231
Dopisi.
^ Iz Koroškega. (Tabor na zgornjih Buhljah) je dovoljen.   Okličemo tedaj sledeče vabilo:
,,Slovenci! mili bratje! Star pa resničen pregovor pravi: „Do tretjega rado gr6!" — Dvakrat že srna se lani zbrali koroški Slovenci, zbrali pod milim nebom na taborih na Bistrici in v Žopračah, zbrali se od vseh vetrov; bilo nas je gotovo nad 15.000 rodoljubov skupaj na obeh taborih. V lepem spominu še sta ta tabora nam vsem, ostaneta pa tudi res pomenljiva, da, neprecenljiva za vse nas Slovence. Zakaj prvikrat smo skupno in javno v tako ogromnem številu stopili pred svet, stopili „v kolo k bratom Slavjanom", navdušeni smo sprejeli misel, da v eno politično celoto združimo se z narodom, ki poldrugi milijon duš šteje po Stajarskem, Kranjskem, Goriškem, Tržaškem m Isterskem; odkritosrčno smo izrekli svoje želje, svoje potrebe in svoje težave, pokazali, kje in kako nam se slaba godi, pa tudi dokazali, kako mogoče zlajšati si svoje stanje ter pripomagati si k boljši, veseliši prihodnosti. Ne tedaj, da bi delali polom, delali komu krivico, sošli smo se na taborih, ampak da prijateljska pogovorimo in dogovorimo se o svojih zadevah in pravicah; mirno smo se sešli, mirno in pohlevno spet se razšli. Zato — po stari, lepi šegi naših preddedov — zbrati hočemo se v tretje ravno tako miroo in pošteno. Pravico k temu že imamo; s pismom 7. julija 1871. Lj št. 5378, dovolilo nam je si. c. kr. okrajno poglavarstvo v Celovcu napraviti tabor:
10. nedeljo pobinkostih, to je, 6. avgusta t. 1. ob pol štirih popoldne pri gos p. Štefanu Primožu, po domače Riznarju na zgornjih Buhlah (y4 ure komaj od božje poti pri Devici Mariji v Dolini in ravno tako blizo železno cestne postaje „Grafenstein"); dovolilo nam je pri taboru pretresovati sledeče stvari:
1.  Ktere pravice smo Slovenci že dosegli? kterih nam je  še  treba in kako jih mogoče postavno doseči?
2.  Pretresuje se „sp omeni ca", ki jo je slov. politično društvo „Trdnjava" predlagala visokemu c. kr, ministerstvu in se potem izreče, ali se ta peticija spre-jame in potrdi po vsem in posameznem njenem zapo-padku, ali ne?
232
3.   Kako grč obnašati se volilcem pri raznih volitvah, na primer v deželni zbor, šolski svet itd.?
4.   Ali in kako napravijo se tudi na kmetih samosvoje zavarovalnice in posojilnice?
Na noge tedaj, Slovenci! Hajdimo na tabor vsi, kar nas je rodoljubov po dragi nam domovini, bodisi gospodje ali ne, kmetje ali rokodelci, gospodarji ali posli, stari ali mladi, hajdimo vsi, kterim je količko le mogoče za to nedeljo zapustiti svoj dom, zlasti mi, ki nimamo daleč k taboru, kakor iz Celovškega, Velikovškega, Pliberškega okraja, iz Doberlevasi in vse njene okolice, iz spodnjega in zgornjega Koža itd. Slavnoznani gospodje govorniki obljubili nam so pri taboru govoriti o zgor omenjenih točkah. Zato na noge, Slovenci! Nikar ne glejmo na krajcarje, ki jih o tej priliki mogoče na potu bomo potrošili; pri taboru, se ve da, beliča ni treba.  Komur
f>oljubi se, za polovico boljši kup po železnici ahko pripelje se do Grabštajna in ravno tako potem spet nazaj. V ta namen naj se le vsak na želez no -cestni postaji, kjer plača voznino, s posebnim lističem spriča, da hoče k taboru. Lističe take bode taborski odbor rodoljubom razposlal na vse strani; pri njih ali pa v Celovcu pri tamošnjih slovenskih gospodih naj se vsak taborit o pravem času oglasi.
Slovenci!  ne vdajmo se! hajdimo na tabor!   Prijazno vas vabimo tukaj podpisani.
Na  zgornjih  Buhlah   blizo  železnocestne  postaje Grabštajn 14. julija 1871.
Janez Krasnik, predsednik taborskega odbora, in drugi.
Iz Celovca. Prav žalostno novico imam naznaniti ,,Novicam", da včeraj 15. dne t. m. je naš prof. A. Umek, vrednik „Besednika", po dolgi bolezni na prsih umrl, in da jutre bode njegov pogreb. Na kmetih pri Velkovcu, kjer je že nad dva meseca bival, ni našel zdravja. Naj izvrstnemu rodoljubu bode žemljica lahka! Izpod Nanosa 13. julija. {Kako ,9Tagblatt" statistiko na meh oder a.) „Tagblattu v listu od 1. dne t. m, skuša svojim bralcem s statistiko dokazati, da domačim ne prikrajšuje kruha prival tujcev v „obljubljeno deželo prvakov", ampak da so ravno Kranjci (Slovenci) tisti, ki se v veliki večini posebne olike, spravljivosti in dobr6ti v p tuj i h deželah tistih napivajo, kterih kruh vživajo. „Rechenmeister Tagblatt" pravi namreč, daje 26.722 Kranjcev, ki živijo v ptujih deželah, pa le 9127 tujcev je, ki na Kranjskem prebivajo. Ce „Tagblatt" ne v6 ali pa v svoji enostranski kratkovidnosti noče vedeti, moremo mu pa mi povedati, da v statistiki, po svoje razloženi, tudi številke lažejo. Znana mora „Tagblattu" biti postava od 29. sušca 1869. leta o popisovanji ljudstva. Vsled te postave so šteti k domačim našim prebivalcem ne le samo taki, ki imajo v občini, kamor spada tisti kraj, domovinske pravice, temuč tudi tisti ondi bivajoči avstrijski državljani, od kterih domovinstvo ni znano. — Po postavah o domovinstvu se štejejo in popisujejo med domačine in so zadnjič tudi povsod kot domačini z družinami vred popisani vsi tisti nepričujoči, ki so kedaj na Kranjskem kot državni služabniki stanovali, o kterih pa ni dokazano, da bi si bili kje drugej domovne pravice pridobili, in vsi v trdni službi stoječi uradniki dvorni, državni, deželni in javnih zalogov, brez razločka narodnosti. — Iaid tacega popisovanja (kakor je bilo 31. grudna 1869. 1.) je tedaj to, da so na Kranjskem med pričujoče domačine (Slovence) šteti vsi tisti na Kranjskem stanujoči avstrijski državljani, od kterih je bilo domovje dvomljivo ali neznano, — vsi tujci, kteri so si dom >vinstvo tukaj pridobili, dalje oni, ki so kedaj na Kranjskem državni služabniki
bili, in zadnjič vsi v trdni djanski službi stoječi uradniki dvorni, državni, deželni in javnih zalogov, doktorji itd. Od tod, „Rechenmeister Tagblatt" le mala številka nazočih tujcev. — Nasproti pa so popisani kot nepričujoči domačini (Slovenci) z družinami vred vsi tisti, ki so kedaj na Kranjskem kot državni služabniki prebivali, od kterih ni dokazano, da si so drugej domovinstvo pridobili in vsi taki, kteri so zadnjo trdno državno službo imeli, pa zdaj v drugih deželah za to živijo, ker so se v pokoj podali, ki so iz državne v privatno službo prestopili, ali pa taki, ki so iz državne službe djani, naj so Nemci ali pa drugi avstrijski državljani. — To je pravi vzrok one „velike" številke, s ktero hoče „Tagblatt" dokazati, kolika večina je onih Slovencev, ki se olike in dobrot tujcev v dru-zih deželah napivajo, proti pohlevnim tujcem,^ki slovenski komis grizejo!                                          Sčip.
Iz Kamnika 14. jul. — Dopisniku iz Kamnika v zadnjem listu „Novic", ki me je nekako zmešano in zbrojeno ter popolnoma po krivici karal, odgovarjam: „dokler se boste s svojo pametjo kregali, se Vam bo vhod v čitalnico branil in tudi za uda njenega sprejeti se ne more. — To sklenil je odbor. Sicer Vas obžalujem.                                                 Anton, odborniu.
S Podsovica 10. julija. — Evo „Novicam" nekaj „masla" nemške kulture! Posestniku hiše je bilo od dotične županije ukazano na neko njegovo poslopje za stanovanje napisati novo hišno številko. Na slovenski dopis odgovori mož, bahaje se z nemščino, tako-le: „M. M. Wird nicht Bewiliget in saine Schta die Nu-mara auf schraiben. Wamer Ale schtalungen Numaren haben werde, dan wird Bewiliget". — Drugi je bil pred dostojno županijo poklican, da bi se zavoljo tega, ker se je za pogorelca delal, pa ni bil, in milodarov nabiral, odgovoril. Ta človek je o svojem času 6. latinsko šolo študiral. Prošnja za odložeoje obroka, odločenega za obravnavo, bila je tako-le sestavljena: „An die Gemeinde - Vorstehung Adelsberg. Uebertragungs-Gesuch. Am 15. d. M. erhielt ich durch den Gemeinde-Diener von Seite der Gemeinde Vorstand eine slavische Vorladung, welche ich nicht weder lesen noch ver-stehen konnte, blos durch Anfrage von Gemeinde Diener in Erfahrung brachte, dass ich am 17. d. M. im H.-Nr. 108 zuverlasslich erscbeinen soli. — Indem mir aber die Zeit und Umstande am besagten Dato zu dieser Vorladung zu erscheinen nicht zulasst, aus Grunde dessen wie bekannt, das mir am 3. d. Mts. durch Feuersbrunst im Jahre 1846 an mich bis zu meinen Tode in Abhandlungsprotokolle ddo. Bezirks Gericht Adelsberg uberlassene Wohnungsunterkunft im H.-Nr. 33 abgebrand worden ist, alwo mir am 5. d. Mts. in Planina Muhlthal, Vigaun und Zirknitz durch Mildung meines abgebrandten Unterkunfte einige Bretter ver-sprochen haben, damit ich die 4 Quadrat Mauern zum Schutze der regnerischen Witterung bedecken kann. — Im Falle ich in die 3 benannten Ortschaften nicht genug Bretter zusammen Sammeln werde, so bin auch be-mussiget annoch Gelegenheitlich in die Sakfabrik La-serbach und Laas an denen Sagen eine derlei Samm-lung zu bitten, dass ich die Mauer meiner Wohnung von Zusammensturzen beschutzen kann. — Aus diesen Grunde des weiten Wege (insbesondere meiner 61 Jah-rigen Altersschwache) gedenke ich langere Zeit auszu-bleiben, — daher ich bitte: Die Gemeinde Vorsteheung wolle, statt den am 17. d. Mts. bestimmte Vorladung auf einen weitern Monat zu iibertragen. — Solite aber an mich eine Almosen betheilt werden, so bitte solche bis zu meiner Ruckkunft aufzubewahren". — Tretji, posebno od nemške kulture oblizan človek, je bil podčastnik topničarstva, se peča zdaj z lovom rib in tičev
233
in pa z zakotnim pisaratvom pri kmetih; eden njegovih spiskov, ki so ga zagovarjenci morali z 1 gold. 60 kr. plačati, se glasi tako-le: „An die Gemeinde-Vorstehung in — — Wir unterthanigst Gefertigte 4 Mann bitten, um Tagsatzung-Uibersatzung, Uibersetzung, laut Adelsberg 2. Janner 1871 Nr. 8 gutigst zu verwilligen in selbe vermoge Rekuses Einhalt ohne Unkosten zu verwalten, wir aber bereitwillig verbleiben um 3 Mo-nate Frist — unterthanigeste Andreas Mehar, Anton Fečur, Anton Miklaučič, Franz Schigur durch mich: Frz Kovač". — Naj razsodi zdaj „Tagblatt": ali ga ni sram tacih pisačev in ali so taki nemški spisi bolj razumljivo nego slovenski, ako bi tudi prav slabo sestavljeni bili.*)                                                     Tifonta.
Iz Ljubljane.    (Kmetijska družba zedinjena z za* stopnikoma c. k. deželne vlade  in deželnega odbora) je v nedeljo imela sejo,   v  kteri so  se  obravnavale take zadeve,  v kterih c. kr. ministerstvo  kmetijstva družbi kmetijski   daje  podpore (subvencije).    Gosp. dr. Orel poroča najprej   o   pismu grofa Lanthieri-a zarad stanja grajščine na Slapem,   na   kteri  gr6  za napravo sadje-rejske in vinske šole.    Sklep je   bil  ta,   da se odloži odgovor gospodu   grofu,   dokler   vitez Gutmansthal ne poroča  o Bršlinu,   ki   ga  je  pl. Langer  ponudil za napravo kmetijske šole. — Potem poroča gosp. Scholl-majer,  da tiskarnica Blaznikova prevzame tisek njegovega spisa o letini kranjski za 1870. leto in ilumi-niranega zemljovida,  na  kterem kmetovalec vidi različne zemlje naše dežele.   Ker Biaznik napravi vse to za prav majhen denar in  lično, je   zbor  enoglasno sklenil, naj se natisne to delo v 1000 iztisih, ki se priložijo družbenemu letopisu. — Za tem poroča dr. Jan. Bleiweis,   da je  knjiga „Nauk  o umni  živinoreji, slovenskim gospodarjem spisan", že vezana, in da tedaj je treba zdaj ceno za prodaj odločiti. Ker knjiga obsega blizo   9 pol  in jej je   priloženo   20   tabelj   s podobami,  na  kterih   se   vidijo   vsa   najbolj   imenitna plemena konj,  goved,  ovac in prešičev,   dalje molzna ogledala,   in so narisani zobje,   na kterih se spoznava starost k6nj,   goved in ovac, je  pri  ličnem papirji in tisku ta knjiga gotovo najmanj 2 gold. vredna.  Al ker družba kmetijska želi,   da  bi te  bukve prišle v roko vsacemu  našemu gospodarju  in je  za tisek  nekoliko podpore dobila od si. ministerstva, je zbor sklenil prodajati jo vezano  le po 80 kraje. — Konečno je dr. J. Bleiweis po ukazu ministerstva predlagal: za ktere reči in koliko   za   vsako   naj   se  za leto 1872. ministerstvo prosi podpore.    Sklep je bil, da za vse mnogovrstne zadeve naj se prosi skupaj 28.600 gld. podpore, in sicer za napravo kmetij ske šole 10.000gld., za poljsko statistiko 1000 gold.,  za kmetijske maš in e in orodja 1000 gold., za napravo gnojišč 300 gold.,  za različna semena 400 gold.,   za pospeh sadje- in vinoreje 1000 gold.,   za lan in prediv-stvo 300 gold.,  za nakup žlahne  goveje živine in premije  7000  gold.,  za nakup   ov&c in prešičev 2000 gld., za čbelorejo 400 gold.,  za gozdarstvo 1300 gld., za vodne kali  na Krasu  in v suhi Krajni 3000 gold., za svilorejo 500 gold., za družbeni vrt 400 gld. — Milovalo se je pri tej priliki, da naši kmetje, ki z velikim veseljem segajo ponekterih oddelkih za zboljšanje kmetijstva, so v nekterih še preveč zanikerni, in to posebno o napravi umnih gnojišč,   o pospehu gozdarstva, o napravi občinskih trtnic.   Treba,   da se zdramijo vsaj umniši naših gospodarjev in so drugim v izgled, da tako zanemarjeno ne ostane nič!
*) Vredništvo samo  je  videlo vse te čečkarije ter   more potrditi, da ne za besedico niso drugač.                    Vred.
—   (Iz seje deželnega odbora 14. julija.)   Deželni odbor je sklenil,   da  se  najdenčeki iz  deželne porodnišnice,  ako  ubožne nezakonske  matere v porodišnici umrejo, dado županijam, kjer so umrle matere doma, na občinske stroške na izrejo,   in sicer proti povračilu primernih stroškov za pot po najdenca;  ako   bi se pa ne dalo izvedeti,  kje umrla nezakonska mati ima pravico domovinstva,  bode dežela za take zapuščene naj-denčeke skrbela.    Otročje posteljice se  bodo zastonj dajale revnim materam najdenčekov in županijam. Tudi se revnim materam pri   odhodu   iz  porodišnice z otrokom da  podpore  po  1 do 5 gold.   po daljavi pota   do domačega kraja itd. —  To vse je pa deželni odbor le začasno sklenil, dokler deželni zbor za trdno ne odloči, kako  ima  biti. — Županstvom in duhovnijam, je sklenil deželni odbor,   razposlati razglas,   naj   se ne branijo poštenim in zanesljivim ljudem  dajati   spričala za jemanje špitalskih otrok na rejo,   in   sicer iz  ljubljanske porodišnice, kjer je še pred prestankom najde-nišnice 26 otrok ostalo, in tržaške porodišnice, v kteri je veliko kranjskih najdencev.   Reja tacih otrok v špi-talu prizadeva deželi, to je, onim, ki davek plačujejo, veliko veliko veče stroške,   ker  se  mora za otroka in amo plačati.   —   Na pritožbo  županije  v Beli peči (na Fužinah),   da jim  Radečani  branijo  po svoji občinski poti voziti na železnično postajo,  je deželni odbor odločil ,   da   Radečani  občinske  poti ne smejo zape-rati, ker ima po občinskih potih vsakdo pravico hoditi in voziti,  ako pa Fužinarji  čez navado veliko po Ra-deški občinski poti vozijo,  so dolžni,   da jo v primeri tudi popravljati pomagajo. — Na podlagi poročila cestnega odbora ljubljanske okolice je deželni odbor prošnjo vasi Golo in Skril za  novo   razdelitev   popravljanja skladnih cest odločil, da se bodo skladne ceste na novo razdelile, kedar se nove glavne županije dejansko vpeljejo in da se bode takrat vstreglo željam prošnikov. — Prošnjo župani j v Velikih Lašičah,   v Vidmu,   v Pod-gori, v Kompoljah in v Turjaku za napravo veče vozne pošte med Ljubljano in Kočevjem je deželni odbor poštnemu vodstvu v Trstu   izročil in  dovoljenje te prošnje priporočil. — Vrhničanov in  nekterih sosednih vasi za odpravo vodnine   od  čolnarjev  na Vrhniki in  v Ljubljani c. k. finančno ministerstvo ni vslišalo.
—  (Iz govorniških vdj)t ki so bile o časništvu slovenskem predzadnjo soboto končane, povemo danes nekoliko več. Gosp. Nolli je poprijel besedo samo za to, da svoje mnenje razodene o nemškem ljubljanskem časniku za slovenske interese. On misli, da tak lokalen časnik ni potreben, ker, če ima namen delati na nasprotnike , se ta namen n e doseže; nasprotna stranka dobrih člankov, ki jih jeimel„Triglav", ni brala, najraje pa v škandalih se gibati, kakor dela „Tagblatt", ni dostojno poštenemu časniku. Nollijeva misel je ta, naj bi se od zmožnih narodnih pisateljev več in pogostoma dopisovalo v vnanje, nam prijazne nemške časnike, da izvš svet, kako in kaj je pri nas, in se bralcem nemških časnikov odkrije resnica, ktero nasprotniki v laž obračajo. Potem nasvetuje pot, kako naj bi se osnovalo tako dopisovalstvo. Videlo se je, da je ves zbor odobril nasvet neke organizacije stanovitnega dopisovaistva v vnanje nemške časnike.
Za g. Nolli-jem govori predsednik dr. Jan. Blei-weis, spustivši se v vsa 4 vprašanja, ki jih je stavil dr. Razlag, ko je sprožil razgovor o časništvu slovenskem. Kazaje na to, kako važni so od nekdaj časniki in še posebno dandanes, in pritrjevaje mislim dr. Razlaga in dr. Coste, da le dobri časniki so na korist ljudstvu, prestopil je na 1. vprašanje: koliko in kakoršnih časnikov nam je treba? Odgovor je bil na  kratko ta,   da   malo,   pa dobrih.    Vsacemu
234
časniku — je rekel  —  je treba dvojnega življeja: duševnega in materijalnega.   Ne unega, ne tega nimamo Slovenci preobilo.   Duševni življej časnikom podajajo pisatelji — sodelovalci.    Lahko   bi jih imeli veliko, al žalibog! mnogo zmožnih mož drži križema roke; ne pišejo nič, ne delajo nič, a vendar hočejo domoljubi biti! Nekteri pa sedijo le na prestolu kritikov;   v hitrici   pregledajo naslove lista  in bero potem le, kar jih posebno mika, od vsega druzega, za kar   se  časnik trudi,   nič ne ved6, in kmalu — obsodijo list, ali pa ga v zvezde kujejo, ako jim po njihovem godu kaj   povč. —   Materijalni   življej  pa   so naročniki.   Da jih med samo pičlim poldrugim milijonom duš, ki jih šteje slovenska zemlja, ne more obilo biti, to ve vsakdo lahko.    Ce pa vzlasti več časnikov isto polje obdeluje, je to še očitnejše. Da bi si tedaj nekteri časniki privabili več naročnikov,  skušajo  pozornost na-se vleči na pošteni, a tudi nepošteni poti — in tako,  žalibog!  se začn6 prepiri v lastnem taboru, o kterem se  radujejo  in  roke  manejo le naši nasprotniki.    Istina je, kar je rekel neki rodoljub:  „več časnikov, več prepirov".    Nihče ne more zahtevati, da bi vsi časniki v vsem v en rog trobili; al kdor le škandalov išče v osebnih napadih, ta ni prijatelj tega, kar je pravo in na korist domovini, ampak le srd svojo razliva na papir,   da bi vpravičil svoje grehe in morebiti delal dober „geschaft".   Se veliki — češki narod je take prepire   v lastnem taboru spoznal   za   veliko nesrečo, —  kaj   še  le  pri  nas  mali  peščici!   —   Ka-kosnih   časnikov  pa je  želeti?   Na to  vprašanje je odgovoril govornik s tem, da je rekel, vsaka vrsta znanstev   in   djanskih   dnevnih  potreb bode  naj zastopana, tako politika viša, politika narodna, pravne zadeve, cerkvene, šolske, kmetijske in obrtnijske,  le-poznanstvo,   humoristika in  tudi  mladež naj ima svoj list.    Vse te vrste  imajo lahko za vzdržanje potrebnih naročnikov, in ni treba, da bi vsak vse časnike imel; nepotrebni  so pa časniki enolični s tem  izgovorom, da vsak kos slovenske zemlje mora imeti svoj lokalen list;  vsaj tudi   drugi   časniki   donašajo   dopise   iz   teh krajev.    Vse gori imenovane vrste imamo že zastopane v našem  sedanjem   časništvu   bolje   ali   slabeje,   samo časnika za višo politiko nimamo  ter ga prav  zelo pogrešamo,  za  narodno politiko pa imamo  celih 7 listov! Govornik razklada potem obseg Časnikov za višo politiko,   ki  pretresajo  vsa   velika  vprašanja,   ki stresajo  svet,  in  če tudi izprva od daleč,   postanejo sčasoma domaČa vprašanja. Za izomiko politično našega naroda nam je tak list živa potreba,  ki se ve da potrebuje vrednika in sodelovalcev mnogostransko izvedenih.     Zadostoval   bi  nam   tak   list,   ki   bi le  vsak teden ali vsacih 14 dni enkrat izhajal, ako bi bil le nekoliko  izvrstni  „Reform-iu  podoben.    Dokler do ta-cega lista za višo politiko ne pridemo, nimamo velicega lista, ker velikost papirja še ne dela velicega lista. — Naposled   govornik   razodeva   še   svojo misel   o nemškem   časniku za slovenske interese  ter se spominja tu vsem  učencem   nepozabljivega   prof.  Krsnika do-broznanega pregovora: „Nun ja, man muss die Sachen immer nehmen wie sie sin d".   VeČina govornikov—je rekel dr. BIeiweis — je zagovarjala potrebo nemškega lokalnega lista, manjsčina ga je odbijala.    Marsikdo se menda boji,   da ga bodo za nemškutarja imeli,  če zagovarja nemški list. Mene ni strah, da bi me za tega del vrgli v koš nemškutarjev.    Nekteri pa nimajo pravega pojma o tem,   čemu  naj   se  izdaja  nemški list. Tem,   ki   pravijo:   „narod   ne   potrebuje   nemškega lista", tudi jaz pritrjujem, ako se pod narodom umeva naše prosto  ljudstvo  slovensko.    Al  naroda pri nas je še druzega več.   Prezreti  ne smemo narodnjakov
naših poštenih, z dušo in telesom udanih domovini naši slovenski, a še v zgolj nemških šolah izučenih, ki tedaj krvav pot potijo, predno preber6 le eno stran slovenskega lista in ki se ne bodo več učili slovenske slovnice ; taki ne ber6 naših listov, ker jih pretežko bero. — Prezreti ne smemo dalje naših rojakov z m ot-ljenih in zapeljanih le po hudobni propagandi naših nasprotnikov, tedaj rojakov za poduk pripravnih. Za te dve vrsti rojakov je potreben nemški list v Ljubljani, vsaj enkrat v tednu, in sicer zato, da se prvi vedno okrepčujejo, drugi na pot spoznanja resnice pripeljejo. Je sicer še tretja vrsta rojakov naših, ktera v špa-noviji z nekterimi ptujci, je od hudiča nemčurskega obsedena; ta vse črti, kar je slovenskega, in z blatom ometava tudi najpraviČnišo zahtevo Slovencev. Za to ko-terijo nam ni treba nemškega lista, ker je nikdar preverili ne bomo; al to, kar se v nemški besedi od nje na papir spravi in po svetu pošlje, to je treba pretresti, da svet vidi hudodelstvo laži in obrekovanja. Glede tedaj na modro načelo: „man muss die Sachen immer nehmen, wie sie s in d", se mi kaže živa potreba nemškega časnika v Ljubljani. In kaj hočemo samo mi Slovenci, ki vsaki dan požiramo nemške liste, koračiti po tacih visocih birgljah prevzetnih, da smo že razžaljeni, če je beseda o nemškem časniku, a vendar vidimo, da tudi Cehi in Moravani imajo nemška lista, in Hrvatje cel6 nemškega in italijanskega v brambo svojih pravic proti Nemcu in Lahu. „Karntner Blatt", ki ga v Celovcu izdaja g. Einspieler, je tudi hvale vreden list. — Zagovarjaje nemški lokalni list se pa skladam popolnoma z mnenjem gosp. Nolli-ja, da osnova marljivega dopisovanja v vnanje liste je živa potreba. Tako se bode skrbelo na vzunaj, a treba je skrbeti tudi za doma. Govornik je sklenil govor svoj s tem, da je rekel: če tudi z našimi razgovori ne enega lista ne bodemo spravili na dan, vendar gotovo nismo po vse prazne slame mlatili; nektere ideje padejo morebiti kot dobro seme v rodovitno zemljo.
Konečno še poprime besedo dr. Razlag in blizo tako-le govori: Naj še jaz svoje misli po obširnem raz-govarjanji o tem po meni sproženem predmetu povem. Prepričali me govorniki niso, da je političen dnevnik pri nas že na svojem mestu, ker še se za manjši list težko najde vrednik, ki bi hotel nehvaležnemu poslovanju žrtvovati svoje življenje, pri nas so pisatelji le diletanti, ker brez druzega zaslužka pri malem narodu ne more nobeden izhajati. Dnevnik bi potreboval dva dobro plačana vrednika in tukaj je poglavitna zavira za dnevnik. — Tudi se ne skladam z mislijo, naj se osnujejo posebni gospodarski listi, ker že imamo boljše liste take vrste, namreč „Novice" in „Slov. Gosp.", ki tudi druge zanimive reči na veselje svojih naročnikov prinašajo. — Lepoznanski list bi jako koristen in potreben bil, vendar cel6 dobro vredovani „Glasnik" ni našel zadosti podpore, toraj se naj „Besednik" pomnoži, da bode tudi na lepoznanskem polji izdatniše deloval in v vsaki slovenski hiši enega prejemnika imel. — Koristen pa bi nam bil znanstveni časnik, ker vendar slov. „Matica" dovolj prostora v svojem „letopisu" tudi za take članke odločuje, bode še le prihodnost pokazala, če je poseben znanstveni časnik tudi potreben. — Časnik za visoko politiko pa bi le takrat mogoč bil in vspešno deloval, ako bi se pisal za vse južne Slavene in meni se potrebno dozdeva, da bi vsak izobražen Slovenec moral znati tudi hrvatsko-srbsko narečje in nasproti tamošnji slovensko. Toraj se naj v čitalnicah in v srednjih učilnicah, kar že „Organisations Entwurf" predpisuje, tudi ta narečja imajo učiti, zatoraj bi nam potreben bil poleg jedernate slovnice mali slovar, kteri bi samo v teh narečjih raz*
235
lične besede obsegal in v tem obziru si pridržujem v matičnem odboru dotičen nasvet staviti. — Za brambo narodnih pravic v nemškem jeziku pa bi mesečnik jako potreben bil, ker zunanji listi, v ktere naj bi se prav marljivo dopisovalo, le sprejemajo bolj obče zanimive razprave. Skrbimo toraj vsak po svoji moči, da zdržujemo dobre slovenske Časnike in žrtvujmo čas in denar, da sedaj že precej dobro osnovani časniki častno zvršujejo svojo nalogo.
v
— {Čitalnica naša) sme po vsej pravici nedeljski večer 16. julija v kroniko svojo zapisati iz več ob-zirov. Udje čitalnični so se poslužili ta večer podeljene jim pravice in obilo pripeljali svojih prijateljev in znancev vseh stanov k tej veselici pod milim nebom na vrtu, kakoršno vsako leto napravlja čitalnica o poletni sezoni. Veselje je bilo, na lepo okinčanem in razsvitljenem vrtu in v druzih prostorijah videti zbranih najmanj 2000 os6b, med kterimi v veliki večini krasni spol. Komur prusizem ni se popolnoma omamil narodnega čutja, moralo mu je srce radosti igrati, ko je videl toliko množino domovini svoji po vse udano, ali njej izmed gostov vsaj ne zoperno. Kamor koli si pogledal, povsod obličja vesela, povsod živahna konver-zacija; — morebiti, da je v kakem kotu samec stal kdo in pisano gledal veselje živo. — „Besedo" je začela godba si. grof Huvnovega polka; vsaka številka programa, ki so ga zadnjič „Novice" že razglasile, je bila s pohvalo sprejeta, osobito pa lepa „popotnica hrvaška" , ki jo je velecenjeni skladatelj Zajec zložil Mrazovicu na slavo. Trikrat jo je godba morala ponavljati. Ko je godba izvršila prvi del programa, je gosp. Nolli bral s živahnimi živio-klici sprejete telegrame gosp. Mrazoviča iz Zagreba, čitalnice Ro-janske poleg Trsta in od gosp. H. Žarka v imenu Krških Slovencev. Potem pa je gosp. P. Grazelli, mojster govora, stopil na oder in govoril slavnostni pozdrav zbranemu društvu, ki ga je zložila gospd Lu-jiza Pesjakova, ki tudi je bila pričujoča. Glasil se je govor, navdušeno večkrat, posebno pa še h koncu postavljen, tako-le:
Tiha, nema je tožila             Roža se cvetoča vzdigne,
Zapuščena zemlja mila          In vonjava blaga švigne
Dolgo vže po luči dn6;         Po zefiru do nebes;
In neb6 je žalovalo,              Logi, gozdi zelenijo,
Hrepeneči pošiljalo                 Pesni sladke saj glasijo
Svoje tužnosti solze.              Pod obl6ki se dreves.
Zdihovali gozdi, logi             Zemlja cela se raduje,
So po petja sladkem krogi,    Ker temoto namestuje
A zastonj je vse bil6;           Novega življenja žar;
Mrtva, žalostna tišina            Odmaknili so se jezni
In samotna je temina            Vsi viharji zdaj ljubezni,
Trla nado jim željn6.             Ki razširja svit in čar. —
Upala si nij cveteti                Takov svit po dolgi noči
Mlada roža in žareti,            In gojeni želji vroči
Jo morilo je gorje;                Samo nij narava vsa
Kje je, kje ozvezdje bilo,     Hvalepolna zdaj sprejela,
Ki bi se poljubov silo           Ampak lepa se dežela
Vneti moglo jej srce" ? —      Tudi srečna mu smebljd.
O blaženstvo!  Zdaj oblaki    Kajti dan nap6čil dragi,
Plavajo po čistem zraki        Dan sijajni je in blagi
Zmeraj bolj in bolj lehki,    Se nadzemeljsko močj*6,
In z nebeško se lepoto,        Njej, deželi, kjer junaški
S čarodejno mu krasoto        Bratje bivajo hrvaški,
Solnce zlato probudi!             Ki so zmagali krepk6.
In naj srečni bomo drugi      In če tudi nij so zdrave
Z njimi, ki po tmini, tugi    Vse še rane njih krvave,
Solnčno gledajo svetl6st;       Če znabiti še novč
Zmaga njihova je častna       Jim bolesti se rodijo,
Tudi naša zmaga lastna,      Ki življenje spet grenijo
Nas ojača njih krep6st.         Stanovitno naj trpi:
Pobratinstva saj vezilo,         Kjer ljubezni žarki sveti
Ki nas veže ž njimi milo,    V srcu ndroda so vneti,
Bo obstalo večni čas;            Ki za dragi dom živi,
Brat od brata se ne loči,      Kjer možje delijo pravi
Dokler srce mu ne poči,      Dušno moč časti in slavi,
To narave je ukaz.                Tam svob6da se blišči!
Da, da! bratje naj veseli      Živeli tedaj, Hrvatje,
Bodo, ki so pretrpeli            Zvesti in pogumni bratje,
Toliko in so izgled,              Bog daj srečo jim trdn6!
Da pravice nam bandero       Živeli rodovi Slave,
Jezov zmago tisočero             Ki peljali do višave
In jih vniči naposled.            Radi maj ko bi sladk6!
Zdaj je pevski zbor čitalničin pod vodstvom svojega izvrstnega pevovodje gosp. Valente pel dobro izbrane zbore, med kterimi ste vzlasti Fleišmanova „Vojaška" in narodna „Hrvaška domovina" bile z veliko pohvalo, posebno pa narodna „Još Hrvatska ni propala" s gromovitim navdušenjem sprejeta. — Ko je pevski del programa bil dovršen in je še družbica z g. Erženom odpela mične pesmice, je spet vojaška godba začela svirati večidel plesalne komade; zdajci pa se je jela polniti dvorana, in mladi svet, vkljub silni vročini, plesal je blizo do dveh. Tako se je tedaj „beseda" od konca do kraja vršila jako veselo in v najlepšem redu. In vendar nedolžna ta stvar ni bila — brez grenkih skušenj, o kterih je treba očitno reči besedo. Povedati moramo namreč, da nad to „besedou kmalu bi bil visel Damoklejev meč policije! Čitalnica že čez 10 let živi; pelo in govorilo se je v besedah v dvorani in poleti na vrtu mnogokrat in marsikaj, a nikdar še ni imela pri svojih veselicah policijskega komisarja. A zakaj ta večer? bodo začudeno vprašali čitatelji. Vrag vedi, kteri nemčur je izlegel laž in nahujskal policijo s tem, da 700 Hrvatov, ki domd še ne smejo demonstrirati zoper Andrassy-a, pride k tej veselici in da biškup Strosmajer je dal v ta namen 2000gold. Hrvatom za pot v Ljubljano!!! Naša c. k. policija je to grdo laž, čeravno hudo oskrunja čast Njegove ekscelencije biškupa Strosmajer-a, verjela kakor evangelij — vkljub vsem ugovorom predsednikovim. Bil je zatega del že ves aparat, ki se tiče združevanja po postavi od leta 1867., nastavljen, vendar ob 3. uri popoldne opuščen zato, ker — — nobenega Hrvata ni bilo po železnici v Ljubljano in se je tedaj tudi med potjo zgubilo 2000 gld. Strosmajerjevih! Mi milujemo c. k. deželnega predsednika pl. dr. Wurz-bacha, da se je dal po lažnjivih prerokih tako strašno speljati na led. Naj bi ga ta dogodba prepričala, kako lažnjiva so mnogokrat ona „skrivna poročila", ki se nosijo vladi na uh6 in kako lahko krivičen sum leti na poštene ljudi! Naši junaški bratje Hrvati, ki so Avstriji žrtovali več krvi v enem leta 1848. kakor vse nemške dežele, ki dandanes ,,liberalizem" godejo, v 30 letih (priča temu čez 20.000 vdov hrvaških) , ne bodo hodili v Ljubljano nagajat Andrassy-u; oni imajo vse drugo mesto za brambo svojega prava — deželni zbor; ondi bo Andrassv kmalu čul vse druge glasove, kakor jih čitalnice poj6. Rodoljubje Strosni ajerjevo pa, čisto kot zlato, prevzvišeno je, da bi ga doseglo tako zaničljivo tihotapstvo!
— (Nemški gospodje na rotovzu) nam nameravajo poviksati davek gostaščine in mestu dolg narediti za milijon gold. Kdo bo unega plačeval, to se ve, kdo pa tega, to dozdaj le sam Bog v6!
—  Zaporedoma nam je nemila smrt vzela dva ob-čespoštovana in res velike časti vredna rodoljuba: dekana trebanskega gosp. Jož. Rozmana in dobrepolj-skega kaplana gosp. Matija Smolej-a. Domovina po pravici žaluje na grobu njunem.   Naj v miru  počivata.
—  (vBrencelju zaprt) — to je kakih 700 iztisov zadnjega lista, ki še niso sfrčali po svetu, je c. kr. sodnija v prepoved djala. Riesterjeva „pasja krota" je neki vzrok tej konfiskaciji.
—   (Dramatičnega društva odbor) daje na znanje, da bode letošnji redni občni zbor dram. društva v četrtek 3. avgusta ob pol 8. zvečer v čitalnični dvorani. Dnevni red bode: 1. Prvosednikov ogovor. 2. Tajnikovo sporočilo. 3. Blagajnikovo sporočilo. 4. Volitev prvo-sednika, blagajnika in 10 odbornikov, o. Odborovi predlogi o prenaredbi društvenih pravil. 6. Posamesni predlogi družabnikov. Načrt prenarejenih pravil se bode razposlal družabnikom ob enem s knjigami za četrto društveno leto (1870) in letnim sporočilom. Po končanem občnem zboru bode pevska zabava v čitalnični gostilnici. i— Podpisani odbor daje tudi na znanje, da hoče za slovensko gledališko zimsko saisono 1871/72 engažirati s stalno mesečno plačo več moških in ženskih igralnih moči, osobito za spevoigre. Kdor želi o tej zadevi stopiti v razgovor z društvom, naj blagovoli svojo ponudbo poslati odboru dram. društva do 15. avgusta, kjer izvž tudi natančneje pogoje.
Odbor dram. društva.
—  (Poberki iz časnikov.) „Tagblatt" je te dni iz „N. fr. Presse" ponatisnil članek pod naslovom „Ein-drucke", češ, da ga je spisal o slovstvu slovenskem neki skozi Ljubljano potujoč tujec. Kdor sleparije judovskih časnikov poznd, lahko ugane, da ta, naše slovstvo sramotivni članek je skoval kak ljub-ljansk „Tagblattovec" ter ga poslal „Pressi" zato, da ga je prepisal potem v „Tagblatt". Ni vredno, da bi psovke ciganove zavračali z besedo, — za take „Ein-drličke" bi se spodobila le leskovica.
236