijo Komandirjev tič Z Domačim večerom se je v petek, 19. marca, zaključila letošnja izdaja Ricmanjskega tedna. Vezna nit letošnjih praznovanj vaškega zavetnika sv.Jožefa je bila mladostniška ustvarjalnost na umetniškem, glasbenem in gledališkem področju. Po že ustaljenem običaju se je na odru prireditvene dvorane v Babni hiši v Ricmanjih najprej predstavil ZMPZ Slavec - Slovenec, ki je ubrano zapel pod vodstvom Danijela Grbca in ob spremljavi kvarteta Nomos. Kot je v uvodnem pozdravu napovedala predsednica SKD Slavec Anna Mattietti, so nastop društvene dramske skupine zaradi »višjih sil« prenesli na nedeljo, 28. marca. Odborniki so se zato odločili, da povabijo v goste prijatelje iz Dekanov, ki so številno publiko zabavali z veseloigro Komandirjev tič, v režiji Ingrid Verk. Rdeča nit zgodbe so težave v preprosti podeželski družini in njenem sorodu, ki se še bolj zapletejo zaradi strupenega jezika zvedave vaške opra-vljivke. Situacija se razplete, ko družino obiščejo može postave s čudežnim ptičem. Tekst je nastal izpod peresa italijanske avtorice Loredane Cont, prevod in priredba pa sta delo Borisa Picige in Ingrid Verk. Dekanski gledališčniki, ki so lani praznovali 10-letnico uspešnega dramskega delovanja, so tokrat prvič segli po tujem test, saj je scenarije doslej vedno prispeval steber skupine, Boris Piciga. Njihova prva celovečerna predstava z lastnim tekstom nosi naslov Sreča iz Salomonovega oglasnika, ki jo po devetih letih še vedno občasno igrajo in ima za sabo že preko sto ponovitev. V 10- letnem obdobju je gledališča skupina Dekani odigrala že skoraj 400 ponovitev raznih predstav, katerih se je udeležilo nad 35.000 gledalcev. Prijeten večer se je nadaljeval v galeriji Babna hiša, kjer so odborniki pripravili bogato pogostitev. Domač večer ob zaključku letošnjega Ricmanjskega tedna / TRST Torek, 30. marca 2010 9 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Abonma Zlata ribica Najmlajše je obiskal Zeleni fantek z zelenega planeta Lutkovno gledališče Ljubljana je nastopilo z delom Vinka Moderndorferja Zeleni fantek z zelenega planeta je obiskal mini abonente Zlate ribice v veliki dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Lutkovno gledališče Ljubljana je gostovalo s predstavo za otroke, katere avtor in režiser je znani slovenski dramatik, gledališki, filmski in televizijski režiser Vinko Moderndorfer. Njegov pogled na otroški svet ima nežne, igrive poteze zgodbice o brezpogojnem prijateljstvu med fantkom, ki »je padel z lune« in zemljanko Ivano. Zeleni fantek je tekst, ki govori o drugačnosti, a brez družbenih in eksistencialnih komplikacij govorice odraslih. Misli protagonistov so primerno naivne, preproste, kot so lahko preprosti tudi odnosi med ljudmi, ki si ne postavljajo nepotrebnih pregrad iz nepotrebnih razlogov. Fantek brez imena je smešen, poreden in zvedav kot vsi otroci, čeprav ima nenavadno polt in govori v neznanem jeziku. Zato se skuša naučiti vsaj nekaj »zemljan-skih« besed, s katerimi bi lahko komuniciral in se igral z novimi prijatelji. Besede pa spremlja tudi veliko novih odkritij o čudnih navadah tega planeta, kjer ni veliko prostora za igro. Otroška dimenzija predvideva, da se tudi na Zemlji avtomobili, semaforji, mestne hiše, šola in pralni stroji lahko pogovarjajo, čeprav se vsem njim zdi zelo ne-normalno, da je lahko fantek zelene barve in da ne gre za posebno zvrst eko-turista. Samo Ivana sprejme novega prijatelja takega, kakršen je; vse stvari, ki ju obdajajo pa ga skušajo spremeniti, pedagoško preobraziti, izbrisati njegovo »drugačnost«. Scenograf Jože Logar in kostumografka Meta Sever sta duhovito oblikovala animirane predmete, ki govorijo, plešejo in pojejo s protagonistoma po glasbi Bojana Jurjevčiča. V pevskih točkah se je najbolje odrezala simpatična deklica Ivana (Maja Martina Merljak), ki je s srčkanim Zelenim fantkom (Jan Bučar) zapela pesmico o prijateljstvu, ki je predstavljala vezno nit predstave. Tekst je primeren tudi za najmlajše, saj si avtor vzame čas, da razčleni vsako malo situacijo v precej počasnem dogajanju, ki ga določa tempo medsebojnega opazovanja in razumevanja. Predstava je bila otrokom všeč in je prav gotovo zaigrala na pravo NŠK - V Narodnem domu Acta Histriae: jutri predstavitev Narodna in študijska knjižnica nadaljuje s predstavitvami v Narodnem domu. V sodelovanju z Založbo Annales Znanstveno raziskovalnega središča RS v Kopru Univerze na Primorskem bo tokrat na vrsti zadnja, 4. številka (17. letnika) znanstvene revije Acta Histriae. V tej številki je zbranih kar nekaj razprav in esejev, ki so jih iz raznih zornih kotov o pomembnih osebnostih in skupinah ljudi prispevali San-di Volk, Marina Rossi, Denis Sa-badin, Egon Pelikan in Marko Klavora. O reviji bo spregovorila urednica, zgodovinarka Monica Rebeschini, Sandi Volk in Marina Rossi bosta predstavila svoji razpravi in raziskovanje o Antonu Ukmarju in Ivanu Regentu, profesor Jože Pirjevec pa o pomenu poglabljanja poznavanja biografskih podob iz preteklosti. Obeta se torej zanimiv večer, ki se bo odvijal jutri ob 17.30, v prostorih NŠK v Narodnem domu. Na sliki je Anton Ukmar prvi z leve. nabrežina - OŠ Virgil Šček Priprava oljčnih vejic Slava Starc je otrokom pokazala, kako so po starem pripravljali oljčne vejice in spregovorila o pomenu običajev Otroci so svoje izdelke odnesli domov kroma Pred cvetno ali oljčno nedeljo je tradicija, da se pripravijo in okrasijo oljčne vejice za blagoslov. Gre za star običaj, ki so se ga na povabilo domače župnijske skupnosti lotili tudi na Osnovni šoli Virgila Ščeka v Nabrežini, kjer so v petek gostili prof. Slavo Starc, ki je učencem prikazala, kako so po starem pripravili in vezali oljčne vejice, obenem pa razložila tudi njihov pomen in druge običaje rodnega Kontovela, od koder so žene ravno na cvetno nedeljo hodile v Trst prodajat pripravljene vejice. V okviru približno dve uri trajajoče delavnice je tudi vsak učenec pripravil in okrasil svojo vejico oz. šop vejic, ki jih je potem nesel domov. Tako so se tudi na nabrežinski šoli pripravili na bližnje velikonočne praznike, na katere pa odhajajo z zadoščenjem ob izidu nedavnega vpisovanja za novo šolsko leto. Čeprav bo na OŠ Šček v prihodnjem šolskem letu v primerjavi s tekočim deloval manj številen prvi razred, pa bodo po drugi strani na šoli po dolgih letih imeli vseh pet razredov. Prispevki Dijaki liceja Franceta Prešerna darujejo za humanitarno organizacijo Emergency 253,00 evrov, zbranih na šolski Prešernovi proslavi. POPRAVEK: V spomin na Marijo Fabian darujeta Pierina in Marjan 25,00 evrov za krožek Krut. V spomin na Zdravka Žuljana daruje Meri Romano 15,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje - Log. V spomin na Zdravka Žuljana daruje Aldo Ciak 20,00 evrov za SKD Slavec - Ricmanje. V spomin na Milko Capponi daruje družina Rapotec (Gročana 53) 20,00 evrov za kapelico v Gročani. V spomin na Bruna Kralja daruje družina Briščik 20,00 evrov za zbor Fantje izpod Grmade in 20,00 evrov za KD Rdeča zvezda. Ob 5. obletnici smrti Božeta Per-tota daruje družina 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Sveto Grgič daruje Vojko Križmančič z družino 30,00 evrov za Mepz Lipa in 30,00 evrov za MoVS Lipa. Tiho je odšel naš dragi Josip Pegan (Pepi) Žalostno vest sporočajo sinova Bruno z Damjano, Igor, brat Drago in sestra Silva z družinami. Pokojnik bo ležal v sredo, 31. marca od 10. ure do 12. ure v mrtvašnici v Ul. Co-stalunga. Pogreb z žaro bo v sredo, 7. aprila ob 12.30 pred občino v Zgoniku. Hvala sosedi gospe Vanki za trud in po- Salež, 30. marca 2010 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina Ciao nono Aleš z Veronico, Marko, Martina in Micol Ob izgubi svaka in strica žalujeta Elvira in Bruno z družinama Ob britki izgubi dragega Pepija Pe-gana (Picota) izrekamo sinovoma Brunotu in Igorju ter vsem svojcem iskreno sožalje Moški pevski zbor in vsi pri KD Rdeča zvezda Brunotu, Igorju in svojcem se ob žalovanju ob izgubi očeta Pepija pridružujejo prijatelji z družinami Aleš, Damj'an, Egon, Gigi, Igor, Ivo, Livio, Maurizio, Miran, Rado, Sergio, Vasilij in Zvonko Zadnji pozdrav Pepiju družini Brankovič in Businelli moc. 10 Torek, 30. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / obvešča člane in povabljene, da bo seja Pokrajinskega sveta za Tržaško pokrajino DANES, 30. MARCA 2010, OB 20. URI v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. S. Francesco, 20/11 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Aleksandrovič Gončarov SLOVENSKA PRAIZVEDBA Dramatizacija In režija: Egon Savin Predstava bo v Mali dvorani SSG. Jutri, 31. marca ob 20.30 TRETJA PREMIERA PONOVITVE v četrtek, 1. aprila ob 20.30 v torek, 6. aprila ob 20.30 v sredo, 7. aprila ob 20.30 v četrtek, 8. aprila ob 19.30 v petek, 9. aprila ob 20.30 v nedeljo, 11. aprila ob 16.00 v torek, 13. aprila ob 20.30 v soboto, 17. aprila ob 20.30 v nedeljo, 18. aprila ob 16.00 Vse predstave bodo opremljene z Italijanskimi nadnaplsl Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št.800214302 ali 040 362542. Info: vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it Včeraj dan es EI3 Lekarne Do sobote, 3. aprila 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ui Kino Danes, TOREK, 30. marca 2010 BOGO Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.30 - Dolžina dneva 12.41 - Luna vzide 20.27 in zatone ob 6.29. Jutri, SREDA, 31. marca 2010 BENJAMIM VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1015,7 mb ustaljen, veter 5 km na uro sever, vlaga 79-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,3 stopinje C. M Izleti peljali se bomo do Pliskovice, kjer bomo imeli tri-urni pohod v spremstvu domačega vodiča. Sledila bo družabnost z degustacijo domačih jedi v domačiji pri Kovačevih. Iz organizacijskih razlogov so zaželjene prijave na tel. št. 040-220155 (Livio). SKUPINA 85 Vabi na izlet v Istro - el mus, la cavra, la piegora, el boscarin - živali istrskega izročila, ki bo v soboto, 17. aprila, med Bujščino in morje. Od Kaštela v Zrenj, Završje, Opr-talj, Dolino Mirne, Petrovijo, Umag, Savudrijo, pod vodstvom Marina Voccija. Odhod ob 8.00 s trga Oberdan, povratek okrog 20.00. Informacije in rezervacije do 9. aprila: 040772545, 348-5289452. AMBASCIATORI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Dragon Trainer 3D«. ARISTON - 15.15 »Donne senza uo-mini«; 17.00 »The Roommate - Study and fun in Trieste«; 18.30, 21.00 »Lourdes«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Dragontrainer 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.10 »Re-member Me«; 15.50, 20.00, 22.15 »E' complicato«; 18.00, 22.15 »Fuori con-trollo«; 16.10, 20.10 »Mine vaganti«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Alice in Wonderland 3D«; 18.30, 21.15 »Shutter Island«; 16.30 »Avatar 3D«. FELLINI - 16.15 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo: Il ladro di fulmini«; 20.10 »Invictus«; 18.00, 22.15 »Shutter Island«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Mine vaganti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »Il profeta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.10, 22.00 »Happy Family«. KOPER - KO LOSE J - 17.20, 19.20, 21.20 »Legija«; 20.30 »V mojih nebesih«; 16.50, 19.10, 21.30 »Na robu teme«; 17.30 »Avatar 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »E' complicato«; Dvorana 2: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Alice in Wonderland - 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Remember Me«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »Dra-gon Trainer 2D«; 18.15, 22.15 »Day-breakers L'ultimo vampiro«; 22.15 »Fuori controllo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »E'complicato«; Dvorana 2: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Dragon Trainer 3D«; 22.20 »Alice in Wonderland - 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.10 »Happy Familiy«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Remem-ber Me«; Dvorana 5: 20.10, 22.15 »Mine vaganti. 9 Šolske vesti DPZIO JOŽEF STEFAN vabi starše danes, 30. marca, ob 17. uri, na predavanje »Mladi in alkohol - nevarnosti in posledice uživanja in zlorabe alkoholnih pijač«, ki ga bosta oblikovali dr. Rossana Purich, zdravnica iz Oddelka za zdravljenje odvisnosti od legalnih substanc, in Jadranka Blažina, operaterka združenja AS.TR.A. Po predavanju bo roditeljski sestanek od 18. do 20. ure. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo! PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ »A.M. Slomška« vabi starše na roditeljski sestanek danes, 30. marca, od 17. do 19. ure. Odprto bo parkirišče pred šolo. ZAKLJUČNI NASTOP 10. GLASBENE REVIJE Državne nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda se bo odvijal v sredo, 31. marca, ob 16.00 v gledališču Il Tea-trino v parku Opp pri Sv. Ivanu (Ul. Weiss, 15). Toplo vabljeni! ¿i Čestitke Dragi ANDREJ! Svetovalec za delo ti si zdej, pomagal nam boš več kot prej, pa še veliko uspehov in zadoščenj ti želimo za naprej! Odborniki SKD Tabor. Naš MATEJ ŠTOLFA je v nedeljo v Kranjski Gori učitelj smučanja 3. stopnje postal. Ob iskrenih čestitkah mu želimo še veliko dela pri smučarskem društvenem delovanju in se z njim veselimo za doseženi uspeh. Vsi pri SK Devin. Skd Tabor z Opčin iskreno čestita svoji DRAMSKI SKUPINI, ki je na Festivalu komedije v Pekrah pri Mariboru s predstavo Campiello prejela nagrado za najboljšo predstavo, Fabrizio Polojaz pa nagrado za najboljšega komedijanta. Bravo režiser, igralci in tehnika! Ü3 Obvestila ŽUPNIJA PROSEK organizira v prvi polovici julija osemdnevni izlet v Maroko. Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije pokličite po 20. uri na tel. št.: 040-225170. KD KRAŠKI DOM organizira izlet v Srbijo od 29. maja do 2. junija. Informacije na tel. št. 040-327124 (Vesna). SPDT organizira pomladanski izlet v ponedeljek, 5. aprila. Zbrali se bomo ob 9. uri pri spomeniku v Križu. Od- OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na drugi del delavnic na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja«. Zadnje srečanje bo danes, 30. marca, s fizioterapevtko K. Vitez »Naučimo se pravilnega gibanja -drugi del«. Srečanje je namenjeno starejšim osebam, družinam in zainteresiranim in se bo vršilo v kulturnem središču »Dom Briščki«, Brišči-ki 77, od 17. do 19. ure. Delavnica je brezplačna, zaželjen je predvpis na tel. št. 040-2907151, 345-6552673 (dr. Roberta Sulčič). PRIPRAVA VELIKONOČNIH JEDI 8-urni tečaj priprave velikonočnih dobrot, s katerimi boste očarali prijatelje, znance, družinske člane! Pridružite se nam na Ad formandumu danes, 30. in sredo, 31. marca, od 18. do 21. ure. Informacije na tel. 040566360. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane in povabljence, da bo seja Pokrajinskega sveta za Tržaško danes, 30. marca, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 30. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 31. marca, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SKD TABOR vabi na 42. redni občni zbor v sredo, 31. marca, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: uvodni pozdrav, izvolitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi, razprava, odobritev obračuna in proračuna, razno, predvajanje fotografij in družabnost. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi vaščane s Proseka in Kon-tovela v sredo, 31. marca, ob 20. uri v društveno gostilno na Kontovelu na srečanje - javno razpravo o nerešenih problemih teh dveh vasi. Sodelujejo rajonski svetovalec Roberto Catta-ruzza, občinski svetnik Iztok Furlanič in drugi predstavniki SKP. SZSO - Slovenska zamejska skavtska organizacija - Trst vabi na tradicionalni križev pot na Repentabru na Veliki petek, 2. aprila. Zbiranje ob 20.00 na Colu. V cerkvi na Tabru bo po križevem potu tudi priložnost za spoved, po križevem potu pa bo še kratko duhovno srečanje za skavtske voditelje. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici št. 224 - Trst, tel. št. 040-3773677 in 336-6867882, bo odprt tudi za velikonočne praznike od 9. do 17. ure. V soboto, 3. aprila, bo otvoritev fotografske razstave Janka Kovačiča »Sprehod po Krasu«, ki bo odprta do ponedeljka, 31. maja, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. V nedeljo, 4. aprila, bo poleg stalne naravoslovne razstave na ogled še fotografska. V ponedeljek, 5. aprila, pa bo potekala od 14. do 17. ure delavnica »Veter na velikonočni ponedeljek - eolična presenečenja za male in velike«, v sodelovanju z Muzejem burje. Vstop prost. V DRUŠTVENI GOSTILNI na Opčinah bo redni občni zbor v prvem sklicanju v soboto, 3. aprila, ob 8. uri in v drugem sklicanju v ponedeljek, 12. aprila, ob 20.30 v prostorih Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Vabljeni! JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljun-ca sporoča, da se bo odslej tečaj joge vršil v telovadnici - Trubarjevi dvorani - nižje srednje šole v Dolini. Urnik ostane nespremenjen: vsako sredo od 18.30 do 20.00. KD REDEČA ZVEZDA vabi na 27. redni občni zbor v petek, 9. aprila, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Sa-ležu. V NARODNEM DOMU v Trstu je ponovno odprt Slovenski informativni center. Poslanstvo Slovenskega informativnega centra je obveščanje italijanske in osrednje slovenske javnosti o delovanju Slovencev v Italiji. Urad centra nudi številne in najrazličnejše informacije o prisotnosti in razvejanosti slovenske skupnosti. Da bi nudili vsem obiskovalcem vse bolj popolne informacije prosimo ustanove, društva in organizacije da redno pošiljajo sporočila o lastnem delovanju na sledeči naslov e-pošte: in-fo@infonarodnidom.eu. V kratkem bo aktivna tudi spletna stran, kjer bomo sproti objavljali sveže informacije. SKD IGO GRUDEN vabi na krožni pohod »Kje so tiste nabrežinske stezice« v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče na trgu v Nabrežini ob 8.45, odhod ob 9. uri. Obiskali bomo: Jamo Pod Kalom, Gradišče pri Slivnem, Frnažo pri Šempolaju, Ojstri vrh, največjo dolino na Tržaškem Krasu.- Lišček in Vojaško pokopališče iz 1. Svetovne vojne. Pohod je primeren za vsakogar, traja pribl. 4 ure, vodi Paolo Sossi. V primeru dežja je prenesen na nedeljo, 9. maja. Za informacije 040200924 (Zulejka). OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040-327335) do 26. aprila 2010. DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, Opčine, tel. 040-212289, in-fo@skladmc.org. 0 Prireditve VZPI - ANPI - Sekcija Devin Nabreži-na vabi na tovariško srečanje in praznik včlanjevanja danes, 30. marca, od 17. ure v gostilni pri Borisu v Mav-hinjah. Z nami bo raziskovalka in zgodovinarka Alessandra Kersevan in harmonikašica Neva. VELIKONOČNO TUČENJE JAJC - Skd Vesna vabi v nedeljo, 4. aprila, na tradicionalno velikonočno »Tučenje jajc«. Začetek po maši ob 11.30, pred vaško cerkvijo v Križu. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenke prosvete prireja v četrtek, 15. aprila, ogled filma »Sonja - Zgodba iz časa fašizma«. Na večeru bosta prisotni režiserka Loredana Gec ter gospa Sonja Amf - Kocjan. Začetek ob 20.30. Toplo vabljeni! m Poslovni oglasi GOSTILNA NA KRASU IŠČE natakarja/natakarico za delo ob sobotah in nedeljah ter pomočnika/pomočnico za delo v kuhinji Poklicati v sredo, 31. marca, zjutraj med 9. in 11. uro: 040 229168 V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) 0 Mali oglasi NA PROSEKU dajemo v najem hišo z dvoriščem in vrtom. Tel. št.: 3389714161. PODARIM šest malih papagajčkov, starih manj kot eno leto, tri samice in tri samci. Tel. št.: 339-6663863. PODARIM vzmetnico (šušta; mere 190x82x30) in kotalke št. 38 s štirimi kolesci znamke power hockey. Tel. 040-208989. PRODAM stanovanje na Opčinah: drugo nadstropje, kuhinja, dnevna soba, 2 spalnici, 2 kopalnici, shramba, 2 balkona, garaža, solastniški vrt. Tel. št.: 348-3054548 ali 329-0085297. PRODAM HARMONIKO BELTUNA, kot nova, zelo malo rabljena, cena po dogovoru; tel. 0481-778156 ob uri kosila. PRODAM 20 nosilnih opor za opaže (punte). Cena 100,00 evrov. Tel. 040415336. PRODAM zazidljivo parcelo, 1.779 kv.m. nad Ankaranom, sončna s čudovitim pogledom na morje do Pirana in Benetk. Tel. 339-8160558. Id Osmice OSMICA je odprta pri Jadranu, v Ri-cmanjih 175. Tel. 040 - 820223. OSMICO je v Mavhinjah 58/A na novo odprla družina Pipan in Klarič. Tel. št.: 040-2907049. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. Tel. 040-201223. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni), Nabrežina center 10. OSMICO je odprla kmetija Kraljič, Prebeneg 99. Tel. 040-232577. OSMICO sta odprla Jožko in Ljuba Co-lja, Samatorca 21. Tel. 040-229326. Toplo vabljeni! V MEDJI VASI št. 16, sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. št.: 040208451. Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgoli, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. NAŠ POGOVOR Marko Lutman: »Z goriškim CAI smo vzpostavili dober odnos« / 13 Naši smučarji odlični na pokrajinskem prvenstvu Jadran se nikakor ne more izviti iz krize Sport ^L torkova priloga P L Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika košarka - Kontovel pred ligo, v kateri so že drugi Bo gneča? POGLED Z VEJE Zavajujoča komunikacija Boru Ban je v soboto v dresu Kontovela dosegel kar 37 točk. V sredo bo Kontovel igral še zadnjo tekmo rednega kroga, po velikonočnih praznikih pa ga čaka nastop v končnici za napredovanje kroma Marij Cuk_ V času, ko pišem te vrstice še nimam pojma, kako so se iztekle deželne volitve v Italiji. A prepričan sem, da kot vselej: zmagali so vsi, prav vsi, tudi poraženi. Dialektična moč italijanskih politikov je neverjetna, saj znajo vsako stvar spremeniti sebi v prid, obrniti dejstva na glavo, laž spremeniti v resnico in resnico v njeno nasprotje. Podobno se dogaja v italijanskem športu, kjer v slovarju zaman iščemo samostalnik poraz, pa čeprav je rezultat vsem na očeh. Gre torej za propagandno manipulacijo komunikacije, ki ji množice nasedajo, kot ugotavlja tudifilozof Sla-voj Žižek, ki v svojem razmišljanju o nasilju citira poučno anekdoto: v bratomorni vojni na korejskem polotoku je komunikacijski stroj poudaril herojstvo vojaka, ki je tako zažugal sovražniku-iztrgali ste mi obe roki, rafal mi je pokosil obe nogi, a moj boj se nadaljuje! In ko se je s samim trupom zakotalil po pobočju v sovražnikove vrste, je z granato v ustih zavpil: tu je moje maščevanje. In se je raztreščil ter s seboj v oblake odnesel še kopico nasprotnih borcev. Tisk ene od v vojno vpletenih strani je seveda junaštvo podčrtal z mastnimi črkami. A zadeva je, če pomislimo, zares smešna. Kako naj človek z granato v ustih sploh vpije? Tudi danes živimo v svetu, ki ga oblikuje večja ali manjša zmožnost izkrivljanja dejstev. Če ostanemo na področju športa, se spomnimo sobotne tekme med Romo in Interjem. Roma je sicer zmagala, a Inter ni izgubil. Tako vsaj trdijo v njegovem taboru, saj je moštvo zadelo celo tri vratni-ce, si ustvarilo veliko priložnosti, skratka, bilo je boljši nasprotnik, čeprav je resnica povsem drugačna, kot so se lahko prepričali tisti, ki so si ogledali srečanje. Mourinho je na tem področju pravi mojster, navijači črnom-odrih pa so prepričani, da jim je bila storjena krivica. Poraz kot sestavni del življenja in predvsem športa ne pride več v poštev. Zato pa smo čedalje bolj v primežu nasilja, ki ga spodbuja enosmerna pristranska komunikacija. Ta ustvarja le sodobnega nadčloveka, pred katerim se njegov nekdanji teoretik Nietzsche lahko le skrije. Skratka, velja le en parameter- uspešnost. Kje pa je igrivost, igra? Na to smo pozabili. Že otroci v vrtcu so zaradi enostranske komunikacije risank in televizije oropani spontane ustvarjalne domišljije, solidarnosti in sodelovanja... Vzor jim ni več Snegulčica, ki jo reši princ in jo popelje na varno v svoj ljubeznivi grad, marveč Rambo. Zato imam rad Schumac-herja, ki se je iz zmagovalca spremenil v poraženca. Postavil se je pod vprašaj, ko je sprejel izziv mercedesa (in ček nemškega proizvajalca) ter spet začel dirkati. Tisk je sicer včeraj poudarjal, da je le bleda senca velikega šampiona, ki je na tekočem traku osvajal svetovna prvenstva. Zdi se mi, da je bila ugotovitev napačna. Schumacher je s svojega pozlačenega oblaka prestopil med smrtnike in zelo mi je bilo všeč, da se je kot otrok veselil prve osvojene točke z novim bolidom. Nam in sebi je odkril novo človečnostno dimenzijo. In sodobni modeli komunikacije pozabljajo prav na to, na človečnost, na človeka. Zato pa se človek modernega sveta nikoli ne postavi pod vprašaj in za svoje neuspehe vedno krivi drugega, namesto da bi pogledal vase in si priznal, da je za lastno nesrečo največkrat kriv sam. Pa srečno, igrivo in veselo velikonočno obdobje! Polna dvorana Ervatti pri Brišči-kih je minulo soboto proslavljala uvrstitev Kontovelovih košarkarjev v končnico za napredovanje v deželno C-li-go. Gre, kajpak, šele za neko vmesno fazo do končnega cilja, ki je še zelo daleč in ga bo tudi zelo težko uresničiti. Vendar je to pravzaprav prvi otiplivejši rezultat letošnje sezone pri nas na ekipni ravni. Nekaj končnih »sodb« bo padlo tudi po velikonočnih praznikih, že zdaj pa je jasno, da vse ne bodo razveseljive kot je Kontovelova. Kajti to, da so se Gerjevičevi varovanci uvrstili v »play-off«, predstavlja eno prijetnih presenečenj sezone. Rezultat, ki je bil pred začetkom sezone nepričakovan in na katerega so na Kontoveu lahko ponosni. Daje pa misliti, če vemo, da je Kontovel pravzaprav Jadra-nova podružnica, zdaj pa obstaja celo možnost (ali nevarnost), da bi se oboji znašli v isti ligi. Še več v isti ligi bi se lahko znašla vsa društva, ki pri nas v košarki zdaj nekaj pomenijo. Je to dobro? Dvomimo. p. Erik Luksa NEMOGOČI PAR ! Monika Hrovatin in Vasilij Kante ŠPORTNA KRIŽANKA / Košarkarji na Češkem /■ 22 Inter jutri v četrtfinalu Lige prvakov Na 12. strani Rogelio Zovatto ni več trener Borovih košarkarjev Na 14. strani Še o ženskem derbiju Bor Breg - Sloga Na 18. strani Silvester Koren brez dlak na jeziku Na 20. strani Janez Gorišek o skrivnostih Planice Na 22. strani 12 Torek, 30. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / NOGOMET - Danes in jutri prve četrtfinalne tekme lige prvakov V boj za polfinale Inter bo igral jutri proti Cska iz Moskve - Drevi francoski derbi - Bayern bo gostil Manchester United - Lanski zmagovalec Barcelona proti Wengerjevemu Arsenalu Jutri in v sredo bodo na sporedu prve četrtfinalne tekme lige prvakov. Od italijanskih ekip je še v igri Inter, ki bo moskovski Cska najprej jutri gostil na San Siru, naslednji teden pa bodo igrali povratno tekmo v Rusiji. LYON - BORDEAUX: Francoski če-trtfinale je dokaz, da Ligue 1 napreduje iz leta v leto. Francosko prvenstvo je letos nadvse izenačeno in kar pet ekip je še v igri za naslov. Med temi je Bordeaux, medtem ko je Lyon nekoliko v težavah. Lyon pa ima nedvomno več izkušenj na evropski ravni, tako da bi lahko le izločil tekmeca, ki je v domačem prvenstvu višje postavljen in je doslej v Evropi nadigral vse tekmece. Naša napoved: Lyon 55%, Bordeaux 45%. BAYERN - MANCHESTER UNITED: Brez spornih sodniških odločitev bi se Bayernova pot v Evropi že zaključila, a težko si predstavljamo, da bi Van Gaalo-vemu moštvu uspelo izločiti še vrhunsko Fergusonovo zasedbo. Red Devilsi so v tem dvoboju nesporni favoriti, medtem ko je Bayern preveč odvisen od enega samega igralca, Robbena. Real Madrid se ga je znebil, Madridčani so bili izločeni v osmini, on pa je Bayernu zagotovil prestop med najboljših osem... Naša napoved: Bayern 35%, Manchester Utd 65%. ARSENAL - BARCELONA: Arsenal je imel res smolo z žrebanjem. Moštvo Ar- sena Wengera je namreč naletelo na edinega nasprotnika, ki je v tem trenutku skoraj nepremagljiv. Lanski zmagovalec pokala Barcelona je namreč tudi glavni favorit za letošnjo zmago (med drugim »blau-grana« sanjajo o tem, da bi osvojili pokal na madridskemu Bernabeu, stadionu večnega tekmeca Reala, kjer bo letos finale lige prvakov). Naša napoved: Arsenal 40%, Barcelona 60%. INTER - CSKA MOSKVA: Kakšen Inter bomo videli v četrtfinalu lige prvakov? Tistega, ki je dotolkel Chelsea ali tistega, ki ima hude težave v prvenstvu in je skoraj pozabil, kako se zmaga? V milanskem društvu so letos privilegirali evropske nastope, a s tako politiko resnično tvegajo, da bodo zaključili sezono brez lovorik. Vsekakor jim je ugoden žreb namenil najšibkejšega od sedmih možnih nasprotnikov, tako da bi morala biti vrata pol-finala že skoraj na stežaj odprta. Po tehničnem znanju Cska Mourinhovim varovancem ni dorasla. Naša napoved: Inter 65%, Cska 35%. Spored: danes (ob 20.45) Lyon -Bordeaux, Bayern - Manchester United, jutri (ob 20.45) Arsenal - Barcelona, Inter - Cska Moskva. Na sliki: Interjevi napadalci Milito, Pandev in Eto' o. NOGOMET - 31. krog Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima? PRILOŽNOST ZAMUJENA, DRUGIČ - Pred tednom dni je Milan imel priložnost z zmago prehitet Inter, a moral se je zadovoljiti s točko. Tokrat se je črnordečim ponujala možnost, da bi se z zmago mestnemu tekmecu približali na eno samo točko zaostanka, a znova so zamudili priložnost. Milan je namreč igral le neodločeno proti Laziu, tako da je In-terju odščipnil le točko in ima zdaj tri točke manj od Milita in soigralcev. Seveda sedem krogov pred koncem Milan ni še izločen iz igre za naslov, a ko ne izkoristiš dve taki edinstveni priložnosti, resnično tvegaš, da se ti tretja ne ponudi. Ob tem, da je preostali spored Milana zahtevnejši, so tudi v nedeljo zvečer Leonardovi varovanci nekoliko razočarali in pokazali znake popuščanja oziroma padca forme. Utrujenost le prihaja na dan, čeprav je bil to zadnji teden, ko je bil na sporedu medtedenski krog. Odslej bo lahko Milan igral le eno tekmo na teden, kar bo nedvomno prednost v primerjavi z Interjem, ki je zaposlen na kar treh frontah. Pri Milanu pa se še kako občuti odsotnost dveh igralcev: Neste v obrambi in Pata v napadu. Izkušeni branilec bi gotovo prav prišel tudi Lippiju v JAR, a je že odklonil selektorjevo povabilo, brazilski napadalec pa ima drugačne značilnosti v primerjavi z ostalimi Milanovimi napadalci in ni slučaj, da so črnordeči veliko manj strelsko razpoloženi odkar se je Pato poškodoval. ROMA CAPUT MUNDI? - Nikogar ne bi presenetilo, ko bi obveljal pregovor, da kjer se prepirata dva (Milan in Inter), tretji dobiček ima. Roma je namreč od treh vodilnih ekip najbolj zdrava. Za končni del prvenstva bo imel Ranieri na razpolago še enega aduta, Tottija. Roma ima v tem zadnjem delu za odtenek zahtevnejši razpored od Interja, a dobro vemo, da je v zadnjem delu prvenstva težavnost tekme bolj odvisna od motivacij nasprotnika oziroma od prihranjenih energij. V tem trenutku pa je s tega vidika Roma na boljšem in tudi zmaga proti Interju je Ranieri-jevim varovancem vlilo novega poguma. Vsekakor, če bo Roma zmagala svoj četrti naslov v zgodovini bo to v glavnem zasluga trenerja Ranierija. Scudetto bi bil po tako skromnem začetku prvenstva pravi mirakel. UDINESE TVEGA - Pred leti, ko je bilo v A-ligi 18 ekip, so v nižjo ligo nazadovala štiri moštva. Nato pa je najelitnejše italijansko prvenstvo želelo postati oligarhija. Povečali so število ekip na 20, a nerazumljivo znižali število izpadov na 3. Pri Udineseju se bodo najbrž tej spremembi morali zahvaliti, če bodo letos ohranili status A-ligaša. Objektivno gledano se bodo namreč Fur-lani težko izognili 17. mestu na lestvici, zadnjemu, ki zagotavlja obstanek v ligi. V Firencah so znova razočarali in se v Videm vrnili s štirimi goli na grbi. Še sreča, da je po nekaj tednih Juventusu le uspelo zmagati, premagal pa je ravno Udinese-jevega tekmeca v boju za obstanek Atalanto, ki torej ostaja štiri točke za Furlani. Lazio pa je odščipnil točko na San Siru in dokazal, da se nekoliko pobira. Reja je uspel motivirati igralce, tako da moštvo predsednika Lotita naj bi se le rešilo. (I.F.) ODBOJKA - Danilo Riolino komentiral 21. krog B2-lige »V obstanek verjamem!« Težave so posledica številnih poletnih sprememb - Vse večji razkorak med C in B2-ligo Nadoknaditi šest točk v zadnjih petih krogih. To je cilj Televite, če želi uresničiti misijo nemogoče, obstanek v ligi. Izkušeni Danilo Riolino v obstanek še verjame: »V soboto proti Sarmeoli smo igrali solidno. Znova se je pokazalo, da igramo bolje v gosteh kot pred domačimi gledalci. Nasprotnik pa je bil zelo kakovosten, morda s kančkom več sreče bi lahko iztržili niz, ampak to bi bilo največ, kar bi nam uspelo. Objektivno so oni boljša ekipa. Res je, da je po tem krogu pot do obstanka še bolj strma, ker je Trentino premagal Metallsider in zdaj imamo šest točk zaostanka od neposrednih tekmecev za obstanek, a prepričan sem, da bomo naslednji konec tedna zaostanek razpolovili. Ne skrivam pa, da je položaj zaskrbljujoča.« Kako si razlagaš vaše težave v prvenstvu? Največ težav so nam povzročale številne spremembe v igralskem kadru lani poleti. Seveda je kakovost B2-lige povsem drugačna od C-lige, ampak smo popolnoma prenovili ekipo, kar se je poznalo v uigranosti. Temu je treba dodat še poškodbe, ki so nas prisilile na stalne spremembe postave. Od česa so odvisne tako pogoste poškodbe: od sprememb v fizični pripravi ali gre le za nesrečno sezono? Mislim, da je le smola. Vatovac je preskočil skoraj celo sezono zaradi hernije, Ambrož Peterlin si je najprej zvil koleno, nato je trčil v brata in moral mirovati za- Igralci s klopi so imeli zadnje čase več priložnosti (od leve): Riolino, Špacapan, Veljak in Kante kroma radi hujšega pretresa možganov, mene stalno muči gleženj, Rigonata hrbet, Corazzo omejujejo bolečine v hrbtu. Morda nekateri nosilci igre niso izpolnili pričakovanj, to je tudi res. Mari je zelo dober v drugi liniji, ampak od njega sem pričakoval tudi večjo učinkovitost na mreži. Corazza nas je večkrat popeljal do zmage in je v napadu odličen, morda pa naredi nekaj preveč napak. V B2-ligi si že igral pred leti. Se je kaj v teh letih spremenilo? Kakovost B2-lige je po mojem ostala nespremenjena. Kar se je zelo spremenilo je razkorak med C-ligo in B2-li-go. Pred desetimi leti je bila C-liga zelo kvalitetna, sedanja C-liga pa iz leta v le- to pada na kakovosti, tako da ekipe, ki napredujejo v B-ligo, niso dovolj kakovostne za igranje v B2-ligi. (I.F.) Nedeljski izid: Cordenons - Loreg-gia 3:0. Vrstni red: Mestrino 56, Monselice 50, Motta 44, Sarmeola 44, Sarmeola 42, Cordenons 41, Cles 38, Metalsider 36, Volley Rosa' 33, Trentino 25, Sisley TV 24, Te-levita TS Volley 2000 18, VBU Videm 15, Biancade 12, Loreggia 7. Prihodnji krog (101.4): ob 18.00 Te-levita TS Volley 2010 - Biancade. Top scorerji tedna: Corazza 19, Mari in Kante 9. Skupno po 21 krogih: Corazza 428, Mari 275, Slavec 144, Bassi 113, Kante 65. ODBOJKA Matej Černic se veseli pokala Challenge cup Konec tedna je italijanska klubska odbojka osvojila še dva evropska pokala, skupno pa že sto. S pokalno zmago se lahko ponaša tudi naš Matej Černic, ki je s Perugio osvojil pokal Challenge cup. V finalu je njegovo moštvo s 3:0 (25:12, 25:13, 25:20) premagala zagrebško Mladost. Kot je razvidno je bila tekma popolnoma enosmerna, zmaga pa predstavlja za klub iz Umbije le obliž za spodletelo uvrstitev v končnico A1-li-ge. Odbojkar iz Gabrij je v finalu dosegel sedem točk. Veselili so se tudi odbojkarji Cunea, ki so v finalu pokala CEV s 3:1 (25:22, 21:25, 25:21, 26:24) odpravili rusko moštvo Odinčevo. PLAY-OFF A1-LIGE - Nedeljska izida: Treviso - Monza 3:2, Verona -Trento 2:3. MOJA PRIHODNOST? - Predsednik nogometne zveze Abete že ve, kaj bom počel po svetovnem nogometnem prvenstvu, je skrivnostno odgovoril selektor Italije Marcello Lippi na vprašanje, katera bo njegova prihodnost. ODŠEL - Selektor slovenske moške košarkarske reprezentance Memi Bečirovic ni več trener belgijskega Base BC Oostendeja, s katerim se je sporazumno razšel v nedeljo. KOŠARKA Morali so poslušati Aido ••• Več sto tržaških navijačev je v zadnjih minutah nedeljske tekme nemo poslušalo triumfalni napev Aide treh (!) privržencev Paffonija, potem ko so njihovi ljubljenci dali domačinom pravo lekcijo košarke. AcegasAps je namreč vse svoje adute zaigral v prvi četrtini, ko je bil z dobro igro Lenardona, Be-nevellija in Bocchinija stalno v vodstvu. Komaj pa je trener Bernardi poslal na igrišče ostale, je ekipa takoj potonila. Scarponi, Cigliani, Marisi in Crotta se verjetno zavedajo, da je njihova tržaška avantura pri koncu, tokrat pa sta se jima v slabi predstavi pridružila še Col-li in Spanghero. In, kot je pravilno dejal velik poznavalec tržaške košarke Franco Stibiel, tekem ne zmaga prva peterka, ampak druga. To je dokazal gostujoči trener Zanchi, ki mu je klop podarila kar 40 točk, medtem ko jih je Bernardi dobil samo sedem. Prvenstvo se tako leno nagiba h koncu, nekaj negotovosti je le še glede osme ekipe, ki bo nastopila v končnici. Konkurenti so Castelletto Ticino, Treviglio in Verona, verjetno pa bo o vsem odločala tekma zadnjega kola med Verono in Trevigliom. Nedeljski izid: Co.Mark Treviglio - AcegasAps 82:63 (19:15; 46:27; 63:42) AcegasAps: Lenardon 21, Scarponi 3, Benfatto 8, Benevelli 18, Bocchini 14; Colli, Spanghero 5, Marisi, Crotta 2, Ci-gliani, trener Bernardi. Paffoni Omegna: Rossi 20, Scroc-co 7, Picazio 12, Ferraro 7, Saccaggi; Cassa 16, Caruso 11, Anselmi 7, Tem-pestini 6, Savoldelli n.v., trener Zanc-hi. Izidi 28. kroga: Verona - Monte-catini 85:69; Castelletto Ticino - Tre-viglio 79:77; Osimo - Ozzano 89:83;Trento - Riva del Garda 83:78; Fi-denza - Brescia 81:87; AcegasAps -Omegna 71:86; Jesolosandona - Forli 72:95; Fortitudo počival. Vrstni red: VemSistemi Forli 46, Fortitudo Amori Bologna 44, Penta-Gruppo Ozzano 40, Centrale del Latte Brescia 32, Paffoni Omegna in Bi-tumcalor Trento 30, Co.Mark Treviglio in Tezenis Verona 28, Nobili SBS Ca-stelletto Ticino 26 AcegasAps Trst 22, Siram Fidenza in Edilcost Osimo 20, AgricolaGloria Montecatini 16, Car-tiere Riva del Garda 10, Jesolosandona Bk 0. Marko Oblak DRŽAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 31. KROGA: Roma - Inter 2:1, Palermo - Bologna 3:1, Chievo - Parma 0:0, Fiorentina - Udinese 4:1, Juventus - Atalanta 2:1, Livorno - Bari 1:1, Napoli - Catania 1:0, Sampdoria -Cagliari 1:1, Siena - Genoa 0:0, Milan - Lazio 1:1. VRSTNI RED: Inter 63, Roma 62, Milan 60, Palermo 51, Samp-doria, Juventus in Napoli 48, Genoa in Fiorentina 44, Bari 43, Parma 42, Ca-gliari 40, Chievo 38, Bologna in Catania 35, Lazio 33, Udinese 32, Atalanta 28, Siena 26, Livorno 25. KOŠARKA A-liga IZIDI 23. KROGA: Cantu - Rim 79:61, Siena - Avellino 91:74, Treviso - Nea-pelj 169:29, Teramo - Biella 78:71, Ca-serta - Bologna 67:74, Ferrara - Varese 77:60, Montegranaro - Cremona 91:72, Pesaro - Milan sinoči. VRSTNI RED: Siena 44, Montegranaro 32, Caserta in Bologna 30, Milan in Cantu 28, Avel-lino in Rim 24, Treviso 22, Teramo 20, Biella in Varese 18, Cremona in Ferrara 16, Pesaro 14, Neapelj -8. VATERPOLO A2-liga IZIDI 15. KROGA: Como - Bologna 10:7, Padova - Camogli 7:9, Modena - Chiavari 8:10, Quinto - Pall. Trst 10:8, Bergamo - Brescia 7:7, Torino -Vigevano 12:5. VRSTNI RED: Camo-gli 38, Padova 37, Quinto 31, Torino 28, Bergamo 24, Chiavari 20, Bologna in Brescia 18, Vigevano in Pall. Ts 17, Como 5, Modena 4. ŠPORT Torek, 30. marca 2010 13 Z goriškim CAI smo v nekaj letih vzpostavili dober odnos NEMOGOČI PAR Športni uspeh? V zelo mladih letih sem igrala odbojko, a brez uspehov. Najljubši športni mentor? Všeč mi je bila Dragica Hrova- tin. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? V petek sem šla tekat. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Fitnes dvakrat tedensko in občasno tek. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Stefano Tacconi, ŠK Kras in ko igra Slovenija, navijam za njo, sicer pa za najšibkejšega. Športnik med kolegi? Župan (Mirko Sardoč - op. p.) igra tenis in smuča. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? S fantom. Športna kultura: naštejte vsaj tri slovenske odbojkarje v italijanski A-Iigi. Černic ... Vitez je še v A-ligi? Sandra Vitez ne igra več, v A-Iigi so poleg Černica še Loris Mania, Gregor Jerončič, Jasmin Ču-turič, Tine Urnaut ... Poznate Va-siIija Kanteta? Žal ne. (pv) ODBOJKAR Študijski uspeh? Matura na liceju. Najljubši učitelj ali profesor? Alenka Štoka. Kdaj si bila zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Minilo je toliko časa, da se ne spomnim ... Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Vsak dan berem Primorski dnevnik in Gazzetto dello sport, večkrat tudi Piccolo. Sem naročen na revijo Internazionale, tudi knjige berem po malem vsak dan. NajIjubša gIasba, knjiga, film? Rock, Zgodbe iz Narnije in Gran Torino. Intelektualec v tvojem športu? Peter Špacapan. Dobiš vstopnici za ogIed Louvra. S kom greš v Pariz? S punco. Splošna kultura: kdo sta župana Rima in Ljubljane? Župan Rima je Alemanno, Ljubljane nimam pojma. Ljubljanski župan je Zoran Jankovič. Poznaš Moniko Hrova-tin? Ne, ampak sem že slišal to ime. (pv) S predsednikom skega društva Gorica Marcom Lutmanom smo se pogovorili o delovanju društva, o sodelovanjih s sorodnimi društvi, pa tudi o posebnem utripu, ki prevladuje na Goriškem tri leta po odprtju meje. Glavni delajvnosti društva sta planinstvo in smučanje. Ali je pozornost usmerjena enako v obe panogi? Prioritet ni. To sta dejavnosti, ki jih v glavnem razvijamo v dveh različnih obdobjih: smučanje pozimi, planinstvo pa večinoma spomladi in jeseni. Sekciji sta skorajda ločeni društvi, ki zaobjemata dve različni interesni sferi. Malokdo je aktiven hkrati v obeh sekcijah. Različni dejavnosti pa najbrž zado-voIjujejo tudi razIične generacije? Tako je. Pri smučanju je več mladih, kar omogoča tudi generacijsko zamenjavo pri društvu. Pri planinstvu pa so dejavne vse generacije. Veliko članov planinske sekcije tudi samostojno prireja izlete, tako da je program društva le manjši del celotnega razvejanega delovanja. Med zanimive pobude ponujate čIa-nom t. i. Kekčevo pot. Za kaj gre? Pobudo smo si zamislili leta 2002: udeležba je bila na začetku številčna, saj se je različnih izletov za družine udeležilo več kot 50 udeležencev, kar je veliko število. Zaradi generacijske zamenjave pa je bilo v zadnjih dveh letih nekaj manj zanimanja. Letos bomo ponovno skušali privabiti več članov z raznolikim programom: ponujali bomo od kolesarskega izleta in ogleda jame do pohodov. Ker so aktivnosti različne, upamo, da bo odziv večji. Od kje pa ime in ideja? Progam Kekčeva pot smo si izmislili v društvu, da bi ponudili program tudi mlajši generaciji. Med člani so tudi kolesarji - bajker-ji, ki sodelujejo z italijanskim CAI-om. Za kakšen tip sodeIovanja gre? Skupaj organiziramo kolesarske izlete. Vezna nit obeh klubov je Robert Tabai, član obeh društev in odgovoren za našo kolesarsko sekcijo. Sodelovanje s CAI-em pa je večplastno, saj ob kolesarskih izletih prirejamo tudi druge pobude. Enkratletno srečanje Družne sa-botinske poti prirejamo s CAI-em, PD Nova Gorica in PD Brda. Lani smo s CAI-em organizirali tudi kolesarski izlet v sklopu programa Kekčeva pot, včasih pa prirejamo pre- 1 I davanja. V nekaj letih smo vzpostavili res dober odnos. Kako pa sodeIujete s SIovenskim tržaškim planinskim društvom (SPDT)? Sodelovanja ni, imamo pa dobre medsebojne odnose. Sodelujemo le na tradicionalnih srečanjih obmejnih društev. Zakaj pa ne sodeIujete? Ne vem. Čeprav je razdalja lahko problem, ne smemo mimo tega, da sta na primer Devin in Jamlje oddaljena samo nekaj kilometrov. Skratka: potrebe najbrž še ni bilo. Vsak ima svoj program, še nikoli nismo sedli in načrtovali kaj skupnega. Kakšno pa je sodeIovanje z drugimi italijanskimi klubi v Gorici? Sodelovanja ni. Priložnostno včasih zaradi logistike sodelujemo s kakim smučarskim klubom. Kaj pa z Novo Gorico? S planinskim društvom organiziramo letno en izlet. Stiki so sicer pogosti, saj več naših članov je aktivnih tudi v njihovem planinskem društvu. Udeležujejo se predvsem plezalnih tečajev. S smučarskim klubom Nova Gorica pa ne sodelujemo. Že nekaj let ste opustili tekmovalno dejavnost, ki ste jo prej gojili pri smučanju. AIi načrtujete, da bi jo Iahko spet uvedIi? Težko je karkoli napovedovati. V bližnji bodočnosti prav gotovo ne bomo obudili tekmovalne skupine. Društvo temu ni nasprotovalo, zanimanja s strani članov pa ni bilo. Zdelo se nam je bolj racionalno, da smo tiste, ki so si želeli, usmerili k drugim slovenskim klubom, ki gojijo tekmovalnost. Osebno sicer menim, da je težko biti konkurenčen, če živiš tako oddaljen. združene ekipe? Seveda. To bi bila dobra varianta, bolj racionalna, ne vem pa, zakaj ne uspe. AIi načrtujete v kIubu še kako novo pobudo? Bližji cilj je 100-letnica društva ob začetku naslednjega leta. Idej je veliko, a so še v povoju. Vse bomo povedali ob pravem času. AIi se vaše čIanstvo veča aIi manjša? Število članov je še kar konstantno. 250 do 300 članov plačuje vsako leto članarino. Kako pa je v odboru? Ali so tudi mlade siIe? Zdaj sta dva ali trije, želimo pa, da bi v naslednji mandatni dobi privabili v odbor še več mladih. To bi omogočilo, da bi se v društvu porodila tudi kaka nova ideja. Volilni občni zbor bo 23. aprila: sestava odbora bo tudi v naslednji mandatni ostala večinoma enaka, da bomo v že vtičeni ekipi izpeljali 100-letnico. AIi občutite, da se je zaradi meje v zadnjih letih kaj spremenilo v Gorici? Spremembe so, vendar ne v vseh in povsod. Pretok ljudi je večji, ker ni več meje. Mesto je povezano, ker so razdalje krašje. V Novi Gorici je veliko več italijanskih obiskovalcev, predvsem v nakupovalnih centerih ob meji. Prepričan sem, da bodo mlajše generacije dozorele s povsem drugačnim odnosom do tega. Že zdaj je gledanje na soseda različno kot nekoč. Se je spremeniI odnos itaIijanske Gorice do Slovenije? Seveda. Nekoč Italijani sploh niso obiskovali Nove Gorice; doživeljali so jo, kot drugi svet. PovedaIi ste, da po odprtju meje je pretok italijanskih obiskovalcev v Sloveniji večji. Ali je velja tudi obratno, torej da je več Slovencev tudi v »stari« Gorici? V bistvu ne: nekoč so pri nas kupovali dobrine, ki jih tam niso imeli. Zdaj pa se je to spremenilo, posledica tega pa je, da trgovine v »stari« Gorici usihajo. Mesto se namreč težko prilagaja novim trendom. Nakupovalni centri se širijo na slovenski strani ter na relaciji Videm - Gorica, v Gorici pa bi bili novi nakupovalni centri v tem trenutku nesmisel. Zdaj bo nastopil še dodaten problem, ko bodo širili avtocesto. Gorica bi lahko v tem primeru ostala izolirana, če se trgovci in mesto ne bo prebudilo. Veronika Sossa Juve in guttalax sta prijatelja. (Pre-ovod transparenta na včerajšnji »Hvala Valentina, upam, da se najin odnos vrne na nekdanjo raven, ker me je letos marsikdaj obšla zadrega.« (Odgovor Caroline Kostner na čestitke kolegice Marchei, Rai Sport, 27. 3.) »Kos torte in Alexov poljub.« (Želji Caroline Kostner ob koncu sezone, Rai Sport, 28. 3.) »Sploh ne vem, kako lahko klubi še funkcionirajo. Morda imajo čudežne Aladinove svetilke ...« (Joc Pe-čečnik na vprašanje, ali se slovenskemu športu obeta amaterizem, Dnevnik, 23. 3.) »Moram pohvaliti Davida Cet-tola, ki bi danes moral odpotovati na Irsko na šolski izlet, a je izbral, da ostane na pomembni tekmi in se bo sošolcem pridružil jutri.« (Ivan Peter-lin, Primorski dnevnik, 27. 3.) 360 STOPINJ Erik Največji športni uspeh 8. mesto na mehiški dirki Vuelta de las Americas Erik Luksa, rojen 3. februarja 1977 v Trstu, je bil nekoč zelo perspektiven kolesar, saj je dve leti nastopal v kategoriji eliti, ki je odskočna deska za profesionalne kolesarje. »Če prej začel kolesariti, bi se mogoče prebil med profesionalce. Pri 27-letih pa sem bil nekoliko prestar,« je dejal 33-letni Prosečan, ki zdaj živi v Orehovici v Sloveniji. Erikov največji uspeh je bilo 8. mesto na deveti etapi Vuelta de las Americas v Mehiki. Takrat se je Erik posvečal samo kolesarstvu. Tekmoval je za ekipi Isontina in Termo Piave. Pred tem (do 19. leta starosti) je Erik tudi igral nogomet in sicer pri domačem Primorju. Na- to je kolesaril tudi pri Devinu. Erik je zdaj zaposlen kot špediter. Stan: zaseden Ostali športi: kolesarjenje, gorništvo, ribolov, smučanje Ostale dejavnosti in konjički: rad imam vrtnarstvo in rejo živali (koz) Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV- oddaje:Primorski dnevnik; Življenje in tehnika; oddaje o kmetijstvu in Alle fal-de del Kilimanjaro SpIetna stran: www.agraria.org, www.osmer.fvg.it Knjiga na nočni omarici: je ni Najljubša glasba: malo vsega Najljubši film: La sfi-da (Robert De Niro in Al Pacino) Moj lokal: Bunker v Nabrežini Najljubša jed: špina-čni zavitek Najljubša pijača: domači jabolčnik Mi je všeč/mi ni všeč: so mi všeč gore in mir/ sovražim hrup in laži Najljubši športnik: Marco Pantani Najljubša osebnost: Marija Tereza Najljubše počitnice: desetdnevno potovanje po gorah Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... maratonski tekač Moja himna: je ni Moj vrstni red (šport, Ijubezen, zdravje, prijateIji): ljubezen, zdravje, prijatelji, šport ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO MARXOVI PRIVRŽENCI NAS PREVAJALEC (PAOLO) BERI ŠPORTNO PRILOGO PD MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB ŠPANSKI SPOLNIK VODNI SPORT NEKDANJI NORVEŠKI HITROSTNI DRSALEC FOIO KROMA NEKDANJI ODLIČEN SLOVENSKI NOGOMETAŠ SEL BERI PRIMORSKI DNEVNIK KLAVDIJ PALČIČ NILDE JOTTI KRMILNA RASTLINA BOJAN KRIŽAJ SPLET ŽENSKIH LAS ITALIJANSKA PEVKA VANONI MESTO V SEV. ITALIJI JELENOV GLAS NASA TELOVADNA DELAVKA CESCUT ERIC CLAPTON NEKD. ITAL. DIRKAČ UBALD VRABEC AM. IGRALKA RUSSELL KRALJ ŽIVALI ŒELATINA IZ ALG ITAL. BOKSAR (PRIMO) HRVAŠKI OTOK SOKRATOV TOŽNIK NEKDANJI SLOVENSKI HOKEJIST ZUPANČIČ PRISTANIŠČE V GRČIJI TEN. DELAVEC PLESNIČAR ATLANTSKI PAKT ŽIVO-SREBROV KLORID NAŠA PING-PONGAŠICA BRŽAN SVETOVNI REKORDER V SKOKU S PALICO SLOVARČEK - AAS = norveški hitrostni drsalec • ADLER = avstrijski filozof • ITEA=pristanišče v Grčiji • KALOMEL = zivosrebrov klorid tekmi Juventusa, 28. S.) 14 Torek, 30. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / DRŽAVNA C-LIGA - Na Opčinah tokrat uspešni tretji na lestvici Šesti Jadranov poraz v zadnjih sedmih krogih Peter Brumen: »Če tudi doma ne dosežemo 70 točk, bomo težko zmagali« Jadran Qubik caffe - Gemini Pool Venezia 58:65 (10:14, 32:28, 43:50) JADRAN: Ban 15 (2:2, 2:6, 3:6), S. Ferfoglia 3 (3:4, 0:4, 0:1), Marušič 6 (-, 3:6, 0:1), So-sič 2 (-, 1:1, -), Franco 15 (3:4, 2:8, 3:6); Vitez (-, 0:1, -), K. Ferfoglia 2 (-, 1:1, -), Slavec 4 (2:2, 1:1, 0:6), Semec 2 (-, 1:1, 0:2), Malalan 8 (2:2, 3:6, -), trener Peter Brumen. SON: Jadran 19, Gemini 20. Skoki: Jadran 33 (21+12), Gemini 23 (20+3). Jadran Qubik caffe je v enajstem krogu povratnega dela amaterske C-lige doživel že osemnajsti prvenstveni poraz proti tretjeuvrščenim Benetkam. Za Brum-nove varovance je to že četrti zaporedni poraz (sicer drugi po zamenjavi trenerja) in šesti v zadnjih sedmih srečanjih. Jadranovci so tekmo sicer začeli zbrano in takoj prevzeli vodstvo (5:2 v peti minuti). Prednost je dve minuti pred koncem prve četrtine znašala že pet točk (10:5), s serijo štirih zaporednih zapravljenih žog pa so Brumnovi fantje omogočili gostom, da poskrbijo za preobrat z delnim izidom 9:0. Po dvominutnem odmoru sta obe ekipi precej grešili, tako da je razlika ostala nespremenjena do trinajste minute, ko je stopil v ospredje mladi Borut Ban (na koncu 15 točk in skupni učinek +16). S pridobljeno žogo in dvema zaporednima trojkama je svoji ekipi zagotovil novo vodstvo (22:19). Moštvi sta se nato še večkrat izmenjali v vodstvu, v zaključnih minutah polčasa pa so si jadranovci s pridobljenimi žogami in posledičnimi protinapadi spet priigrali štiri točke naskoka (30:26). Tudi začetek tretje četrtine je bil zelo izenačen, v nadaljevanju pa je bila na sporedu Jadranova petminutna kriza v napadu, v kateri nikakor niso utegnili spraviti žoge v nasprotni koš. Prekinil jo je Saša Ferfoglia petnajst sekund pred iztekom četrtine z dvema prostima metoma. Gostje so se medtem z razigranim Corradini-jem na čelu (trinajst točk v drugem polčasu) že oddaljili in za kratek čas vodili tudi za devet pik (50:41). Pri tem je treba tudi omeniti izjemno strelsko razpoloženost Benečanov v tej četrtini, saj so zdeli kar štiri »trojke« iz šestih poskusov. Pri metu za tri točke so torej metali z boljšim odstotkom Peter Franco (16 točk, 12 skokov in skupni učinek +24) kroma realizacije kot pa pri tistem za dve, kjer so imeli le »skromno« 50% realizacijo. V zadnji četrtini je Brumen poskusil presenetiti nasprotnike z agresivno obrambo čez celo igrišče mlade peterke Ban, Vitez, S. Ferfoglia, Malalan, Marušič, poteza pa ni obrodila želenih sadov. Od štiriindvajsete do triintridesete minute je bil delni izid v korist gostov kar 4:22, razlika med ekipama pa je tako narasla nacelih štirinajst točk (43:57). S požrtvovalno igro so tokrat odlični Franco (16 točk, 12 skokov in skupni učinek +24) in soigralci slabi dve minuti pred zaključkom razpolovili zaostanek (53:60). Za tem pa niso mogli resneje ogrožati sicer zaslužene zmage nasprotnikov. »Ekipa je bila močno motivirana, kajti igralcem v obrambi ne morem veliko zameriti. Če tudi na domačem igrišču se ekipa ne uspe približati sedemdesetim doseženim točkam, je težko pričakovati, da bo zmagala.« je po tekmi komentiral povratnik na Jadra-novo klop Peter Brumen. (M.O.) NAJBOLJŠI STRELCI Ta teden: Ban (K) 37, Klarica (Br) 26, Ban (J) in Franco (J) 15, Madonia (b) 14, Švab (K) in Krizman (B) 12, Sechet (Br) in Jevnikar (Br) 10. Skupno drž. C-liga: Sosič 318, Marusič 221, Slavec 187, Coco 185, S. Ferfoglia 158, Franco 140, Malalan 133, Vitez in Se-mec 107. Skupno dež. C-liga: Klarica (Br) 425, Haskič (Br) 323, Crevatin (B) 266, Madonia (B) 259, Kriz-man (B) 246, Alberti (B) 229, Buttignon (Br) 194, Sechet (Br) 188, Bozic (Br) 180. Skupno D-liga: Švab 289, Ban 275, Paoletic 262, Lisjak 200, Zaccaria 152, Godnič 99, Gantar 79. DEŽELNA C-LIGA - Burna sezona za Bor Radensko Odšel kljub uspehom Trener Zovatto nepričakovano zapustil klub, njegovo mesto prevzel športni vodja Martini Izkušeni Rogelio Zovatto je ne- I pričakovano odstopil z mesta glavne- | ga trenerja košarkarjev Bora Radenska, do konca sezone bo Svetoivančane vodil Lucio Martini. Ostavko je vodstvu društva Zovatto ponudil takoj po petkovi tekmi v Latisani, med vikendom pa se je sestal Borov odbor in vzel na znanje oziroma sprejel trenerjevo odločitev. Kot piše v uradnem tiskovnem sporočilu AKK Bor, Zovatto zapušča svoje mesto iz osebnih razlogov. Povod za presenetljiv korak prav gotovo niso negativni rezultati, saj je pred nadvse častnim petkovim porazom pri ekipi, ki se še poteguje za neposredno napredovanje preko prvega mesta in uvršča serijo igralcev za višjo ligo, Borova četa dosegla kar sedem zmag v osmih krogih. Tudi v Latisani so Madonia in tovariši sploh igrali dokaj dobro, še zlasti v obrambi, nenazadnje so še trideset sekund pred koncem zaostajali za same tri točke. Popularni Roger, ki je bil v začetku novembra na trenerskem stolčku nadomestil Andreo Mura, je v dvajsetih tekmah na čelu ekipe zbral devet zmag, vodenje postave je prevzel, ko je bila zadnja na lestvici in jo vsekakor popeljal (tudi s pomočjo zimskih okrepitev) v znatno boljši položaj. Baje pa se je vseskozi težko privajal na okolje nepoklicnih igralcev (omejeno število treningov, odsotnosti na le-teh), medtem ko je v preteklosti delal na profesionalni ravni (na primer za časa Ste-fanela, ko je bil Tanjevičev pomočnik). V preostalih štirih tekmah rednega dela te burne Borove sezone bo moštvo vodil športni vodja in krmar mladinske ekipe do 19. leta Lucio Martini, pomembna klubska figura in že trener članske vrste v C2-ligi v šti-riletju 1999-2003. Notranja rešitev je bila v tem trenutku najbolj smiselna, saj Martini dobro pozna vse fante in vodstvo kluba torej upa, da nov potres tako ne bo negativno vplival na učinek postave, ki se bori pred izpadom. Borovci se morajo v mesecu aprilu šele dokončno izogniti predzadnjemu mestu (ki še pomeni direkten izpad) in se tako prebiti v eno-krožni play-out (štirje sodelujoči za dve dodatni nazadovanji), ki se zdi ta čas najbolj realen scenarij. V isti deželni C-ligi je po bri-ljantnem sobotnem uspehu v Dolini proti favoriziranemu Roraigrandeju Breg na pragu neposrednega obstanka, pa tudi na zelo dobri poti, da se uvrsti v končnico za napredovanje. Če bo -kot kaže - trener Krašovec počasi tudi spet imel na razpolago popolno zasedbo, potem bi znali biti Brežani v play-offu trd oreh prav za vsakogar... Prvenstvo se bo medtem nadaljevalo v soboto, 10. aprila, minuli 26. krog bo sicer jutri dopolnil zaostali videmski derbi CUS - UBC, rezultat katerega po-bliže zanima tudi oba naša predstavnika. Razlika enaka, ne pa i Jadran Qubik je že po sobotnem porazu Spilimberga zdrsnil na zadnje mesto. Furlani so v Padovi izgubili le za tri točke in tako izboljšali skupni koš količnik, saj so pred tem povprečno izgubljali po 4,24 točke na srečanje. Po nedeljskem Jadranovem porazu imata ekipi enako koš razliko (-109), strelsko bolj razpoloženi Spilimbergo pa ima boljši koš količnik. Epidemija pri San Danieleju Super Solar je zaradi epidemije akutnega gastroenteritisa med igralci premaknil tekmo s San Vendemianom na naslednji petek, 2. aprila. Z zmago bi si San Daniele zagotovil štiri točke naskoka pred Jadranom in Spilimbergom, ki bi nato tvegala neposredni izpad, če bi se zaostanek za štirinajstouvrščenim povečal na šest pik. PROMOCIJSKA Končali bodo zadnji ... Promocijska liga je na Tržaškem in Goriškem najnižje člansko košarkarsko prvenstvo. V naši deželi je tako tudi v Vidmu, v por-denonski pokrajini pa še vedno imajo prvo divizijo, ki je pri nas zamrla zaradi pomanjkanja ekip oz. reform, s katerimi se je povečalo število višjih prvenstev. Letos so v promocijskem prvenstvu nastopale tri slovenske ekipe: Bor, Dom in Sokol. Goriška in nabrežinska peterka sta se ob koncu rednega dela uvrstili v dodatno skupino za napredovanje. Tu se bodo med sabo pomerile tržaške in goriške ekipe, ki pa bodo obdržale dosežene točke v medsebojnih spopadih. Sokolove možnosti so zato precej skromne, saj so v prvem delu le trikrat slavili proti ekipam iz zgornje polovice lestvice. Domovci pa so med glavnimi favoriti za napredovanje, saj so na Goriškem dosegli 12 točk. Z istim številom zmag so dodatno skupino začele tudi Intermuggia, Isontina in Mos-sa. V medsebojnih spopadih imajo Cej in soigralci ugodno koš razliko z Isontino (+12), z Mosso pa so zmagali in nato izgubili z isto razliko (15 točk). Sokol bo prvo tekmo igral danes v Aiellu proti Dindiasu, tekma med Domom in LIbertasom Barcolana pa je bila preložena. Nižjeuvrščene ekipe tržaške in goriške skupine so se morale med seboj pomeriti v tolažilni skupini. Borovci bi po začasnem koledarju morali že minuli petek gostiti Edero. Ravno v petek pa so jim s košarkarske zveze sporočili, da tolažilna skupina odpade. Sicer bi tudi oni odigrali dodatnih osem tekem. Skupina za napredovanje bo s srečanji nadaljevala vse do junija: Domovci bodo zadnjo tekmo z Virtusom odigrali prvega, Sokol četrtega, Barcolana in Dindias pa celo šestega junija. Od slovenskih članskih ekip lahko uradne nastope po Sokolu zaključi le Breg, če se uvrsti v play-off in nato prebije vse do finala za napredovanje. Jadran in Bor bosta morebitne dodatne tekme za obstanek zaključila že maja. Kontovel, ki si je v soboto zagotovil mesto v končnici, pa bi morebitno tretjo finalno tekmo igral »že« drugega junija. (M.O.) C-liga IZIDI 26. KROGA Montebelluna - Virtus Udine 79:72, Pordenone - NBU 77:66, San Daniele - San Vendemiano bo 2.4, Marghera - NPG 71:61, Jadran Qubik - Pool Venezia 58:65, Caorle - Oderzo 72:61, Codroipo - Rovigo 68:83, Padova - Spilimbergo 84:81 Pordenone 26 22 4 1906:159 44 Caorle 26 17 9 1877:1663 34 Pool Venezia 26 16 10 1792:1741 32 Marghera 26 15 11 1850:1807 30 NBU 26 14 12 1850:1807 28 Codroipo 26 14 12 1879:1882 28 Rovigo 26 13 13 1704:1807 26 Padova 26 12 14 1842:1855 24 San Vendemiano 25 12 13 1756:1772 24 Montebelluna 26 12 14 1791:1813 24 Oderzo 26 12 14 1759:1807 24 NPG 26 11 14 1769:1812 22 Virtus Ud 26 11 15 1782:1864 22 San Daniele 25 9 16 1746:1878 18 Jadran Qubik 26 S 1S 1736:1845 16 Spilimbergo 26 8 18 1802:1911 16 PRIHODNJI KROG: NPG - Jadran Qubik (11.4 ob 18.00), NBU - Codroipo, Rovigo - Padova, Spilimbergo - Caorle, Marghera - San Daniele, Oderzo - Pordenone, San Vendemiano - Montebelluna, Pool Venezia Virtus Udine C2-liga IZIDI 25. KROGA Alba - Servolana 77:88, Credifriuli - Ardita 92:79, Latisana - Bor Radenska 65:58, Santos -Goriziana 70:66, CUS Udine - UBC bo danes, Venezia Giulia - CBU 81:92, Breg - Roraigrande 77:62, Ronchi - Collinare 94:84 Santos 26 20 6 1919:1760 40 Latisana 26 19 7 2053:1808038 Alba 26 19 7 2137:1919 38 Servolana 26 17 9 2123:1978 34 Roraigrande 26 16 10 1928:1929 32 Breg 26 14 12 1813:1837 28 UBC 25 13 12 1865:1874 26 Ardita 26 13 13 1926:1977 26 Venezia Giulia 26 12 14 1889:1859 24 Credifriuli 26 12 14 2120:2150 24 CBU 26 11 15 1945:2015 22 Collinare 26 10 16 1903:1953 20 Bor Radenska 26 10 16 1833:1906 20 CUS Udine 25 8 17 1768:1882 16 Ronchi 26 8 18 1894:2027 16 Goriziana 26 5 21 1621:1863 10 PRIHODNJI KROG: Ardita - CUS Udine, Servolana - Venezia Giulia, Goriziana -Credifriuli, UBC - Ronchi, Bor Radenska -Santos (10.4 ob 20.30), Breg - Alba (10.4 ob 20.30), Collinare - CBU, Roraigrande - Latisana D-liga vzhod IZIDI 25. KROGA Grado - San Vito 76:70, Romans - Vilesse 90:67, NAB - Dentesano 64:78, Kontovel - Sbrindella 82:77, Don Bosco - Dinamo 53:52, Geatti - Monfalcone 76:90. Geatti 22 17 5 1746:1574 34 Romans 23 17 6 1805:1563 34 Kontovel 23 16 7 1574:1521 32 Dentesano 23 15 8 1595:1450 30 Sbrindella 23 14 9 1692:1609 28 San Vito 23 14 9 1700:1623 28 Monfalcone 23 14 9 1710:1609 28 Grado 24 10 14 1676:1802 20 Perteole 23 9 14 1566:1599 18 NAB 22 8 14 1523:1612 16 Don Bosco 23 7 16 1528:1655 14 Villesse 23 7 16 1529:1686 14 Dinamo 23 1 22 1411:1727 2 PRIHODNJI KROG Sbrindella - Don Bosoc, Romans - Dentesano, Dinamo - NAB, Monfalcone - Kontovel (jutri ob 21.15), San Vito - Geatti, Vilesse - Perteole NAJ DOSEŽKI SAŠA MALALAN Jadranovec meče na koš iz različnih pozicij, nima pa svojega najljubšega položaja: »Odvisno je, kam mi podajo žogo. Najraje mečem vzporedno s košem. Iz šestmetrske črte ne mečem med tekmo, ker imajo prednost šuterji, na treningih pa skušam izboljšati mete iz razdalje, kar mi uspeva.« Pri prostih metih, pravi, pa veliko vpliva koncentracija. Do februarja je Saša treniral tudi zjutraj s Petrom Sosičem, zaradi študijskih obveznosti pa zdaj nima časa. Z letošnjo igro v napadu je 20-letnik zadovoljen: »Sem bolj siguren pri metih, popraviti pa moram še veliko, predvsem parabolo.« Najboljši izkupiček na članski ravni, je dosegel lani v državni C-ligi, in sicer 21 točk, v mladinskih prvenstvih pa je dosegel tudi 40 točk. Prosti meti: Ban (K) 16:19 (84,2 %), Klarica (Br) 10:14 (71 %), Jadran 12:14 (85 %) Za 2T: Zeriali 3:3, Klarica 5:6 (83 %) Za 3T: Ban (K) 5:8 (62,5 %) Statistika flop: prosti meti: Zani-ni (B) 0:3; 2T: S. Ferfoglia (J) 0:4; 3T: Slavec (J) 0:6, Godnič (K) 0:4. / ŠPORT Torek, 30. marca 2010 15 NA 1. MAJU V TRSTU - Prireditev »Pomladno srečanje ljubiteljev estetskega giba« Navdušeno je ploskal tudi Mitja Petkovšek v_ Organizator ŠZ Bor povabili vrhunske ritmične gimnastičarke - Nova tekmovalna podlaga Kolo, vaje s trakovi, z žogo, estetski plesi in navijaške točke. Vrhunski nastopi izkušenih ritmičnih gimnasti-čark in mlade začetnice, ki si šele utirajo pot v športni svet. Za vse okuse torej. »Pomladno srečanje ljubiteljev estetskega giba«, ki ga je gimnastični odsek ŠZ Bor organiziral v dvorani Bojana Pavletiča na stadionu 1. maj v Trstu (napovedovalec je bil Rado Šu-šteršič), je sodeč po številkah uspelo. Nastopilo je 130 tekmovalcev desetih društev iz Italije in iz Slovenije. Za vrhunske točke so poskrbele najboljša slovenska ritmična gimnastičarka Mojca Rode (KŠRG Šiška), ki je nastopila z žogo in je bila tudi glavna »zvezda« popoldneva, Pia Arhar (ŠRG Zala in miss športa leta 2008), prikazala je vaje z obročem ter Kaja Toplišek (ŠD Moste), ki je občinstvo očarala s trakom. Vse tri ritmične gimnastičarke nastopajo na največjih evropskih in svetovnih tekmovanjih. Občinstvo, v prvi vrsti je v dvorani Bojana Pavletiča sedel tudi slovenski telovadec svetovnega kova Mitja Petkovšek (član športnega društva Narodni dom, dobitnik dveh zlatih medalj na svetovnem prvenstvu, na bradlji), je torej povsem upravičeno ostalo očarano. Poldrugo uro trajajoči program so sooblikovale še plesalke in gimnasti-čarke številnih društev iz Slovenije in iz Italije: borovke kot gostiteljice, gim-nastičarke goriškega Doma, ŠRG Zala, ŠD Moste, KŠRG Šiška, plesalke openskega SKD Tabor, svetoivanskega SKD Slavko Škamperle, tržaškega društva Alpha Studio Dance in Cheer-dance Millenium ter baletke Baletnega društva Sežana. Članice društva Alpha Studio Dance, ki jih vodijo ruski učitelji, so prikazale niz gruzijskih in ruskih plesnih točk. Prav Borove ritmičarke so bile najbolj vesele in ponosne, saj bodo odslej lahko trenirale in tekmovale na novem tepihu (dolg in širok je 14x14 metrov), ki so ga ob tej priložnosti tudi predstavile občinstvu. »Za nas je to velika pridobitev. Končno po tridesetih letih imamo tekmovalno podlago, na kateri bomo odslej trenirali in tekmovali,« je dejala trenerka in ena glavnih organizatork nedeljske prireditve Petra Dilli in dodala: »Prireditev je uspela na celi črti, saj smo napolnili dvorano in vsi so bili zelo navdušeni. Veseli smo, več fotografij na WWW.primorski.eu Najboljša slovenska ritmična gimnastičarka Mojca Rode je občinstvo očarala z žogo (desno zgoraj). Na posnetku (na sredini) ples ruskih kozakov, ki so ga prikazali člani tržaškega društva Alpha Studio Dance. Na posnetku spodaj slovenski telovadec Mitja Petkovšek, ki sedi v družbi Branke Vajngerl in »duše« Borove ritmike Olge Pavletič kroma da so se tudi vsi odzvali vabilu. Odsotni so bili le predstavniki društva Narodni dom. Na 1. maju smo gostili res vrhunske ritmičarke, ki so zgled za vse naše mlade tekmovalke. Predvsem Ro-detova nas je povsem očarala. Naslov prireditve je bil pravi: ljubitelji estetskih gibov so v celoti prišli na svoj račun.« Organizatorji so na koncu vsem podelili velikonočno darilce, častnemu gostu Mitji Petkovšku (ki je zaročenec ritmičarke Mojce Rode) pa so podarili knjigo preminulega profesorja Bojana Pavletiča o tržaškem Sokolu ter Zbornik našega športa novinarja Branka Lakoviča. Občinstvo in nastopajoče je pozdravil tudi predsednik športnega združenja Bor Igor Kocijančič. TENIS - C-liga Gajevci proti Nabrežincem osvojili točko V nedeljo so od Gajinih tenisa-čev stopili na igrišča samo člani v C-ligi in to na domačih terenih proti direktnemu tekmecu v skupini, ekipi TC Aurisine. Končni rezultat je bil 3:3, ki pa ga gajevci niso dosegli le na igrišču: gostje so se namreč predstavili s nepopolno postavo in so tako že uvodoma izgubili dve srečanji - en single in igro dvojic. Zaradi službenega potovanja je bil med Nabrežinci odsoten Alberto Prelec, pred časom dolgo let pri Gaji, ki se je nazadnje spet približal tenisu. Zaradi nepopolne postave bo tokrat ekipa iz Nabrežine oškodovana še za eno kazensko točko, tako da ji je izničen delni pozitivni rezultat in ostaja po tem kolu na dnu začasne lestvice brez točke. Na igrišču si je prislužil točko za remi Daniele Morossi, ki je z lahkoto odpravil z nerazpoloženim Marinom Forzo. Na prvi deski je nastopil tokrat mladi Koprčan Jernej Sepič, ki je proti izkušenemu in razigranemu Maxu Pa-corju bolj prepričljivo odigral le v drugem setu, potem ko je premostil napetost prvega nastopa v vrstah gropajsko-padriškega moštva. Drugi set bi bil lahko priložnost za preobrat v srečanju med Matejem Ci-guiem in Cristianom Mosellijem, saj se je odločil šele v tie-breaku na rezultatu 11:9 v korist predstavnika nabrežin-skega kluba, ki pa si je bil že prej zagotovil prvi set. Igra dvojic je potrdila premoč gostov, medtem ko sta pri gajevcih pešali predvsem uigranost in igra ob mreži. AŠZ GAJA - TC Aurisina Sepič - Pacor 2:6, 4:6 Cigui - Mo-selli 2:6, 6:7 ( 9:11 ) Morossi - Forza 6:0, 6:2 Marchesi - neodigrano Dvojice: Ci-gui/Sepic - Pacor/Moselli 1:6, 3:6 Mo- rossi/Marchesi - neodigrano * * * Ta teden je bilo na sporedu še srečanje prvenstva deklet under 16, ki pa ga bodo na prošnjo ekipe Eurotennis iz Cordenonsa odigrali med tednom. Dečki do 12. leta so bili prosti. Nazdravili Mariki V nedeljo so pri Čupi splovili novo jadrnico razreda 470 perspektivnih jadralcev Simona Sivitza Košute in Jaša Farnetija. Priložnostno srečanje je uvedel predsednik Antoni, ki je pred odborniki, prijatelji in simpatizerji med drugim tudi poudaril, da bi rad, da bi jadrnica in jadra kmalu postala bolj pisana. Mislil je predvsem na imena sponzorjev, kar bi seveda olajšalo izpeljavo zahtevnih načrtov dvojice. Predsednik je nato s šampanjcem pomočil jadrnico in z jadralcema, njunim trenerjem ter ostalimi nazdravil. Jadrnico, ki so jo poimenovali Marika in na kateri je plapolala tudi zastavica društva, sta Simon in Jaš porinila v vodo in zajadrala po portiču pred sedežem. MLADINSKA KOŠARKA Jadranovci slabo Polet/Kontovel presenetil V prvenstvu under 13 proti Don Boscu odigrali najboljšo tekmo prav pred polčasom pritisnila na plin in odšla na odmor z osmimi točkami prednosti. Z dobro obrambo in napadom (razigrala se je dvojica Daneu) pa so se domači igralci prav kmalu vrnili v igro, gostje pa vsekakor niso izpustili vajeti igre iz svojih rok. Pole-tovci/Kontovelci so stalno sledili gostom in jih ujeli prav v zadnjih minutah tekme. Žal pa so bili salezijanci natančni pri izvajanju prostih metov, tako da se je domačinom tako željena (in tudi zaslužena) zmaga ušla prav v zadnji akciji. Tudi nekaj sodniških odločitev pa je bilo v tem delu nekoliko dvomljivih. Vsekakor si tokrat igralci ekipe Polet/Kontovel zaslužijo veliko pohvalo. Vsi, ki so stopili na igrišče so svoje pripomogli, čeprav sta tokrat dobro igrala predvsem Tomaž in Aleksander Daneu, ki sta skupaj dosegla kar 55 točk. (Erik Piccini) DRŽAVNI UNDER17 Jadran ZKB - Aviano 55:64 (11:14, 26:33, 46:49) JADRAN: Škerl 14 (2 trojki), Sacher 17, Delisanti 10 (1), Valentinuz n.v., Krasu, Daneu 7 (1), Longo n.v., Gregori, Valič 5 (1), Žerjal 2. Trenerja: Gerjevič in Šušteršič. PON: Deli-santi, Daneu in Valič. Jadranovci so tokrat igrali slabo in so zasluženo izgubili proti moštvu, ki je bil doslej brez zmag. »Tokrat žal nismo uspeli prilagoditi naše igre nasprotnikovi obrambni taktiki. Aviano je igral cono, kar nas je popolnoma zmedlo in nismo našli prave rešitve. Žal smo izgubili tudi preveč žog in naredili veliko napak,« je ocenil trener Mario Gerjevič. Najboljši strelec Jadrana je bil Sacher, ki je zbral 17 točk. PRVENSTVO U13 TOLAŽILNA SKUPINA Polet/Kontovel - Don Bosco 73:75 (15:18, 34:42, 57:62) POLET KONTOVEL: Geletti 8, Tulliach, Daneu T. 34, Dell' Anno 2, Ukmar, Coloni, Antler, Ciuch S. 2, Daneu A. 21, Furlan 2, Grgič 4, Perelli, Ciuch R.; trener: Vremec. PON: Ge-letti, Daneu T. V soboto so v 5. kolu tolažilne skupine prvenstva U13 igralci Pole-ta/Kontovela odigrali svojo letošnjo najboljšo tekmo, čeprav so na koncu za pičli dve točki podlegli tržaškemu Don Boscu. Vremčevi fantje so tekmo začeli nekoliko zadržani, kljub temu pa so ostali v stiku z gosti. Že v drugi četrtini pa se je tekma povsem raz-živela: ekipi sta zaigrali precej bolj odločno in se nekajkrat tudi izmenjali v vodstvu. Tržaška peterka pa je Azzurra D - Bor NLB 66.46 (10:6, 33:17, 47:35) BOR: Impellizari 2, J. Jurc Bla-govič, Kravos, Švara 16, U. Jurc Bla-govič, Cerinovič 8, Bole 7, Mandič 6, Derobio 2, Petaros, Križmančič 5. SON: 12, Trener: Jakomin. Borovci so prvih 15. minut igrali povsem enakovredno gostiteljem, pet minut pred glavnim odmorom pa so popustili. Nasprotniki so to izkoristili in prevzeli odločilno prednost šestnajstih točk. V zadnjih dveh četrtinah sta ekipi ponovno igrali povsem enakovredno, vendar je bila prednost, ki si jo je Azzurra priigrala na koncu druge četrtine, že neulovljiva. Z nastopom svojih varovancev je bil trener Jakomin zadovoljen, med posamezniki je tokrat izstopal Denis Cerimovič. Spolzka žoga Levinje in dreserka Risanje Po njej z vso silo Torek, 30. marca 2010 Tri, dva, ena: zdaj! 18 Torek, 30. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / TA TEDEN Soča zmagala, Val si lahko grize nohte V moški C-ligi je za presenečenje kroga poskrbela Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki je v popolni postavi zadala šesti poraz četrtouvrščenemu S. Giovanniju, ki v zadnjem obdobju očitno preživlja manjšo krizo. Kot nam je povedal trener Sočanov Lucio Battisti, je njegova ekipa lahko igrala povsem neobremenjeno in je tako postregla z dobrim nastopom, pri nasprotnikih pa ni bilo opaziti pravega ekipnega duha. Glede na spodrsljaje S. Gio-vannija pa je lahko za po neumnem izgubljene točke še bolj žal valovcem, ki so sicer ta teden premagali skromno Porcio. Trenutno zaostaja Val Im-sa za četrtim mestom štiri točke, ima pa tekmo več. Po pričakovanju je bil derbi med Slogo in Olympio Fer Style privlačen in napet, zmagovalec pa je bil znan šele po petih nizih. Z novima točkama in skupno osmo zmago so slo-gaši zdaj tik pred obstankom, obenem pa so prehiteli tudi Ferro Alluminio. Spet so tudi dokazali, da so lahko učinkoviti tudi v okrnjeni postavi. Za Goričane pa je osvojena točka v bistvu skromna uteha, še posebno če upoštevamo, da so vodili v setih z 2:1 in da bi lahko tudi slavili s 3:1. Prikazana igra je sicer pred nastopom proti neposrednemu tekmecu Porcii spodbudna, a končno enajsto mesto lahko ne bi bilo dovolj za obstanek v ligi, če bosta, kot trenutno kaže, iz B2-lige izpadla tako Vbu kot Televita Trieste Volley 2010. Glede na to, da prihaja pri moških redno do repesaž, pa bo vsekakor pomembno prvenstvo zaključiti vsaj pred Porcio in Cusom. V ženski D-ligi so Kontovelke izgubile pomembno srečanje v boju za play-off proti Rizziju iz Vidma, ki jih je na lestvici prehitel zaradi boljše razlike v setih. Naše odbojkarice imajo vsekakor še vedno dobre možnosti, da se uvrstijo v končnico, čeprav bodo odslej igrale brez tolkačice Mete Starc. Vse bližji izpadu pa je Govolley Kmečka banka, ki se je sicer dobro upiral višje postavljenemu Corde-nonsu, na koncu pa ostal brez osvojenega seta. Petejanove varovanke pet krogov pred koncem za tržaško Al-turo, ki zaseda zadnje mesto, ki še zagotavlja obstanek, zaostajajo 12 točk. V moškem delu tega prvenstva je Lignano napredoval v C-ligo. Naš prapor pa je kljub zmagi proti četr-touvrščeni Alturi ostal na 7. mestu, njegov zaostanek v boju za play-off pa je nespremenjen. Do konca prvenstva pa čakajo brice le še tri tekme, saj bodo še dvakrat prosti. TEKMA KROGA - Ženski derbi C-lige v Trstu Tokrat je derbi osvojila »prava« ekipa Slogašice so pokazale boljšo igro, točke pa so tudi bolj potrebovale - Kje so mlade? NAŠE ŠTEVILKE Top scorerji tedna Moški: Testen (So) 27, Ombra-to (V) 19, Valentinčič (O) 18, Terčič (O) in Komjanc (O) 17, Kuštrin (Np) 16, Rožac (Sl) in Kante (Sl)15. Ženske: Bukavec (K) 219, Faza-rinc (Sl) 17, Babudri (Sl) 12, A. Spangaro (Sl) in Vodopivec (B-B) 11, Verša (k) 10. Skupno Moška C-liga: Ombrato (V) 408, Valentinčič (O) 342, Cetto-lo (Sl) 310, Testen (So) 275, I. Černic (So) 222, Terčič (O) 221, D. Faganel (V) 219, Kante (Sl) 167, Komjanc (O) 166, Juren 156. Moška D-liga: Kuštrin 226, Boschini 167, Braione 166, Jure-tič 83, Brotto 55. Ženska C-liga: Fazarinc (Sl) 268, Baburdi (Sl) 238, Vodopivec (B-B) 235, Flego (B-B) 182, Spa-nio (Sl) 146, Della Mea (B-B) 145, Grgič (B-B) 142, Spetič (B-B) 127, La Bianca (Sl) 119. Ženska D-liga: Bukavec (K) 372, Verša (K) 227, Mania 215, Cella (G) 132, Lisjak (K) 131, Bressan (G) in Starc (K) 119, Bal-zano (K) 113. Nad sobotnim ženskim derbijem C-lige v Trstu med Borom Bregom in Slogo je »lebdel duh« podobne tekme, ki se je pred 14 leti odvijala na istem igrišču. Takrat je z rezultatom že neobremenjeni Bor premagal Slogo in ji »preprečil«, da bi se uvrstila v končnico za napredovanje, izid pa je povzročil veliko žolčnih, tudi javnih SEDMERKA TEDNA V zadnjem krogu pred velikonočnim premorom je večina naših ekip osvojila nove točke. Za podvig je poskrbela Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, pri kateri sta se spet izkazala tolkač Gregor Testen in podajalec Jan Černic, ki je odlično zalagal vse svoje napadalce. Na derbiju med Slogo in Olym-pio bi omenili oba podajalca: Bertalija, ki je letos sploh prvič igral, in Filipa Hledeja, ki je tudi zelo dobro serviral. Derbi,a ženski, je bil tudi v Trstu. Tjaša Gruden je bila pravi motor Bora Brega, Chia-ra Fazarinc (Sloga) pa najboljša napadalka tekme. Pri ženskah bi ta teden pohvalili tudi libera Kontovelk Nežo Kapun, ki se je izkazala v obrambi. Sloga List je bila v bloku za razred boljša od gostiteljic kroma polemik. Strasti so se v naslednjih letih polegle, zdi se, da tudi ambicije društev, položaj v soboto pa je bil vendarle podoben. Bor Breg je praktično (ne sicer matematično) izpadel že pred tekmo, Sloga pa se mora šele rešiti. No, tokrat je zmagala »prava« ekipa, saj imajo slogašice zdaj pet točk prednosti pred Rojalkennedyjem, ki zaseda 12. mesto. Vendar je njihov položaj manj pomirjujoč kot se zdi, saj še vedno obstaja nevarnost, da bi iz lige namesto treh izpadle štiri ekipe, pač odvisno od tega, koliko ekip iz naše dežele bo izpadlo iz B2-lige. Tržiški Fincantieri je v tej ligi praktično že odpisan, z njim še dve drugi ekipi, zadnjega mesta pa se otepa šest ekip v razmahu petih točk, med temi je tudi krminski VBL Cormons, ki pa bi bil rešen, če bi se prvenstvo končalo prejšnjo soboto. Kljub temu morajo slogašice do konca sezone še naprej pridno zbrati čim več točk. Čeprav sta obe ekipi doslej v ligi - glede na začetna pričakovanja - precej razočarali (kar velja zlasti za Slogo, ki je letos stopila v ligo na papirju zelo okrepljena), POKRAJINSKA ČLANSKA PRVENSTVA Slogaši prijetno presenetili proti Volley clubu Olympia porazu navkljub v končnici Sloga Barich se je oddolžila ekipi S. Andrea Na Tržaškem Sloga - Volley Club 2:3 (19:25, 20:25, 25:17, 27:25, 9:15) SLOGA: Calzi 1, Guštin 8, Pečar 19, Škerlavaj 7, Trento 4, Žerjal 13. Trener: Marko Kralj V nedeljo se je zaključila prva moška divizija in v svojem zadnjem nastopu so sloga-ši pripravili prijetno presenečenje, ko so prvouvrščenemu Volley Clubu odščipnili točko. Tekmo so domačini začeli zelo odločno in izpeljali kar nekaj dobrih akcij. Po vodstvu v setih z 2:0 pa so gostje verjetno mislili, da imajo gladko zmago že v žepu, spremenili so postavo in naši mladi odbojkarji so to spretno izkoristili. Volley Clubu ni uspelo, da bi se spet zbral niti v naslednjem nizu, sloga-ši so v njem dalj časa vodili, nato pa izničili kar dve set žogi gostov, ki so bili prisiljeni v igranje »tie breaka«, v katerem pa je le prišla na dan njihova večja izkušenost. Volley Club je tako napredoval v D ligo, slogaši pa so s svojo izredno mlado ekipo zasedli končno četrto mesto. Čeprav je bilo prvenstvo kratko (le pet ekip), je bilo za njihovo odbojkarsko rast vsekakor zelo koristno. (Inka) Vrstni red: Vol- ley Club 24, Libertas 20, Altura 12, Sloga 5, Triestina Volley 2 (Altura in Libertas s tekmo manj). Na Goriškem Turriaco - Olympia 3:2 (23:25, 25:18, 22:25, 25:22, 18:16) OLYMPIA: Terpin, Dornik, Blasig, Dorni, Hlede, Frandoli (L), Gatta, Komjanc, Mucci, Lango. Trener: Andrej Terpin Na zadnji tekmi rednega dela prvenstva prve divizije je Olympii za las ušla zmaga proti drugouvrščeni ekipi iz Turjaka. Naši igralci so že vodili v setih 2:1, ko se jim je zataknilo in so po izgubljenem četrtem nizu klonili tudi v odločilnem petem. Rezultat vsekakor ni vplival na končni vrstni red, Olympia pa si je s četrtim mestom zagotovila nastop v play-off, v katerem se bo v polfinalu pomerila s prvou-vrščeno Mosso. Drugi polfinalni par pa je Tur-riaco - Soča Lokanda Devetak. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem S. Andrea - Sloga Dvigala Barich 1:3 (18:25, 25:21, 20:25, 23:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich 7, Goruppi 0, Kralj 11, Malalan 7, Mau- rovich 23, Milkovič 0, Pertot 2, Spangaro 11, Valič 0, Žerjal 1, Barbieri (L). Trener: Martin Maver Slogašice so se oddolžile za poraz iz prvega dela. Resnici na ljubo tekma ni bila posebno lepa, saj je bilo tako na eni kot na drugi strani mreže preveč napak. Naše igralke so začele zelo dobro in prvi set osvojile brez večjega naprezanja, nakar je tekma postala zelo izenačena. Drugi niz so osvojile domačinke, v preostalih dveh so bile spet boljše slogašice, ki so v odločilnih trenutkih znale uveljaviti svojo boljšo udarno moč (Jessica Maurovich je bila na mreži praktično neustavljiva) in navsezadnje tudi svojo tehnično podkovanost. Zelo dobro se je odrezala tudi Tina Malalan. (Inka) Ostali izid: Volley 3000 - Coselli 0:3, Cus - Breg Alta Informatica odigrana sinoči. Vrstni red: Virtus 49, Cus 48, Oma 45, Coselli 38, Sloga Dvigala Barich 32, S. Andrea 24, Volley 3000 22, Breg Alta Informatica 19, Killjoy 17, Altura 11, Libertas 10, Volley Oma 6 (Killjoy z dvema, Libertas z eno tekmo manj, Coselli in Volley 3000 s tekmo več). Moška C-liga izidi 20. KROGA Cus TS Prata 0:3, Soča ZBDS - PAV Natisonia 3:1, Basiliano - FerroAlluminio 3:2, Buia - Fincantieri 3:0, Porcia - Val Imsa 1:3, Sloga - Olympia FerStyle 3:2 Il Pozzo 19 18 1 55:20 50 Prata 19 16 3 53:17 49 Buia 19 15 4 51:18 47 PAV Natisonia 19 13 6 48:28 39 Val Imsa 20 12 8 45:36 35 Fincantieri 19 9 10 36:33 28 Soča ZBDS 19 9 10 37:39 28 Basiliano 20 9 11 38:42 27 Sloga 20 8 12 31:47 21 Ferro Alluminio 19 6 13 29:44 20 Olympia Fer-Style20 4 16 21:52 13 Porcia 20 4 16 20:53 12 CUS TS 19 3 16 18:53 9 PRIHODNJI KROG: Fincantieri - CUS Trieste, Prata - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje (10.4 ob 18.30), Natisonia - Basiliano, FerroAlluminio - Il Pozzo, Olympia Fer Style - Porcia (10.4. ob 20.30), Val Imsa - Buia (10.4 ob 20.30), Sloga bo prosta Moška D-liga izidi 20. KROGA Volley club - Cervignano 3:1, Naš prapor - Altura 3 :2, Travesio - Pippoli 2:3, Lignano - San Sergio 3:0, Vivil - Broker 3:0, Cordenons in Reana nista igrala Lignano 19 18 1 55:8 54 Volley Club 18 13 5 47:19 42 Vivil 18 13 5 42:20 39 Altura 17 10 7 36:28 30 Pippoli UD 17 11 6 38:32 28 Reana 18 10 8 35:36 27 Naš prapor 19 9 10 32:37 27 Travesío 18 8 10 33:37 25 Cordenons 17 7 10 28:39 21 San Sergio 18 4 14 19:50 10 Cervignano TS 17 2 15 20:46 10 Broker TS 18 2 16 14:48 7 PRIHODNJI KROG Pippol - Cordenons, Cervignano - Naš prapor (10.4 ob 20.00), Altura - Reana, Broker, Lig nano, San Sergio . Travesio, Vivil in Volley club bosta prosta je bila sobotna tekma dopadljiva, saj ni manjkalo borbenosti, pa tudi lepih akcij, čeprav ritem ni bil vedno najvišji, kar pa je tudi posledica dejstva, ki ga v obeh taborih ne skrivajo, da igralke premalo trenirajo. Nobena skrivnost ni, da je glavnina igralk obeh ekip starejših oziroma, da so vse že dosegle vrh svoje igralske parabole, za nekatere posameznice pa krivulja že pada. To, da so nosilci igre starejši igralci, je sicer zdaj splošno pravilo za vse ekipne športne na vseh ravneh, žal pa novih obrazov ni v ekipah naših dveh društev niti na klopi. Vsega sta bili na igrišču le dve igralki, rojeni v '90 letih, obe v vrstah Bora Brega, novost pa predstavlja le Katerina Pučnik (letnika 1994), ki je med drugim igrala zelo solidno in je med igralkami, ki so v soboto stopile na igrišče, edina, ki lahko še dosti napreduje. To pa je premalo in nas mora skrbeti. Predvsem mora skrbeti tiste, ki krojijo žensko odbojko pri nas. A. Koren B. Sain: »Vse so se zelo potrudile« Med gledalci je bil izjemoma tudi nekdanji Slogin trener in trener združene ekipe Bora in Sloge Koimpex v devetdesetih letih. Branko sicer zdaj živi v Madridu, a se je za nekaj dni vrnil v domače kraje. »Bilo je zabavno. Vse igralke, starejše in mlajše, so pokazale zvrhano mero borbenosti, veliko voljo do zmage. Pri Boru se pozna, da je nekaj mlajših in manj izkušenih igralk kot pri Slogi, ta izkušenost je prišla na dan zlasti v bloku. Sloga je bila boljša predvsem v povezavi med blokom in obrambo, zato je tudi zmagala. Posameznice? Tjaša Gruden je igrala izjemno dobro, svojo ekipo je dobesedno držala pokonci, pri Slogi mi je bila najbolj všeč Daniela Ciocchi. Slišim, da je bil morda to za obe poslovilni derbi. Če je tako, sem zadovoljen, da sem bil danes tu in ju videl igrati. Videl sem tudi nekaj mlajših, ki jih nisem poznal, še boljše bi bilo, če bi jih bilo več,« je povedal Sain. (ak) Zenska C-liga IZIDI 21. KROGA Chions - Blu Volley 3:0, Bor Breg Kmečka banka - Sloga List 0:3, Martignacco -Rojalkennedy 3:0, Tarcento - Volleybas 1:3, Pordenone - S. Andrea 3:1, Talmassons -Millenium 13, System Volley - Sangiorgina 1:3 Martignacco 21 18 3 58:20 54 Millenium 21 19 2 59:24 53 Talmassons 21 16 5 56:21 48 Sangiorgina 21 15 6 51:25 45 Chions 21 14 7 48:25 42 Pordenone 21 11 10 41:37 35 Tarcento 21 10 11 38:45 26 Volleybas 21 8 13 33:46 27 Sloga List 21 8 12 35:47 25 S.Andrea 21 9 12 30:46 23 System Volley 21 7 14 33:44 23 RoyalKennedy 21 6 15 27:50 20 Bor Breg KB 21 3 18 20:56 10 Blue PN 21 3 18 15:56 10 PRIHODNJI KROG Volleybas - Chions, Blu Volley - Bor Breg Kmečka banka (10.4 ob 20.30), Sloga List - Martignacco (10.4 ob 20.30), Rojalkennedy - System Volley, Millienium - Pordenone, S. Andrea - Tarcento, Sangiorgina - Talmassons Ženska D-liga IZIDI 20. KROGA Govolley Kmečka banka - Cordenons 0:3, Altura - Vivil 0:3, Volley Gemona - Il Pozzo 3:0, Fincantieri - Buia 0:3, Rizzi - Kontovel 3:2, Trivignano - Mossa 3:0, Azzano X - Volley Carnia 3:0 Vivil Trivignano Buia Cordenons Rizzi Kontovel Volley Carnia Volley Gemona Altura Azzano Mossa Govolley KB Il Pozzo Fincantieri PRIHODNJI KROG: Buia - Govolley Kmečka banka (120.4 ob 20.30), Cordenons - Altura, Vivil - Volley Gemona, Il Pozzo - Azzano X, Mossa - Rizzi, Kontovel - Fincantieri (10.4 ob 20.00), Volley Carnia - Trivignano 23 19 2 59:8 58 21 17 4 56:22 50 21 16 5 52:21 47 21 15 6 52:26 47 21 15 6 46:25 43 21 15 6 50:30 43 21 10 11 36:40 29 21 10 11 34:40 29 21 8 13 34:46 25 21 6 15 31:50 21 21 7 14 27:47 17 21 5 16 19:54 13 21 2 19 22:58 12 21 2 19 8:61 4 / ODBOJKA Torek, 30. marca 2010 1 9 POKRAJINSKA IN MLADINSKA PRVENSTVA - Med under 14 moški Po veliki noči odločilno za Olympio Dvoboj s Cosellijem, ki je v minulem krogu odpravil Slogo, bo odločal o naslovu - U16 ženske: Sokolu/Kontovelu ni uspel preboj v nadaljnjo fazo 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Poggi 2000 - Kontovel/Sokol 2:3 (25:22, 25:20, 20:25, 23:25, 9:15) KONTOVEL/SOKOL: Bembi, J. in M. Briščik, Cibic, Ghezzo, Gregori, Klobas, Ravbar, Škerlavaj, Turco, Zavadlav, Paoli (L). Trener: Veronika Zuzič Odbojkarice Kontovela in Sokola so srečanje proti Poggiju 2000 začele zelo slabo in tako domačinkam omogočile, da po-vedejo 2:0. V nadaljevanju so z Jasno Bri-ščik, ki tokrat zasluži pohvalo za dobre servise in obrambo, na mestu korektorja zaigrale nekoliko bolj uspešno in zasluženo slavile. Poggi Oma - Bor Zadružna kraška banka 0:3 (6:25, 20:25, 11:25) BOR ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Pugliese 1, Carciotti 4, Viviani 5, Virgilio 10, Piccinino 13, Richiardi 7, Verone-si 0, Baronio. Trener: Marko Coloni Kljub močno okrnjeni postavi so bo-rovke brez težav osvojile nove tri točke. Domače odbojkarice so s številnimi napakami močno olajšale naši ekipi pot do zmage in ji nekaj več odpora nudile le v drugem setu. Plave so sicer visoko vodile tudi v tem nizu, a so popustile in omogočile nasprotnicam, ki so začele igrati zelo borbeno v obrambi in so na mreži s kratkimi žogami večkrat ukanile našo ekipo, da se jim približajo. Richiardijeva in soigralke pa so se na srečo pravočasno zbrale. Borovke so bile tudi tokrat zelo učinkovite na servisu in z njim dosegle kar 14 točk. V tem elementu je bila najbolj uspešna Alessia Piccinino s 7 asi. Ostala izida: Hammer - Roiano Gretta Barcola 3:1, Triestina Volley - Pre-venire 3:0, Coselli - Virtus bo v četrtek. Vrstni red: Hammer in Bor Zadružna kraška banka 47, Kontovel/Sokol 33, Roiano Gretta Barcola 28, Virtus in Triestina Volley 20, Poggi 2000 11, Coselli in Poggi Oma 9, Prevenire 7 (Bor ZKB, Roiano Gretta Barcola in Poggi 2000 s tekmo več, Virtus z eno, Triestina Volley in Poggi Oma z dvema tekmama manj). 3. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Lucchini - Sokol/Kontovel 2:3 (14:25; 22:25; 25:20; 25:23; 13:15) SOKOL/KONTOVEL: Vidoni, Bran-kovic, Collovati, Mazzucca, Milič, Schart, Škerl, Fragiacomo. Trener: Lajris Žerjal Igralke združene ekipe so zaradi šolskih izletov zaigrale okrnjene in z močno spremenjeno postavo. Kljub temu pa so Na-brežinke zmagale prva dva seta in v tretjem setu že vodile 10:0, ko so popolnoma popustile in s svojimi napakami praktično podarile naslednja dva seta Lucchiniju. V zadnjem so se spet zbrale in v izenačeni končnici premagale nasprotnice. Prav vse zaslužijo pohvalo, saj so dale vse od sebe. (pera) Ostali izid: Olympia - Azzurra 3:1. Vrstni red: S. Andrea B 8, S. Andrea A 6, Sokol/Kontovel in Olympia 6, Lucchini 4, Azzurra 0 (S. Andrea A z dvema, S. Andrea B in Lucchini s tekmo manj). UNDER 18 MOŠKI Deželno prvenstvo Cordenons - Olympia Terpin 3:0 (26:24, 25:21, 25:18) OLYMPIA TERPIN: Brotto 6, Kom-janc 15, Caparelli 8, Caprara 8, Culot 0, Hle-de 2, Pavlovic 7, Gatta (L). Trener: Zoran Jerončič Olympia je proti vodilnemu Corde-nonsu odigrala zelo dobro tekmo, v končnicah setov pa se je poznala utrujenost, saj so goriški odbojkarji večer prej igrali pet se-tov v C-ligi proti Slogi. Dodati je tudi treba, da je prvič v tem prvenstvu kot podajalec igral mladi Danijel Hlede, ki je dokazal, da se lahko z dobrim delom na treningih razvije v odličnega organizatorja igre. V prvih dveh setih je Olympia stalno vodila, domačini pa so jo prehiteli šele v končnici, izenačen pa je bil tudi zadnji niz. Kot zanimivost naj omenimo, da je v uvodnem setu naša ekipa prve štiri točke dosegla s štirimi zaporednimi bloki Dragana Pavlovi-ca. Ostala izida: Sloga Tabor - San Vito 3:1 (o tekmi smo že poročali), Volleybas - Aurora Volley 1:3, Buia ni igrala. Vrstni red: Cordenons 39, Broker 35, Olympia Terpin 26, Aurora Volley 20, Fincantieri in Sloga Tabor 19, Buia 13, San Vito 5, Vol- leybas 1 (Cordenons in San Vito s tekmo več, Fincantieri s tekmo manj). UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Win Volley - Sloga Tabor 0:3 (16:25, 8:25, 18:25) SLOGA TABOR: Antoni 3, Cettolo 10, Guštin 1, Kovic 12, Pečar 17, Taučer 6. Trener: Ivan Peterlin V nedeljo je naša mlajša združena ekipa gostovala v Pordenonu proti zadnjeu-vrščeni ekipi. Čeprav so zaradi bolezni in drugih obveznosti naši igralci nastopili v okrnjenem sestavu, so do svoje pete prvenstvene zmage prišli brez težav. Svoje nasprotnike se spravljali v težave že z močnim servisom, absolutno boljši pa so bili predvsem na mreži, saj je domači obrambi le malokdaj uspelo izničiti napade naših od-bojkarjev. Tekma je bila tako povsem enosmerna, kar velja še zlasti za drugi set, v katerem je Sloga Tabor prepustila domačinom le devet točk. (Inka) Olympia Hlede A.I. - Il Pozzo/Remanzac-co 1:3 (19:25, 23:25, 29:27, 14:25) OLYMPIA HLEDE A.I.: Vogrič 6, Palazzo 13, Persolja 16, Vizin 6, Princi 3, Čav-dek 9, Blanzan. Trener: Andrej Berdon Olympia je tudi tokrat morala zaigrati v povsem neobičajni postavi, saj je bilo odsotnih več igralcev in tako sta prvič v tem prvenstvu nastopila Samuel Princi in Štefan Čavdek, ki običajno igrata v kategoriji U14. Oba sta se dobro odrezala. Domači- bolj izkušeni, saj sodijo naše odbojkarice še v kategorijo U14. Tudi na zadnjem srečanju so plave zaigrale zelo borbeno in bi lahko z nekaj več športne sreče v drugem ali tretjem setu tudi slavile, a so na žalost ostale praznih rok. Ostali izid: Altura A - Virtus 2:3. Končni vrstni red: Bor A Kinemax 35, Virtus 28, Altura A 22, Coselli 19, Volley Oma 16, Volley 3000 6, Bor B 0. Skupina poražencev Triestina Volley A - Sokol/Kontovel 3:0 (25:15, 26:24, 25:20) SOKOL/KONTOVEL: Vidoni 2, Brankovič 2, Gridelli 9, Klobas 10, Škerk 1, Škerl 8, Devetak (L) 1, Budin 3, Micheli 3, Žerjal 1. Trener: Lajris Žerjal Na odločlno srečanje za preboj v playoff so igralke združene ekipe Sokola in Kon-tovela žal prišle nepripravljene, saj je bila večina cel teden na šolskem izletu. Zato so delovale zelo zaspano in so pasivno spremljale igro nasprotnic. Te so si končno prvo mesto v skupini zagotovile že z zmago v uvodnem nizu, v katerem je dobro igrala le Nika Klobas, ki tudi edina zasluži pohvalo. Naše odbojkarice so največ pokazale v 2. setu, ko so bile nasprotnicam enakovredne, čeprav je trenerka Žerjalova dala možnost rezervnim igralkam, v tretjem pa so spet popustile. V zadnjem nizu so igrale tudi brez lažje poškodovanega libera Marinke Devetak. S tem je prvenstva za naše igralke konec, poudariti pa je treba, da bo- Bregova ekipa under 12 ni so imeli tokrat precej težav v sprejemu, v napadu pa sta bila Vogrič in Vizin manj učinkovita kot ponavadi. Čeprav sodijo nasprotniki v zgornji del lestvice, bi lahko naši igralci odnesli kaj več, če bi manj grešili. Ostali izidi: Prata - Cordenons 3:1, Aurora Volley - Gemona 0:3, Cervignano - Fincantieri 3:2. Vrstni red: Gemona 57, Cervignano 45, Triestina Volley 44, Fin-cantieri 41, Il Pozzo/Remanzacco 38, Tor-riana in Olympia Hlede A. I. 24, Prata 23, Sloga Tabor 17, Cordenons 16, Aurora Volley 4, Win Volley 3 (Triestina Volley in Tor-riana s tekmo manj). UNDER 16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Volley Oma - Bor A Kinemax 1:3 (22:25, 26:24, 10:25, 14:25) BOR A KINEMAX: Pučnik 17, Cel-la 7, Petejan 16, Zonch 6, Rabak 0 Visinti-ni 3, Miloševic 15, Žerjal 6, Hauschild (L). Trener: Betty Nacinovi Združena ekipa Bora in Govolleya je v okrnjeni postavi tudi v zadnjem krogu osvojila vse tri točke, a je morala nasprotnicam prepustiti set. Volley Oma je igral zelo borbeno, naše igralke pa se tokrat niso najboljše odrezale. Prvi set so kljub slabi igri osvojile, drugega pa izgubile. Od tretjega dalje so s spremenjeno postavo končno zaigrale bolj učinkovito in gladko prevladale. Zdaj imajo dva tedna časa, da naberejo potrebne moči pred odločilnimi tekmami v boju za naslov pokrajinskega prvaka, v katerem so glavne favoritinje. Volley 3000 - Bor B 3:0 (25:14, 25:21, 25:23) BOR B: Pozzo, Rabak, Ghersi, Olivo, Costantini, Pučnik, Zonch, Furioso. Trener: Mitja Gombač Mlade borovke so z novim porazom brez osvojenega niza sklenile nastope v skupini zmagovalcev prvenstva U16. Izkazalo se je, da so bili nasprotniki v drugem delu prvenstva premočni, predvsem pa veliko UNDER 14 MOŠKI Deželno prvenstvo Olympia Fer Style - Gemona 3:0 (25:9, 5:9, 25:11) OLYMPIA FER STYLE: Cobello, Terpin, A. in Š. Čavdek, Corsi, Princi, Komjanc, Manfreda, Hlede. Trener: Ivan Markič Do svoje osme zmage so naši od-bojkarji prišli po samih petdesetih minutah igre, saj jim nasprotniki niso bili dorasli. Takoj po veliki noči pa čaka Olympio povratno srečanje s tržaškim Cosellijem, ki bo odločilno v boju za naslov deželnega prvaka. Sloga - Coselli 0:3 (8:25, 13: 25, 13:25) SLOGA: Babuder, Carli, De Luisa, Krečič, Leo, Lupinc, Markežič, Mazzo-leni, Semen. Trener Ambrož Peterlin V nedeljo je na Opčinah gostoval tržaški Coselli, edina ekipa, ki bi lahko - vsaj teoretično - ogrožala Olympio pri osvojitvi deželnega naslova. Gostje so predstavljali za domačo ekipo prehud zalogaj, saj so neprimerno boljši od sloga-šev, pozna se, da že dalj časa trenirajo in igrajo. Naši odbojkarji so se jim upirali po svojih močeh, gladkega poraza pa seveda niso mogli preprečiti. (Inka) Vrstni red: Olympia Fer Style 24, Coselli 18, Pasian di Prato 15, Gemona 12, Cordenons 5, Cervignano 4, Sloga 0 (Olympia, Sloga in Gemona s tekmo več). UNDER 14 ŽENSKE Na Goriškem Olympia Bandelli Rože Fiori - Delfino blu 0:3 (11:25, 4:25, 7:25) OLYMPIA BANDELLI ROŽE FIO-RI: Terpin, Terčič, Pahor, Marassi, Cargnel, Diongue, Srebrnič, Winkler, Braini, Fajt, Ke-ber. Trener: Meta Okroglič Proti Delfinu blu so bile naše odboj-karice brez moči. Nasprotnice so homogena, starejša in izkušena ekipa, ki zasluženo vodi na začasni lestvici prvenstva. Ohranile so zbranost do konca, tako da so naše odbojkarice osvojile zelo malo točk in je bilo srečanje povsem enosmerno. Vrstni red: Delfino blu 54, Cormons 45, Capriva in Staranzano 39, Grado 26, Soča 22, Millenium 21, Ronchi 18, Fincantie-ri 12, Olympia Bandelli Rože Fiori 3, Mo-raro/Mariano 0 (Delfino blu s tekmo več, Grado, Millenium, Ronchi in Capriva s tekmo manj). Kontovelova ekipa under 12 do lahko v enakem sestavu v tej kategoriji nastopale tudi naslednje leto. (pera) Ostala izida: Triestina Volley B - Libertas 3:0, Lucchini - Oma B 3:0. Končni vrstni red: Triestina Volley A 36, So-kol/Kontovel 30, Lucchini 22, Oma B 18, Triestina Volley B 14, Altura B 6, Libertas 0. Na Goriškem Fincantieri - Soča Rast 3:0 (25:5, 25:8, 25:12) SOČA RAST: Cabrelli, M. Devetak, S. Devetak, Pertot, Lupin, Mosetti, Čajič (L), Cotič, Malalan. Trener Lucio Bat-tisti. Združena ekipa Soče in Sloge je z gladkim porazom proti prvouvrščenim Tržičankam sklenila svoje nastope v prvenstvu U16. Igralke so med sezono precej napredovale, kljub temu pa so bile proti objektivno precej boljšim nasprotnicam brez moči. Vrstni red: Fincantieri 44, Millenium Farra 43, Mossa in Ronchi 33, Staranzano 22, Soča Rast 14, Cormons 12, Millenium Lucinico 11, Torriana 1 (Cormons in Fincantieri s tekmo manj). kroma Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Coselli Giallo - Bor 2:3 (25:17, 22:25, 20:25, 25:22, 6:15) BOR: Pozzo, Rabak, Ghersi, Olivo, Costantini, Pučnik, Zonch, Furioso. Trener: Mitja Gombač Borove odbojkarice so na verjetno odločilni tekmi za tretje mesto po dolgi in izenačeni tekmi zasluženo slavile, njihova zmaga pa bi bila lahko mogoče tudi bolj gladka, če bi manj grešile. Še posebno v prvem nizu je bilo napak na mreži preveč, tako da so domačinke kljub začetnemu vodstvu naše ekipe brez večjih težav prevladale. Trener Gombač se je po porazu v uvodnem se-tu odločil za drugačno postavo, poteza pa se je izkazala za posrečeno. V drugem nizu so si naše odbojkarice odločilno prednost zagotovile šele na koncu, v tretjem pa so stalno vodile. V četrtem pa bi skoraj prišlo do preobrata. Coselli Giallo je povedel kar 20:11, borovke pa se niso predale. Do izenačenja je prišlo pri 22. točki, tedaj pa so nasprotnice vendarle dosegle odločilne točke in izsilile tie-break. V petem setu pa so Poz-zova in soigralke dale vse od sebe in presenetile domačinke. Za borben nastop zasluži pohvalo celotna ekipa. Sloga Dvigala Barich - Edilblu Virtus 3:1 (25:9, 25:16, 23:25, 25:20) SLOGA DVIGALA BARICH: Čufar, de Walderstein, Gornik, Goruppi, Grgič, Kralj, Petaros, Racman, Vitez. Trener Franko Drasič Mlade Slogašice so se včeraj pošteno oddolžile Virtusu za gladek poraz iz prvega dela, še bolj razveseljiv pa je napredek v igri v primerjavi s prvo tekmo. V prvem setu je naša ekipa zaigrala brezhibno in spravila s tira svoje nasprotnice, ki so bile proti razigrani Slogi dobesedno brez moči. Brez težav so naše igralke osvojile tudi drugi set, nato pa v tretjem, kot se večkrat zgodi, nekoliko popustile, tako da jih je Virtus v končnici prehitel. Da je šlo zgolj za spodrsljaj je Sloga Dvigala Barich potrdila v zadnjem nizu, v katerem je zmagala s precejšnjo lahkoto, čeprav je Virtus dosegel sorazmerno visoko število točk. Ostali izidi: Azzurra - Coselli Blu 0:3, Brunner - Lucchini bo 8. aprila. Vrstni red: Coselli Blu 30, Azzurra 24, Bor 19, Coselli Giallo 15, Sloga Dvigala Barich 13, Virtus 10, Brunner 9, Lucchini 6 (Lucc-hini z dvema, Brunner in Coselli Blu s tekmo manj). UNDER 13 MOŠKI Deželno prvenstvo Skupina A Olympia Corsi Adriano - Vivil 1:2 (23:25, 25:23, 13:25) Coselli - Olympia Corsi Adriano 2:1 (25:16, 25:20, 18:25) OLYMPIA CORSI ADRIANO: Komjanc K. in S., Manfreda, Lupoli, La-vrenčič, Terpin, Winkler. Trener: Andrej Vogrič Na prvem troboju, ki velja za prvi del deželnega prvenstva U13 se je Olympia na domačih tleh solidno upirala nasprotnikom iz Ville Vicentine in Trsta. Naši mladi od-bojkarji so obe tekmi tesno izgubili in si tako prislužili dve točki ter dokazali, da sta obe nasprotni ekipi premagljivi. Na trobo-ju je nastopilo samo sedem igralcev, ker so ostali istočasno igrali na troboju prvenstva U12 v Pierisu. Ostali izid: Vivil - Coselli 0:3. Vrstni red: Coselli 5, Vivil in Olympia Corsi Adriano 2. UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Play-off Kontovel - Coselli M 1:2 (25:21, 17:25, 21:25) KONTOVEL: Roma, Starc, Guidone, Ravbar, D. in N. Vattovaz, Sossi. Trener: Tanja Cerne Kontovelke so morale zmago prepustiti fantkom Cosellija, med katerimi je še posebno izstopal odbojkar, ki redno igra tudi v deželnem prvenstvu U14. Srečanje je bilo vsekakor zelo izenačeno, nasprotniki pa so bili boljši predvsem v obrambi, kjer so izkoristili svojo hitrost. UNDER 12 MEŠANO Na Tržaškem - Skupina B Breg - Kontovel 0:3 Azzurra - Breg 3:0 (25:7, 25:10, 25:11) Coselli Blu - Breg 3:0 (25:9, 25:3, 25:3) Azzurra - Kontovel 1:2 BREG: Camassa, Cej, Jež, Maver, Me-neghetti, Muiesan, Paoli, Racman, Zahar, Coren. Trener: Daniela Zeriali KONTOVEL: Barnaba, Bezin, Bru-netti, Fanzella, Ferfoglia, Mattessich, Me-telco, Pagan, Zaccaria, Starc, Roma. Trener: Nicole Starc Konec tedna se je zaključil kvalifikacijski del prvenstva U12, v katerem nastopata tudi Kontovel in Breg. Na sporedu je bil tudi derbi med našima dvema ekipama, na katerem so prepričljivo slavile Kontovelke, ki so si nato še z zmago v nedeljo na izenačeni tekmi proti Az-zurri zasluženo zagotovile nastop v play-offu. Brežanke, ki so nastopile z zelo mlado ekipo, v kateri je bilo tudi nekaj igralk letnika 2000, so ostale brez osvojenega seta, med samim prvenstvom pa so pokazale lep napredek, postale bolj samozavestne in na zadnji tekmi tudi lepo gradile igro. Končni vrstni red: Coselli Blu 14, Kontovel 13, Azurra 8, Breg 0. 20 Torek, 30. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / ELITNA LIGA - Pet krogov pred koncem rednega dela prvenstva Kras: najprej 2. mesto, nato Verbania calcio? Vplay-offu bo ekipa iz naše dežele najprej igraia z lombardskim moštvom Do konca rednega dela elitne lige (prvenstvo se bo nadaljevalo po velikonočni pavzi, 11. aprila) morajo igrati še pet tekem. Repenski Kras Koimpex je dejansko, čeprav še ne matematično, odrezan od boja za prvo mesto. Če bo Torviscosa v prihodnjem krogu premagala Fontana-freddo, bo matematično napredovala v D-ligo. Kras, ki bo v prihodnjem krogu igral v Tržiču proti Monfal-coneju, bo skušal v zadnjih petih krogih ubraniti drugo mesto, ki še vodi v play-off. Drugouvrščeno ekipo čakata namreč še dodatni tekmi za napredovanje v višjo ligo. In to najprej (šele 23. maja in 30. maja) proti dru-gouvrščeni ekipi iz Lombardije (skupina A) in nato (6. in 13. junija), v primeru zmage, še proti zmagovalcu dvoboja, v katerem se bosta spopadli ekipa iz Mark in iz Umbrije. V Lombardiji, v skupini A, je po 25. krogu 2. na lestvici Verbano Calcio, ki ima 56 točk in se lahko še bori za prvo mesto. Vodilni Saronno ima namreč 62 točk. Tretji na lestvici je Inveruno (51 točk). V Markah vodi Piano San Laz-zaro (59 točk), ki ima le dve točki več od Reala Metaura (57) in tri točke več od Urbanie Calcio (56). V Um-briji vodi Todi (74 točk), ki ima le točko prednosti pred Trestino (73). Tretjeuvrščeni Spoleto ima šele 58 točk. Toda ne smemo računati brez krčmarja. Kras si mora šele izboriti drugo mesto. Že v prihodnjem krogu ne bo imel lahke naloge že proti tržiški ekipi, ki se bori za obstanek. V letošnji sezoni bo tudi v elitni ligi play-out (od 11. do 15. mesta). Zad-njeuvrščena ekipa (skoraj gotovo Sarone) bo neposredno izpadla. Glavni Krasov tekmec Pro Cervignano pa bo igral proti Virtusu iz Rožaca, ki ima mogoče zadnjo priložnost, da se vključi v boj za 2. mesto. Na papirju ima mogoče Kras nekoliko lažji spored. Pri dnu lestvice je usoda Saro-neja že skoraj zapečatena. V play-ou-tu bosta zanesljivo igrali Rivignano in Sevegliano. Pro Fagagna in Mon-falcone pa lahko še dohitita in prehitita Tolmezzo, Muggio oziroma Fincantieri. Na dnu lestvice bo torej bržkone zanimivo vse do konca rednega dela prvenstva. (jng) Pri Krasu upajo, da bo Daniel Tomizza čimprej okreval. Trenirati bo začel po veliki noči. Bržkone bo na prihodnji tekmi proti Monfalconeju že sedel na klopi kroma Vsi za Manzanese Kot vsako sezono bo treba tudi letos na koncu rednega dela prvenstva počakati na razplet v D-ligi. Pred izpadom v elitno ligo se bori le ena ekipa iz naše dežele, Manzanese. Kaj to pomeni? Če bo Manzanese izpadel, bo po play-offu v promocijski ligi napredovala v elitno ligo le ena ekipa. Če bo Manza-nese obdržal status D-ligaša, potem bosta iz končnice napredovali dve ekipi. Tako tudi v nižjih ligah. Vsi torej navijajo za Manzanese. 1 Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je Azzur-ro, v 1. AL, kaznovala z odvzemom točke, ker je v lanski sezoni igralec Davide Srebrnic, čeprav je bil registriran za Pro Gori-zio, igral tudi za Azzurro. Fl ITNA 1 IGA za 1. in 2. mesto 26. krog 27. krog 28. krog 29. krog 30. krog Torviscosa 58 točk Fontanafredda Monfalcone Muggia Tricesimo Sarone Kras Koimpex 48 točk Monfalcone Muggia Tricesimo Sarone Rivignano Pro Cervignano 46 točk Virtus Corno Fontanafredda Fincantieri San Luigi Pro Fagagna Virtus Corno 41 točk Pro Cervignano Fincantieri San Luigi Pro Fagagna Tolmezzo V mastnem tisku tekme na domačem igrišču SILVESTER KOREN Lep nogomet v Repnu in v Križu, borbena Zarja Gaja Silvester Koren, dolgoletni Bregov predsednik, načelnik nogometne sekcije in odbornik (pri Bregu je deloval kar 34 let, zdaj, kot nam je povedal, je samo član), je dober poznavalec naše nogometne stvarnosti. V letošnji sezoni si je ogledal številne tekme raznih ekip naših društev. »Najraje grem na tekme Krasa in Vesne, ki predvajata lep nogomet. Seveda rad gledam tudi Bregove tekme, ker sem pač na društvo čustveno vezan. Videl sem še Zarjo Gajo, Primorje, Primorec, pa tudi Domio, ki je ekipa naše dolinske občine,« je povedal Dolinčan. Kakovost nogometa je ... Vedno slabša. Nekaj lepe igre lahko vidimo le v elitni in delno v promocijski ligi. Vse ostalo je pač kar je. V 1., 2. in 3. amaterski ligi je kakovost zelo slaba. Človek ne uživa. Všeč mi je Zarja Gaja, ki ima zelo zagrizeno ekipo in je ena redkih tržaških ekip, na katero so igralci še čustveno vezani. Po starem bi rekli, da igrajo za majico. Pri Bregu žal tega ni več. Ampak to so kriva tudi sama društva, ki otrok ne vzgajajo več v tem stilu. Breg je sicer ciljal na play-off. Breg je sezono začel dobro in nato se je nekaj zataknilo. Društvo je tudi priznalo, da je naredilo nekaj napak. Napake smo nekoč delali tudi mi. Žal mi je, da se mlajši odborniki od naših napak niso nič naučili. Vsekakor vsaka jim čast, da se trudijo. Zelo so požrtvovalni, saj ni lahko voditi društva. Ali je mogoče kak igralec, ki ti je posebno všeč? Več jih je. Prvi je Martin Cheber (Vesna), ki je odličen igralec in zelo olikan. Nato bi omenil Mateja Bernetiča (Zarja Gaja), ki igra s srcem, pa tudi Kevina Segulina (tudi Zarja Gaja), ki je pokazal lep napredek in je zelo borben. Od mlajših je najbolj obetaven Dolinčan Jar Martini, ki igra pri Krasu. Jar mi je všeč, ker je zelo resen fant. Kras, Vesna, Juventina, Primorec, Primorje in Zarja Gaja se borijo za playoff. Katera ima največ možnosti? Kras bi moral ubraniti drugo mesto. Zelo dobre možnosti ima Vesna, mogoče tudi Juventina. Primorec ima zelo dobro ekipo in bo lahko presenetil. V 2. AL pa sem malce pesimist. Zarja Gaja se bržkone ne bo uvrstila v končnico, dvome imam tudi glede Primorja. Pa Breg, se bo rešil? Srčno upam, da se bo! Pri Bregu so bile nekoč vaše velike sanje uvrstitev v 1. AL. Izjavil sem, da občina, ki ima šest tisoč prebivalcev, zasluži 1. AL. To ponavljam še danes. Velike pomisleke pa imate na Pomlad. Sem proti temu projektu. Bolje bi bilo, da bi vsako društvo imelo svoj mladinski sektor. Otrok pa ni ... Otroke je treba privabiti. (jng) MLADINSKI NOGOMET - V raznih deželnih in pokrajinskih prvenstvih Tokrat ni nihče navdušil Mladinci Juventine visoko izgubili v Trstu - Naraščajniki Pomladi igrali neodločeno - Najmlajši zmagali, a neprepričljivo DEŽELNI MLADINCI Trieste Calcio - Juventina 7:0 (3:0) JUVENTINA: Petronio, Jriskič (Grudina), De Luca, Brankovič, Peric, Erik Cadez, Cej (Gramazio), Iansig, Alan Cadez, Marassi (Poian), Cama-rata. Trener: Currato. Deželni mladinci Juventine so včeraj visoko izgubili v Trstu proti prvouvrščenemu Trieste Calciu, ki je že po prvem delu vodil s 3:0. Juventi-nin trener Luigi Currato je priznal, da je bila tržaška ekipa vseskozi boljša in je zasluženo zmagala. Currato pa je bil jezen s sodnikom, ki je rumene kartone delil kot za stavo le nogometašem štandreške ekipe. NARAŠČAJNIKI Pomlad - Domio 1:1 (1:1) STRELEC ZA POMLAD: Carli v 27. min. POMLAD: Vidoni, Cerkvenik, Rossone, Riosa, Zerjal, Brass, Viviani (Krasniqi), Carli, Paoletti, Kuret, Bo-netta (Tanteri). Trener: Tommasi. Trener Pomladi Dino Tommasi je bil zadovoljen z nastopom svojim varovancev, čeprav so proti Domiu igrali neodločeno. »Začetek ni bil najboljši, nato pa smo se končno zbrali in prikazali nekaj lepih akcij,« je dejal Tommasi. Domio je povedel po desetih minutah, nato pa je za Pomlad dosegel izenačujoči zadetek Luca Carli. V drugem polčasu je Pomlad ustvarila nekaj dobrih priložnosti za gol. Rezultat pa se do konca tekme ni spremenil. Pomlad bo jutri (ob 18. uri) igrala zaostalo tekmo pri Svetem Sergiju proti Trieste Calciu. NAJMLAJŠI Pomlad - Sant'Andrea San Vito 6:1 (2:0) STRELCI ZA POMLAD: Casel- li 2, Gregorat 2, Arduini in Bologna-ni. POMLAD: Carli, Renar (Čubej), Kovacic, Stojkovič (Hyelykh), Simeoni, Gregorat, Bolognani, Sanzin (Racman), Caselli, Arduini, Rebula; Ghi-ra. Na začetku tekme so imeli nogometaši nekaj težav, saj niso bili najbolj učinkoviti. Kljub temu je Pomlad že po prvem delu vodila z 2:0. V drugem polčasu je Pomlad prevzela pobudo v svoje roke in nadigrala tržaškega nasprotnika. »V drugem delu smo končno igrali boljše, čeprav nasploh z našim nastopom nisem bil najbolj zadovoljen. Fantje niso bili najbolj zbrani in so delovali zaspano. Mogoče je bila za to kriva menjava ure,« je dejal trener Rajko Zeželj. V četrtek (ob 17.30) bo Pomlad v Bazovici igrala zaostalo tekmo proti Esperii. ZAČETNIKI Mladost - Sistiana 1:6 (0:3, 1:1, 0:2) STRELEC ZA MLADOST: Tre-visan. MLADOST: Zanier, Serafin, Pav-letič, M in K. Faidiga, Petejan, Perso-glia, Juren, Čavdek, Cosani, Trevisan, Devetak, Furlan. Trener: Peric. Mladostin trener Paolo Peric je tokrat pri svojih varovancih pogrešal več volje in več borbenosti. Gostje iz Vižovelj so vodili že po prvi tretjini. Druga tretjina je bila izenačena. Tretji del pa je znova minil v znamenju gostov. Pri Mladosti je igral dobro Kristjan Faidiga. 49. TURNIR DEŽEL Mladinci: Sardinija - FJK 2:0; naraščajniki: FJK - Sardinija 0:1; najmlajši: FJK - Sardinija 1:3; 5:5: Sardinija - FJK 4:5; ženske: Sardinija -FJK 1:0. ELITNA LIGA Torviscosa 25 18 4 3 37:11 58 Kras Koimpex 25 15 3 7 44:26 48 Pro Cervignano 25 13 7 5 33:19 46 Virtus Corno 25 10 11 4 229:24 41 Fontanafredda 25 10 7 8 27:20 37 San Luigi 25 9 9 7 36:30 36 Tricesimo 25 9 8 8 22:23 35 Azzanese 25 9 7 9 33:32 34 Fincantieri 25 8 9 8 30:24 33 Muggia 25 8 8 9 29:29 32 Tolmezzo 25 7 10 8 23:21 31 Monfalcone 25 6 10 9 17:19 28 Pro Fagagna 25 5 11 9 20:27 26 Sevegliano 25 4 10 11 16:33 22 Rivignano 25 5 4 16 16:41 19 Sarone 25 2 6 17 16:49 12 PRIHODNJI KROG (11.4.) Monfalcone - Kras, Azzanese - Fincantieri, Torviscosa - Fontanafredda, Virtus Corno - Pro Cervignano, Sarone - Pro Fagagna, Rivignano - San Luigi, Muggia - Sevegliano, Tricesimo - Tolmezzo Promocijska liga Gemonese 25 15 5 5 52:23 50 San Daniele 25 12 11 2 36:18 47 Vesna 25 12 8 5 32:27 44 Martignacco 25 11 10 4 30:25 43 Juventina 25 11 8 6 32:22 41 Buttrio 25 10 9 8 33:23 39 Lumignacco 25 10 8 7 29:29 38 Trieste Calcio 25 10 7 8 46:33 37 Union 25 9 8 8 37:33 35 Ponziana 25 9 8 8 25:26 35 Pro Gorizia 25 5 9 11 32:29 24 Pozzuolo 25 5 8 12 18:34 23 Villesse 25 4 10 11 16:28 22 Staranzano 25 3 12 10 19:33 21 Sovodnje 25 5 9 12 30:49 21 Centro Sedia 25 2 6 17 12:47 12 PRIHODNJI KROG (11.4.) Gemonese - Vesna, Juventina - Centro Sedia, Pozzuolo - Sovodnje, San Daniele - Staranzano, Trieste Calcio -Lumignacco, Union Martignacco - Ponziana, Buttrio - Pro Gorizia, Union 91 - Villesse 1. AMATERSKA LIGA Zaule 25 13 9 3 45:32 48 Pro Romans 25 12 7 6 38:26 43 San Lorenzo 25 11 8 6 38:29 41 Azzurra (-1) 25 11 8 6 35:28 40 Fogliano 25 10 10 5 41:27 40 Primorec 25 10 9 6 37:29 39 Ronchi 25 9 9 7 30:28 36 Domio 25 9 7 9 34:32 34 San Giovanni 25 7 11 7 30:29 32 Isonzo 25 7 9 9 28:29 30 Gradese 25 7 7 11 27:31 28 Capriva 25 7 7 11 20:31 28 Turriaco 25 7 7 11 27:42 28 Medea 25 5 12 8 29:35 27 Mariano 25 3 10 12 18:33 19 Costalunga 25 4 6 15 23:39 18 PRIHODNJI KROG (11.4.) Azzurra - Primorec, Zaule - Costalunga, Fogliano - Domio, Gradese - Isonzo, Pro Romans - Mariano, Ronchi -Medea, San Giovanni - San Lorenzo, Capriva -Turriaco 2. AMATERSKA LIGA Pieris 25 15 7 3 46:17 52 Muglia 25 15 5 5 39:19 50 Esperia 25 14 7 4 58:26 49 Primorje 25 11 7 7 43:35 40 San Canzian 25 10 8 7 29:25 38 Sistiana 25 10 6 9 33:33 36 Piedimonte 25 8 11 6 29:26 35 Zarja Gaja 25 10 5 10 38:39 35 Opicina 25 8 7 10 31:41 31 Sant'Andrea 25 8 6 11 29:35 30 Fiumicello 25 7 8 10 30:33 29 Cormonese 25 7 8 10 34:39 29 Breg 25 5 13 7 24:27 28 Begliano 25 6 7 12 29:47 25 Romana 25 3 7 15 21:44 16 Chiarbola 25 2 10 13 16:43 16 PRIHODNJI KROG (11.4.) Breg - Piedimonte, Sant'Andrea Zarja Gaj a, Primorje - Cormonese, Fiumicello - Begliano, Opicina - Esperia, Chiarbola - Muglia, San Canzian - Pieris, Sistiana Romana 3. AMATERSKA LIGA Terzo 24 15 6 3 49:21 51 Roianese 23 15 2 6 48:34 47 Montebello DB 24 13 8 3 41:22 47 Ruda 23 13 6 4 36:23 45 Mossa 23 13 5 5 47:31 44 CGS 24 12 5 7 47:37 41 Villa 23 10 5 8 31:23 35 Torre 24 9 5 10 46:44 32 Sagrado 23 8 7 8 39:36 31 Mladost 23 6 9 8 29:37 27 Lucinico 23 5 8 10 26:36 23 Aurisina 24 5 7 12 23:37 22 Poggio 23 4 6 13 22:39 18 Audax 23 2 4 17 30:67 10 Campanelle 23 0 7 16 25:52 7 PRIHODNJI KROG (11.4. Mossa - Mladost, Montebello - Lucinico, Poggio - Roianese, Aurisina - Ruda, Villa - Terzo, Sagrado - Torre, Audax - Campanelle, Cgs bo prost / SMUČANJE Torek, 30. marca 2010 21 ČEZMEJNO GORIŠKO PRVENSTVO - Na Žlebeh približno 180 tekmovalcev iz Italije in Slovenije Mateja in Gregor Nanut goriška pokrajinska prvaka Čezmejna prvaka Borovinšek (Idrija) in Bellotto (Cai Ts) - Podpora s strani italijanskih javnih ustanov, odsotnost predstavnikov iz Slovenije Čezmejno smučišče Kanin-Sella Ne-vea je bilo v nedeljo kulisa 7. Čezmejnega goriškega prvenstva, kar je prav gotovo dalo celotni športni prireditvi še dodaten pomen. Letošnjo lovoriko absolutnih prvakov sta osvojila član SK Idrije Samuel Borovinšek in članica tržaškega CAI Nicole Bellotto, Mateja in Gregor Nanut, člana Slovenskega planinskega društva Gorica (SPDG) pa sta letošnja goriška pokrajinska prvaka. SPDG je ob pokrajinskih naslovih zbralo še tri zmage po kategorijah in dve drugi mesti, med šestnajstimi nastopajočimi smučarskimi klubi z obeh strani meje pa je osvojilo odlično tretje mesto s samcatimi 16 tekmovalci. Med goriškimi klubi iz Italije je bil SPDG drugi, boljši je bil pričakovano Monfalcone Due s 40 nastopajočimi. Sedma izvedba Čezmejnega goriškega prvenstva je letos stekla na Žlebeh, kjer so skupaj tekmovali goriški tekmovalci iz Italije in Slovenije. Edini spust po tehnično zahtevni progi je okronal čezmejna in goriška pokrajinska prvaka. Članske in starejše mladinske kategorije so startale z vrha, za najmlajše pa so prestavili start na nižjo točko. Skoraj minuto dolgo progo je najhitreje prismučala naraščajnica tržaškega CAI, ki živi v goriški pokrajini Nicole Belotto. Ker pravilnik določa, da lahko postane pokrajinski prvak samo tekmovalec, ki nastopa v kategoriji članic/ov in vete-rank/ov, je naslov pokrajinske prvakinje osvojila tretjič zapored Mateja Nanut, Nicole Belotto pa je z najboljšim ženskim absolutnim časom osvojila naslov čezmejne prvakinje. Mateja je za zmagovalko zaostala samo 29 stotink: »Pokrajinskega naslova sem seveda zelo vesela, prav tako pa me je presenetila zmaga med mladinkami. Žal mi je, ker mi je za nekaj stotink spodletel absolutni naslov,« je pojasnila Mateja Nanut, ki se je letos usmerila v učiteljsko dejavnost. Na tekmi naj bi nastopila tudi Ana Bucik, slovenska reprezentantka, ki je nastopila tudi na svetovnem pokalu v Mariboru, a je naposled ni bilo. V moški konkurenci je na pokrajinski ravni zmagal Matejin brat Gregor Nanut, ki je prav tako opustil tekmovalno dejavnost. »Ker so tekmo prestavili na Nevej-sko sedlo, sem vedel, da imam več možnost po dobrem rezultatu, saj mi težji in zahtevnejši tereni bolj ustrezajo. To je zame prvi pokrajinski naslov, dejstvo, da sva z Matejo prvaka pa daje rezultatu še poseben pridih,« je povedal Gregor, ki je zmagal tudi v kategoriji članov in zato osvojil tudi 9. memorial Franca Trodelle. Najhujša tekmeca sta bila tekmovalec Devina Mattia Rožič in Gianluca Gabrielli, ki trenira na liceju Bachmann, a jih je naposled Nanut premagal. Zmage v kategoriji se je na čezmej-nem prvenstvu veselila tudi mladinka Roberta Ressi (SPDG); prva mesta so osvojili tudi člani Devina - med mladinci je bil najhitrejši Mattia Rožič, med babyji Alessan-dro Deluisa, med miški pa Enrico Rožič. Prvo mesto med tekmovalci klubov iz goriške pokrajne sta osvojila še Giulia Cargnel med miški in Fabio Petani med veterani A1 (oba SPDG). Drugo mesto pa so prav tako izključno med tekmovalci iz Italije osvojili Francesca Fantini (mladinke), Guglielmo Ziani (mladinci), Alessia Fantini (naraščaj-nice) in Lejla Juretič (baby, vsi SPDG) ter Tommaso Pilat (dečki) in Jan Godnič (baby, oba Devin). Uvod v tekmovanje, ki ima od vedno tudi politično valenco, je bila sobotna večerja v hotelu Kanin, v nedeljo pa je bil na vrsti športni del. Predstavnik ZSŠDI Igor To-masetig je tudi letošnjo izvedbo ocenil pozitivno: »Formula je dobra in vredno je, da v tem vztrajamo. Udeležba je bila dobra, čeprav smo naposled spremenili lokacijo tekmovanja.« Prvotno so organizatorji (Sci & Snowboard club New Line iz Romansa in pokrajinski odbor FISI, še posebej Livio Rožič in Bruno Gomiscech) napovedali, da bo tekmovanje steklo na slovenskem delu smučarskega centra, zaradi neustreznosti tekmovalne proge pa je tekmovalni del prireditve stekel na Žlebeh. Na tekmovanje se Zgoraj: goriška pokrajinska prvaka Mateja in Gregor Nanut; spodaj: člani SPDG, ki so na društveni lestvici čezmejnega prvenstva osvojili odlično 3. mesto l prinčič je prijavilo 180 tekmovalcev, med katerimi je bilo približno 80 z goriške pokrajine. To-masetig je poudaril še prisotnost in podporo italijanskih javnih ustanov, ki čezmejno sodelovanje podpirajo in so bili prisotni na dvodnevni prireditvi, opozoril pa je na odsotnost političnih in športnih predstavnikov iz Slovenije. Dogodek je ovrednotila tudi izjava ministrice za mladino Giorgie Meloni, sicer častne članice organizacijskega odbora čez-mejnega prvenstva, ki je organizatorjem posredovala pozdrave. V pismu je poudarila, da ima čezmejno prvenstvo tudi družbeno vlogo, saj prireditev ponuja tudi razmislek o integraciji med različnimi narodi in kulturami. Ministrica je še povedala, kako lahko šport tudi celi zgodovinske rane ter omogoča zbliževanje ljudi in krajev, ki so bili v preteklih časih veliko pretrpeli. (V.S.) TRŽAŠKO PRVENSTVO - Na Trbižu nekaj več kot 300 tekmovalcev Sedem zmagovalcev Člani slovenskih klubov zmagali v sedmih kategorijah - Prvaka Vasselli in Vatua - Med moškimi Matej Crismancich (Cai XXX ott) drugi, Aleksander Cossutta (Mladina) tretji Letošnje tržaško prvenstvo je po več letih spet gostilo deželno smučišče. Nekaj več kot 300 tekmovalcev iz tržaške pokrajine se je v nedeljo zbralo na Trbižu, kjer so podelili naslov tržaške prvakinje in prvaka. Lovoriko sta letos osvojila šele 16-letna Benedetta Vassel-li (Cai Ts) in 24-letni Matteo Vatua (Cai XXX Ottobre). Na sam vrh moške absolutne lestvice pa so se uvrstili tudi slovenski smučarji. Za samcati dve stotinki je za zmagovalcem zaostal Matej Cri-smancich, tačas trener pri Cai XXX Ottobre, tretji pa je bil Mladinin smučar Aleksander Cossutta. Za Crismancicha je bila to prva tekma po petih sezonah, zato je bil z rezultatom zelo zadovoljen. Bivši tekmovalec in trener Devina je po prvem spustu zabeležil drugi najbojši čas, zato se je na progo v finalni vožnji podal kot predzadnji: »Z nastopom sem zadovoljen, saj sem se predvsem zabaval. Pri drugih vratcih sem se zaustavil zaradi napake, nato pa speljal progo do konca prepričljivo. Veseli me, da sem bil drugi tudi v kategoriji članov, saj sem sicer na tržaškem prvenstvu osvajal vedno samo tretja mesta,« je povedal 27-le-tni Matej, ki je sicer na tržaškem prvenstvu spremljal tudi mlajše tekmovalce v vlogi trenerja. Tretji absolutni čas pa je dosegel Aleksander Cossutta, letošnji zamejski prvak, ki je tudi zmagal v kategoriji mlajših mladincev. Po prvem spustu je bil četrti, v finalu pa je pridobil eno mesto. »S končnim izidom sem vesel. Tekma je bila zelo izenačena, saj je bila razlika z ostalima dvema tekmovalcema minimalna. Za Bellisom, ki je bil tretji po prvem spustu, sem zaostal stotinko, za stotinko pa sem v prvem Matej Crismancich kroma Aleksander Cossutta (Mladina) l. prinčič Albert Kerpan (Mladina) l. prinčič spustu prehitel Cesco, v finalu pa sem oba premagal,« je pojasnil Cossutta. Kriško društvo je imelo v finalni vožji, ki je okronala tržaškega prvaka, še dva predstavnika. Minej Purich je bil peti, Goran Kerpan pa je odstopil. Absolutno 11. mesto pa je zasedel Danijel Simonettig (Devin). V ženski konkurenci je v finalu osmih najboljših smučark nastopila samo Mladinina smučarka Meri Perti, ki sicer trenira na liceju Bachmann. Po prvem spustu je bila šesta, na koncu pa je osvojila sedmo mesto. Drugo mesto sta si delili Costanza Rebez (Cai Ts) in Laura Vescovo (Cai XXX Ottobre). V posamičnih kategorijah so tek- Meri Perti (Mladina) l. princic movalci slovenskih društev bili zelo uspešni: zbrali so sedem zmag (štiri Mladina, dve Devin in eno Brdina), štiri druga in šest tretjih mest. V kategoriji superbaby je zmagala Caterina Sinigoi (Devin), med najmlajšimi superbaby moški pa je bil zmagovalni oder povsem slovenski: prvi je bil Alex Ostolidi (Brdina), drugi Liam Škerk, tretji pa Filip Panjek (oba Mladina). Petra Udovič (Devin) je zmagala med babyji, Albert Kerpan med naraščajniki, Meri Perti med mladinkami, Stojan Sosič (vsi Mladina) pa med veterani B1. Med mlajšimi mladinci je zmagal Aleksander Cossutta, drugi je bil Minej Purich (oba Mladina). Na drugo stopničko sta stopila še Andrea Alex Ostolidi (Brdina) l. prinčič Caterina Sinigoi (Devin) l. prinčič Stojan Sosič (Mladina) l. princic Craievich (Devin) med leto starejšimi tekmovalkami v kategoriji baby in Ales-sandro Carciotti (Devin, master A2). Tretji pa so bili: Giorgia Sinigoi (Devin, baby), Jan Ostolidi (Brdina, miški), Gaia Musina (Devin, naraščajnice), Bogdan Milič (Devin, master A4) in Roberto Greco (Devin, master B1). Na društveni lestvici je bil najboljši Cai XXX ottobre, SK Devin je bil tretji, Mladina četrta, Brdina pa sedma. Na mladinski društveni lestvici pa je bila med šestimi klubi najboljša Mladina, Devin je bil peti, Brdina pa šesta. Na prvenstvu je nastopilo 65 članov slovenskih klubov (16 Brdina, 38 Devin, 12 Mladina). Petra Udovič (Devin) kroma Tekmovanje je steklo brez zastojev. Proga je bila kljub visokim temperaturam dobro pripravljena, tako da so imeli vsi tekmovalci enake pogoje. Najmlajši so tekmovali na progi Pri-esing D, ostali pa na C-varianti. Organizatorji so namreč poskrbeli, da so štiri dni pred tekmo progo popolnoma zaprli, da bi omogočili brezhibno izpeljavo tekme. Jutranje sončno vreme so v popoldanskih urah prekrili oblaki in tekmovališče je pomočil rahel dež, kar pa ni prekinilo prijetnega vzdušja. Nagrajevanje tržaškega prvenstva bo v torek, 13. aprila na pomorski postaji. (V.S.) 22 Torek, 30. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / INTERVJU - Janez Gorišek je s pokojnim bratom Ladom skonstruiral letalnico v Planici Planica je najtežja letalnica na svetu, a je tudi najvarnejša Z novimi kombinezoni je težje dosegati rekorde - Pristanek pri hitrosti 115 km na uro PLANICA - V Planici je prvi človek na smučeh poletel 100 in 200 m, od leta 1987pa ima Planica vseskozi svetovni rekord v svoji lasti. Za to imata veliko zaslug tudi brata, pokojni Lado in Janez Gorišek, ki sta skonstruirala letalnico. Šestinse-demdesetletni Janez Gorišek je za STA dejal, da bodo kmalu zrasle velike letalnice tudi v drugih državah. Velike 250 metrske letalnice načrtujejo Norvežani in Avstrijci, prišli bodo Čehi in Nemci. Nastala bo kar precejšnja konkurenca. Tako naj bi Avstrijci leta 2016 naredili 250 metrsko letalnico. Mednarodna smučarska zveza (FIS) je na letošnjem kongresu že napovedala spremembe pravil, ki so doslej omejevale velikost letalnic. To smo v Planici pričakovali in smo na to pripravljeni. Če bi bili le v Planici možni dolgi skoki, potem ne bi bilo razvoja poletov. Moramo pustiti tudi ostale, da se nam približajo, da jih bomo potem lahko ponovno prehiteli in imeli še daljše polete. To je politika, ki jo peljemo v okviru Mednarodnega združenja letalnic (KOP). Kot projektant ste sodelovali tudi pri zadnji prenovi največje letalnice sveta. Na kaj ste bili posebej pozorni? Letalnica je bila ves čas projektirana tako, da bi jo brez velikih težav lahko tudi povečevali, kar se je pozneje izkazalo za odlično zamisel. Kot projektant prenove letal-nice sem imel s sodelavci težko delo. Lani je bilo zelo kritično, ker nas je hotela FIS napadati. Prej smo vselej profil letalnice delali z nasutjem snega. FIS je ugotovila, da letalnico preveč spreminjamo in je zahtevala trajno nasutje. To smo tudi storili, vendar smo letalnico tudi povečali na največje dopustne dimenzije. Verjetno trajno nasutje ni bila lahka odločitev? Janez Gorišem in letalnica v Planici ansa Zelo veliko smo tvegali z nasutjem, vendar smo sedaj ustvarili optimalne razmere na letalnici glede na možnosti in obstoječe predpise FIS. Planica je v stalnem razvoju. Tudi s spremembami je ostala največja in najtežja letalnica na svetu, vendar je tudi najvarnejša. Skakalec ima zaradi razširitve doskočišča občutek, kot da pristaja na letališču. Želeli smo tudi doseči, da najslabši ne bi pristajali pri 200 m ali manj, najboljši pa pri 235 metrih. Je v Planici mogoče še vedno bistveno premikati mejo svetovnega rekorda? Včasih smo rekli, da je rekord čudež, toda čudeži se dogajajo. Letalnica je lepo oblikovana in omogoča daljše polete ob lepem vremenu in pravem vetru. Z novimi kombinezoni je nekoliko težje dosegati rekorde. Kaže pa, da so skakalci te nove drese že 'pogruntali' in lahko že sedaj z njimi letijo daleč. Poudaril pa bi, da razvoj poletov ne bi bil možen, če ne bi napredovali tudi materiali: smuči, obutev, kombinezoni, nov slog skakanja, način treningov ... Pred leti, ko še ni bilo dvestometrskih daljav, so bile s staro opremo na odskočni mizi hitrosti 120 km/h, 145 km/h pa pri pristanku. Sedaj skakalci odskočijo tudi pri hitrosti z vsega 102 km/h, pristanejo s 115 km/h, obenem pa letijo prek 200 m. Gotovo vam godi, da je bila Plani- ca tista, ki je 'vlekla voz' poletov v svetu? V Planici smo s pridnostjo in znanjem prišli do dolgih skokov. FIS je potem vedno avtomatično priznavala, da obstaja možnost dolgih poletov. Najprej je bila kritična točka na novi letalnici v Planici pri 150 in 165 metrih, nato na 185 m, sedaj pa je pri 215 m. Leta 1969 smo s 'prehodne krivuljo' na hrbtišču letalnice skrili prave dimenzije letalnice. Tako smo si pridobili toliko rezerve, da lahko letalnico še sedaj povečujemo. Kdo je bil pri nas prvi, ki je razmišljal o dolgih poletih in novi letalnici? Že Stane Bloudek je o tem razmišljal, ker ga je izzival Rudi Finžgar z besedami, da je njegova stara velikanka pručka. Potem sva z bratom Ladom leta 1963 in 1964 prevzela skrb za letalnico in osnovali smo gradbeni odbor. Z bratom sva naredila izračune, da je možno leteti 200 m, ker so se na tujem tedaj pojavljali strokovni članki, da človeški organizem tega ne prenese. Zato smo izbrali tak teren v Planici, ki je dovoljeval povečevanje letalnice. Sprva so na njej leteli 154 metrov, sedaj pa se skače skoraj 240 m. Sta z bratom Ladom Goriškom v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pričakovala tako dolge polete? Tega, da bodo leteli tako daleč, pa tudi z bratom nisva pričakovala. Najin cilj je bil, da bi naredili tako letalnico, ki ne bo zastarala Pomembno je bilo, da smo letalnico postavili drugje in nismo povečevali stare velikanke. Bloudkovo velikanko bi bilo mogoče povečati do poletov na 160 ali 170 metrov, več pa ne. Dejali smo: če smo v Planici prvi dosegli 100 m, pa dajmo preseči še 200 m. To je bil leta 1969, ko smo dogradili letalnico, zelo oddaljen, skoraj nemogoč cilj. Toda s poleti smo živeli in vsako leto razvijali novosti ter rasli. (STA) i Jenson Button Za mnoge ne-zasluženi aktualni svetovni prvak je presenetil z zmago na VN Avstralije. V izredno zanimivi dirki na večinoma mokri stezi, ki je mnogim povzročila veliko težav, je odločilno potezo «povlekel» Button, ki se je še na mokri stezi prvi odločil za menjavo pnevmatik, z gumami za suho stezo pa je bil nato hitrejši, saj se je steza posušila, večjih naliv pa do konca ni bilo več. i Sven-Göran Eriksson Neuničljivi švedski strokovnjak je spet dobil službo. Na bližnjem nogometnem SP v Južnoafriški republiki bo sedel na selektorski stolček Slonokoščene obale. Nekdanji angleški selektor je tako nasledil Vahida Halil-hodžica, ki so ga po porazu v četrtfinalu afriškega prvenstva januarja odpustili. t Joaquim Rodriguez Spanec je zmagovalec 90. kolesarske dirke po Kataloniji, ki šteje tudi za točke ProToura. Rodriguez si je v skupni razvrstitvi nabral deset sekund prednosti pred rojakom Xavierjem Tondom, najboljši Slovenec na dirki je bil Janez Brajkovič, ki je dirko končal na devetem mestu. SPOMINI Kako bi se lahko lepo velikonočno gostovanje na Češkem spremenilo v tragedijo Branko Lakovič Velikonočni prazniki so pred nami in za nekatere naše športnike je nekaj dni počitka za krajše izlete, za druge še za tršo vadbo pred odločilnimi tekmami za obstanek v ligi (teh je v tej sezoni kar nekaj), za preboj v končnico prvenstva, za skorajšnje maturante ali za » šolske zamudnike,« da utrdijo ali nadoknadijo učno snov. Spominjam se, kako smo pri Jadranu pred dvajsetimi leti (v sezoni 1990/91) izkoristili velikonočne praznike za gostovanje v nekdanjo Češkoslovaško. Bili so to časi, ko so taka gostovanja privlačevala naše mlade. Sedaj, ko so turistični izleti v New York, v Pariz ali druge eksotične kraje na dnevnem redu, bi si marsikateri naš najstnik izmislil vsemogoča opravičila, da bi se navadnemu in pustemu gostovanju na Češko izognil. Tri mlade Jadranove ekipe matičnih društev, spremljevalci in trenerji so se tako z avtobusom odpeljale najprej v Kro-meriž pri Brnu in nato v Mlade Boleslav pri Pragi, jaz pa sem bil vodja odprave. Večer pred odhodom sem se po TV Ljubljana pozanimal, kakšno vreme nas čaka na poti za ČSSR. Tisti dnevi so bili kar vroči, tako da smo bili skoraj poletno oblečeni. Kar streslo me je, ko so po TV Ljubljana za naslednji dan napovedali sneg. »Ma, kaj so nori! Morda so zgrešili vremensko napoved? Prebrali so decembrsko namesto marčno napoved!« sem pomislil. Pa se niso zmotili. Naslednji dan se je vreme skazilo, že ko smo na Op-činah stopali v avtobus. Proti Trbižu je začelo rahlo snežiti, v Avstriji pa je bilo snega na pretek. Odtlej, povsem zaupam slovenskim vremenoslovcem ... Pot do Kromeriža je bila kar naporna, tudi zato, ker smo ta kraj našli po več ur tavanja po stranskih poteh. V Kro-meriž smo prišli v poznih urah zvečer, kjer so nas pričakali odborniki domačega društva in so nas odpeljali v bližnjo vojašnico, kjer so nam postregli z večerjo. Berlinski zid je padel pred kratkim in zato so lahko tudi nekdanji "zahodni sovražniki" večerjali kar v kasarni. To pa bi bilo še pred nekaj leti nepomljivo. Vojaki in njihovi nadrejeni so bili z nami zelo prijazni. Postregli so nas s pa-štošuto, s slaščico in z mineralno vodo. Pribor je bil verjetno iz prve svetovne vojne (aluminjaste žlice in vilice). Testenine so bile neprebavljive, najbolj lačni so pojedli slaščico, večina obrokov pa je ostalo na mizah. Kot vodji odprave mi je bilo kar nerodno. »Fantje so tako utrujeni, da jim zares ni do jedače,« sem se zlagal visokemu oficirju. Imel je na prsih pripetih toliko činov, da me je spominjal na pokojnega Brežnjeva. Fantje so po dolgi vožnji čutii potrebo po veceju. V dolgi vrsti so čakali pred edinim straniščem. Ker ni bilo toaletnega papirja, je moral vsak posameznik do odgovornega za stranišče in prositi za dragocen papir. »In ti so bli vojaki varšavskega pakta, sej nimejo niti karte iženike za si briset rit,« se je marsikdo pošalil. V Kromerižu so naše ekipe igrale tekme, nakar smo se preselili v Mlado Boleslav, kjer smo se namestili v čednem hotelu. Mlada Boleslav je češko mestece, približno 50 km oddaljeno od Prage. Znano je predvsem po avtomobilski tovarni Škode, na športnem področju pa slovi po močni nogometni ekipi, ki je osvojila več držav- nih naslovov in je nastopala v Pokalu prvakov in pokalu UEFA. Tu se je tudi rodil in športno zrasel eden največjih čeških atletov vseh časov, trikratni olimpijski prvak in svetovni rekorder v kopju Jan Železny. Odgovorni domačega kluba so nas sprejeli zelo prisrčno in nam nudil vse, da smo se dobro počutili. Naši mladi košarkarji so igrali nekaj tekem, obiskali smo tudi Prago, eno najlepših evropskih prestolnic. Nad obiskom v tej več kot milijonskem mestu smo bili vsi navdušeni. Dan pred odhodom so se starejši igralci v Mali Boleslavi odpravili v disko, mladi pa so ostali v hotelu in na svoj način proslavili večer, s tem da so na skrivaj prižgali kako cigareto ali spili kak kozarček domače vodke. Kot vodja odprave sem ostal v hotelu in pazil na veselo druščino. Odgovorna domačega društva sva me nagovorila, naj stopimo "na zrak" in se sprehodimo okoli hotela, saj se mladi košarkarji lepo vedejo. Med sprehodom smo se v glavnem pogovarjali o nastalem političnem položaju na Češkoslovaškem. Mladi trener je navdušeno govoril: »Sedaj, ko smo se rešili sovjetskega jarma, naš čaka lepa bodočnost. Lahko bomo delali svobodno, nič več cenzure na televiziji in po drugih medijih, predvsem pa bomo svobodno potovali v druge države.« Starejši odbornik pa je bil bolj realist: »Sedaj smo zares bolj svobodni, le od nas pa je odvisno, če bomo šli v blagostanje ali še v večjo revščino. Poznam veliko ljudi, ko že sedaj tožijo po nekdanjem režimu.« Mirno, brez ugovora sem poslušal navdušenega fanta in spokojnega moža, ko smo se po sprehodu namenili skozi vhodna vrata. Tam me je eden od naših mladih igralcev opozoril. »Poglejte gor, kaj se dogaja!« V šestem ali sedmem nastropju hotela je skozi okno pronicala luč, eden od naših mladih igralcev pa se je pri- jemal zavese in se gugal skozi okno. Zastal mi je dah. Če bi se zavesa raztrgala, bi deček padel z višine kakih 20 metrov. Kot nor sem zdrvel v hotel, da bi se z dvigalom peljal do šestega ali sedmega nadstropja. Dvigalo pa ni bilo uporabno. »Po stari socialistični navadi!« sem bil besen. Mahnil sem jo po stopnicah navzgor in verjetno porušil vse, tudi svetovne rekorde, da bi mi udeleženci letnega teka po stopnicah newyorškega State Empire Buldinga kar zavidali. Ko sem vstopil v sobo, zadihan in bled kot smrt v obrazu, je deček že sedel na postelji, njegov "cimer" pa se je nedolžno pošalil: »Vesil se je z zaveso skozi okno, ker je mislil, da je Tarzan.« Bil sem brez besed. Vesel sem bil, da se je vse srečno končalo, v isti sapi pa me je streslo: kaj bi se zgodilo, ko bi deček padel s take višine, kako bi se predstavil staršem in jih seznanil s tragično vestjo ... Ko smo se vračali z avtobusom domov, sem razmišljal o lepih trentukih tega gostovanja, o dolgih pogovorih z raznimi ljudmi o stanju in bodočnosti te države, o tekmah naših mladih igralcev in košarkarskem kramljanju z domačimi trenerji. Tisti dogodek dan pred odhodom pa me je kot moreči film spremljal skozi vso vožnjo. Razumel sem tudi zadržanje nekaterih profesorjev in drugih športnih delavcev, preden gredo na izlete in gostovanja z dijaki in dijakinjami ali športniki in športnicami. Sklenil sem, da se ne bom več podal kot vodja skupin na nobeno gostovanje. Bilo pa je očitno prepozno, saj sem se naglih korakov, seveda ne samo zaradi gostovanja na Češkem, bližal operacijski mizi in dvema by-passema ... Torek, 30. marca 2010 2 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Trgovinska zbornica predstavila študijo v konferenčnem centru Pomanjkanje iniciative in inovacij trn v peti goriškega gospodarstva Sgarlata polemičen nad nizko udeležbo na srečanju -»Leto 2010 bi lahko bilo hujše od lanskega« Pomanjkanje inovacije, podjetniške iniciative in razvojnih smernic je med glavnimi vzroki krize goriškega gospodarstva. Premajhna dinamičnost ekonomije v Gorici izhaja iz študije, ki jo je za goriško Trgovinsko zbornico izvedlo podjetje SWG, in ki so jo včeraj predstavili v prostorih konferenčnega centra v Gorici. Raziskava, ki preučuje današnje stanje in predlaga rešitve za njegovo izboljšanje, je del širšega projekta Trgovinske zbornice, ki želi ustvariti pogoje za ponoven razvoj goriškega podjetništva, po katerem je lani hudo udarila gospodarska kriza. »Gospodarska kriza je pri nas imela zelo negativne učinke. Letošnje leto verjetno ne bo boljše od lanskega, pač pa bi lahko bilo tudi hujše. Nekateri pravijo, da vidijo "luč na koncu predora', vendar gre samo za posamezne primere in zelo šibke signale. Pomembno je, da bomo v trenutku pravega izboljšanja pripravljeni. Zdaj je pravi trenutek za vlaganje v industrijo, obrtniške dejavnosti in trgovino, drugače tvegamo, da bomo ponovno v zamudi,« je povedal predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, ki je bil zelo kritičen nad skromno udeležbo na včerajšnji predstavitvi študije. Prisotni so sicer bili deželni svetniki Giorgio Bran-dolin, Roberto Antonaz, Franco Brus-sa, Roberto Marin in Gaetano Valen-ti, Ettore Romoli in nekateri drugi župani, prefektinja Maria Augusta Mar-rosu, pokrajinska odbornica Mara Čer-nic in nekateri sindikalisti, prireditelji pa so očitno pričakovali večje zanimanje s strani gospodarstvenikov in ustanov. »Naš gospodarski sistem se mora predramiti. Tekme ne more zmagati sama Trgovinska zbornica: če želimo rezultate, moramo vsi delati v isti smeri. Zbornica in javne ustanove se že premikajo, nekoliko več pa pričakujemo od združenj posameznih gospodarskih kategorij,« je podčrtal Sgarlata. Študijo je včeraj predstavila Fa-biana Vidoz iz podjetja SWG, ki je povedala, da so pri izdelavi raziskave opravili 1.973 intervjujev, spregovorili pa so tudi z 64 politiki, predstavniki institucij in gospodarstveniki ter 500 podjetji. Raziskava izpostavlja predvsem štiri razvojna področja, na katerih bi morala temeljiti gospodarska strategija goriške pokrajine v prihodnjih letih. Prvo je t.i. zelena ekonomija (»green economy«), v okviru katere naj bi na primer prišlo do čezmejnih projektov za razvoj obnovljivih virov energije, drugo področje pa je tematski turizem, kjer mora Gorica vlagati v zgodovino in kulturo, enogastrono-mijo, ovrednotenje naravnih zanimivosti in letoviščarske kraje. »Za razvoj turizma nujno potrebujemo tudi profesionalce na tem področju,« je pokrajinska odbornica Mara Černic komentirala podatek o izredno nizkem številu diplomirancev na goriški univerzitetni smeri za upravljanje turističnih storitev. Tretje strateško področje, ki ga navaja študija, so logistika in infrastrukture, četrto pa inovacija. »Goriško gospodarstvo je zaprto, tradicionalistično in premalo učinkovito,« piše v študiji Med glavnimi problematikami goriškega podjetništva so anketiranci našteli nezmožnost sistemskega delovanja (33%), šibko podjetniško kulturo (29%), odsotnost strateške vizije (28%), nezadostno sodelovanje s politiko in institucijami (40%) in težave pri pridobivanju posojil (37%). Dokaj zgovoren je tudi podatek, po katerem je le devet odstotkov (34 na 370) razvojnih projektov, ki so jih v zadnjih letih izvedli na Goriškem, bilo namenjenih investicijam v raziskovanje in razvoj. GORICA - Včeraj nesreča v Ulici Terza Armata Avtomobil zbil kolesarja 42-letnega M.C., ki naj ne bi bil v smrtni nevarnosti, so z rešilnim helikopterjem prepeljali v videmsko bolnišnico Križišče, kjer se je pripetila prometna nesreča GORICA - Ulica Garibaldi Po obnovi še klopi in cvetlična korita Delavci so včeraj namestili cvetlična korita Goriško mestno središče pridobiva lepši videz. Včeraj so delavci začeli z nameščanjem novih cvetličnih korit, klopi in košev za odpadke v Ulici Garibaldi, ki jih je goriška občina nakupila s pomočjo prispevka goriške Trgovinske zbornice. Le-ta je zagotovila 45.562 evrov za nakup urbane opreme, ki je namenjena ulicam Garibaldi, Mo-nache, Cocevia in Raštelu. Tipologijo dekorativnih in drugih elementov so tehnični uradi naročili po srečanju s trgovci, ki je potekalo sredi februarja. Trgovci so med tremi možnostmi, ki so jih predlagali goriški tehnični uradi, izbrali klopi iz granita brez naslona in s kovinskima podstavkoma. Cvetlična korita bodo različnih vrst. Nekatera bodo krožne oblike in iz litega železa (lete so včeraj - sicer še prazne - začeli nameščati v Ulici Garibaldi), druga pa iz granita. Koši za odpadke bodo kovinski, razsvetljava, na katero bo sicer še treba počakati, pa naj bi bila podobna tist v Ulici Ascoli, kjer so svetilne naprave pritrjene na zidove stavb. bumbaca APrimorski ~ dnevnik Odvzeli vozniški dovoljenji Goriški karabinjerji so včeraj ponoči posegli v Koprivnem, kjer so se trije mladi albanski državljani ponesrečili z avtomobilom. Mladeniči so se okrog 2.30 ponoči peljali v smeri Krmina, na ovinku pa so zaradi visoke hitrosti zavozili s ceste. 27-letni voznik se ni poškodoval, potnika pa so odpeljali v goriško bolnišnico. Karabinjerji so vozniku izmerili količino alkohola v krvi. Alkotest je pokazal skoraj dva grama alkohola v litru izdihanega zraka, zato so mladeniču zasegli vozniško dovoljenje in zaplenili avtomobil. Vozniško dovoljenje so karabinjerji v noči med soboto in nedeljo odvzeli tudi 31-letniku, ki so ga okrog 5.40 ustavili v Ulici Zorutti. Moški je napihal 1,40 grama alkohola na liter zraku. V Tržiču poskus tatvine Stanovalec sosednjega stanovanja je v noči med nedeljo in včerajšnjim dnem spravil v beg tatova, ki sta nameravala vlomiti v trgovino očal Pacor v Ulici Rosselli v Tržiču. Moški je slišal ropot, odprl okno in zagledal dva moška, ki sta skušala s silo dvigniti rolete trgovine. Vlomilca sta moškega zagledala, se prestrašila in zbežala. Pred nekaj dnevi so tatovi na podoben način skušali vlomiti v trgovino z očali v Ulici Duca DAosta. CUP s krajšim urnikom bumbaca Izsiljena prednost je bila vzrok hude prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne v Ulici Terza Armata v Gorici. V nezgodi se je huje poškodoval 42-letni kolesar M.C. iz Gorice, ki so ga z rešilnim helikopterjem takoj prepeljali v vi-demsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Nesreča se je zgodila okrog 17. ure na križišču med Ulicama Hermada in Terza Armata pred trgovino z obutvijo Pittarello. Avtomobil znamke Fiat punto, za volanom katerega je sedela 45-letna F.P. iz Dolenj, je pripeljal iz Ulice Hermada, M.C. pa je kolesaril po Ulici Terza Armata v smeri iz Štandreža proti Rdeči hiši. Iz razlogov, ki jih bo podrobneje preučila goriška prometna policija, je voznica zavila iz Ulice Hermada levo, ne da bi dala prednost 42-letnemu kolesarju, ki je peljal mimo v družbi prijatelja. Slednji se je avtomobilu izognil, M.C. pa je obležal sredi cestišča. »Nekaj minut je ostal v nezavesti, nato pa je ponovno prišel k sebi,« je povedal drugi kolesar. Na kraju nesreče so takoj posredovali rešilna služba 118 in goriška prometna policija, ki je tudi usmerjala promet. V Ulici Terza Arma-ta in Ulici Trieste so se kljub tem ustvarile dolge kolone avtomobilov. Moškega so z rešilnim helikopterjem, ki je pristal v bližini, odpeljali v videmsko bolnišnico. Zdravstveno podjetje obvešča, da bodo v petek, 2. aprila, okenca CUP za naročila izvidov in plačila odprta s predpraz-ničnim urnikom, in sicer do 15. ure. Naprava za rehabilitacijo V goriški bolnišnici Janeza od Boga bodo danes predali namenu novo napravo za izokinetično rehabilitacijo poškodovanih sklepov. Napravo so kupili s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice. Grusovin predstavlja roman V knjigarni Ubik na Korzu Verdi v Gorici bo jutri ob 18. uri predstavil svoj zadnji roman »All Things Must Pass« pisatelj Massimo Grusovin. Prijava zaradi derivatov Občinski svetnik UDC Giorgio Pacor je tržiško občino prijavil računskemu sodišču, ker so upravitelji leta 2007 podpisali pogodbo z banko OPI za nakup izvedenih finančnih instrumentov. Pacor opozarja, da je občina leta 2008 plačala 200.000 evrov banki OPI, leta 2007 in 2009 pa je zaslužila le nekaj deset tisoč evrov. Po mnenju svetnika je bil nakup derivatov tvegana odločitev, ki bi se ji občina morala izogniti. Vetrih o galeriji Il Torchio Na pobudo likovne umetnice Marie Grazie Persolja bo danes ob 17.30 v galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Gorici predavanje o goriških likovnih, ki so v obdobju 1972-1988 razstavljali v galeriji Il Torchio. Spregovoril bo likovni kritik Joško Vetrih. RUBIJE - V nedeljo dopoldne v Ulici Trubar Pes napadel žensko Pitbul je 50-letni G.D. razmesaril stopalo, okrevala naj bi v 30 dneh - Pred šestimi meseci je že ugriznil njenega psa »Res je, da ni nikoli napadla ljudi. Je pa že večkrat pokazala znake agresivnosti do naše psičke. Oktobra lani jo je na našem dvorišču napadla in po-grizla. Povzročila ji je hude poškodbe, zaradi katerih sem jo morala takoj prepeljati v živinozdravniško ambulanto. Ze takrat sem se obrnila na karabinjerje, ni pa pomagalo.« Tako je povedala G.D., 50-letna ženska, ki jo je v nedeljo dopoldne v Rubijah napadel sosedov pes, in sicer mlada samica pasme pitbul. G.D., ki bo danes po vsej verjetnosti vložila prijavo pri sovodenjskih karabi-njerjih, je utrpela hujšo poškodbo stopala, okrevala pa naj bi v 30 dneh. Dogodek se je pripetil v nedeljo dopoldne v Ulici Primož Trubar v Ru-bijah. Ko je G.D. urejala svoje dvorišče, je sosedov pitbul zlezel pod mrežo. Najprej se je igral z gumjastimi žogami, nato se je lotil njenih copat, dalje pa jo je ugriznil. »Psičke se nisem bala, saj ni nikoli napadla človeka. Ko sva jo s sosedo skušali prepričati, naj se vrne na njihovo dvorišče, pa me je ugriznila za stopalo. Padla sem na tla, pes pa me je še naprej grizel,« je povedala ženska. S pomočjo sosede in njene vnukinje, ki je poklicala rešilno službo 118, ji je nato le uspelo vstopiti v stanovanje, od koder so jo prepeljali v goriško bolnišni- co. »Pogrizla me je tako globoko, da mi je bilo videti vezi. Utrpela sem tudi zlom nartnice,« je povedala G.D., ki je bila včeraj še pretresena. Povedala je, da se je že pred šestimi meseci obrnila na so-vodenjske karabinjerje, ker je bil pitbul agresiven do njenega istrskega goniča. »Oktobrski napad na našega psa je videla moja 13-letna hči, ki se je zelo prestrašila. Od takrat sta se moja sinova bala in se nista več igrala na dvorišču,« je povedala G.D. in nadaljevala: »Karabinjerji so po mojih pritožbah zagotovili, da bodo sosedje popravili mrežo, kar pa se ni zgodilo. Pitbulu je še večkrat uspelo zbežati na naše dvorišče.« 24 Torek, 30. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Pobuda pokrajine za večjo varnost na domu Z rednim vzdrževanjem proti tragičnim nesrečam Peči za centralno ogrevanje morajo vzdrževati usposobljeni tehniki - Gospodinjstva bodo dobila zgibanko »Peči za centralno ogrevanje in dimnike je treba redno vzdrževati in čistiti, to pa morajo opravljati usposobljeni tehniki, saj je le na ta način zagotovljeno njihovo varno delovanje.« Tako poudarja predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki je v ta namen sprožil pripravo projekta za ozaveščanje javnosti o ukrepih za preprečevanje nesreč na domu. »Leta 2008 je bilo v Italiji 175 nesreč zaradi slabo vzdrževanih peči za centralno ogrevanje; umrlo je 19 oseb, 374 pa je bilo poškodovanih. Zato je treba zagotoviti maksimalno pozornost delovanju kurilnih naprav, dimnikov in peči,« pojasnjuje Gherghetta, ki je včeraj skupaj s pokrajinsko odbornico Maro Černic, s predstavniki goriškega in tržaškega zdravstvenega podjetja ter z zastopniki združenja Confartigianato in CNA predstavil zgibanko z osnovnimi informacijami o pomenu rednega vzdrževanja peči za centralno ogrevanje. V sodelovanju z družbo Irisacqua bodo zgibanke odposlali vsem gospodinjstvom goriške pokrajine, tako da jih bo dobilo okrog 60.000 družin. Prve zgibanke bodo začele prihajati na domove skupaj z računi za vodo v prihodnjih tednih, s pošiljanjem pa bodo zaključili septembra. »Gre za prvi tovrstni projekt v Italiji, z njim pa želimo prispevati k znižanju številu nesreč na domu. Zgibanke je grafično oblikovalo osebje pokrajinskega tiskovnega urada, za njihovo pošiljanje pa ne bomo imeli stroškov, ker jih bo družba Irisacqua postavljala v ovojnice skupaj z računi za vodo. Vsebino zgibank smo pripravili v sodelovanju z goriškim in tržaškim zdravstvenim podjetjem, tako da edini strošek predstavlja njihovo tiskanje, za kar smo porabili tri tisoč evrov,« razlaga Gherghetta in poudarja, da s projektom želijo spodbuditi k rednemu vzdrževanju peči za centralno ogrevanje, za kar morajo poskrbeti samo kvalificirani tehniki. »Zaradi tega bosta združenji Confartigianato in CNA razdelili med svojimi člani izkaznico, ki bo potrjevala usposobljenost tehnikov za vzdrževanje kurilnic,« še pravi Gherghetta in pojasnjuje, da peči za centralno ogrevanje morajo vzdrževati zgolj specializirani tehniki, saj bodo le tako delovale brezhibno, porabile bodo manj goriva in proizvajale več toplote. Na predstavitvi pobude so povedali tudi, da v goriški pokrajini je 26.000 redno prijavljenih peči za centralno ogrevanje, dodatnih 10.000 pa naj jih ne bi bilo prijavljenih. Naprave, ki imajo manj kot osem let, je po zakonu treba vzdrževati vsake štiri leta, vsaki dve leti pa je treba opraviti analizo izpušnih plinov. Naprave, ki imajo več kot osem let, je treba vzdrževati vsaki dve leti, vsako leto pa je treba opraviti analizo izpušnih plinov. »Na pokrajini pravkar ažuriramo kataster peči za centralno ogrevanje, zato pa iščemo tistih 10.000 kurilnic, ki niso še prijavljene. Te naprave so po vsej verjetnosti najbolj dotrajane in jih je treba zato pregledati in servisirati. V kratkem bomo ponovno začeli s kontrolami na teritoriju, potem ko smo se tega lotili že pred desetimi leti. Od ta- Teji Glažar priznanje za življenjsko delo Dramska igralka Teja Glažar, dolgoletna članica ansambla SNG Nova Gorica, je v soboto ob svetovnem dnevu gledališča, v Slovenskem gledališkem muzeju v Ljubljani prejela odličje Marija Vera, igralsko priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo za leto 2009. Glažarjeva, ki se je v Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica zaposlila leta 1968, je na odru ustvarila okrog 120 vlog, zaznamovala pa je tudi sedmo umetnost, saj je nastopila v več kot dvajsetih celovečernih filmih. (nn) krat je peč za centralno ogrevanje zamenjalo vsaj 15 odstotkov uporabnikov, kar je vsekakor pozitivno, saj so novi stroji veliko bolj prijazni do okolja,« pojaanjuje funkcionar pokrajine Flavio Gabrielcig. »Lastniki peči za centralno ogrevanje morajo poskrbeti za njihovo redno servisiranje, ko so to opravili, pa nam na pokrajino pošljejo t.i. obrazec H (»mo-dulo H«). Ta dokument potrjuje, da je za vzdrževanje peči poskrbel specializiran tehnik,« razlaga pokrajinska odbornica Mara Černic in nadaljuje: »Pokrajina ima po zakonu nalogo, da preverja, ali so peči za centralno ogrevanje redno vzdrževane. Zaradi tega naši tehniki obiščejo lastnike kurilnih naprav, ki nam niso odposlali obrazca H, in preverijo, ali so opravili analizo izpušnih plinov. Za obisk tehnikov pokrajine je treba nato odšteti sedem evrov.« Černičeva pojasnjuje, da so lastniki peči obveščeni o obisku tehnikov pokrajine trideset dni prej, zato pa imajo čas, da pred njihovim prihodom poskrbijo za vzdrževanje kurilnih naprav. Da je treba peči za centralno ogrevanje redno vzdrževati, potrjujejo tragični dogodki, do katerih prihaja tudi v naših krajih. Decembra lani je v Ronkah umrla 55-let-na ženska; vdihovala je ogljikov monoksid, ki je uhajal iz dotrajanega kurilnega kotla na plin. (dr) Samo redno vzdrževanje zagotavlja brezhibno in varno delovanje kurilnih naprav bumbaca VRH - Jutri S štafeto se zaključuje Športni mesec Z moško in žensko štafeto se bo jutri na Vrhu zaključil športni mesec, ki se je izkazal za nadvse posrečeno pobudo; kot tekmovalci v raznih panogah so se ga udeležili številni domačini, vsakič pa se je zbralo tudi veliko gledalcev. Zadnji Športni mesec so na Vrhu priredili leta 1985, pobudniki letošnje izvedbe pa so odborniki kulturnega društva Danica, ki so k sodelovanju povabili tudi prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela. Prve tekme so izpeljali v začetku meseca, potem pa so se tedensko pomerili v raznih športnih panogah. Pred nekaj dnevi so izpeljali tekme v nogometu in odbojki. Med moškimi je nogometni dvoboj zmagal Doljni Vrh po streljanju enajstmetrovkah z rezultatom 6-5, med ženskami pa Gornji Vrh z rezultatom 1-0. V odbojki sta z rezultatom 2-0 zmagala moška ekipa z Dolnjega Vrha in ženska z Gornjega Vrha. V šahu je zmagal Gornji Vrh, saj je njegov tekmovalec Robert Devetak ugnal vso konkurenco. V namiznem tenisu je slavil Gornji Vrh z zmago Luciana Černica. Jutrišnja štafeta se bo pričela ob 20. uri, ob njenem zaključku bo nagrajevanje vseh tekmovalcev. Sledila bo družabnost s paštašuto za vse udeležence in gledalce. GORICA - Razne ustanove gostile dijake družboslovnega liceja Gregorčič Družboslovci na delovni praksi Spoznali so delovanje časopisov, šol, vrtcev, muzejev in kulturnih ustanov - Na združenju SOS Rosa so prišli v stik z nasiljem nad ženskami Kot v prejšnjih šolskih letih so dijaki goriškega liceja Simon Gregorčič tudi letos teden dni posvetili delovni praksi v raznih zavodih, podjetjih in inštitutih. Stažev, ki jih je organizirala profesorica Sara Semec, se je udeležilo vseh šestnajst dijakov in dijakinj 4. razreda družboslovnega liceja. Praksa je trajala od ponedeljka do petka z različnim delovnim urnikom za vsakega izmed dijakov; med stažem so dijaki spoznavali svet dela, s tem pa so utrjevali svoje znanje na posameznih delovnih področjih. Ustanove, ki so gostile dijake, so bile zavod CISI, Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturni dom, knjižnica Damir Feigel, Slovenski izobraževalni konzorcij, otroška vrtca v ulici Brolo in Max Fabiani, SOS Rosa, Primorski dnevnik, Novi glas, osnovna šola Ivana Roba v Šempetru, osnovna šola Ko-zara v Novi Gorici, Muzej Kromberk, Pokrajinski muzej v palači Attems Petzenstein in Kinoatelje. Jasmin Podveršič in Veronika Mi-kulin, ki sta svoje delo opravljali kot vzgojiteljici na osnovni šoli in v vrtcu, sta novo izkušnjo ocenili kot zelo pozitivno. Veronika Mikulin, ki je pomagala vzgojiteljicam pri dejavnosti z otroki in se z njimi igrala, se je hitro navezala na novo okolje, zato ji je bilo žal, da je teden minil tako hitro. Jasmin Podveršič je priznala, da je bilo delo kar zahtevno, saj je pomagala otrokom pri dojemanju učne snovi, poleg tega pa je sodelovala pri raznih delavnicah. Anida Talič in Martina Maraž sta delovno prakso opravili pri združenju SOS Rosa, ki nudi pomoč ženskam, žrtvam nasilja. Dijakinji sta spoznali, da je tudi v Gorici več nasilja, kot se lahko zdi na prvi pogled. Zanimivi sta bili tudi delovni izkušnji, ki sta jih doživela Lucija Rosano v Pokrajinskih muzejih v Gorici in Saša Perkon v muzeju v Kromberku. Lucija Rosano se je ukvarjala s prevajanjem dokumentov o nastanku muzeja v slovenščino, sodelovala pa je tudi pri vodenih obiskih zbirke o prvi svetovni vojni in razstave o futurizmu. Rosanovo je presenetilo visoko število ljudi, ki so prišli tudi izven dežele, da bi obiskali goriške muzeje. Perkon je sodeloval pri urejanju zapiskov v arhivu muzeja, pri čemer je imel priložnost, da je prebiral dokumente iz 1. in 2. svetovne vojne na Primorskem. Poleg omenjenih dijakov in dijakinj so delovno prakso opravili še Zora Černic, Greta Cotič, Dimitrij Klanjšček, Isabel Klanjšček, Črt Kristančič, Michela Manfreda, Silva Marinčič, Iris Silič, Vidmar Rok in Jacopo Zitter. (sm) Rok Vidmar na Kinoateljeju (levo); Isabel Klanjšček v Feiglovi knjižnici (desno); Iris Silič na Novem glasu (spodaj) fotos.s. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 30. marca 2010 25 GORICA - Koncert Arsateljera in SCVG Komel Pomlajeni orkester s priznanimi solisti S koncertom se je zaključil niz izobraževalnih pobud NOVA GORICA - Mesečno srečanje Severnoprimorske župane skrbi podražitev vodarine Dobitniki štipendij Fundacije Goriške hranilnice Solo in orkester je naslov projekta, ki so ga v nedeljo uspešno predstavili na četrtem abonmajskem koncertu Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Mednarodni center za glasbo in umetnost Ar-satelier in slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel sta tokrat svoja ambiciozna glasbena snovanja povezala v koncertu s štirimi priznanimi solisti, nastop pa je spremljal tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Koncert je predstavljal zaključek raznih pobud, katerih cilj je bilo izobraževanje mladih glasbenikov. Januarja sta namreč Arsatelier in SCVG Komel priredila niz izobraževalnih tečajev, ki so jih vodili priznani glasbeniki iz našega prostora Črtomir Šiškovič, Vasja Legiša in Si-javuš Gadžijev. Le ti so na nedeljskem koncertu nastopili kot solisti, sicer pa so sile orkestra letos že drugič obogatili tudi z mladi dobitniki štipendij, ki jih je podelila Fundacija Goriške hranilnice. Pod vodstvom dirigenta Marca Feruglia je tako več kot 40 glasbenikov iz različnih glasbenih institucij iz dežele Furlanije-Julijske krajine in Slovenije številnemu občinstvu ponudilo ambiciozno zastavljen program: Beethovnov koncert op. 56 v A duru, suito Mati gos M. Ravela, Koncert za pozavno in godala op. 45 št. 7 švedskega skladatelja Larssona, v katerem je kot solist nastopil goriški pozavnist Erik Žerjal, in Beethovnov koncert, v katerem so kot solisti nastopili violinist Črtomir Šiškovič, violončelist Vasja Legiša in pianist Sijavuš Gadžijev. NOVA GORICA - SNG Mala dvorana nared novembra Na Silvestrovo lani so v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica dobili težko pričakovano gradbeno dovoljenje za izgradnjo male dvorane, slabe tri milijone evrov vreden projekt. V tem tednu so v gledališču odprli dvanajst prispelih ponudb, le en ponudnik je oddal vlogo za vse od sicer treh sklopov razpisanih del. Prvi del obsega samo gradnjo, drugi notranjo opremo dvorane, tretji, ki je finančno najmanj zahteven, pa potrebno strojno opremo za delovanje novih gledaliških prostorov, ki bodo predvidoma do konca tega leta zrasli nad delom sedanje stavbe. Vse ponudbe so v okviru pričakovanih vsot, komisija, ki jih je deloma že pregledala, bo najcenejše izvajalce izbrala v prihodnjem tednu. Če pritožbe ne bodo zavlekle postopkov, bi z deli lahko začeli konec aprila. V šestih mesecih naj bi nad vzhodnim delom obstoječe stavbe gledališča uredili 240 kvadratnih metrov veliko dvorano za približno 120 ljudi, s sto kvadratov velikim odrom. S tem so po več kot desetletju prizadevanj novogoriški gledališč-niki dobili možnost za številčnejšo produkcijo predstav in ponovitev in seveda optimizacijo dela. Vse dogajanje je zdaj namreč osredotočeno na veliki oder. »Ta, glede na razmere skromna investicija bo temeljito posegla v program in sam karakter gledališča v Novi Gorici. Bistveno se bo izboljšala tudi ekonomika gledališča, saj bomo s tem razbremenili veliko dvorano in to ne le za naše predstave, temveč tudi za druge prireditve, ki jih ta prostor rabi,« je januarja, ob svojem nastopu na položaj direktorja gledališča, dejal Joško Čuk. (tb) bumbaca Župani mestne občine Nova Gorica, občine Brda, Kanal ob Soči, Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba, Mirko Brulc, Franc Mužič, Andrej Maffi, Aleš Bucik, Zlatko Martin Marušič in Dragan Valenčič so se na včerajšnjem rednem mesečnem srečanju na novogoriški občini pogovorili o nekaterih aktualnih temah. Posebno pozornost so namenili obračunavanju cen vodarine, ki je bila zaradi podražitve v zadnjem času glavna tema marsikatere debate. Poudarili so, da jih skrbi odločitev, ki je bila glede cen, povezanih z dobavo vode, sprejeta v novogoriški mestni občini, saj po njihovem mnenju ustvarja razlike med ljudmi. Skrbi jih dejstvo, da bodo morali tisti, ki imajo javno vodno infrastrukturo bolj oddaljeno od stanovanja, ob morebitni poškodbi ali menjavi števca plačati zelo visoke zneske. Sicer pa bodo o ce- AJDOVŠČINA - V Palah Kmalu mladinski center in hotel Zrasla bosta na območju nekdanje vojašnice Direktor Zavoda za šport Ajdovščina Uroš Pintar in direktor podjetja Marc Andrej Marc bosta v vlogah investitorja in izvajalca na ajdovskem županstvu danes podpisala pogodbo za izgradnjo Mladinskega centra in hotela Ajdovščina. Nova hiša mladih bo zrasla na območju nekdanje vojašnice v Palah,v neposredni bližini športnega parka Pale, naravoslovne učne poti ob Hublju ter sprehajalnih poti do hu-dournikovega izvira. Poleg prostora za dejavnosti mladih bo občina Ajdovščina s projektom pridobila tudi nove turistične nastanitve, namenjene pretežno mladinskim izmenjavam, pa tudi drugim obiskovalcem mesta. Sklop pogodbenih del v prvi fazi zajema ruši-tev obstoječega objekta in gradnjo novega, v katerem bodo večnamenska dvorana z barom, koncertna dvorana, učilnica, multimedijska soba, sobe za vaje, delovni kabineti, pisarne ter vsi ostali prostori, potrebni za delovanje objekta. Južna polovica mansarde bo namenjena prostorom mladinskega hotela. Izvajalec bo izdelal tudi vso potrebno projektno dokumentacijo za rušitev ter pridobil gradbeno dovoljenje za novogradnjo. Ta del projekta naj bi bil zaključen najkasneje do konca letošnjega leta, takoj za tem pa naj bi se pričela tudi druga faza projekta - finalna dela društvenih prostorov ter ureditev okolice, ki naj bi bila zaključena do marca 2011. Vrednost pogodbenih del znaša 1,2 milijonov evrov. (nn) Mirko Brulc foto n.n. nah za stroške, povezane z dobavo vode, po novogoriškem odločali tudi ostali občinski sveti. Župani so se seznanili tudi z možnostjo širitve Glasbene šole Nova Gorica. Vodstvo šole bo namreč proučilo možnosti za širitev dejavnosti na območje Prvačine ter mirenske, renške in kanalske občine, saj ministrstvo za šolstvo in šport ob določenih pogojih to omogoča. O tem so razpravljali, ker je oddaljenost od glasbene šole v nekaterih občinah za številne otroke in njihove starše oziroma skrbnike zdaj kar velika ovira. Ob proučitvi možnosti in strokovni obravnavi bodo, če se bo ta rešitev izkazala za pozitivno, župani širitev podprli. Na srečanju so govorili tudi o pripravljenem predlogu organiziranja skupne notranje revizijske službe, ki bi opravljala zakonsko določene revizije za vseh šest občin. Predlog so podprli in se odločili, da bodo nadaljevali s postopkom ustanovitve skupne službe, ki bi bila bolj racionalna tudi s stroškovnega vidika, obenem pa bi zadovoljila potrebe vseh šestih občin. Dotaknili so se tudi problematike vzdrževanja vodotokov v občinah. Odločili so se, da bodo na enega od prihodnjih srečanj povabili pristojne državne institucije in koncesionarje, da bi se pogovorili o odprtih vprašanjih, predvsem pa o investicijskih načrtih. Seznanili so se tudi s potekom akcije Svit (Državni program presajanja in zgodnjega odkrivanja predra-kavih sprememb in raka na debelem črevesju in danki) na Goriškem in s ceno »Margin probe« aparature za in-traoperativno ugotavljanje ustreznosti odstranjenih vzorcev tkiv iz dojke, za katero so občine ob letošnjem dnevu žena darovale denar odseku za bolezni dojk šempetrski bolnišnici. Ta znaša 28 tisoč evrov, tako da župani še naprej podpirajo akcijo za nadaljnje zbiranje sredstev za nakup te aparature. (nn) GORICA - Drevi v Kulturnem domu Zlatko Kavčič in projekt Kombo Na odru Kulturnega doma v Gorici bo drevi ob 20.30 nastopil priznani slovenski jazzovski skladatelj, bobnar in pedagog Zlatko Kavčič; predstavil se bo z glasbenim projektom »Kom-bo«, ki združuje več plasti njegovega dosedanjega delovanja in hkrati predstavlja nove avtorske materiale. Osrednji del večera bo slonel na predstavitvi projekta Kombo, ki ga je Kaučič razvil v okviru šole za tolkala; v vlogi izvajalcev vključuje devet mladih slovenskih glasbenikov, ki pod umetniškim vodstvom razvijajo avtorsko glasbo iz območja jazza in etna ter z dobršno mero improvizacije. Gost večera bo argentinski mojster soprano saksofona Javier Girotto. Skupaj z Zlatkom Kaučičem se bosta predstavila s posebnim programom improvizirane glasbe ter na ta način povezala in nadgradila glasbeni spored večera. Vstopnina znaša 5 evrov. Vstopnice so na voljo pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 048133288). GORICA - V nedeljo se je začela ribolovna sezona Gneča ob Soči V točkah, kjer so pred dnevi vložili postrvi, se je že ob 7. uri gnetlo ribičev Zlatko Kavčič V nedeljo so se ribiči po zimskem lovopustu ponovno vrnili k rekam in jezerom dežele Furlanije-Julijske krajine. Najbolj zagrizeni ljubitelji ribolova so se k Soči podali že ob 7. uri zjutraj, ko se je nova ribolovna sezona tudi uradno začela. Največ ribičev se je trlo v točkah, kjer so le nekaj dni prej vložili postrvi. Tako se je ob globokem tolmunu, do katerega pelje makadamska cesta iz Ulice Brigata Sassari, zbralo kakih petnajst ribičev, ki so bili večinoma vsi uspešni; tudi tisti z najmanj izkušnjami in z najslabšo opremo so ujeli kako šarenko in se zadovoljno vrnili domov. Največjo ribo je sicer že ob 7.30 ujel ribič iz Gorice, ki je iz že omenjenega tolmuna na suho potegnil 4-ki-logramsko in 68-centimetrov dolgo ša-renko; vsekakor najbolj uspešen je bil ribič iz Čedada, pod cementarno med Štandrežem in Sovodnjami je na živo ribo ujel dvanajst soških postrvi. Niti ene ni uplenil in jih tako vse po vrsti vrnil reki. V nedeljo ob 7. uri se je na Soči pod Ulico Brigata Sasari trlo ribičev foto d.r. 2 6 Torek, 30. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR DOBERDOB - Nastopil kitarist Chris Procton Od »kafeinastih« skladb do umirjenih irskih balad V dvorani Modra's galerije kulturnega društva Jezero v Doberdobu je prejšnjo sredo potekal edinstven glasbeni večer, na katerem je nastopil priznani ameriški »fingerstyle« kitarist Chris Procton. Sledni je pred pozorno publiko prikazal mojstrsko tehnično dovršenost in s svojimi prsti izvabil iz »magičnih« strun svoje kitare tako »ka-feinaste«, ritmične skladbe klasičnega country bluegrassa kot umirjene, lirične irske balade. Pri tem je posegal po zelo pestrem in [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CASTEL-LO DI... MUSICAL & RISATE!«: v nedeljo, 11. aprila, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici musical »Mamma mia... che passione!« v izvedbi gledališke skupine Estravagario Teatro iz Verone; prireja združenje Terzo Teatro iz Gorice, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. KOMIGO v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 16. aprila, ob 20.30 »Musical« v izvedbi teatra iz Verone v sodelovanju s »Terzo teatro« iz Gorice; informacije in vpisovanje v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288) ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. SEZONA SSG 2010 V GORICI: v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž Oblomov (Ivan Aleksandrovič Gončarov); v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 Tartuffe (Molier) v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama iz Ljubljane; v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne razvejanem repertoarju, v katerem se je »dotaknil« Bacha, Beatlesov, The Moody Blue-sov in Johna Faheya. Vse skladbe je sam predstavil z neobičajno skromnostjo in v simpatični italijanščini, kar ga je še bolj približalo prisotnim poslušalcem. Večer so priredili poleg domače Modra's galerije še kulturno društvo Jadro iz Ronk, Kulturni dom iz Gorice v sodelovanju s Folckclubom iz Buttrija, zadruga Maja in Zveza slovenskih kulturnih društev. italijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 048133288). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 30. marca, ob 20.45 koncert »PaGA-Gnini«; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 12. aprila, ob 21. uri »Mai piu soli«, nastopata Angela Fi-nocchiaro in Daniele Trambusti; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.50 »Dragon Trainer«; 21.15 »Donne sen-za uomini«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »E' complicato«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »L'uomo che verra«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »E' complicato«. Dvorana 2: 17.40 - 19.40 »Dragon Trainer« (Digital 3D); 21.40 »Alice in Wonderland« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Hap- py Family«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Re-member me«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Lourdes«. Razstave STRANKA SLOVENSKA SKUPNOSTv sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič iz Gorice, pripravlja razstavo volilnih plakatov SSk na Goriškem. Pobu- da spada v sklop 35-letnice ustanovitve SSk na Goriškem. V ta namen prosi vse bivše in sedanje aktivne člane SSk, da posodijo morebitne plakate, ki jih hranijo v osebnih ali sekcijskih arhivih; informacije po tel. 335-8011948. DOKUMENTARNA RAZSTAVA V SPOMIN NA MARKA WALTRITSCHA je na ogled v Kulturnem domu v Gorici. Razstava knjig, fotografij, zvezkov in drugih zanimivih predmetov goriškega novinarja Marka Waltritscha (1932 -2003) bo odprta do 2. aprila ob delavnikih od 9.30 do 12. ure in od 15.30 do 18. ure ter v večernih urah med prireditvami. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava Marie Grazie Persolja z naslovom »Viaggio di ricordi«; do 31. marca od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled državna tematska razstava Kolaž, ki jo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti; do 2. aprila od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču je na ogled razstava z naslovom »Non totalmente immemori, Ne completamente nudi«. Razstavljajo Riccardo Baruzzi, Chiara Camoni, Cristian Chironi, Andrea Doj-mi, Tomaso De Luca, Petra Feriancov , Paolo Gonzato, Renato Leotta, Dacia Manto, Valerio Nicolai, Moira Ricci, Sara Saini, Ljudmilla Socci, Giulio Squil-lacciotti, Conrad Ventur; do 5. aprila vsak dan med 16. in 19. uro s prostim vstopom (informacije po tel. 0481494360, 0481-46262). V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled razstava slikarke Janine Cotič iz Sovodenj; do 6. aprila od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in od med 16. in 18. uro ter med prireditvami. V GO ART GALERIJI, v kompleksu Palače Lantieri na Trgu Sv. Antona 5 v Gorici, je do 7. aprila na ogled razstava likovnih del Shozuja Shimamo-ta in Yasua Sumija, predstavnikov japonskega likovnega gibanja Gutai. Odprta je ob delavnikih med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 19.30, zaprta ob nedeljah in ponedeljkih; informacije po tel. 0481-062181, info@goart-gallery.it, www.goartgallery.it. V GALERIJI FRNAŽA v prostorih krajevne skupnosti Nova Gorica v Erjavčevi ulici bo do 10. aprila na ogled razstava slik Antona Susiča z naslovom Refleksije. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstave »Skriti obrazi Aleksandrije, slovenske šolske sestre in aleksandrinke«; do 10. aprila ob prireditvah ali po dogovoru po tel. 0481531445. MARKO VOGRIČ, član Fotokluba Sku-pina75, razstavlja do 11. aprila fotografski projekt z naslovom »Camera Obscura & Co.« ali: Poljska miš obišče mesto! v dvorani dei Tigli, Ul. Gramsci 6 v Fiumicellu; informacije na marko-vog@libero.it in po tel. 347-1516964. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Giuseppi-ne Lesa; do 14. aprila od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10.30 in 12. uro. SKRD JADRO IN SKŠRD TRŽIČ vabita na ogled razstave Svet igrač v občinski sejni dvorani v Turjaku; odprta bo do 25. aprila vsak dan od 16. uri do 19. ure; informacije in najava skupinskih obiskov izven urnika po tel. 347-4612447. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava »Futurismo - Moda - Design. La rico-struzione futurista dell'universo quoti-diano«; do 1. maja vsak dan med 9. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Sto let iger in igrač; do 20. junija od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter 15. in 20. uro. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 30. marca, ob 20.30 koncert Zlat-ka Kaučiča s skupino Kombo, gost večera bo Javier Girotto; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288, info@kulturnidom.it). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.15 nastop pianistke Jasminke Stančul iz Srbije; informacije nudi Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. H Šolske vesti PRI MLADINSKEM DOMU poteka do 30. aprila predvpis k pošolskemu pouku za šolsko leto 2010-11 z znižano vpisnino; informacije na sedežu v Gorici -Ul. Don Bosco 60, tel. 0481-546549 in 328-3155040. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpise za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v Dijaškem domu v Gorici, po tel. 0481533495 v popoldanskih urah. S Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD- NJE organizira od 2. do 6. junija avtobusni izlet v Turin; informacije po tel. 340-3423087 ali 329-4006925, vpisovanje ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva v Gabrjah do zasedbe razpoložljivih mest. ORGANIZACIJA DEGUSTATORJEV VIN IN ŽGANJ ONAV IN ANAG organizirata enodnevni avtobusni izlet z obiskom Vinitaly, najvažnejšega sejma vin in žganih pijač, padiljon olj, v nedeljo, 11. aprila, z odhodom iz Trsta - bar Pipolo - Barkovlje ob 6. uri, iz Gorice -parkirišče Rdeča hiša ob 6.50 in vrnitvijo iz Verone ob 18.30; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali e-mail markovicdanie-la@yahoo.com. PD ŠTANDREŽ prireja petdnevni avtobusni društveni izlet v Provanso od 21. do 25. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in 3479748704 (Vanja). SINDIKAT UPOKOJENCEV CISL prireja izlet v Ljubljano z ogledom botaničnega vrta Arboretum v torek, 27. aprila; informacije in rezervacije na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5/G v Gorici ali po tel. 0481-533321 med 9. in 11. uro ob delavnikih. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otok Gi-glio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 048178398 (trgovina pri Mili) in tel. 3804203829 (Miloš) DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja avtobusni izlet v Beograd, Vukovar, Novi Sad, Jaseno-vac in Džakovo od 30. maja do 3. junija. Vpisovanje samo na sedežu Društva upokojencev na korzu Verdi 51 int. v četrtek, 8. aprila, od 10. do 12. ure ali po tel. 349-6708562 ali 0481-390688 (Sa-verij R.) do razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Na račun 200 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja potovanje z letalom na Sicilijo od 11. do 18. oktobra za ogled najpomembnejših krajev. Vpisovanje samo na sedežu Društva upokojencev na korzu Verdi 51 int. v četrtek, 8. aprila, od 10. do 12. ure ali po tel. 349-6708562 ali 0481-390688 (Saverij R.) do razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Na račun 200 evrov. Ü3 Obvestila FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je zaradi kriznega stanja ustanove odprta s skrajšanim urnikom, vsak delavnik od 9. do 17. ure. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVIL-N E ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. JEHOVE PRIČE prirejajo slovesnost v spomin na Jezusovo smrt danes, 30. marca ob 19.15 v slovenščini in ob 20.45 v italijanščini v dvorani v Ul. Padlih borcev 2A v Šempetru pri Gorici. BARVANJE PIRHOV, otroški velikonočni ustvarjalni kotiček, bo v četrtek, 1. aprila, od 15. ure dalje na sedežu kulturnega drustva Briški grič v Števerjanu; informacije po tel. 334-2294517. -/ OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v četrtek, 1. aprila, anagrafski urad odprt od 10. do 12. ure. SPDG sklicuje redni letni občni zbor v petek, 23. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. 15 Prireditve V GALERIJI MARIA DI IORIA v Ul. Ma- meli 12 v Gorici bo danes, 30. marca ob 17.30 predavanje v sklopu razstave Marie Grazie Persolja na temo izražanja in soočanja goriških in drugih umetnikov, ki so razstavljali v galeriji Il Torchio med leti 1972 in 1988. Predavanje bo vodil umetnosti kritik Joško Vetrih. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE vabi vse otroke, ki radi poslušajo pravljice na pravljično urico v sredo, 31. marca, ob 16.45. Pravljičarka Martina Šolc bo pripovedovala pravljico Tinko Polovinko. Sledila bo delavnica, kjer bodo izdelali barvne lutke iz kartončka. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) Massimo Grusovin bo predstavil svojo knjigo »All things must pass« v sredo, 31. marca, ob 18. uri. V OBČINSKI KNJIŽNICI V TRŽIČU bo v sredo, 31. marca, ob 18. uri v organizaciji centra Gasparini in tržiškega ANPI-ja predstavitev knjige Luciana Patata »Il Duce ha sempre ragione. Il fascismo in provincia di Gorizia e nella Bassa Friulana«. Prisotni bodo tržiški župan Gianfranco Pizzolitto, avtor Luciano Patat, tajnik centra Gasparini, Dario Mattiussi, Silvano Bacicchi in Paolo Padovan. SLOVIK prireja v sklopu ciklusa seminarjev Kriza: kako naprej? v četrtek, I. aprila, ob 19. uri javno srečanje z ministrom za finance Republike Slovenije Francem Križaničem, ki bo odgovarjal na vprašanja, ki mu jih bodo zastavljali mladi študenti Slovikovega Multidisciplinarnega programa na temo Evropska perspektiva. Predavanje bo v slovenščini s simultanim prevajanjem v italijanščino. Srečanje bo v Kulturnem domu v Gorici (Ulica Brass 20). V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVOD-NJAH bosta v ponedeljek, 12. aprila, Erika Jazbar in Zdenko Vogrič predstavila knjigo Gorica vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti. Večer prireja občina Sovodnje v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo, omogočila pa ga je Fundacija Goriške hranilnice. ' . Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Hi Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI V DOBERDOBU imajo odprto od četrtka do nedelje; tel. 048178140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Carmen Zan-cai vd. Devetta v kapeli pokopališča; 12.00, Pietro Pasquali iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Albano Marega (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkev Sv. Duha in na pokopališče v Gradišču. DANES V KRMINU: 9.00, Rosa Torossi (iz goriške splošne bolnišnice ob 8.30) v stolnici in na pokopališču; 9.30, Italia Zinzone (sestra Fatima) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V MEDEI: 11.00, Augusta Dreos-si vd. Chiaruttini na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Elda Cociani vd. Cubi iz bolnišnice na pokopališče; II.00, Armida Padoan por. Maule (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici ob 10.15) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču; 11.00, Orlando Colautti (iz bolnišnice) v cerkvi Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev; 14.00, Donnino Cerlenco v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. / KULTURA Torek, 30. marca 2010 2 7 LIKOVNOST - Mestna galerija Piran Uroš Weinberger in njegov pogled na današnjo stvarnost Razstava njegovih del je na ogled samo še do 5. aprila Mestna galerija Piran gosti razstavo slik Uroša Weinbergerja. Avtor, letnik '75, se je rodil v Trbovljah. Leta 2002 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Zmagu Jeraju. Tri leta kasneje pa je zaključil podiplomski študij slikarstva pri prof. Hermanu Gvardijančiču. Predstavil se je na številnih samostojnih razstavah. Je član ZDSLU in umetniški vodja Društva likovnih umetnikov Dolenjske. Živi in ustvarja v Ljubljani. Njegova dela lahko zasledimo v različnih slovenskih zbirkah. V Piranu je predstavljenih sedemnajst platen v glavnem velikega formata v tehniki olja. Eksponate v označuje figurativni slikarski pristop. Slike so grajene s hitrimi potezami in madeži, ki ne definirajo strogo podob. Z neverjetno lahkoto se naš pogled premika od majhnih navidezno abstraktnih detajlov slike k prepoznavni podobi celotne kompozicije. To ustvari nekakšen nadrealni-domi-šljijski prostor, kjer v katerega je avtor vnesel motive realnosti oziroma sedanjosti. Tu se istočasno prepletajo najrazličnejših motivi in vsebine, kot so na primer figure, izseki pokrajin in mest. Barvno paleto označujejo v glavnem žive barve, ki nimajo nobene zveze z realnostjo. Slikar se pogosto poslužuje toplih in pastelnih tonov. Slikarska površina je razdeljena na navpične pasove. Dejstvo, da so ti izdelki sestavljeni iz dveh ali treh platen še bolj poudari kompozicijsko porazdelitev. Med temi bolj ali manj izstopajočimi pasovi in tudi med elementi oziroma motivi, ki se na- hajajo v njih, ni jasnega presledka. Vsi drobci oziroma fragmenti se harmonično prepletajo med seboj. Weinbergerjeva dela obravnavajo današnja življenjska vprašanja. Na njegovih slikah srečamo navedbe na družbo. Iz vsakdanjosti in človeškega kulturnega depoja izbere in predstavi istočasno različne motive in jih predstavi z ironijo. Z barvnega in stilističnega vidika so dela nedvomno zelo privlačna, njihovo sporočilo pa bo nedvomno gledalca spodbudilo k razmišljanju o vrednotah današnje družbe. Razstavo si je mogoče ogledati do 5. aprila, od torka do sobote med 11. in 17. uro; ob nedeljah pa med 11. in 13. uro. Štefan Turk TRST - Dvorana Tripcovich Obširen prikaz dejavnosti kriške Operne akademije Neutrudni umetniški vodja kriške Operne akademije Aleksander Švab je s svojimi učenci tokrat pripravil kar trojni projekt, ki je zaživel v tržaški dvorani Tripcovich od petka, 26. do ponedeljka, 29.marca: dve matineji za šole, trije večeri in en popoldan za širšo publiko so v dvorano privabili dokaj številno občinstvo in prikazali napredek mladih pevcev. O dogodku bomo zaradi prostorske omejitve obširneje poročali v naslednjih dneh. 28 Torek, 30. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / GIBANJA - Po analizi deželne statistične službe Furlanije-Julijske krajine Februarja povprečna inflacija v FJK 1,5, v Trstu pa 2,4 odstotka Lani v FJK povprečna inflacijska stopnja 0,7%, za desetinko odstotka nižja kot v Italiji TRST - Statistična služba Dežele FJK je analizirala gibanje cen življenjskih potrebščin v deželi, kar je tudi pomemben kazalnik o evoluciji gospodarske krize in njenih učinkov. Iz analize izhaja, da je bila februarja povprečna stopnja inflacije v deželi 1,5-odstotna, najvišja pa je bila v Trstu, kjer je dosegla 2,4 odstotka. V Vidmu in Pordenonu je stopnja inflacije znašala 1,4 oziroma 1,1 odstotka, najnižja pa je bila v Gorici z 0,6 odstotka. Največjo rast v letni primerjavi so v prvih mesecih leta zabeležili stroški za transport (+5,7%), sledijo alkoholne pijače in tobačni izdelki (+3,8%), izobraževanje (+2,2%) in gostinske oziroma hotelske storitve (+2,1%). Nobenih sprememb glede na enako lansko obdobje ni bilo pri kazalnikih komunikacije in živilskih proizvodih, medtem ko je bila negativna variacija pri poglavju stanovanje, voda, elektrika in goriva (-1,5%). Iz letne analize gibanja življenjskih stroškov izhaja, da je bila lanska povprečna inflacija v deželi 0,7-odstotna, torej za desetinko odstotka nižja kot v Italiji (0,8%). Najbolj so se lani glede na leto 2008 zvišali kazalniki v poglavjih alkoholne pijače in tobačni izdelki (+3,6%), gostinske in hotelske storitve (+2,7%) ter pohištvo, proizvodi in storitve za dom (+1,6%). Znižali pa so se indeksi poglavij stanovanje, voda, elektrika in goriva (-3,4%), komunikacije (-1,0%) in transport (-0,6%). Kot omenjeno, je Trst najdražje mesto v deželi. Najbolj so se lani glede na leto 2008 povečali stroški za zdravstvene storitve in za zdravje, za obleko in obutev, za živila in nealkoholne pijače ter za pohištvo, predmete in storitve za dom. Pordenon je edino mesto, kjer so se lani znižale cene obleke in obutve, povečali pa so se stroški prevoza. Je pa Pordenon prvi v deželi pri podražitvah gostinskih in hotelskih storitev. Gorica je mesto, kjer so se najbolj zvišali stroški v poglavju izobraževanje, v zameno pa je edino, kjer se je znižal indeks poglavja zdravstvene službe in stroški zdravja. Če pogledamo bolj konkretno, najdemo v analizi podatek, da je npr. cena skodelice kave v baru ostala februarja v deželnem povprečju nespremenjena glede na lanski december, a je bila cenejša v Gorici (v povprečju 0,87 evra) kot v Trstu (0,92 evra). Stabilne so ostale tudi cene izdelkov primarne potrošnje, kot je mleko (med 1,13 evra za liter v Gorici in 1,44 evra v Pordenonu), kruh (od 2,82 evra za kilogram v Trstu do 3,63 v Gorici) in goveje meso (od 12,07 evra za kilogram v Gorici do 17 evrov v Vidmu). Trst ostaja tudi letos najdražje pokrajinsko središče v deželi arhiv KRIZA - Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Paoletti Deželni protikrizni paket zahteva nekatere nujne popravke TRST - Z novim pravilnikom Dežele FJK bo Sklad za odtujitev kreditov, ki ga predvideva deželni proti-krizni paket, pristojen tudi za terjatve na račun majhnih in srednjih podjetij. (Odtujitev kreditov oziroma terjatev je operacija, v kateri podjetje prepusti svoje terjatve do drugih podjetij oziroma strank banki in prejme v zameno ustrezno plačilo.) To je ena od novosti, ki so bile oznanjene na včerajšnjem posvetu z naslovom Deželni protikrizni paket za leto 2010, ki sta gga v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice priredila posebno zbornično podjetje Aries in deželna uprava FJK. Odtujitev terjatev do majhnih in srednjih podjetij je ravno ena od zahtev, ki jih je deželni upravi postavila tržaška zbornica, je uvodoma povedal njen predsednik Antonio Paoletti. Ob tem je Deželo pozval, naj pospeši podeljevanje financiranj po nični obrestni meri za tista podjetja, ki so v kri- Antonio Paoletti arhiv zi. Po njegovem mnenju bi bilo treba tudi razširiti pristojnosti rotacijskega sklada pri kritju kreditnih izpostavljenosti, financiranje podjetij pa podaljšati s sednjih pet na deset let. Paoletti je bil kritičen tudi do ukrepa, ki predvideva koncesijo so-jamstev deželnega jamstvenega sklada za majhna in srednja podjetja: »Ta ukrep nikakor ne steče, zato bi morala deželna uprava preveiti, ali so vse konvencije aktivne in predvsem, ali banke ravnajo korektno.« Letošnje novosti v protikriznem paketu je orisala vodja deželne direkcije za proizvodne dejavnosti Antonella Manca, medtem ko je Diego Angelini z iste direkcije podal obračun dosedanjih rezultatov zakonskega ukrepa, kot npr. pri črpanju rotacijskih skladov, pri financiranju odplačevanja posojil ipd. Med pomembnejšimi novostmi je letos možnost financiranja v obliki participativnih posojil, ki bodo dostopna tudi za individualna podjetja, če se bodo pripravljena spremeniti v kapitalske družbe. Francesco Auletta, ki je pri Arie-su odgovoren za podjetniški razvoj, je posvet sklenil z orisom široke ponudbe olajšav pri podjetniških naložbah, ki obstajajo tudi zunaj protikriz-nega paketa. Gre za nepovratne deželne prispevke, ki jih razdeljujejo trgovinske zbornice na osnovi lestvic. Auletta je na koncu govoril še o podjetniškem check upm, ki ga Aries nudi podjetjem brezplačno. EVRO 1,3471 $ 0,90 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. marca 2010 evro (povprečni tečaj) valute 29.3. 26.3. BANKE - Uspešno končan niz sedmih območnih sestankov s člani zadruge ZKB utrdila odnose s svojimi člani in se odločila za redna sestajanja z njimi TRST - Z zadnjim srečanjem pretekli petek zvečer v Barkovljah se je končal niz sedmih območnih sestankov vodstva Zadružne kraške banke (ZKB) s člani te slovenske bančne zadruge. Upravni odbor ZKB se je namreč odločil, da bo še bolj negoval stike s člani, ki so največji kapital banke, in je v ta namen poleg omenjenih srečanj ustanovil tudi poseben urad za člane, prek katerega jih bo redno informiral o poslovanju banke in vzpostavljal učinkovitejše sodelovanje z njimi. »Niz srečanj je bil zelo koristen za nas in tudi za člane,« je ocenil predsednik ZKB Sergij Stancich. »Člani so dobili celo vrsto informacij o našem delu in njegovi ustreznosti, mi pa smo imeli feedback, na osnovi katerega smo zbrali precej zanimivih predlogov, ki jih bomo preučili in če bo mogoče tudi izvedli,« je bil zadovoljen predsednik. Ob tem je dodal, da so v banki zelo zadovoljni tudi z veliko udeležbo članov in z zanimanjem, ki so ga pokazali. Niz sedmih sestankov s člani, ki so zajeli vse ozemlje, na katerem banka deluje, je bil tudi zahteven delovni zalogaj za vodstvo ZKB. S člani so se pogovarjali predsednik Sergij Stancich, podpredsednik upravnega odbora Adriano Ko-vacic in generalni direktor banke Alessandro Podobnik. Kot nam je zagotovil predsednik Stancich, sta jih ravno dobra udeležba in zanimanje članov spodbudila k odločitvi, da bodo ti območni sestanki postali redni. Prirejali jih bodo dvakrat na leto, in sicer marca in oktobra. (vb) ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,3471 124,00 1,3353 124,00 ruski rubel 39,8145 39,5250 60,3800 danska krona 7,4419 0,89940 7,4418 0,90040 švedska krona 9,7760 8,0670 9,7083 8,0980 češka krona 25,453 25,418 estonska krona 15,6466 266,00 15,6466 265,03 poljski zlot 3,8916 1,3750 3,8893 avstralski dolar 1,4734 1,9558 1,4778 romunski lev 4,0682 3,4528 4,0718 3,4528 latvijski lats 0,7080 2,4401 0,7078 2,4324 islandska krona 290,00 2,0641 290,00 2,0521 hrvaška kuna 7,2627 7,2628 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 29. marca 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2478 LIBOR (EUR) 0,3662 LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,399 0,2901 0,4425 0,5806 0,89 0,635 0,945 0,9146 1,18 1,213 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 f ■ 26.472,86 € +78,70 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 29. marca 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,55 -1,38 KRKA 69,05 -2,27 -0,10 mercator 22,61 156,19 -0,75 -2,71 TELEKOM SLOVENIJE 296,89 125,06 +0,56 +0,56 BORZNA KOTACIJA - DELNICE abanka - AERODROM LJUBLJANA 29,57 DELO PRODAJA - -0,27 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,67 -0,09 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 22,91 10,37 +0,53 -1,14 SAVA 199,62 -0,19 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 91,90 24,31 +2,97 +0,25 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 29. marca 2010 +0,17 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,388 92,75 +0,65 +0,36 banco popolare 5,19 -0,46 -0,95 bca pop MILANO 1,12 4,75 -0,97 -0,26 ENEL 1,144 4,17 +0,26 +1,33 FIAT 9,84 -0,06 +0,92 generali 17,72 -0,67 intesa san paolo 2,82 +0,27 luxottica 19,99 -0,07 -0,50 Mediobanca 8,01 +0,08 -0,12 PIRELLI e C 0,46 ,73 +2,63 saipem 28,66 -0,07 +0,00 STMICROELECTRONICS 3,75 7,41 +0,95 tenaris 16,15 -0,31 TISCALI 3,23 0,16 +0,39 +1,45 UNICREDIT 2,22 +0,50 -0,78 SOD NAFTE (159 litrov) 82,43 $ +0,32 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. marca 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.896,59 951,55 -0,23 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 288,72 1.657,16 +0,22 -0,36 Zadnji iz niza sestankov s člani je bil v petek na sedežu TPK Sirena v Barkovljah kroma DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.889,58 1.959,32 1.171,85 1.193,41 6.156,85 5.710,66 4.000,66 2.650,05 1.204,4 2.947,49 10.986,47 2.926,72 21.237,43 3.123,79 17.711,35 +0,36 +0,34 +0,45 +0,14 +0,60 +0,13 +0,29 +0,80 -0,52 +0,22 -0,09 +0,70 +0,87 +2,09 +0,38 / ALPE-JADRAN Torek, 30. marca 2010 29 KOMEN - Prepričljivo nasprotovanje krajanov na posvetovalnem referendumu Krajani Kobjeglave zavrnili novo naselje v Glasovalo je skoraj 80 odstotkov ljudi - Zupan Slamič bo voljo občanov upošteval KOBJEGLAVA - Krajani Kobjeglave in Tupelč so na nedeljskem referendumu z veliko večino glasov zavrnili pobudo, da bi v bližini vasi zgradili naselje varovanih stanovanj za starejše občane. Od 215 volilnih upravičencev je glasovalo 174 krajanov ali 80.9 odstotka vseh. Od tega jih je bilo 138 ali 79.3 odstotka proti. »Pokazali smo enotnost in odločili smo se prav,« je povedala Katja Ščuka. »Manjkalo je več razprave, kakšni so pozitivni in negativni vplivi na okolje, življenje ljudi, naravno in kulturno dediščino.« Domačini so se zbali, da bi v sedanji krizi zgradili novo naselje s stanovanji za trg, bojijo pa se tudi prihoda tujcev, ki bi lahko popolnoma spremenili narodnostno strukturo vasi z 230 prebivalci. Zamisel o projektu je podprlo 33 domačinov, in med njimi je bil tudi Marjan Grmek. »Premalo debat, nekatere tudi nekoliko navijaške, vendar ne glede na izid je zmagovalec spoznanje, da se moramo o teh stvareh pogovarjati, ker se do-sedaj nismo. Moje stališče je znano - kraške vasi izumirajo in če se ne bo nekaj premaknilo, mladi ne bodo ostajali doma. Referendum pa je dobra oblika, da se take ideje najprej preveri med ljudmi.« Zamisel za naselje varovanih stanovanj v neposredni bližini Kobjeglave je dal Milivoj Colja, ki že vrsto let živi v Avstraliji. Naselje bi nastalo po vzoru 17.000 naselij za starostnike v Avstraliji, v njem pa bi bilo prostora za 200 prebivalcev. »Stvari bomo še razjasnili, saj ne gre za škodljivo stvar,« je izidi komentiral Milivoj Colja. »Treba bo pričeti na začetku, vzpostaviti na novo sodelovanje z vaško skupnostjo in odpraviti nezaupanje.« Referendum je bil posvetovalne narave, župan občine Komen Uroš Sla-mič pa je napovedal, da bo jasno izraženo voljo domačinov spoštoval. Po mnenju nekaterih je bil referendum pripravljen prezgodaj. »Ne vem, kakšne vrste informacij bi lahko še bile v tem trenutku,« meni Slamič. »V Komnu smo na začetku postopka sprejemanja OPN, zato mislim, da je bilo informacij dovolj. V vseh nadaljnjih fazah bi gotovo prišlo do novih informacij in študij. Vendar se mi ne zdi ekonomsko neupravičeno izdelovati kakršnekoli študije, zato se mi zdi prav, da smo na začetku odgovorili na vprašanje, ali je projekt za lokalno skupnost sprejemljiv ali ne.« Slamič tudi ne vidi smisla v tem, da bi s pogovori med ljudmi nadaljevali. Ti so namreč zelo javno izrazili svojo voljo. Irena Cunja V Kobjeglavi (na posnetku vhod v pršutarno) so prebivalci na referendumu prepričljivo zavrnili možnost gradnje varovanih stanovanj KOPER - Ustanovitev nove občine Franco Juri: Politika mora upoštevati interes Ankarančanov Italijanska manjšina proti delitvi koprske občine KOPER - Politika bi morala glede ustanovitve občine Ankaran upoštevati tudi interes Ankarančanov. Ta je bil do zdaj premalo upoštevan, poudarja poslanec stranke Zares Franco Juri. Kot je dejal na novinarski konferenci v Kopru, je javni interes v "ankaranski zgodbi" omogočiti, da bodo postopki v zvezi z ustanavljanjem občine pripeljani do konca. "Občutek je, da nekateri napačno tolmačijo javni interes in to, kar je interes močne naveze, prodajajo kot nacionalni, državni ali javni interes," je o nasprotovanju občini Ankaran dejal Juri. Koprska občina, Luka Koper in država že desetletja delujejo kot zaprt sistem, ki se zdaj enotno postavlja proti iniciativi krajanov, opozarja Juri. "Očitno je, da je interes ohranitve delovanja, kakršnega poznamo do zdaj, nad pravico krajanov, da postanejo protagonisti upravljanja prostora, v katerem deluje Luka Koper. To se mi zdi sporno z etičnega in političnega zornega kota," poudarja. Juri opozarja še na zaplete v zvezi z sprejemanjem zakona o ustanovitvi ob- čin ter o določitvi njihovih območij, zaradi česar je bil zamujen 8. marec kot rok, ki ga je za sprejetje zakona predvideval rokovnik. Poslanci bodo o zakonu po skrajšanem postopku odločali danes, na problematičnost zamude pa je po besedah Jurija opozorila tudi vladna zako-nodajno-pravna služba. Pač pa noveli zakona po Jurijevih besedah ne bo nasprotovala komisija za narodnosti, ki se je v zvezi z ustanovitvijo občine Ankaran sestala včeraj. Predstavniki italijanske samoupravne narodnostne skupnosti v Kopru novi občini sicer nasprotujejo, ker naj bi poslabšala položaj, ki ga Slovenija zagotavlja pripadnikom italijanske manjšine. Proti ustanovitvi občine Ankaran se je pretekli četrtek že drugič opredelil koprski mestni svet. Za enotno občino se je pred časom zavzel tudi predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko. V zvezi z zavlačevanjem postopkov ustanavljanja občine Ankaran je prijava prispela tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije. (STA) SLOVENIJA - Anketa 50 odstotkov za arbitražni sporazum LJUBLJANA - Če bi bil referendum o potrditvi arbitražnega sporazuma s Hrvaško to nedeljo, bi za potrditev glasovalo 50 odstotkov vprašanih, 30 odstotkov bi jih bilo proti, medtem ko jih 20 odstotkov ne ve, kako bi se odločili, je pokazala anketa, katere rezultate objavlja včerajšnje Delo. Za potrditev arbitražnega sporazuma bi glasovalo nadpovprečno veliko volivcev LDS in SD ter volivcev, ki imajo končano visoko šolo, oziroma volivcev v mestih. Proti pa bi glasovali predvsem volivci SDS. Javnost je sicer razdeljena na pol glede tega, ali je o arbitražnem sporazumu sploh treba odločati na referendumu, je še pokazala anketa Dela Stik, ki je bila izvedena 24. in 25. marca na vzorcu 400 oseb. V primerjavi s podobno ja uarsko anketo se je število tistih, ki sporazum podpirajo, zmanjšalo, saj jih je bilo januarja kar dobrih 63 odstotkov, po drugi strani pa se je povečalo število neodločenih volivcev, ki jih je bilo januarja le dobrih oseb odstotkov. Danes - TV SLO Kaj za prijavit? Nič! - zgodbe z meje in o meji LJUBLJANA - Danes ob 21. uri bo TV Slovenija na prvem programu oddajala dokumentarec "Kaj za prijavit?" "Nič!" zgodbe z meje in o meji. Dokumentarec je nastal pred kakim mesecem v sklopu produkcije slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za Furlani-jo-Julijsko krajino, predvajan pa je bil v sklopu mesečnika Lynx Magazine na Deželni mreži Rai in po TV Koper. Scenarij in režijo podpisuje Martina Repinc, posnetki so delo Andree Sivinija, montažer pa je Zarko Šuc. Zgodovina je zapisana v knjigah, veliko zgodb, ki tudi imajo veliko zgodovinsko vrednost, pa živi med ljudmi. Ohranjajo se le ustno, kot spomini na dogodke, anekdote, pripetljaje, v času se pa te zgodbe žal tudi izgubljajo. Več desetletij meje, s katero smo živeli do nedavnega, je rodilo veliko zgodb in anekdot, vezanih na ta prostor in osebe, ki tu živijo. Da bi vsaj delno pripomogli k ohranitvi tovrstnih spominov , so avtorji v poletnih mesecih povabili poslušalce in gledalce radijskih in televizijskih oddaj Deželnega sedeža Rai in radijsko televizijskega Centra Koper-Capodi-stria v slovenskem in italijanskem jeziku ter bralce lokalnih tiskanih medijev, naj se telefonsko oglasijo in se prijavijo kot informatorji-pri-čevalci. Prijavilo se je res veliko ljudi in posredovalo zelo različna pričevanja in spominske utrinke o tem, kako so se soočali z "blokom", prepovedmi, zaporami, policijo in carino, z vsakodnevnimi ali občasnimi prehajanji meje in težavami, ki so ob tem nastajale; pa še o tem, kako je bilo življenje z mejo bolj ali manj (ne)znosno, kako je nekaterim meja postala stil življenja in celo vir preživetja. Kljub nekaterim hudim izkušnjam, se danes lahko zapletom na meji - tudi - nasmejemo. Snemalna ekipa je obiskala pričevalce v Italiji in Sloveniji, od Trbiža preko Benečije in Goriške, v Furlaniji, pa še preko Krasa do Trsta in Kopra. Pravi avtorji projekta so torej prav posamezniki (in-tervjuvancev je bilo 21), ki so obogatili naše skupno vedenje s svojimi spomini. AVSTRIJA - Volilni program predsedniškega kandidata in sedanjega predsednika Heinza Fischerja Rešitev vprašanja dvojezičnih tabel do 2016 Novi šef koroških socialdemokratov Peter Kaiser za široko rešitev na osnovi predloga t.i. konsenzne skupine - Začetek kampanje za predsedniške volitve Plakata velikega favorita Heinza Fischerja in desničarske kandidatke Barbare Rosenkranz ivan lukan CELOVEC/DUNAJ - Aktualni avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer, ki se na predsedniških volitvah v Avstriji 25. aprila poteguje za drugi mandati, je ob začetku predvolilne kampanje spregovoril o težiščih svojega predsedovanja, če bo vnovič izvoljen. Med drugim je menil, da bi bil uspeh za Avstrijo, če bi do konca mandatne dobe, torej do leta 2016, uspeli rešiti vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na južnem Koroškem. Fischer, ki 25. aprila ne nastopa več kot kandidat socialdemokratov (SPO), temveč kot nad-strankarski kandidat, se je zavzel tudi za reformo mandatne dobe avstrijskega zveznega predsednika. Menil je, da naj bi predsedovanje zmanjšali na eno mandatno dobo, zato pa bi jo podaljšali s šest na osem let. Za položaj avstrijskega predsednika se bodo po izteku roka za oddajo podpisov v podporo kandidaturi pretekli petek popoldne potegovali trije kandidati - poleg Fischerja, ki velja za velikega favorita in bo po vseh napovedih vnovič izvoljen že v prvem krogu, še vodja krščanske stranke (CPO) Rudolf Gehring in skrajno desničarska kandidatka svobodnjaške stranke (FPO) Barbara Rosenkranz. Ljudska stranka (OVP) tokrat ni postavila kandidata/ko. Svobodnjaška kandidatka Rosenkranz je šele pred nedavnim pod pritiskom javnosti in tudi izdajatelja bu- levarskega dnevnika Kronenzeitung (skoraj tri milijone bralcev dnevno!), ki jo aktivno podpira, izjavila, da se tudi ona zavzema za nadaljnjo veljavnost zakona, ki prepoveduje oživljanje nacizma v Avstriji in obenem tudi obsodila zločine nacizma v času tretjega rajha. Le nekaj dni prej je še glasno razmišljala o spremembi tega zakona. O vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel je spregovoril tudi novi predsednik koroških socialdemokratov (SPO) Peter Kaiser, ki pripada levemu krilu stranke. Dejal je, da želi široko in konsenzualno rešitev tega vprašanja. Za osnovo želi jemati že obstoječe zasnove oz. predlog, ki ga je izdelala tako imenovana konsenzna skupina. Ta predlog da podpira velik del manjšine, prav tako vse ostale deželnozborske stranke razen svobodnjaške stranke (FPK) deželnega glavarja Gerharda Dorflerja, je menil Kaiser. V pogovoru za slovenski spored Avstrijske ra-diotelevizije (ORF) je Kaiser med drugim še poudaril, da je njegova izvolitev s skoraj 80 odstotki glasov »seveda tudi močna opora za stebre njegove politike«. V prvi vrsti, tako Kaiser, želi uveljaviti politiko, ki se bo »bistveno razlikovala od modro-črne enolončnice« - predvsem na področjih kot so socialna varnost, izobraževanje, enakopravnost žena in zdravstvo. Na izvolitev Kaiserja za novega predsednika koroških socialdemokratov se je včeraj odzval tudi predsednik slovenske Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik. V pisni čestitki mu je med drugim zaže- lel »obilo uspeha pri delu v prid Koroški« ter hkrati izrazil upanje »na plodno sodelovanje tudi z EL«. Ivan Lukan BG Torek, BG. marca 2G1G MNENJA, RUBRIKE ISTRSKI ZORNI KOT Niz žalostnih obletnic Miro Kocjan / Nedeljo pred veliko nočjo so tudi v Istri in na Kvarnerju praznovali v znamenju lepega vremena in ustreznega razpoloženja. Cerkvene slovesnosti so zvečine bile množično obiskane, glavne so vodili najvišji prelati, bile so, kakor vsako leto, tudi v italijanščini za manjšino. Letos smo sicer bili priča zanimivi novosti, oziroma zamisli, da bi, če bi bilo vreme ugodno, osrednje slovesnosti ne imeli znotraj cerkve, marveč zunaj, na prostem. Priporočilo naj bi seveda veljalo tudi za veliko noč. Cerkev si seveda obeta, da bi se s tem še opazno povečalo število vernikov prisotnih na najvišjem praznovanju. Kar nekaj časnikov natanko opisuje namen in pomen praznikov od nedelje pred veliko nočjo do velike noči, pri čemer ne varčujejo z objavami o tem, kako so desetletja, pa tudi stoletja nazaj praznovali v posameznih krajih. Stiki med slovenskimi in hrvaškimi državniki se zadnje čase stopnjujejo pa ne samo v Sloveniji in na Hrvaškem. Vemo, da sta se predsednika Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Ivo Josipovič srečala tudi v Bruslju na »Forumu 2010«, na katerem se je vnovič zbralo veliko državnikov in tudi evropskih gospodarstvenikov. Josipovič je dejal, da pričakuje, da bodo rezultati teh stikov čedalje bolj »vidni« in da je nujna nadaljnja krepitev sodelovanja med dvema sosednima deželama. Pahor pa je rekel, da smo nesporno »na dobri poti«, da je želja Hrvaške, da bi pri pogajanjih za vstop v Evropsko unijo obravnavali poglavja o zunanji politiki in o varnosti že na medvladnem srečanju, ki bo 19. aprila, da ima Slovenija sicer nekaj pripomb, da pa so diplomati »aktivno na delu«. Kakorkoli, krepitev stikov med dvema državama je spodbudno znamenje, navajajo časniki. Tudi iz objav hrvaških časnikov je razvidno, da je problem privatizacije ladjedelnic še zmeraj nadvse aktualen in da na to zlasti računajo v Avstriji, kjer gospodarstvenike mika posebno ladjedelnica »3. maj« na Reki. Za to podjetje se najbrž zlasti zanima avstrijska firma »A-tec Industries«, ki je menda že naročila filiali »Crown Investment« v Munchnu, da se vključi v napore za nakup »3. maja«. Avstrijsko firmo pa zastopa tudi ekonomist Mirko Kovats, ki je, kakor se sliši, že imel nekaj pogovorov v Zagrebu. Poudariti velja, da firma »A-tec Industries«, katere kreditni znesek znaša 3,2 milijarde evrov, že razpolaga z večino delnic tovarne »Djuro Dja-kovič« v Slavonskem Brodu. Ta tovarna je bila pred nekaj leti že na robu razsula, zdaj pa sodi med najbolj uspešne na Hrvaškem, saj med drugim stalno zaposluje 900 delavcev na Hrvaškem in okrog tisoč v Srbiji. V celoti pa je v njenih delavnicah zaposlenih blizu 12 tisoč delavcev. Okrog sto gasilcev z otoka Paga pa je pričelo graditi na otoku Kornat spomenik v spomin na 12 gasilcev, ki so 30. avgusta leta 2007 izgubili življenje pri poskusu gašenja velikega požara, ki se je razdivjal na otoku. Za zdaj so pravzaprav postavili spominske križe v pričakovanju, da bo ustrezna oblast dokončno odobrila najbolj primeren načrt spomenika. Hrvaški časniki pa na vidnem mestu poročajo tudi o žalni slovesnosti, ki je bila v Stru-njanu, v slovenskem delu Istre, kjer so počastili spomin na otroke, ki so se pred 89 leti igrali nedaleč od železniškega tira, so jih pa zadeli streli skupine fašistov, ki so jih zločinsko sprožili z vlaka na nedolžne otroke. V Strunjanu isti dan slavijo tudi Dan borca. Zal so tokrat na vrsti v glavnem žalostne obletnice. Pred 35 leti je namreč na ginekološki kliniki v Sušaku prišlo iznenada do požara zaradi napake v električni napeljavi. Požar je povzročil smrt kar 24 novorojenčkov. Strokovnjaki so ugotovili, da je zaradi kratkega stika nastal termični šok ter ogenj, ki mu prisotni niso bili kos. Nesreča, ki je odmevala po vsej Evropi, se je zgodila 28. marca leta 1975 ob tretji uri zjutraj. V hrvaških lukah so se resno in dosledno lotili akcije proti tako imenovanim »umazanim« ladjam, starim in za plovbo že dvomljivim plovilom, ki ovirajo promet in kajpak onesnažujejo pristanišča. Preprosto bodo ta plovila morala v najkrajšem času zapustiti hrvaške luke. To se je te dni zgodilo že z ladjo »Lady Lina«, ki je odplula iz Reke v smeri Aleksandrije v Egiptu. Na vrsti so še druge, menda skupaj od 5 do 7, ki bodo morale ubrati novo pot. Časniki poudarjajo, da nosijo krivdo za obratovanje teh starih in nevarnih ladij tudi nekatere domače prometne agencije, ki imajo od tega kajpak finančno korist. Med nje sodi na primer reška »Alianca«. Zvečine gre, pojasnjujejo, za stara in nevarna plovila v glavnem iz nekaterih arabskih držav. V Pulju pa so pred dvema dnevoma doživeli nekaj napetih ur. Na Velebrdu (Monte-grande) so namreč delavci, ki gradijo novo šolo, s strahom opazili globoko v zemlji letalsko bombo, ki na srečo ni eksplodirala. Strokovnjaki so ugotovili, da je šlo za sila nevarno napravo, ki je tehtala 500 kilogramov in je vsebovala kar 160 kilogramov eksploziva. Kar nekaj družin se je pri operaciji, ko so bombo odpeljali na vojaški poligon v Marleri, morali umakniti iz stanovanj. Nevtralizacijo zavezniške bombe, ki je, trdijo, ležala v zemlji zanesljivo od januarja do marca leta 1945, so sicer izvedli brez težav. Italijanska drama z Reke bo prihodnje dni potovala po Istri in nastopala s komedijo »Vse o ženskah«. V soboto so nastopili že v Umagu, trdijo, z izjemnim uspehom. Predstavili se bodo tudi v Poreču, Rovinju in Piranu. To je drama, ki je, naglašajo, vsa v duhu smeha. Del se nanaša na dve sestri, ki sta bili sprti, ker sta se skupaj zaljubili v istega moškega. Drugi del (seveda je teh več) zadeva tri tajnice, ki so na vse kajpak ženske načine vlagale napore, da bi nasledile mesto četrte tajnice, ki je malo prej umrla. Smeh je nujna posledica tudi drame gospe, ki se seveda redno poda na pokopališče, kjer je pokopan mož, napis pa je naslednji: »Tukaj pa počiva moj mož, jaz pa živim v miru«. CLEVELAND - Na 34. mednarodnem filmeskem festivalu Kozoletova Slovenka dvakrat razprodana CLEVELAND - Film slovenskega režiserja Damjana Kozoleta Slovenka (Call Girl) je vzbudil veliko zanimanje gledalcev na 34. letnem mednarodnem filmskem festivalu v Clevelandu, saj je bila dvorana, ki sprejme 300 ljudi, razprodana tako v četrtek kot tudi v soboto. Na festivalu, ki je trajal 11 dni, so prikazali 300 filmov iz 84 držav. Publika je za najboljšega izbrala ameriški dokumentarni film o najstnikih iz Chicaga Louder Than a Bomb režiserjev Jona Siskela in Grega Jacobsa Slovenka se je potegovala za nagrado v kategoriji filmov iz srednje in vzhodne Evrope, v kateri sta zmagala ruski film Stilyagi in doslej prva srbsko-albanska koprodukcija režiserja Gorana Paskaljeviča Medeni mesec (Honneymoon), ki pripoveduje zgodbo o dveh mladih parih iz Srbije in Albanije, ki skušata zbežati na zahod. Filma sta si razdelila denarno nagrado 10.000 dolarjev. "Leta 1989, ko se je festival začel osredotoča-ti na srednje- in vzhodnoevropske filme, si ni mogel nihče predstavljati, kako bosta tako festival kot ustvarjanje filmov iz te regije porasla. Zelo sem zadovoljen, da smo se v zadnjih 20 letih lahko osredotočili na to regijo in opazovali umetnike, ki so lahko vse bolj tvegali, kot nikoli poprej. Damjan Ko-zole je odličen primer vodilnega ustvarjalca novih filmov iz tega dela Evrope," je med drugim izjavil umetniški direktor festivala William Guentzler. "Ponosni smo, da smo lahko pokazali Kozoletovo delo v kategoriji filmov iz srednje in vzhodne Evrope, saj film prikazuje sodobno življenje v Sloveniji. Od samega začetka filma lahko vidimo, kako zveza z EU vpliva na vse, še posebej glavno junakinjo Slovenko," je med drugim povedal Guentzler o Kozoleto-vem filmu. Film je na festivalu predstavil Joe Valencic, ki je zanj tudi naredil ameriške podnapise. Slovenka bo 11. aprila prikazana tudi v New Yorku, in to v okviru festivala sodobnih evropskih filmov Dissa-pearing Act II. Na festivalu, ki bo letos šele drugič, bo prikazanih 17 filmov iz 11 evropskih držav. Festival bo od 8. do 15. aprila v Češkem kulturnem centru. Joe Valencic je med predstavitvijo filma Slovenka opisal tudi dokumentarni film Polka Film, ki ga je ustvaril skupaj z režiserjem Dušanom Mo-ravcem. Film, ki prikazuje bogato glasbeno dediščino Slovencev v severni Ameriki, je imel premiero minuli teden na mednarodnem festivalu dokumentarnih filmov v Ljubljani, Valencic pa je izrazil pričakovanje, da bo film prihodnje leto prikazan tudi na festivalu v Clevelandu. (STA) JEZIK NA OBROBJU Zelo blizu predlogu o je večkrat predlog ob (kom, čem). Danes ga v marsikateri zvezi uporabljamo namesto nekdanjega predloga o, tako npr. rečemo ob polnoči, ob novem letu, ob koncu vojne, ob nedeljah, ob lepem vremenu, ob treh, pozdrav ob odhodu, plačati ob letu (t.j. čez eno leto), ob počitnicah, ob rojstvu, ob smrti, ob sončnem zahodu, zgroziti se ob misli na nesrečo, peti ob spremljavi klavirja, (v ital. j. bi rekli con), enako tudi pogovarjati se ob kozarcu vina. Raba zvez s predlogom ob je pogostejša kakor s predlogom o. Za slovenski ob čem bomo v italijanščini morali izbirati med različnimi predlogi. Ob počitnicah bomo rekli per le vacanze; ob rojstvu alla nascita, železnica je speljana ob reki (lungo al fiume). Slovensko je tudi živeti ob kruhu in vodi; študirati ob službi, ob stenah stojijo police s knjigami, stojijo drug ob drugem, ob sredah imamo sestanek (di mercoledi, t.j. vsako sredo), znamenje stoji ob cesti, svetilnik stoji ob morju; vse je bob ob steno pomeni, da je vse zaman. Predlog ob pa se veže tudi s tožilnikom, s to zvezo izražamo premikanje v položaj, rabimo ga tudi za tesno približanje čemu, npr. prisloniti lestev ob zid, (tudi k zidu); ob vrata so postavili stražo, vreči kozarec ob tla, spotakniti se ob kamen. V pogovornem jeziku večkrat slišimo tudi zveze: krava je bila ob mleko (pravilno: je izgubila mleko); blago je šlo ob barvo (bolje: je izgubilo barvo, je obledelo), biti ob dobro ime in še marsikaj. Na splošno vemo, da ima slovenščina zelo bogato izbiro glagolov, posebno sestavljenih, ki jih na jezikovnem obrobju uporablja zelo malo ljudi. Ker nimamo italijanskih vzporednic, se nanje skorajda ne spomnimo, med njimi so npr. oblepiti ali obložiti stene; objadrati otok; obiti steno z lesom; obiti, objahati trdnjavo; oblegati mesto, trdnjavo; obrati češnje, obdariti prijatelje; oborožiti vojsko; obnoviti hišo; oklestiti in obeliti deblo (odstraniti veje in lubje); oko-matati konja (dati nanj komat); obvoziti naselje po obvoznici; voda je obrusila, zgladila kamenje; pes si oblizuje rano; oblila ga je kurja polt, zona; obraz mu je oblil mrzel pot; obliti torto s čokoladno kremo; svobodno oblikovati cene; šola oblikuje mlade ljudi; oblikovalec oblikuje pohištvo, industrijske izdelke, nakit. Podobnih glagolov ima slovenščina mnogo. Nekateri so splošno znani, tako npr. objaviti, objavljati kaj v časopisih, obiskati, obiskovati prijatelje, znance; objokovati umrlega; obkrožiti pravilni odgovor; obžalovati izgubo, žalitev, krivico; obriti koga z britvijo, z brivskim aparatom. Pri nas še vedno beremo, da je kdo kaj obelodanil v pomenu izdati ali objaviti kaj, knjigo pesmi v reviji, zbrane podatke. Obelodaniti je v SP zaznamovan s krožcem, kar pomeni nepravilno, lepo bi bilo, da ga tudi pri nas ne bi več slišali ali brali. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU O zamujenih priložnostih pri razvoju tržaškega pristanišča Skupina političnih ekonomistov iz univerze Soas v Londonu in poslovne šole v Leedsu, ki deluje pod imenom "Research on Money and Finance" ( HYPERLINK "http://www.researchonmoneyand-finance.org/" http://www.researchonmoneyandfi-nance.org/) trdi, da je preobilno financiranje tržnega gospodarstva glavni vzrok sodobne ekonomske nestabilnosti. Dober primer, da je ekonomija vse bolj podvržena mednarodni financi, je novica o bodoči obnovitvi tržaškega pristanišča, o katerem je poročal in komentiral tudi Primorski dnevnik. To je zlasti pomembno iz gospodarskega vidika, saj pristanišče predstavlja jedro mestnega gospodarstva. Znana italijanska banka Unicredit, katero trenutno vodi odličen manager - Alessandro Pro-fumo -, in ki je prisotna tudi na slovenskem trgu, je pred nedavnim začrtala pomemben projekt za prenovo celotnega pristanišča in vseh potrebnih infrastruktur. Ni naključje, da je gospod Profumo rojen v Genovi in je doraščal v Palermu: obe sta pristaniški mesti, predvsem prvo pa v marsičem spominja na Trst. Projekt bi lahko že pred leti izvedli politični in gospodarski predstavniki naše dežele, pri zamisli bi lahko tedaj igrali pomembno vlogo slovenski predstavniki ter zastopniki slovenske manjšine v Italiji. Vsaka neizkoriščena priložnost je zamujena priložnost. V primeru dokončne odobritve, bodo v ospredju projekta banke Unicredit predvsem zasebni finančni interesi, čeprav bodo sredstva za projekt najbrž črpali tudi iz državne blaginje ter iz evropskih finančnih sredstev. Da se prej ali slej pojavita želja in potreba po novostih je povsem naravno. Projekt bo pripomogel k postopni uveljavitvi bolj proaktivne miselnosti, ki bo za Trst pomembna in dobrodošla novost, finančniki in veliki kapitali bodo prevzeli vlogo politike, vloga slednje bo kvečjemu le še funkcionalna. Kakšno vlogo - če sploh katero - bodo pri tem igrale slovenske institucije, ni znano, njeni predstavniki bi si morali čimprej postaviti taka in podobna vpra- m sanja, sicer že zamujajo. O tem, kako mladi razmišljajo o omenjenih gospodarskih zadevah, ni ne duha ne sluha (na to smo se v Trstu že privadili, mar ne?). Ko sem v preteklih letih med pavzami in nadurami spravljal pogodbe in prošnje za bančne storitve v neki lokalni zadružni banki ter skrbel za nego rož in okrasov v njeni podružnici, sem večkrat razmišljal prav o morebitnem razvoju tržaškega pristanišča, predvsem o potencialnih izhodih iz gospodarske dekadence, v katerem se nahaja sicer prelepo tržaško mesto. Svoje razmišljanje sem kasneje objavil v obliki krajšega eseja v reviji "Trasporti: di-ritto, economia, politica" (št. 102, leto 2007), ki ga izdaja založba tržaške univerze. Naslov članka se glasi: "Sviluppo economico in Friuli Venezia Giulia e in Slovenia: proposta per un modello di network por-tuale dell'alto Adriatico" ("Gospodarski razvoj v FJK in v Sloveniji: zamisel o pristaniškem omrežju na severnem Jadranu"). V omenjenem članku sem opisal možnosti za sodelovanje tržaškega, koprskega in tržiškega pristanišča (a tudi beneškega!) ter poudaril, da je za večjo konkurenčnost potreben skupni organizacijski model. Torej skupna razvojna strategija, enotna poslovna vizija, nenazadnje družbena odgovornost do okolja in do prebivalcev. Kaže, da je moje razmišljanje še vedno aktualno, morda bo kdo izmed bralcev le stopil do knjižnice in si sposodil revijo s člankom. Iskreno povedano, vsaj nekaj zanimanja do idej mlajših generacij bi si pričakoval, predvsem ker lahko mladi bistveno pripomorejo k razvoju manjšine in ker je napočil skrajni čas, da se mlajše konkretno vključi v gospodarski razvoj naših institucij in podjetij. P. S. O organizacijskih modelih sem se učil spomladi leta 2006, med prakso pri goriški finančni družbi KK1909, kjer si baje prizadevajo za razvoj slovenskega zamejskega gospodarstva ter za uresničitev enotnega slovenskega prostora... Mitja Stefancic SLOVENSKI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM Kroglje in Brce Čeprav so v neposredni bližini ali danes celo del Doline, sta bila v preteklosti Kroglje in Brce popolnoma samostojna zaselka, tako da so v raznih knjigah njih prebivalci vedno omenjeni ločeno od glavne vasi v župniji. Tako izvemo, da so najstarejši priimki v Krogljah Jercog (zapisano na vse mogoče načine, od Erzech do Giercigh), zabeležen že leta 1608, Vo-dopivec (1610), Ota (1638), Kremenac (1609), Sancin (v takrat običajnem zapisu Soncin, 1623), Zobec (1609), Musenich (1609, omenjen kot «Garuat», torej Hrvat) in še nekateri drugi. Nekateri izmed teh obstajajo še danes, pridružijo pa se jim kasneje še drugi značilni brežanski priimki (na primer Glavina, Lo-vriha, Samec), ki obstanejo eni za kratek, drugi za daljši čas. Preden zaselka ne pogoltne večja Dolina, se zapisujejo ločeno tudi priimki za Brce: tako na primer Kos (od 1608), Kocjan (1609), Foraus (1609 še kot vzdevek, nato kot priimek), Sirk (1608), Štrajn (1609), Gril (1623), Grahor (1638) in mnogi drugi. Katinara Prve navedbe katinarskih priimkov najdemo v popisu iz leta 1575: to so Gardino, Gardolich (Melara, kasnejši Gerdol) in Pregaretz (Pregarc). V naslednjem stoletju so tu še Gropajc (Melara, 1648), Hro-vatin (1648) in ŽefTan (1648). Vas se iz zaselka začenja razvijati v 18.stoletju, ko se 1785 ustanovi tudi ku-racija. Iz tega stoletja so priimki Celihar (1779), Čač (1778), Čok (1781), Fonda (1747), Mozetič (1700), Nadlišek (1778), Pečar (1780), Spetič 1781) in Škerk (1782). Nekateri izginejo, drugi pa obstajajo še danes. V 19. stoletju pa so tu, med ostalimi, še Jamnik (1837), Lavrenčič (1837), Šastec (1838) in Slamič (1873). Marko Oblak / RADIO IN TV SPORED Torek, B0. marca 2010 B1 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Michela Sbuelz - klavir 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 14.10 Aktulno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Capri 3 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.35 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.00 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cietà 6.20 Aktualno: Agenzia riparatorti 6.25 19.00, 22.40 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.00 Variete: L'albero azzurro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30, 0.50 Dnevnik 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) 18.05 Dnevnik L.I.S. 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.50 Resničnostni show: L'isola e poi... 20.00 Aktualno: Il Lotto alle otto 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Šport: 90° Minuto Champions 1.10 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 11.00 12.30 Aktualno: Deželne volitve 2010 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 Aktualno: Speciale Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: La Tv dei ragazzi di Raitre 15.40 Variete: Melevisione 16.00 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik 7.05 8.05 9.00 10.15 10.20 11.30 12.00 12.55 14.05 15.10 16.15 16.45 18.55 19.35 20.30 21.10 Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nan.: Piu forte ragazzi Dok.: Sai Xche Nan.: Carabinieri 3 17.25 Dnevnik in prometne informacije Nan.: E.R. - Medici in prima linea Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no Nad.: Sentieri Film: Rancho Bravo (western, ZDA, '65, r. A.V. McLaglen, i. J. Stewart, M. O'Hara) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Guardia del corpo (triler, ZDA, '92, r. M. Jackson, i. K. Cosn-ter) 0.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: L'ombra del diavolo (triler, ZDA, '97, r. A.J. Pakula, i. B. Pitt) Dnevnik - Pregled tiska Canale S 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Variete: Zelig (v. C. Bisio in V. In-contrada) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.25 Nan.: Degrassi 6.40 17.25 Risanke 8.40 Nan.: Friends 9.10 Variete: Polpette 10.40 Dok.: Capogiro 11.45 Aktualno: Jekyll - La vera faccia del- la Tv, sledi Nella rete di Jekyll 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Kyle XY 16.00 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division (i. H. Laurie) 22.05 Nan.: Fringe 23.55 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 1.40 Nočni dnevnik in Pregled tiska LA 6.00 7.00 10.10 10.25 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Niente in comune (kom., ZDA, '86, r. G. Marshall, i. T. Hanks, J. Gleason) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Film: Mission (dram., V.B., '86, r. R. Joffe, i. R. DeNiro) Variete: Victor Victoria - Niente e come sembra 0.45 Nočni dnevnik 1.05 Aktualno: Prossima fermata 1.20 Aktualno: La 25" ora - Il cinema espanso ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 10.00 Nan.: Ai confini dell'Arizona 10.50 Talk show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Dok.: Borghi d'ltalia 13.15 Aktualno: Dai nostri archivi 13.25 Aktualno: Si fas par di 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Ski magazin 15.30 Dok. odd.: Borgo Italia 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Lavoro e dintorni 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Perche??? 21.50 Dok. odd.: La grande storia 23.35 Dnevnik - Montecitorio 23.40 Šport: Košarka, Basket Snaidero Ud - Basket Rimini Jr Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu 10.20 18.40 Risanke 10.45 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.05 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.25 Nan.: Linus in prijatelji 12.00 Družinske zgodbe: Prešernovi potomci (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Umetnost igre (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak: potepanja 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.05 Kratki igrani film: Kralj 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.35 Dok. serija: Naši vrtovi 18.00 Dok. serija: Budizem na Slovenskem 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dok. odd.: Kaj za prijavit? Nič! 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Dok. odd.: Izpoved gospodarskega plačanca 1.05 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 30.03.1992 (pon.) 1.30 Dnevnik (pon.) 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji {f" Slovenija 2 6.30 7.30 7.55 8.55 17.00 17.25 18.00 19.00 20.00 20.30 21.05 21.35 23.20 13.45 14.00 14.20 14.30 14.50 15.10 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 0.45 Zabavni infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 30.03.1992 Studio City (pon.) Seja državnega zbora (prenos) Glasnik - Oddaja Tv Maribor Mostovi - Hidak V dobri družbi (pon.) Intervju: Dr. Danilo Tiirk (pon.) Globus Muzikajeto Prava ideja! Film: Dediščina Evrope Film: Nasprotni spol (pon.) Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Levant Kino premiere Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione Meridiani Na obisku Vremenska napoved Primorska kronika 22.05, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik Športne vesti Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 20.35 Istra skozi čas 21.15 Dok. oddaja 22.20 Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in... 0.30 Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.00 0.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik (pon.) 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Izzivi mladih Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura Primorski tednik Oddaja za Slovence v Italiji: Med Sočo in Nadižo Pod drobnogledom Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D (v. M. Tretjak); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Križem kražem po Primorski (prip. A. Rupel); 18.45 Postni govori, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika,OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.00 Osebnost Primorske; 13.30-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 30. marca 2010 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1010 CÄ. Nad našo deželo bodo v prihodnjih dneh dotekali jugozahodni tokovi, mestoma zelo vlažni, postopoma vedno bolj mrzli v višjih slojih, zato tudi manj stabilni. Nad večjim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje s središčem nad Britanskim otočjem. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje topel in precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.30 Dolžina dneva 12.41 r LUNINE MENE Vsi Luna vzide ob 20.27 in zatone ob 6.59 A BIOPROGNOZA Z vremenom povezane težave bodo danes pogoste, imelo jih bo veliko ljudi. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje v noči na sredo. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.22 najnižje -51 cm, ob 11.23 najvišje 40 cm, ob 17.17 najnižje -44 cm, ob 23.31 najvišje 55 cm. Jutri: ob 5.57 najnižje -49 cm, ob 13.00 najvišje 33 cm, ob 17.44 najnižje -34 cm, ob 23.58 najvišje 49 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................270 Piancavallo..........150 Vogel.................130 Forni di Sopra........120 Kranjska Gora.........40 Zoncolan............100 Krvavec..............105 Trbiž...................80 Cerkno................50 Na Žlebeh ...........270 Rogla..................90 Mokrine..............140 Mariborsko Pohorje . . 50 Podklošter...........120 Civetta...............160 Bad Kleinkirchheim . . .70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 5/16 O GRADEC 5/20 CELOVEC O 5/15 TRBIŽ O 1/12 o 4/11 KRANJSKA G. VIDEM O 6/17 O PORDENON 7/16 ČEDAD O 7/16 GORICA O 9/17 O 1 TRŽIČ 5/1^o KRANJ O 6/16 S. GRADEC CELJE 7/19 O MARIBOR o 10/19 PTUJ O M. SOBOTA O 9/20 PORTOROŽ O 12/17 O N. GORICA 9/15 V, O LJUBLJANA 8/19 POSTOJNA O 6/12 KOČEVJE O ČRNOMELJ MESTO 8/19 O ZAGREB 9/20 O É NAPOVED ZA DANES Po spodnji nižini in ob obali bo spremenljivo oblačno z gosto meglo, v ostalih predelih pa pretežno oblačno z možnostjo posameznih krajevnih padavin zlasti v Predal-pah. Proti večeru se bo vreme poslabšalo, padavine bodo ob obali zmerne, v Predalpah pa močne, možne bodo tudi nevihte. V vzhodni Sloveniji bo še delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, v zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo občasno deževalo. Zvečer bodo predvsem v zahodni Sloveniji možne krajevne nevihte. Ob morju bo pihal jugo, drugod okrepljen jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, ob morju 12, najvišje dnevne od 11 do 17, v vzhodni Sloveniji do 20 stopinj C. csi O GRADEC 6/12 TOLMEČ O 3/12 & O PORDENON 5/12 TRBIŽ O 0/10 o 2/6 KRANJSKA G. VIDEM O 4/13 ČEDAD O 5/12 GORICA O 7/16 CELOVEC O 5/12 O TRŽIČ 5/11 M. o 5/11 S. GRADEC O N. GORICA 8/15 O KRANJ o LJUBLJANA 7/13 POSTOJNA CELJE 6/13 O MARIBOR O 7/12 PTUJ O M. SOBOTA O 7/13 N. MESTO 6/15 O ZAGREB 7/15 O o/l 5 POSTOJNA „o ^^ •—8/15 o 6/10 y^ - Ij*^ _ AL, ^ ČRNOMELJ 'Jutri viht, (NAPOVED ZAJUTRI bo še spremenljivo oblačno z možnostjo ploh in ne- Jutri in v četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno, nad približno 1000 metri bo snežilo. občasno bodo padavine, deloma plohe in posamezne ne- vihte. Malo hladneje bo. V četrtek bo spet zapihal jugozahodni veter. POREČ