BLASiLO SOCIALISTICRE ZVEZE BEL0VNE6A LJUDSTVA CELJE, 15. JLLIJA 1966 - LETO XX. - ST. 27 CENA 50 DIN PAR AlVAllZA POllTifNE SITUACIJE PO tETRTEM PLENUME CK ZKJ: TREZNA PRESOJA IN PODPORA MNOŽIC TUDI NA CELJSKEM OBMOČJU VECINA DELOVNIH LJUDI PRAVILNO VREDNOTI POMEN ODLOČITEV NA BRIONIH TER JIH V CELOTI PODPIRA — ZMEDENIM IN ZLONA- MERNIM NATOLCEVANJEM SE MORAMO POSTAVITh OD- LOČNO PO ROBU! Preteikli petek je bilo v Celju posvetovanje vodilnih tovarišev iz občinskih vodstev političnih organizacij in sicer iz Celja, Žalca, Laškega, Mozirja, Slo- venskih Konjic, Šentjurja in Šmarja. Posveta so se udeležili še član izvršnega komiteja CK ZKS MITJA RIBlClC, članica CK ZKJ OLGA VRABIC in član CK ZKS SILVO HRAST. Posvetovanje je bilo sklicano zato, da bi analizirali politično vzdušje v tem delu Slovenije, nastalo po IV. plenumu CK ZKJ na Brionih. Uspeh posvetovanja je bil zelo dober, predvsem pa iz naslednjih vidikov: Občinska politična vodstva so- v enem tednu usipele temelji- to in objektivno analizirati po- litično lazgibanost, utrip javne- ga mnenja. Posvet karakterizi- ra tudi širina vrednotenja in po- sredovanja ugotovitev brez vsa- kršnega olepšavanj a ali drama- tiziranje. To je dokaz, da v na- šem družbenem sistemu niso potrebni tajni kanali informi- ranja, tudi če gre za zelo važna vprašanja. Tovariši iz občin so odkrito in sproščeno razgrinjali probleme s svojega področja, ■pa tudi probleme na nivoju re- publike in zveze. ODMEVI SO MNOGO ŠIRŠI IN GLOBLJI KOT SMO PRIČAKOVALI... je v svojem komentarju izjavil Mitja Ribičič, ki je kot član IK ZKJ sodeloval na IV. plenumu na Brionih. Tovariš Ribičič ni obnavljal razprav in sklepov plenuma, temveč je analiziral nekatere najvažnejše odmeve na brionske dogodke. Četrti ple- num je primerjal z najvažnejši- mi mejniki v zgodovini ZKJ, poudaril, da je plenum važen mejnik, toda kot nadaljevanje jugoslovanske poti in revolu- cije. To je poudaril zato, ker hočejo nekateri nadeti brion- sikemu jplenumu značaj senzaci- onalnih sprememb, kar je se- veda popolnoma zgrešeno. Sklepi IV. plenuma pomenijo popolnp zmago teženj delovnih ljudi po nadaljnjem razvijanj^u- in uveljavljanju samoupravne- ga sistema kot temeljnega od- nosa v naši družbi, pomenijo poraz birokratskih in etatistič- niih tendenc. Samoupravljanje je prodrlo na vsa področja druž- benega življenja, razen v ne'kaj redkih institucijah, med njimi pa je tudi državna varnost. Ko je proces, sicer z zakasnit- vijo, segel tudi na to področje, so bile odkrite deformacije, ki jih je IV. plenum ostro obsodil. tovariš Ribičič je uspeh ple- numa ocenil s tem, da so mno- žice od prvega dne jemale raz- pravo in sklepe za obče jugo- slovanske Ln da je prav to za- nimanje zgovoren dokaz, kako nihče ne more kratiti delovnian ljudem pravic in svoboščin, do- seženih v dosedanjem revolu- cionarnem razvoju. Pošten so- cialistični občan mora biti p'S- vobojen slehernega strahu in pritiska, kadar izraža svoja mnenja in stališča, kadar dela, upravlja in odloča! (Nadaljevanje na 2. strani)- J*lro in cvetje 1906 LAŠKO OD 21. DO 24. JULIJA CELJE BO PRAZNOVALO Vsako leto praznuje celjska občina svoj praznik v spomin na dan, ko je leta 1941 bila u- stanovljena prva celjska četa. Prireditve v čast občinskega praznika se začnejo že danes, ko bo v okviru celjskih graj- skih iger na Starem gradu na- stopila madžarska skupina z na- rodnimi pesmimi in plesi. V ne- deljo, ponedeljek, torek in v petek bo na gradu vsak večer uprizorjen Jurčičev Deseti brat. Dvajsetega julija, na praznik občine Celje, bo na gradu kon- cert ŽPD »France Prešeren«, v četrtek pa bo nastopila tudi fol- klorna skupina »France Ma- rolt«. 20. julija, na občinski praznik, bo v Celju svečana seja sploš- no političnega zbora Skupščine Celje, kjer bo govoril predsed- nik občinske skupščine tovariš ZDRAVKO TROGAR. Na tej svečani seji bodo podelili spo- menice in plakete o bratstvu, nadalje bodo podelili letošnje Slandrove nagrade. V spomin na velikega revolucionarja, po- membnega predvojnega partij- skega delavca Slavka Šlandra, bo Celje v prihodnosti odkrilo dostojen spomenik, odlok o tem pa bodo sprejeli na omenjeni svečani seji. Po seji bo kratek kulturni spored, pri katerem bo sodeloval zbor »France Preše- ren« in sicer v okviru sprejema, ki ga bo priredil predsednik celjske občine za odbornike ob- činske skupščine in goste. S tem pa spored prireditev v počastitev občinskega praznika v Celju še ni izčrpan. Zaključek grajskih iger bo naslednjo so- boto in nedeljo. Na gradu bo nastopal ansambel Prosvetnega društva iz Kostanjevice z ljud- sko igro »Miklova Zala«. Poleg kulturnih prireditev, ki smo jih našteli, bo v teh dneh tudi vrsta športnih prireditev (spored objavljamo na 8. stra- ni), verjetno pa bodo tudi celj- ska gostišča ob tej priložnosti poskrbela tudi za razvedritev celjskih občanov. i Kladivarjevi atleti PRVI VAŽIC IN URBANCICEVA PRESENETILA. KOVAČ JE DOSEGEL ODLIČEN CAS NA 1500 M Z OVIRAMI. LUBE- JEVA JE IMELA SMOLO V TEKU NA STO METROV. MLADI TEKMOVALCI SO SE IZKAZALI. KUNEJ DRUGI V SKOKU S PALICO. KLADI- VAR JE PONOVNO DOKA- ZAL SVOJE SPOSOBNOSTI. (VEČ NA 8. STRANI). VREME Od 15. do 22. julija Ustaljeno toplo vreme; ponoći rature od 25 do 29" C, ponoči od zmerne oliladitve. Dnevne tempe- 15 do 17» C. Svečanosti NA ROGLl UDELEŽILA SE JIH BOSTA TUDI FRANC LESKOVŠEK- LUKA IN DRAGO BENCIC- BRKIN Pripravljalni odbor pri ob- činskem odboru ZZB NOV ob- čine Slov. Konjice že dalj ča- sa intenzivno dela na pripra- vah za organizacijo osrednje proslave, ki bo 22. julija na Rogli v počastitev 25-letnice vstaje. Te proslave se bo ude- ležil tudi prvi komandant glavnega poveljstva sloven- skih partizanskih čet, narod- ni heroj Franc Leskovšek-LU- KA in komisar XIV. divizije narodni heroj — generalpod- polkovnik Drago Benčič-BR- KIN. Ob sodelovanju AERO-kluba iz Celja bo mladinski odred iz Slov. Konjic na dan prosla- ve ob osmi uri uprizoril na- pad, nato-bo ekipno strelsko tekmovanje; ob poldvanajstih pa bo pri spomeniku na Rogli govoril komisar XIV. divizije Drago Benčič-BRKIN. V kul- turnem sporedu bodo sodelo- vali pevci, godba na pihala in recitatorji. Pred tem bodo položili ven- ce pri spomeniku na Rogli,- prav tako pa bodo položili vence pri spomeniku na vi- tanjski planoti Vitanjčani, pri treh spomenikih na Resniku pa Zrečani. Mladinski odred iz Slov. Ko- njic bo na predvečer proslave organiziral na Rogli kresova- vanje in izstrelitev svetlobnih raket (ognjemet). Da bi zagotovili čimvečje- mu številu ljudi udeležbo na proslavi 25-letnice vstaje na Slovenskem, bo pripravljalni odbor organiziral za 22. julij večje število avtobusov za prevoz na Roglo. Prav tako je odbor priporočil vse delovnim organizacijam v občini, da bi ta dan omogočili svojim lju- dem udeležbo na proslavi. Avtobusi bodo vozili izpred Kulturnega doma v Slov. Ko- njicah od pete do osme ure (zjutraj). Tudi AMD iz Slov. Konjic bo priredil za ta dan množični izlet na Roglo. Od- bor pričakuje, da se bo pro- slave na Rogli udeležilo nad šesttisoč ljudi iz vseh krajev Slovenije. Dostop na Roglo z motornimi vozili iz ljubljan- ske smeri je mogoč prek Zreč in Resnika, iz mariborske smeri je možen prek in Res- nika, iz mariborske smeri pa prek Oplotnice in Peska. Pri- pravljalni odbor je poskrbel, da bodo Gostinska podjetja in planinska društva zagotovi- la jedila in pijače. Po proslavi- bo zabava s plesom in boga- tim srečolovom. V. P. Zaključne proslave ob praznovanju občinskega praznika žalske občine se je poleg najvidnejših družbeno-političnih delavcev domače ter sosednjih občin, gostov ter poslancev udeležilo več sto ljudi. Liboje so praznično pričakale goste. Na pro- slavi je imel daljši govor predsednik občinske skupščine JOŠKO ROZMAN, ki je v svojem nagovoru orisal razvoj in perspektive občine. Ob zaključku so podelili nagrade občinskega sindikalnega sveta zmagovalcem delavskih iger. Letošnje praznovanje občinskega praznika je trajalo več dni. Poleg delovnih uspehov, za praznik so preuredili več cest, pripravili razstavo 150. letnice keramične industrije v Libojah, predsednik občinskega združenja ZB, tov. Cilenšek pa je odkril spominsko ploščo 46 padlim borcem z libojskega področja. Posnetek prikazuje udeležence zborovanja ob zaklujčku praznovanja v Libojah. (F.: J. Sever) PRVOBOREC IVO ZUPANC — LUDVIK GOVORI O VTI- SIH Z OBISKA PRI PREDSEDNIKU TITU NA BRIONIH. BIL SEM PRI TITU Izmed trinajstih borcev iz Slovenije, ki so bili gostje pri predsedniku Titu na Brionih, je bil tudi prvoborec IVO ZU- PANC-LUDVIK iz Celja. Ob Vrnitvi smo tovariša Zupanca Zaprosili, da bi nam posredo- val nekaj vtisov. »Predvseni«, nam je dejal, *je, fantje, to edinstveno doži- vetje. Pričakoval sem ta trenu-. tek z neko nestrpnostjo, ki se je pa že po prvih besedah to- variša maršala izgubila.« Sprejema pri Maršalu se je udeležilo 100 borcev iz vseh republik. Po sprejemu je tova- riš Tito udeležence pogostil, zatem pa jim je dal na razpo- lago jahto JADRANKO, s ka- tero so si udeleženci ogledali del Slovenskega in Hrvaškega Primorja. Na večer jih je predsednik s soprogo povabil na večerjo. V zdravici se je maršal dotaknil nekaterih ak- tualnih problemov, o vpraša- nju ureditve borčevskih vpra- šanj, o IV. plenumu CK ZKJ, ter se z borci zadržal v razgo- voru dolgo v noč. — Kaj te je najbolj prese- netilo? »Vse, predvsem pa to, da sem ob tovarišu Titu preživel sedem ur.« — Omenil si, pa tudi iz dnevnega časopisja se je dalo razbrati, da je tovariš Tito del zdtavice in pogovora z vami posvetil IV. plenumu. Ali bi lahko za .naše bralce posredo- val kakšno misel? (Nadaljevanje na 2. stram) FRANC ?\mm Tistega dne je bil na Planini pri Sevnici živinski sejem. Znanec, ki me je pripeljal, je še zaklical: »Pa ne hodi predolgo!« S ceste sem stopil na kolovoz. Ob začet- ku ograje je stal možakar, zago- relega obraza in gledal, kako kipi sejem, v njegovi postavi je bila krepka delovna moč; od njega je vel duh po mrvi. Nisem se mo- gel ubraniti simpatične misli ob pogledu na njegov klobuk, na na- čin, kako ga je nosil. In na šop svetlih las, ki se mu je vihal na čelu. Tudi ljudje, ki so prihajali, so ga pogledovali. Takšno je bilo prvo srečanje s FRANCEM PINTERJEM, posest- nikom iz Lipe pri Planini. »Ste kaj pripeljali?« »Ne, tokrat ne. Avgusta bom. Telico in kravo. Skupaj čez eno tono. Ce se vzame, pa sejmi niso samo sejmi. Tu srečaš znance. Tečejo pogovori. Vse sorte se po- menimo. Ja . . . Ko bi vedeli, kakšni so bili včasih planinski sejmi. Tudi do 700 glav živine so pripeljali. Kje so časi, ko so iz Ljubljane. Dunaja, Zagreba in Trsta hodili na naš sejem? Ko so /nani hoteli reklamirali zrezke planinske govedi. Ce se vzame, pa tudi redimo ne danes živine ta-, ko kot včasih. Živina ne dobi več pšenice in krompirja.« Klobuk si je potisnil na tilnik. Kolikokrat se je že takole zami- slil? Morda kot dolgoletni odbor- nik? Morda kot borec Kozjanske- ga odreda? »Znanci, prijatelji, s katerimi sn^o se skupaj tolkli, so si znali pomagati. Imajo hiše, avtomobile. Pa niso poskrbeli samo zase«. »Mislim, da ne bi bilo slabo, če bi Celjski tednik objavljal par- tizanske zgodbe. Ali pa šmarski radio. Ce se vzame, dogodki pre- hitro tonejo v pozabo. Naši mla- di kaj malo vedo o avgustu 1944, ko Je bila prvič osvobojena Pla- nina, pa, kako so Nemci požgali naš kraj . . .« Zapletla sva se v pogovor o ce- stah. V tem koncu so vse po vr- sti slabe. Domačini so sami zgra- dili več deset kilometrov cest. Lahko bi jih še več. 2al pa ni prave povezave med občani in gozdnim obratom. Sicer pa bodo te dni drobili kamen za cesto Dvor—Lipa. Več kot 200 kubikov ga potrebujejo. »Ja, ko hi imeli asfaltirano ce- sto. Potlej bi se pa dalo govoriti o turizniu. Tako pa preurejeni planinski grad počasi umira. Sli- šim, da imajo letos kar precejšnjo izgubo in, menda, ga bodo dali privatniku. Skoda. Veste, jaz ved- no in povsod pravim, da gresta turizem in kmetijstvo lahko zelo dobro skupaj. Počasi prihaja na vas tudi mehanizacija. Motorne kosilnice niso več redkost. Jaz je še nimam. Sicer pa sem še pri močeh. Pozneje, ne rečem, pozne- je bi jo že imel, pa puhalnik tu- di. Ce se vzame, pa je najtežje tpravliati krmo.« pan PISMA SE ENKRAT - SAMOVOLJNE ODLOČITVE Cenjeno uredništvo in spoštovani bral- ci. Celjski tednik je v štev. 25 z dne 1. julija t; 1. priobčil na drugi strani čla- nek Samovoljne odločitve, kjer so me nepodpisani »vaščani« zaselka Sela grobo obrekovali ter mi podtikali samovoljne odločitvi v KS Virštanj. Toda ti vašča- ni pod narekovajem so le nekateri posa- mezniki oz. malo številna skupinica ne- zadovoljnežev, ki si že nekaj let priza- deva ovirati uspešno delo KS Virštanj (prej KO), katere predsednik sem že vrsto let. Zato moram takoj uvodoma poudariti, da je članek naperjen pred- vsem proti odločitvam KS in njenemu od- boru, čeprav nesramno na moj račun. V odgovor za uvod nekaj o KS Virštanj. Na področju občine Šmarje pri Jel- šah je KS Virštanj glede na njeno gospo- darsko, 'kulturno-iprosvetno in socialno razvitost, srednje razvita KS. Toda gle- de na njene dejavnosti jo prištevajo med prve v občini, kar je bilo že večkrat omenjeno na raznih konferencah in zase- danjih občinskih organov. Ne domišljam si, da so bila ta prizna- nja dana zaradi mene, ne, temveč zaradi konkretnih uspehov, ki smo jih dosedaj dosegali s prizadevnostjo vseh naprednili sil naše KS. Ti rezultati pa so predvsem v elektrifikaciji, vzdrževanju in obnavlja- nju krajevnih cest, v proizvodnem sode- lovanju s KZ na vseh področjih, v delu kulturno-prosvetnega društva, političnih organzacij in drugih društvih. Kakor povsod v širšem merilu so tudi pri nas takšni, ki capljajo za razvojem, se ne vključujejo v skupne akcije in računajo, da bodo lahko prisedli k že pogrnjeni mizi. Tako je bilo pri elektrilikaciji, pri gradnji oz. obnovi krajevnih cest ter povsod tam, kjer očitajo samovoljo. Na srečo pa v naši KS takih ni mnogo. Čeprav sq konkretna dela dovolj jasen in viden odgovor na očitke v omenjenem članku, se kljub temu čutim odgovorne- ga, da dam odgovor, da ne bi bili zave- deni nepoučeni bralci. 1. Glede ceste, ki bi si jo naj gradil v svoje namene na račun KS samo tole. V KS Virštanj je že nekaj ,let v teku grad- nja treh krajših odsekov krajevnih cest, ki bi naj povezovale po hribih razkrop- ljene kmetije oziroma manjše zaselke kakor npr. odsek Zg. Verače okrog 1.600 m, Sp. Verače 600 ra in Sp. Virštanj .1.200 m. Obnova ceste bi bila potrebna tu- di zaselku Podvrba in še drugod. Ker pa je -v KS prevladovalo načelo, da gra- dijo posamezne odseke ožje skupnosti ne- posredno zainteresiranih, je uspeh akci- je bil odvisen od večje ali manjše priza- devnosti samih kgristnikov. Mimo tega pa je uspeh konkretnega dela bil tudi merilo obč. skupščini pri dodeljevanju fi- nančne pomoči. Na osnovi tega je KS prejela od obč. skupščine v letu 1964 in 1965 600.000 S-din pomoči. Sredstva je KO razdelil na tri enake dele in jih dodelil tistim odsekom, ki so bili z gradnjo naj- dalje. Ker sem bil organizator in sodela- vec akcije na odseku Sp. Virštanj, kjer bi naj po mnenju podpisanih vaščanov zastopal predvsem svoje interese, moram resnici na ljubo poudariti, da je ta od- sek bil najdalje z deli, in to v prvi vrsti po zaslugi vseh 22 koristnikov te ceste, ki veže nase preko 130 ha obdelovalne zemlje. Med temi ha je tudi mojih 45 arov, torej 0,3 % skupnega interesa, če- prav sem zastopan v skupnem številu interesentov-posestnikov z 4,5 %. To raz- merje in pa nikjer zapisane ure, skrbi, mnogi kilometri poti in neplačani mate- rialni izdatki, ki sem jih imel kot orga- nizator in sodelavec del, mi ne vznemir- jajo vesti, da bi pri tem imel kakšne posebne koristi od drugih, prej nasprot- no. Menim, da bi bilo bolje, da bi se prizadeti rajši lotili dela kot klevet, pa bi danes imeli že dobro cesto, kakršne smo si zgradili drugi ob enakih pogojih. 2. Glede spornih 92.000 S-din so dejstva naslednja: Občinska skupščina Šmarje pri Jelšah je v letu 1963 izplačala 77.800 S-din tovarišu Bovha Karlu kot prispevek za gradnjo ceste Sela—Podvrba. Imenovani je kot nosilec akcije prejel bruto 30.000 din za kritje materialnih stroškov, ostala neiz- koriščena sredstva pa je KO razdelil ena- ko med odbornike, za pokritje material- nih stroškov, ki so jih le ti imeli kot iz- vajalci in- neposredni organizatorji vzdr- ževalnih del na drugih krajevnih cestah. Vse navedeno se da ugotoviti iz zapisni- kov KO in finančne dokumentacije. 3. Podpisani »vaščani« mi prav tako že- lijo naprtiti odgovornost za spornih 16.000 din ne da bi se pri tem opirali na že vsem dobro znana dejstva. Resnici na ljubo je treba .povedati, da je KZ nudi- la pomoč v olcviru danih možnosti pri gradnji vseh krajevnih cest. Zato dvo- dnevno delo zadružnega traktorja na ce- sti S. Virštanj ni bilo zamena za obljub- ljenih 16.000 din na odseku Podvrba, tem- več je bil to prispevek KZ odseku Sp. Virštanj /a kar se KZ v imenu KS še enkrat s tega mesta zahvaljujem. Da KZ svoje obljube na odseku Podvrba ni mog- la izpolniti, so vzroki predvsem v novih finančnih pogojih, v katerih se je znašla K Z po reformi. In zopet smo tam, kdor prvi seje prvi žanje. Ker pa so buldožer- ska deia bila po nalogu preds. odb. KS, torej mene, opravljena, je bilo treba ra- čun poravnati z dodatnim zbiranjem sredstev med koristniki (13.500) ter s prodajo cevi,' ki so ostale po smotrnejši gradnji propusta. Glede tistih 1.000 din, ki bi jih naj vr- nil šele proti opominu, pa se mi zdi bolj nesramen poizkus, oblatiti mojo osebno poštenje in čast. Noben dobro in pošte- no mislec občan, zlasti tisti, ki pozna moje delo v KS, teh pa ni malo, bi ne mogel pomisliti da bi bil za 1.000, kakor za noben denar, pripravljen prodati svo- jo osebno poštenost in čast. S takšnimi mislimi se ukvarjajo le tisti, ki nehote ali hote nočejo videti, da se v obilici skrbi in dela lahko primeri še tako po- štenemu človeku, da kaj pozabi, se zmoti ali ušteje. »Na žalost« KS zaenkrat še ni- mi plačanega finannčo-administrativnega aparata, ki bi naj pazil, da se ne bo zgu- bil kakšen tisočak. 4. Tudi problem obnovitve sejmišča je postal naekrat moja zasebna zadeva, če- prav je o tem še preden je prišlo do reali- de tega napisal naslednje: kdor hoče ve- zacije, bilo izrečenih mnogo besed na raznih sestankih KS in da je o vsem polnopravno sklepal odbor KS. Preveč na široko bi se moral razpisati, da bi po- jasnil zgodovino te obnove. Na kratko. Po dolgih letih mirovanja je širša krajev- na skupnost uvidela potrebo po ponovni vzpostavitvi sejmišča. Odbor KS takšne iniciative občanov ni smel zanemariti. Sama realizacija pa je bila pogojena po- leg obnove sejmišča še z otvoritvijo ustreznega gostišča. Čeprav so pred vojno bila pri Filipu tri gostišča, ni bilo sedaj nikogar, ki bi v zvezi z obnovo sejmišča v tem kraju bil pripravljen odpreti ustrezni gostinski lokal. Zato je odbor KS ponudil to možnost tudi meni, saj je v naši hiši, ki je oddaljena nekaj 100 m od bivšega sejmiščnega prostora, bila nekoč tudi dobro znana gostilna. Ponudbo sem sprejel pod pogojem, da se sejmišče pre- stavi v neposredno bližino gostišča. Za- kaj? Zato, ker je možno v sedanjih kra- jevnih razmerah pričakovati ustrezen pro- met v glavnem le v sejemskih dneh. 5. Kar zadeva v članku omenjeni- zbor volivcev 45. vaščanov prizadetega zaselka, je treba povedati naslednje: na zboru je bilo navzočih samo 33 članov t.j. 9»/« od skupnega števila volivcev KS Virštanj. V statutu KS pa je določeno, da lahko pol- nopravno sklepa zbor, na katerem je na- vzočih vsaj 50 »/o volivcev KS. Zato se vprašujem, čigava samovolja je potem večja, moja, ker izvajam in spoštujem sklepe odbora KS, ki ima statutarno do- ločene pristojnosti in pa zborov volivcev, ali pa samovolja nekaj deset občanov do- ločenega zaselka? Uspehi KS pa bodo lahko še večji če bomo vsi enotno prijeli za delo. Menim, da je že čas oz. da bi že lahko vsi prišli do spoznanja, da naše individualne kori- sti lahka uresničimo le z vztrajnim ure- janjem splošnih v okviru' celotne KS, vsaj tako nas uče dosedanje akcije. Da bi bila mera polna so pišoči »obča- ni« v zadnjem odstavku dodali še kan- ček dvoma na obračun elektrifikacije. Ker nam po zaslugi najprizadevnejših občanov sveti elektrika že šest let, bi gle- deti resnico, si naj pogleda dokumenta- cijo, povpraša o tem odbornike in pošte- ne vaščane, pa bo kaj hitro ugotovil, da je, vse skupaj iz trte izvito ali v najmi- lejši obliki povedano, slaba obveščenost^ tistih, ki ne sodelujejo v KS. Plevnik Vili predsednik odbora KS VIRŠTANJ ANALIZA POIITOEGA VZDUŠJA PO 4. PIENIMI] i\A CELJSKEM OBMOCjl) (Nadaljevanje s 1. strani) Ocena političnega vzdušja v prvih dneh po plenumu je podobno one- mu v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji. Tovariši iz posameznih občin na na- šem območju so poročali, da je ve- lika večina delovnih ljudi pravilno vrednotila pomen 4. plenuma že v samem začetku in sklepe centralne- ga komiteja enodušno podprla. NAJ ŽIVI TITOVA JUGOSLAVIJA! Ko podrobnosti s plenuma še niso bile znane, ko je bil objavljen samo dnevni red plenuma, so se ljudje opredeljevali na platformi, ki je bi- la povezana z osebnostjo predsedni- ka Tita. Tako je bilo na proslavi Dneva borca na Planini. Tu so ljud- je, potem ko je govornik le bežno omenil brionske dogodke, izražala svoje stališče s spontanim vzklika- njem: Naj živi Tilrova Jugoslavija! Na šmarskem so sočasno s plenu- mom potekale konference osnovnih organizacij ZK in se spreminjale v manifestacije soglasja z odločitvami CK ZKJ, to pa so izražali tudi s po- šiljanjem telegramov centralnemu komiteju in Titu. Ljudje so oblegali vodstva političnih organizacij, na delovnih mestih so poslušali radio, kmetje so kljub obilici dela zapu- ščali polja in sedali pred radijske sprejemnike. Občani so izražali za- dovoljstvo nad javnostjo plenuma in da so že iz tega lahko zaključili, da ne gre samo za vprašanja Zveze komunistov, da gre za vprašanja, ki so zgodovinskega pomena za vso družbo. ,„,. KDO VLEČE ZA LASE NACIONALNO VPRAŠANJE? Tovariš Milan Črepinšek, sekretar ObK ZKS iz Šmarja je med drugim povedal tudi to, da so ljudje v tej obmejni občini ponovno vpraševali, kdo pri nas. »vleče za lase« proble- me okoli mednacionalnih odnosov. Delovni ljudje ne čutijo nobenih ekscesov in problemov, ki bi bili pe- reči. Podobna vprašanja postavlja- jo občani tudi v drugih krajih, pred- vsem tam, kjer so stiki med jugoslo- , vanskimi narodnostmi pogostejši in množičnejši. Tovariš Mitja Ribičič je v razpra- vi pojasnil, da jc torišče nacionaliz- ma in unitarizma prav v birokrat- sko-etalističnih tendencah in da ima svojo osnovo v dilemi okoli delitve, investicij itd. ČETRTI PLENUM NI ČUDEŽNA FORMULA... Tovariš Jože Cerjafc, sekretar ObK ZKS V Žalcu je opozoril na problem, da posamezniki prip|isuje- jo 4. plenumu nekak »čudežni« po- men, češ zdaj bodo čez noč rešeni vsi problemi, zlasti ekonomski, da bodo v hipu odpravljena vsa proti- slovja pri socialistični graditvi naše družbe. Tako zanesenjaštvo je da- leč od vsake trezne presoje. To je brez dvoma ena iz oblik izkrivljanja pomena 4. plenuma, če- ravno lahko upravičeno pričakuje- mo, da bo idejno-politinči učinek močno deloval v ismeri hitrejših pre- mikov k ciljem gospodarske refor- me. SVOBOŠČINE NE VELJAJO ZA NEGATIVNE ELEMENTE V vseh občinah našega področja so pojavi, da si nekateri družbeno neprilagojeni posamezniki kar po svoje razlagajo ostro kritiko neka- terih organov v Državni varnosti. Predstavljajo si, da je nastala ugod- na klima za njihov nemoralni anar- hizem, da bodo lahko počeli vse, kar bodo hoteli, predvsem tisto, kar je v nasprotju s socialistično in oboedružbeno moralo, redom in za- konitostjo. Takih primerov je bilo že več, omenim pa tistega iz mozir- ske občine, ko je oče pri divjem ri- bolovu za^ačenega fanta podtikal miličniku Rankovičeve metode. NATOLCEVANJA IN PODTIKANJA ZAKOTNIH POLITIKANTOV Podoba političnega vzdušja ne bi bila popolna, če bi ne omenili na- tolcevanj tn podtikanj, ki jih širijo pKjlitično slaliokrvni mnenjski vodi- telji v svojih zakotjih. Ti širijo bo- disi tuje senzacionalne protisociali- stične krilatice, ali pa svoje zmede- ne miselne tvorbe. Taki deplasirani elementi širijo vesti o tem, da je v brionske dogodke vmešana tuja sila (eni namigujejo na ZDA, drugi na Kitajce), da je v ozadju spor med zagovorniki in nasprotniki podpisa- nega sporazuma med SFRJ in Vati- kanom, da gre za osebni obračun v vrhovih itd. Taka natolcevanja in šušljanja koristijo edino premaga- nim etatističnim silnicam, ker tu bolj, tam manj uspešno odvajajo ljudi od tvornega sodelovanja, ker hočejo razvrednotiti pravi pomen 4. plenuma. Taikim negativnim elemen- tom bi bilo treba pomagati k iz- treznitvi, če ne drugače, tudi s silo po zakoniti poti. Delovni ljudje bodo v naslednjem obdobju morali vložiti vse svoje si- le in sposobnosti za sodelovanje pri reorganizaciji službe Državne var- nosti, ki naj bi kar najhitreje posta- la sodobnejša, čim bolj vključena v javno politično kontrolo celotne družbe. UTRJEVANJE DEMOKRATIČNIH OBLIK JE STVAR VSEH . Na posvetovanju so razpravljali tudi o vprašanjih reorganizacije Zveze komunistov. Tovariš Strmč- nik, predsednik ObSS iz Celja je de- jal, da je plenum začetek korenite- ga procesa demokratizacije naše družbe in da pri tem čaka ZK obilo nalog, predvsem pa da okrepi svoje, zaupanje med ljudmi in v primerih, kjer je bilo to zaupanje zapravlje- no, s temeljitim razčiščevanjem po- vrnemo ugled organizaciji ZK. Tovariš Ribičič je v zvezi, z reor- ganizacijo povdaril, da ni potrebno nobeno čakanje, da se mora oblika podrediti vsebini, da tudi statut ZK ni nobena ovira za to. Razprave o 4. plenumu, sprovajanje stklepov plenuma naj ne bodo »monopol« ZK, zlasti še, ker so jih množice osvojile kot svoje. Bilka z etatiz- mom in z birokracijo se bije povsod, zato je treba razprave o 4. plenumu povezovati s konkretnimi razmera- mi v delovnih organizacijah, v ob- čini itd. Nespametno pa bi bilo, če bi se zdaj šli diferenciacijo na »de- mokrate« in »birokrate«. Samo- upravna demokracija in birokrati- zem sta dva pola enega procesa, naš cilj pa je, da zmaga samoupravni si- stem, neposredna demokracija in humanizem. J. Krašovec Na svečani seji žalske občinske skupščine v Libojah so odborniki sprejeli domicil Slan« drove brigade. Odbornikom je spregovoril tudi nekdanji komandant brigade, MIRKO JER. MAN. (Foto: J. Sever) BIISEMPRITITIJ (Nadaljevamje s 1. strani) »Prvič sem si bil z Maršalom taiko blizu. Kot iprcprostega človeka me je preseaeliila ravino Titova preprosito&t. Recimo to, kako je omeniil, da bi bil srečeji, če bi si po vseh naporih, ki smo jih rviLciiili med vojmo in po njeij, lahko privoščuH počitek. Toda v na- slednjem Ir 'pu nas je že prežel z za- vestjo, 'da rs^olucija še ni končana, da moram j Dhraniiti občutek o^dgo- vornjisi; zn v';o ikar se dogaja in kar se še 'bo. Če iiitaš časopis si maršalo- vih besod me moreš taiko živo pred- s-tavljati, iko^. če jih slišiš, če ga vidiš kako govori. Bral &i lahko, kako smo s plo,kani'oni pritrjevali, iko je tova- riš Tito dcjai, da je interes delovnih ljudi prvi, da je Zveza komunistov važnejša od posamezmiikov. To ni bi- la fraza. Sami smo videli, kako mu je bilo hudo, da se je vse to na četrtem plenumu moralo zgoditi, da se je zgo- dilo to z Maitkom, ki je bil dolgo nje- gov najožji sodelavec, ki jerastel pod njegovo roko. Tako je Ma;ršal v svojii zdravicii tudi povedal. . .« Talko je pripovedoval tovariš Zu- pane o isvojih vtisih. Ni in ni jih mo- gel spraviti v ikronološlko zaiporedje. Zdaj je omenjal Titove besede, pa spet Maršalovo preproistost dn prisrč- nost, potem se je apet sipomrail pogo- vorov z drugimi voditeljii revolucije, kii so biLi navzioči na sprejemu. Kaj moremo zameriti Ivotu, če se je kot lovec navduševal tudi nad živo- pisno favno na Brionih, nad krotko zvenjadjo, Ikd se svobodno podi čez trate in med direvjem. Večji del so to tiste živali, Iki so jih Titu darovali ob ntjegovih državniških obiskih na vseh kontinentih pa tudi razni kolektivi lin posamezniki v Jugoslavijii. . Še in še se je spominjal Ivo. Spo- minjal se je prisrčnih šal, obujanja spominov na borbo, potem tega kako so družno vsi peli v isti dvorani, kjer je potekal zgodovinski četrti plenum, peli pa so toliko partiizanslkih pesmi od »Kozare«, »Konjiuh planine« do na- še »Hej brigaide«. Na koncu se je Ivo spomnil še ti- stega, kako je tovariš Tito zadržal slovensiko delegacijo, ki se je po raz- govoru hotela podati -domov. Takole jim je rekel: Tovariši, lepo vas pro- sim, odpočijte si čez noč, jutrišnji dan pa izkoristite za siprehod po otoku. Zaradi izgube enega dneva na^ša Slo- venija ne bo propadla ...« PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Po obisku v Kairu in pri predsed- niku Titu na Brionih, je prispela predsednica indijske vlade Indira Gandhi v Sovjetsko zvezo, kjer je imela razgovore s premierom Kosi- ginom, z.unanjiin ministrom Andre- jem Gromikom in, nekaterimi dru- gimi političnimi osebnostmi. Iz Mos- kve se namerava predsednica vrniti v Indijo, kjer jo čakajo nove naloge. Združene države Amerike so naj- bolj neposlušne med vsemi državni- mi tvorbami današnjega obdobja. Ne samo, da se med sabo ne more- jo sporazumeti o nekaterih federal- nih vprašanjih, temveč so povsem gluhe tudi za vse bolj številne opo- mine z vseh koncev sveta. Trmasto nadaljujejo, širijo in zaostrujejo vojno v Vietnamu in po nekaterih močnih bombnih napadih na Sever- ni Vietnam pripravljajo zdaj še vr- sto novih bombnih napadov, ki bi naj razrušili nekatere pomembne objekte, ki so se jih doslej Američa- ni izogibali. Ameriška misija, ki se je pred dnevi vrnila iz Vietnama, je poročala predsedniku Johnsonu. Po- ročilo je sicer optimistično in nava- ja, da ni dvoma v ameriško zmago, le da ni moč določiti, kdaj bodo Američani zmagali. Bombni napadi na Severni Vietnam sicer kažejo, da so se vojaški voditelji odločili za 'ostrejši pritisk na sever, a kakšne posledice bi to moglo imeti, si lah- ko mislimo. Francoski predsednik de Gaulle, ki se je pred dnevi sestal v Parizu z laoskim kraljem Vatanom in se je z njim posvetoval o vietnamskih vprašanjih. Zavzel se je za aktivno reševanje vietnamskega problema, ker je prepričan, da vietnamska voj- na najhuje kali mir v svetu. V zvezi z de Gaullom je letos zanimivo tudi to, da bo njegov obisk v Bonnu tra- jal samo en dan, medtem k'o je po dogovoru o medsebojnih obiskih in po ustaljeni praksi veljalo vedno obisk za dva dni. Po izredni konferenci azijsko-afri- ških pisateljev, ki je bila sklicana predvsem z namenom, da bi zaostri- li ideološka nasprotja s Sovjetsko zvezo, se je izjalovil, kajti v resolu- ciji so druge delegacije prevladale in v njej niso objavili toliko proti- sovjetske vsebine, kakor jo je vsilje- vala kitajska delegacija. Ta konfe- renca je bila dejansko eden izmed elementov v uvod k tako imenovani kitajski »kulturni revoluciji«. Nada- ljevanje tega je živahna dejavnost študentov, ki terjajo krajši čas štu- dija, kajti na univerzi samo zaprav- ljajo čas in svojo mladost, namesto da bi se v živem stiku z delavci, Tcmeti in vojaki vzgajali v revoluci- onarje in heroje. poplenumska izredna konferenca komunistov v emo Lastne pomanjkljivosti v luei brionsii^ili sklepov bo analizirala posebna^komisija zveze komunistov v ponedeljek zvečer je bila v emajlirki izredna kontrenca Zveze komunistov. Konference se je poleg komunistov iz te delovne organiza- cije udeležil tudi član občinskega komiteja ZKS in predsednik ObSS tovariš Berne STRMČNIK. Že dnevni red sam dokazuje, da so komunisti v tem kolektivu prav razumeli 4. plenum CK ZKJ in nje- gove sklepe. Zakaj? Zato ker so po- vezali analizo gospodarskega giba- nja v tovarni za obdobje štirih me- secev z razpravo o 4. plenumu. Ko so razpravljali o gospodarskih dosežkih, so bili dokaj kritični. Dejstvo, da so vrednostno' letni plan sicer dosegli, količinsko pa ne, pri- pisujejo deloma delovanju tržišča, torej višjim cenam. Zanimalo jih je predvsem, zakaj tudi količinski plan ni bil dpsežen. Vzroke pripisu- jejo vrsti problemov, o katerih so v osnovnih organizacijah sicer že pogostoma govorili, toda nikoli do- volj dosledno in konsekventno. pri- spevki k razpravi, razen nekaj pre- načelnih diskusij, so bili izredno konkretni, tvorni in tudi ostri. Kri- tično so obravnavali problem kadro- vanja v emajlirnici in v strokovnih službah, se zavzemali za uveljavitev odgovornosti zlasti med oddelko- vodji in skupinovodji. Ugotovitev, da je kolektiv do kon- ca maja ustvaril 565 milijonov sta- rih dinarjev skladov, kar je več kot lani za vse leto, je zelo razveseljiva. Treba pa bo obilo gospodarnosti in tehtanja v bodoče, kajti od 1. julija dalje bodo prešli na delitev osebne- ga dohodka po novi analitski oceni. Ce ne bodo izkoristili vseh možno- sti, povečali produktivnost, utegne- jo začeti kopneti skladi, ki so ko- lektivu še kako potrebni za njihov razvoj. Prihodnje leto mora kolektiv izdvojiti nad 300 milijonov starih dinarjev za anuitete in obveznosti družbi. Nič ni čudnega, če na konfe- renci ni manjkalo pripomb na ra- čun občinske skupščine. Zlasti za- merijo to, da so letos zaprosili za 60 milijonov starih dinarjev kredi- ta, dobili pa le 20 milijonov. Konferenca je že v prvi točki po- tekala v duhu 4. plenuma. Ko pa so razpravljali o brionskem plenumu, so ostali predvsem na svojih tleh. Ostro so nastopali proti pojavom samovolje, proti posameznikom, ki delujejo zaviralno. Ko so govorili o odgovornosti, so se zavzemali, da je to odgovornost treba konkretizirati. Zahteva:ii so, da mora biti v podjet- ju v večji meri upoštevana kritika kolektiva, da mora končno preneha- ti zgovarjanje eden na-drugega, ka- dar pride do ugotavljanja nepravil- nosti. Nihče v podjetju se ne more postaviti nad voljo kolektiva, je gla- sila zahteva komunistov na izredni konferenci. Komunisti v emajlirki niso ostali samo pri deklaracijah in načelni podpori sklepov 4. plenuma. Iz raz- prave je bilo razvidno, da bodo ko- munisti morali marsikaj spremeni- li in ozdraviti organizacijo nekate- rih slabosti. Zato so imenovali de- vetčlansko Komisijo, ki bo analizi- rala delo komunistov, zlasti tistih na vodilnih delovnih mestih. Po na- čelu od besed k delu bo komisija posvetila pozornost raznim napa- kam, ki so v nasprotju z načeli Zve- ze komunistov. Ko bo komisija kon- čala delo, bo poročala pred enakim avditorijem, torej pred vsemi ko- munisti emajlirke in predlagala tu- di ukrepe če bodo potrebni. Jasno .je, da komisija ne bo posegala v pristojnosti organov upravljanja. Delovala in ukrepala bo izključno v Okviru organizacije ZK. Organiza- cija v celoti pa bo, če bi bilo treba, priporočila nekatere ukrepe tudi or- ganom samoupravljanja. j. Kr. Po odkritju spominske plošče padlim borcem pred osnovno šolo v Libojah, si je več sto udeležencev zaključne proslave ogledalo razs tavo izdelkov libojsks keramične industrije. Posnetek prikazuje del izdelkov pred 150. leti , ki so med obiskovalci vzbudili veliko obču- dovanja (Foto: J. Sever) v žalski občini številne prireditve ob praznovanju 25-letnice vstaje Srečanje internirancev krajevne organizacije bodo skupaj z občinskim združenjem zb org.4niz1rale vec seracnj nekdanjih bor- cev in aktivistov, proslav ter pohodov. odkrili bodo vec spoiminskih plošc in spo menikov. minulo nedeljo so odkrili spominsko ploščo v libojah. prihodnjo nedeuo pa bo prvo srečanje nekdan jih internirancev ter za- pornikov ob braslovškem jezeru. V minulem obdobju so krajevne organizacije zveze borcev na pod- ročju žalske občine organizirale več proslav in prireditev. Letošnje pri- reditve ob dnevu borca so bile v glavnem posvečene tudi praznova- nju občinskega praznika. Minulo ne- deljo je bila v Libojah osrednja pro- slava pred osnovno šolo, kjer so od- krili spominsko ploščo 46 padlim borcem in aktivistom tega področja. Prihodnjo nedeljo pa bo ob bras- lovškem jezeru prvo srečanje preži- velih političnih internirancev in za- pornikov žalske občine. Tega sreča- nja se bo udeležilo veliko število internirancev ih zapornikbv, ki se še- doslej po osvoboditvi niso videli:' Vseh internirancev in zapornikov; ki še žive, je na področju občine preko 760. Ob srečanju bo krajevna orga- nizacija zveze borcev skupaj z druž- benopolitičnimi • organizacijami in društvi pripravila ktilturni program. Posebna delegacija udeležencev sre- čanja pa bo položila vence pred spo- menik padlih v Braslovčah. Aijt^..... , "VIS PRERASEL OBRT Semipetrski Agroservis uspešno ma- ši vrzeili ob pomanijkanju predvsem lažjih kmetijskih strojev za iindividu- alne proizvajalce. Doslej so samo za potrebe naših proizvajalcev proiizved- li 'otkir?)g 600 raznih naprav za spravilo sena. Poleg novih proizvodov vrše kompletna servisna popravila doma- čih in tujiih tovarn. Novost kiomplet- na zamenjava gonilnega stroja pri traktorjih v nekaj urah. Obrtno iservis.no podjetje Agroser- vis v Šempetru je biilo ustanovljeno predvsem za servisna popravila kme- tijskih strojev in naprav. Zaradi hitre /t^adernizacije kmetij&Hih ,_ai3tpr:a.v .\n^ priipotnookov, s katerimi so se oprem- ljale kimetijiske izadruge in konibanati, je šempetrski serviis v nekaj letiii za- beležil izreden razvoj. Z moderniza- cijo naprav pa so kmetijske zadruge in kombinatii začele zajposlovabi tudi lasten kader za manjša setviss^tio višja sila. Samo dvoje povsem istih vpra- šanj sem zastavil vsem anketiran- cem: 1. Kaj mislite o pravkar minuli gledališki sezoni v SLG? in 2. Kakšen se vam zdi delovni pro- gram za sezono 1966-67? Tu so njihova mnenja, mnenja štirih, ki se pa v velikem številu ne razlikujejo od mnenj drugih stalnih in občasnih obiskovalcev celjskega Talijinega hrama. Vlado Novak: »Lanski repertoar SLG v Celju ni bil na tako visoki ravni, kakršne smo bili vajeni pred leti. To je gotovo posledica notra- njih kriz, ki jih ta igralski kolektiv preživlja ■ v zadnjem času. S tako okrnjenim igralskim zborom ni mo- goče postaviti na oder nobenega zahtevnejšega dela. Prav tako {]c težko doseči pri uprizoritvah čiste stilne koncepcije. Od uprizoritev iz pravkar minule sezone, so mi osta- le v spominu: Sartrove Umazane ro- ke, zaradi svežega igralskega lika, ki ga je ustvarila Minu Kjudrova; Mikelnova Inventura zaradi pogum- ne, a še vseskozi tvorne kritične sa- tire, pa tudi po svežini igralskega podajanja in naposled Kajuhov ve- čer, ki je nadvse uspelo predstavil tega poeta naše revolucije, a žal ni doživel niti pri publiki, niti pri re- cenzentih takega odziva, kakršnega bi zaslužil. Želim, da bi igralski kolektiv s svojim umetnišikim vodstvom pre- magal svojo krizo ter z vztrajnim delom in premišljenimi repertoarji v prihodnjih sezonah dosegel tisto ravnotežje, kakršnega smo bili pri SLG vajeni pred leti; takrat, ko smo Celjani obdržali svoje gledališče, medtem ko so v slovenskih pokra- jinskih središčih enaka gledališča kar drugo za drugim ukinjali. Nov repertoar pa nas po svojem premišljenem izboru prijetno pre- seneča.« Ljubic Nazir: Lanska gledališka sezona me je precej zadovoljila po izboru uprizorjenih del, ne pa tudi po igralski izvedbi. Inventura je bi- la dobro zasnovana, dobro režirana in končno tudi še kar dobro igrana. Za mene osebno pa je bila Veleja najboljša^, potem pa Don Cai-los. Ko- mediji Rendez-vous in Varh pa ab- solutno ne spadata na gledališki oder; prav tako ne Zasebno uho — Javno oko, če namreč hočemo obi- skovalce gledališča zadovoljiti. Ob njihovem repertoarju imam nekatere pomisleke: ali so vsa dela visoke umetniške kvalitete in če bo- do naši igralci takšni, kot so, zmogli zahteve repertoarja. Res pa je, da se vse stvari, ki so na programu, le- po gledajo. In kdo bo to režiral? Ce bodo to mladi in neizkušeni režiser- ji, ki bodo iz predstav poleg vsega delali še eksperimente, potem ne bo iz tega nič. Ce pa bodo starejši re- žiserji, ki se bodo tudi poglobili v dela, potem bo pa vse dobro. Preseneča pa me nekaj: zakaj smo odlično igralko Marijo Gorši- čevo v zadnjem delu sezone tako malo videli nastopati. Osebno seni z lanskim repertoarjem 75 % zadJPANJE«. ^^'^IR JNA z ženo išče sobo z souporabo ^Palnice, od meseca septembra dalje, po JJiožnosti v bližini bolnišnice. Ponudbe S(pod »PLAČAM DOBRO«. ,°.9 in kuhinjo ali večjo sobo v Celju ali Ji'^nji okolici iščeta zakonca brez otrok. Naslov v upravi lista. ^•^AZNO jJ^ENJAM manjše posestvo v bližini Celja, naslov v upravi lista. yO enodružinsko hišo .v Šempetru zame- Ijl^^^ za enako v Žalcu. Naslov v upravi ZAHVALA int- uspešni operaciji in zdravljenju se ' ^Uni^no zahvaljujem doc. dr. šušteršiču, dr. sitg^^rju, dr. Malenšku, sestram, medicln- in strežnemu osebju urološkega od- k,^ bolnišnice Celje. Vsem prisrčna hva- *valežua pacientka Olga Jernejčić. Gospodinje, ali mislite na jdmsko kurjavo in na NAGRADNO PRODAJO premoga pri trgovskem podjetju »KURIVO Celje? Pripravljenih imamo 50 praktičnih nagrad v skupni vrednosti NDin lOuMK).-— 1. PRALNI STROJ 2. HLADILNIK 3. ŠIVALNI STROJ 4. SESALEC ZA PRAH 5. RADIOAPARAT 6. do 9. EKONOM LONCI 10. do 12. TRANZISTORJI 13. do 16. FENI ZA SUŠENJE LAS 17. ELEKTRIČNI PEKAČ 18. do 28. NOČNE SVETIUKE 29. do 30. RAžENJ ZA ĆEVAPČIĆE 31. do 35. PO 1 TONO PREMOGA 36. do 46. PO 500 KG PREMOGA 47. do 50. PO 1 PRM DRV Premog ali drva lahko naročite v naši matični poslovalnici Celje, Mariborska cesta 7, ali pri naših zastopnikih: 1. Rogaška Slatina — Blaž Osojnik, Rogaška Slatina 93; 2. Šempeter v Sav. dolini — Alojzija Šrabar, Šempeter 78, Marija Zlobec, Dolenja vas 67; 3. Polzela, Ivanka Drobež, Ločica 73; 4. Mozirje — Senica Maks, Mozirje 184; 5. Vojnik — Berta Kramar, Vojnik 55; 6. štore — Mackovšek Marica, Lipa 77; 7. Celje — Jančič Ludvik, Ostrožno 1. Ža vsako kupljeno tono premoga zahtevajte nagradni kupon. Žrebanje bo 31. 8. 1966 v upravi podjetja ob sodelovanju potrošnikov. Komisija za delovna razmerja pri Osnovni ptt enoti Celje razpisuje prosta delovna mesta TREH PISMONOŠ PRI POŠTI CELJE Pogoji za sprejem so: — dovršena osemletka, — odslužen vojaški rok, — opravljen izpit za vožnjo z mopedom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi. Komisiji za delovna razmerja pri Osnovni ptt enoti Celje. Razpisna komisija pri TOVARNI OBUTVE DERVENTA razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE za svojo poslovalnico v Celju Pogoji: 1. VK ali KV trgovski delavec z najmanj 5 let prakse, 2. da je odslužil vojaški rok, 3. da je fizično in psiftično zdrav. Prošnje s potrebno dokumentacijo je dostaviti do 30. julija 1966 Zavodu za zaposlovanje delavcev v Celju. OBRTNI CENTER »ZARJA« ŽALEC razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. K V KOL AR J A 1. PK KOLARJA — POGOJ VOJAŠČINE PROST; SPREJME SE ZA NEDOLOČEN CAS 1. KV FOTOGRAFA — KVALIFICIRAN Rok za razpis je 15 dni po objavi v časopisu. — S stanovanji podjetje ne razpolaga. Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje RAZPISUJE prosto delovno mesto gradbenega inženirja Pogoji: Dovršen študij na gradbeni fakulteti z diplomo, od- služen vojaški rok in najmanj 5 letna praksa, po možnosti z držav- nim izpitom in pooblastilom. S stanovanjem sklad ne razpolaga. Ponudbe z navedbo in dokazili o strokovnosti in dosedanjem službovanju pošljite do 30. julija 1966. ELEKTRARNA ŠOŠTANJ Šoštanj Prodajamo kopirni stroj zn. »Duplamat«. Interesenti si ga lah- ko ogledajo vsak dan razen so- bote od 6. do 14. ure. Občhiski komite ZMS Celje, Gle- dališka 2/11 razpisuje prosto delov- no mesto UPRAVNIKA MLADINSKEGA KLUBA CEUE Pogoji: visoka, višja ali srednja izobrazba (prednost ima pedago- ška smer), zaželena praksa v delu z mladimi in v družbeno-političnih organi2^cijah. OD po dogovoru, stanovanja ni, nastop službe s 1. 9. 1966. Prijave z ustreznimi dokazili in življenjepi- som je potrebno poslati na zgoraj navedeni naslov najkasneje do 1. 8. 1966. Kandidati bodo pismeno obve- ščeni o zaključkih komisije. Komisija za štipendiranje prosvet- nega kadra pri Osnovni šoli Žalec RAZPISUJE v šolskem letu 1966 67 NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: — 1 štipendija za študij na PA, smer slovenščina-srbohrvaščina, — 1 štipendija za študij na PA, smer telovadba-zemljepis, —1 štipendija za študij na Peda- goški gimnaziji, — 1 štipendija za študij na Filo- zofski fakulteti, smer svetovna knji- ževnost-angleščina. Kandidati naj k prošnji prilože naslednje: Življenjepis, overjen prepis zad- njega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev ter izjavo, da ne prejemajo štipen- dije drugje. Da boste imeli klobuk pripravljen za jesenski čas, ga ne spravite v omaro, temveč ga oddajte v čišče- nje in popravilo KLOBUĆARSTVU TOMAŽIN — CELJE, Tomšičev trg 17, kjer izdeluje po naročilu tudi nove moške in otroške klobuke in razne športne čepice. IZLETNIK r CELJE v sodeloranin i »P-anllK-om 8oofr»d, arak- ZEMSTVO. BUDlUiPBtTA — -Ivodnevai avtobii* nJ Wetl za kolektive ln posameznike, datnin potovanja po dogovoru. BENETKE - TREVISO — UDINE — GORI- CA — TRST, dvodnevtu avtobusni izleti la kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE, enodnevni avtobu- sni izleti za kolektive in posameznike CELOVEC — VRB8KO JEZERO - GOSPO- 8VKTSK0 ?OUE, .^nodcevni avtobusni izleti, datiua po d>;>gorvoru. DUNAJ - BRATISLAVA - BUDIIIPEtTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju- nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. CAPRI — NAPOLI - RIM — BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. junija in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom po- tovanja. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne 19. maja, 23. junija, 21. julija, 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. SOLUN — ISTAMBUL - SOFIJA, 8-dnev- no potovanje 7 avtobusom dne 22. maja, 26. junua, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra in 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potova- nja. PO JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPO U — PO\«'EJI — COSENZA — MESINA — TA- ORMINA — CATANIA — PALERMO — CA- TANZARA, 12-dnevno potovanje z avtobusom dne 19. maja, 18. junija in 10. septembra 1966. Prijave sprejem.^mo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. BinilMPESTA — KRAKOV — VAKSAVA - BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. Ju- lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri- jave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev- na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen- ci teh potovani si bodo ogledali MOSKVO, LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JALTO. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapmi. IZLETNIK organizira potovanja po tu lo inozemstvu z modernimi turističmmi avto- busi IZLETNIK posreduje v najkrajšem Casu nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. J IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE tel 2M1 Komisija za delovna razmerja pri Kreditni banki, podružnici za kme- tijstvo Celje, Vrunčeva 1, p. p. 38, razpisuje prosto delovno mesto »ADMINISTRATORKE« Pogoji: srednješolska izobrazba z znanjem strojepisja in stenografije. Poskusna dobajri mesece. Plača po Pravilniku. Lastnoročno pisane prošnje z dokazili o šolski izobrazbi in strokovni kvalifikaciji ter življe- njepisom, vložite na naslov komisi- je v 15 dneh po objavi. Celjska opekariiii Celje Nudi poleg poznanji izdelkov tudi klinker opeko, ki je obstoj- na in trajna in zato uporabljiva za vse vrste dimnikov. Čestita vsem odjemalcem k občinskemu prazniku občine Celje! TURISTlfIVE OBJAVE ZASEDENOST KAPACITET v vseh krajih Cejskega turističnega področ- fa je dovolj prostora tako v gostiščih, hote- ih, planinskih domovih in pri zasebnikih. Dovolj prostih ležišč je tudi v zdravilišču Dobrna in v Rogaški Slatini. Potrebne so le rezervacije za sobote v obeh celjskih hotelih in v dneh 16. in 17. v hotelu Paka v Velenju. KOLEDAR PRIREDITEV 15. do 24. julija CEUSKE tiRAJSKE IGRE s predstavami na celjskem STAREM GRADU. Predproda- ja vstopnic v Turističnem uradu Celje, po- leg kina .Metropol. 16. in 17. JuUja MEDNARODNI PLESNI TURNIR V VELE- NJU, ki ga priredi Turistično društvo Ve- lenje. 17. do 24. julija TURLSTICNI TEDEN V ^iOSTANJU. 21. (k) 24. juUja DAN PIVA IN CVETJA LAŠKO, prireditelj turistinčo društvo Laško. 31. julija VELIKI ROGAŠKI PLES — IZVOLITEV MISS ROGAŠKA SLATINA 1966 — priredi- telj turistično društvo Rogaška Slatina. 7. avgusta Tradicionalni FLOSARSKI BAL na LJUB- NEM — prireditelj turistinčo društvo Ljub- no. GODBA, PLES, RAZVEDRILO Vsako nedeljo popoldne na STAREM GRA- DU narodno zabavna glasba, vsako soboto zvečer Igra ansambel Ocvirk v novo odprti turistinči postojanki NA GRIČKU, v vseh gostinskih obratih pa je ob sredah, sobotah in nedeljah zabavna glasba za domače goste in turiste, tako v Celju kot tudi v ostalih turističnih krajih. KOPALNI BAZENI Odprti so vsi kopalni bazeni na na^m p«»> droCju. KLADIVARJEVI ATLETI PRVI Na XX. jubilejnem atletskem pr- venstvu Slovenije, ki je bilo v ne- deljo v Ljubljani je AD Kladivar v obeh ekipnih konkurencah zase- del prvo mesto. Naši atleti so si zagotovili tudi toliko točk, da jim je prvo mesto v tekmovanju za absolutno prvenstvo Slovenije za- gotovljeno. V 33 disciplinah so bili atleti in atletinje Kladivarja prvi dvajsetkrat. Med najboljše rezul- tate sodita prav gotovo zmagi Va- žiča na 1500 m 3:42,7 (drugi rezul- tat vseh časov v SFRJ) in met kop- ja Nataše Urbančič 53,80 m. Izka- zali so se še Kovač, Cervan in Po- lutnik. Vravnik, Lubejeva in 2un- tar pa se niso pokazali v dobri formi. Lubejeva je imela tudi smo- lo, saj je v finalu teka na 100 m bila diskvalificirana zaradi dveh predčasnih startov. Tako ji je ostal le rezultat iz predtekmovanja 12,7. Njena udeležba na zveznem tekmo- vanju je tako zelo ogrožena. Favo- rit teka na 1500 m zapreke Kovač je dosegel odličen čas 4:08,1. Po- lutnik je zmagal na 400 m z ovira- mi in mnogo pripomogel k zmagi štafete 4 krat 400 m. Med mladimi velja omeniti Kuneja v skoku s pa- lico. Dosegel je drugo mesto z re- zultatom 380. Med ženskami se je odlikovala Urbančičeva v metu kopja in krogle, Zupančičeva na 400 m in Kelčeva v skoku v višino. Vrstni red za absolutno prvenstvo SRS: Kladivar 1511. Branik 1214,5, Gorica 952 itd. I. P. Žrtve prometa HITROST TRIKRAT Proti Velenju je vozil z osebnim avto- mobilom Mihael Ocepek in ko je pripe- Ijal iz naselja Arja vas je s preveliko hi- trostjo zavozil v levi ostri ovinek, ki ga ni mogel izpeljati. Zavozil je na kup gra- moza in se po 14 metrih vožnje zaustavil na travniku na boku avtomobila. Pri tem sta bila laže poškodovana voznik in že- na Angela, sopotnika Antona Bau in ženo Juljano pa so odpeljali v celjsko bolnjš- nico s težjimi poškodbami. Skoda: 7.000 N-dinarjev. Ivan Kač je vozil z osebnim avtomobi- lom proti Petrovčam in s preveliko hi- trostjo zavozil v ostri ovinek, katerega ni mogel izpeljati. Zadel in izruval je dva obcestna kamna ter se prevrnil v 2,5 m glabok jarek ob cesti, kjer je obstal na strehi. Voznika so s pretresom možgan odpeljali v celjsko bolnišnico. Škoda: lO.OOON-dinarjev. Z mopedom sta se peljala proti Čatežu Franc Srpčič in Anton Vege! ter s pre- veliko hitrostjo zavozila v dvojni ovinek, ki ga nista mogla izpeljati. Zapeljala sta s ceste in se zaletela v kostanj. Odpelja- li so ju v bolnišnico v nezavestnem sta- nju. SPREMEMBA SMERI Iz šemptera se je proti Žalcu peljal kolesar Vaso Tepič in zavijal v levo, ven- dar ni pravočasno nakazal spremembe smeri. V tem je za njim pripeljal voz- nik osebnega avtomobila tuje registraci- je Erich Hrusa, ki je kolesarja zadel ta- ko, da ga je vrglo na pokrivalo motorja in nato na cesto, kjer je obležal s težji- mi, poškodbami. MOTOR SE JE VNEL Proti Doberteši vasi je z motornim ko- lesom vozil Ivan Jordan s sopotnikom Ludvikom Dolšakom. Ko je pripeljal v križišče pred avtobusno postajo je iz na- sprotne smeri pripeljal mopedist Metod Frantak in pred motoristom zavijal v le- vo in mu tako zaprl pot. Pri trčenju sta oba padla po cesti, pri padcu se je od- prl pokrov benzinskega rezervoarja, vsled česar se je pri drsenju motorja po cesti vnel bencin in s tem motor ter obleka motorista. Mopedist je bil pri tem teže poškodovan, laže pa voznilr motorja in njegov sopotnik. Skoda: 3.500 N-dinarjev Drugi na državnem prvenstvu v Pančevu je bilo pretekli teden 8. državno modelarsko prvenstvo le- tečih kril za kup UTVA. Iz celjskega aerokluba so se tekmovanja udele- žili Kočevar Miro, Kamer Peter, Rojnik Crt in Leskovšek Marko. Naši modelarji so se dobro odre- zali, saj je bil Kamer Peter prvi, Leskovšek Marko četrti. Rojnik Črt peti in Kočevar Vladimir petindvaj- seti. V skupni uvrstitvi je zmagalo Pančevo s 1161 točkami, AK Celje pa je bil drugi, samo za točko razlike. Če ne bi imel Kočevar smole in ne bi polomil modela, bi lahko naši mo- delarji zasedli prvo mesto. K. F. KONČANE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE 2ALSKE OBČINE Sodelovalo 1500 tekmovalcev Minulo nedeljo je predsednik ob- činskega sindikalnega sveta v Žalcu JANEZ MEGLIC na zaključni pro- slavi ob praznovanju občinskega praznika razdelil nagrade šestim naj- boljšim sindikalnim podružnicam, ki so se udeležile delavsikih športnih iger. Žalske delavske športne igre, ki so že vrsto let na področju občine, dobivajo iz leta v leto vse večji raz- mah. Tako je letos tekmovalo že 23 sindikalnih podružnic s svojimi ekipami v malem nogometu, odboj- ki, rokometu, namiznem tenisu, keg- ljanju streljanju ter v 4rufi^ ^P9f ^" nih panogah v obdobju med dvema občinskima praznikoma. Vseh tekmovanj se je udeležilo preko 1.500 delavcev, med katerimi so bile najuspešnejše ekipe Kera- mične mdustrije iz Liboj, ki so po- leg doseženega prvega mesta v tem obdobju uspeli zgraditi še lepo as- faltno igrišče in novo strelišče. Oba objekta so zgradili s prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi. Tekmovanje je zajelo veliko šte- vilo sindikalnih podružnic, kljub te- mu pa bi bilo lahko še uspešnejše, če bi se ga udeležMe še preostale, predvsem večje sindikalne podruž- nice, ki, kot kaže, zanemarjajo šport- no rekreacijo svojega članstva. Kot smo že omenili, je letošnji prvak sindikalna podružnica Keramične industrije iz Liboj; dmgi naiboljši dosežen rezultat so dosegli športni- ki iz žalskega Kmetijskega kombi- nata; na tretjem mestu je TT Juteks iz 2alca; na četrtem pa člani žalske- ga podjetja Feralit. -ez Občinska zveza za telesno kulturo: v Športniki za praznik celjske občine; V okviru praznovanja praznika občine Celje so celjski športniki^ pripravili naslednji program športnih prireditev: sobota, 16. julija: 1 ND . RLADIVAR: mladinski nogometni turnir na Glaziji ob ^ 16.50. uri; nedelja, 17. julija: ^ TVD PARTIZAN — GABER JE: turnir v odbojki ob 8,00 uri;! CELJSKI ŠAHOVSKI KLUB: medobčinski brzopotezni turnir šahovskem domu ob 9.00 uri; ^ ND KLADIVAR: mladinski nogometni turnir na Glaziji ob' 10.30 uri in 16.50 uri finale; ' LOVSKA DRUŽINA »HUM« CELJE: strelsko tekmovanje in^ streljanje na glinaste golobe (strelišče na »Gričku«) ob 8.00 uri;' ponedeljek, 18. julija: ^ HDK Celje: teniški turnir v mestnem parku ob 16.00 uri; torek, 19. julija: AD KLADIVAR: troboj mestnih reprezentanc Ljubljane, Ma-^ ribora in Celja ob 17.00 uri. (Memorial Ferda Skoka); * sreda, 20. julija: ; ŽPK NEPTUN: odprto občinsko prvenstvo v plavanju ob 18.00' uri; , četrtek, 21. julija: TVD PARTIZAN - KOVINAR. ŠTORE: rokomet ob 15.30 uri. namizni tenis ob 15.50 uri, košatka ob 15.30 uri, nogomet ob 17.00 _ uri in sprejem pokala Dela za osvojitev prvega mesta ra,ed j Partizanskimi društvi Slovenije ob 19. uri; nedelja, 24. julija: OBČINSKI STRELSKI ODBOR: tekmovanje v streljanju z, inalokalibrsko in zračno puško (strelišče na »Gričku«) ob 8.00j uri in razvitje zastave občinske strelske organizacije. v braslovCah res hmeljarski muzej Več kot pribito je, da bodo letos praznovali savinjski hmeljarji v Braslovčah, v nedeljo 7. avgusta, od jutra do----O zaključku molčimo"! Neke vrste oficialen, uradni del (petje, izbor hmeljskega starešine in princese ter njuno ustoličenje, s seveda tudi »nekoliko« zabave) bo sicer v Žalcu na predvečer — v Hmeljarskem domu — vendar tisto »pravo«, to je prikaz savinjskega hmeljarstva in splošno ljudsko ra- janje, torej zares Praznik, se bosta odvijala na čudoviti vzpetini pri braslovškem umetnem jezeru, od koder bo razgled na glavnino Sa- vinjske doline. Precej je novega, vendar je še enako »precej« ostalo od poskusov v Preboldu 1963—1965. Povsem novo naj bi bila »Hmeljarska razstava«. V baje že dokončnem programu pi- še, da bo v nedeljo 7. avgusta t. 1. ob 8.30 uri: »Otvoritev hmeljarske razstave v prostorih zadružnega do- ma v Braslovčah. Organizira jo od- bor za ureditev hmeljarskega muze- ja v Žalcu«. To pomeni, da se bo odbor za ureditev hmeljarskega muzeja pr- vič predstavil javnosti prav v Bras- lovčah — 8. avgusta letos. Pogum velja in odboru gre priznanje že zgolj za — poskus! Kaj naj bi bilo na tej razstavi, ki bi se zlagoma še izpopolnjevala, tako da bi prerasla v muzejsko zbirko in morda kdaj pozneje zares v muzej? Odgovor je na jeziku, kaj ne? Zgo- dovinske listine in predmeti ter gra- fikoni in pojasnilni napisi in pod- pisi! Že, že! Toda — kako zbrati to do- kumentarno gradivo? Samo za Savinjsko dolino? Za Slovenijo? Za SFRJ? Ali celo še za čez državne meje? Vemo, da so naši predniki pri- nesli veščino uporabljanja hmelja pri varenju piva iz svoje prvotne doaiovio« v Evropo že ob naselitvi. Vemo pa tudi, da takrat — 5. — 6. stoletje po našem štetju — o listi- nah, kaj šele o predmetih ne more biti niti govora. To drži, toda »pisano« obdobje se kmalu začenja. Za okolico škofje Loke je listina »Noticia bonorum de Lonca« iz leta 1160. Minulo je potemtakem že osem sto let od prve listine, ki govori o pridelovanju hmelja na Slovenskem! Resda je originalna listina napisana v latinščini, vendar bo razstavljen poleg nje še prevod »Zaznamek (brižinskih) posestev v Loki«, tako da bodo obiskovailci lahko razbrali, in da je bilo pred 805 leti v Retečah in Godešču 20 kmetij, izmed katerih je morala vsaka (med drugim) pri- delati hmelja oziroma napraviti piva po šest veder! (Mimogrede naj ome- nimo, da gre za tisto Godešče, ki je bilo še nedavno »slavno« (?) prizo- rišče prisilnega mšenja »na črno« zgrajene hiše!) Tako! Za njo se bodo na razstavi zvrstile listine in posnetki zlasti iz obdobja fiziokratizma oziroma še bolj iz časov, ko so na slovenskem (ne glede na državne meje!) ozem- lju začeli ustanavljati kmetijske dmžbe, za nas zanimive: v Gradcu (1765), v Celovcu (1764) in v Ljub- ljani (1767), pa konec koncev še v Gorici (1765). Z listinami bodo na razstavi prva poljska orodja -— v maketah aH tudi samo v posnetkih: prve »štange« za mvanje hmelovk, ki so bile lesene in le spodaj z železom okovane, ta- koimenovani »mački«, lese itd. Toda — načrte odbora za pripra- vo te prve razstave, ki naj prikaže pestro rast pridelovanja hmelja na Slovenskem od pmh začetkov do sedanje — svetovne slave »savinj- ske rože«, v Braslovčah, bodo mora- li podpreti lastniki oziroma posest- niki zgodovinskega gradiva, ki jih v Savinjski dolini — ni malo! Jaka Slokan MEMORIAL FERDA SKOKA Praznovanju Celjanov se pridružuje tudi AD Kladivar, ki bo v torek 19. julija organi- ziralo na stadionu Borisa Kidriča v Celju medmestno srečanje reprezentanc Zagreba, Maribo- ra in Celja. Med atleti in atletinjami omenjenih mest je kopica najboljših v državi, ki z uspe- hom nastopajo v državni repre-zentanci. Spored troboja mest je pester. V dveumem progra- mu bodo prevladovali teki, ki so za gledalce pač najbolj atraktivni. Celjani bodo nastopili s svojimi najboljšimi močmi. Pričakujemo lahko zmago celjskih atletov, pri atletinjah pa bodo brez dvoma najboljše zastopnice iz Zagreba. Za naslov zmagovalca v troboju bodo odločale razvrstitve v vsaki disciplini. Atletsko društvo Kladivar posveča to prireditev spominu na predvojnega odličnega celj- skega atleta in državnega reprezentanta, ki je kot partizan padel v NOB blizu Pleterjev na Dolenjskem — Ferdu Skoku, komandantu Cankarjevega bataljona. Celjanom se po daljšem obdobju obeta kvalitetna atletska prireditev in prepričani spio lahko, da si jo bodo ljubitelji športa ogledali v večjem številu. šah Na medobčinskem šahovskem četveroboju, ki je bil v domu Svobode v Libojah so sode- lovale ekipe treh občin, iz Žalca, Celja in Ve- lenja ter domačini. Ekipa Celja je osvojila prvo mesto s 23,5 točke. Sledijo Žalec 22,5, Velenje 13,5 in Liboje 0,5. Tekmovanje ie bi- lo dobro pripravljeno. Simultanko je na 28 deskah v domu Svo- bode v Libojah odigral mojster Zvone Križš- niK. Izgubil je samo eno partijo. T. T. v Kočevju se je končalo mladinsko pr- venstvo Slovenije v šahu. Na prvenstvu je sodeloval tudi član CŠK Grubenšek Marjan, ki je med dvajsetimi igralci zasedel dobro mesto od 7—10 s 5,5 točkami. Grubenšek je imel nekaj spodrsljajev, drugače h\ gotovo zasedel kakšno mesto med prvimi petimi- Tudi švicarski sistem, ki je bil določen za tekmovanje ni povsem ustrezal pravilni raz- vrstitvi igravcev, imel pa je to dobro last- nost, da je bil turnir krajši. mu v c}^f °^ ^"^^^'^ ^ šahovskem do- \.P'J" posamezni brzopotezni turnir v počastitev praznika 22. julija!^ Pravico do na- stopa imajo vs. šahisti, ki se bodo prijavili pol ure pred začetkom prvega kola in i^nT. / občinskega praznika in 150. letnici keramične industrije v Libojah je .bila tudi rokometna tekma med RK Ru- darjem IZ Trbovelj in reprezentanco Savinj- sKe doline. Za reprezentanco iz Savinjske doline so nastopili tudi igravci iz Celja Žal- ca in Petrovč. Ekipa Rudarja je prišla v popolni sestavi. Rezultat tekme je bil 18:8 * T. T. v Libojah se je streljanja z malokalibrsko puško udeležilo 8 ekip. Rezultati tekmova- nja: 1. SD Polzela 627 krogov, 2. TT Pre- bold 488, 3. Vransko 492. 4. Prebold 488, 5- Žalec 461 itd. Tekmovanje je bilo na novem strelišču v Libojah in je bilo dobro priprav- ljeno. Streljanje z zračno puško pa je bil^ za posameznike. V ženski konkurenci je b"; la prva Cilinšek Berta s 138 krogi od 2W možnih, druga je bila Kos Ida 135 in tretja Cvetnik Jelica 135. Med pionirji je prvo me- sto zasedel Sanca Janko s 115 krogi, drug« Brecel Franc 81 in tretje Koter Branko z o* krogov. ^ OBCAM TIDI SAMI POMAGAJO ICRAJEVNE SKUPNOSTI UREJAJO PREDVSEM KOMUNALNE PROBLEME — OPRAVLJENA DELA V VREDNOSTI NAD 113 MILIJONOV STARIH DINARJEV. V šmarski občini deluje 22 kra- jevnih skupnosti. V letu in pol so dosegle pomembne uspehe, zlasti še pri urejanju komunalnih zadev, predvsem cest in vodovodov. Razen o komunalnih problemih razpravljajo krajevne skupnosti naj- več o socialnem skrbstvu. Vrsto drugih vprašanj pa so le načele. Ta pojav je povsem razumljiv, saj prav Komunalni problemi prizadenejo največ občanov. Komunalne napra- ve pa so predmet pogostih razprav tudi zategadelj, ker je mogoče za ureditev cest, vodovodov in podobno hitro zainteresirati občane. Za ure- janje teh zadev se zanimajo tudi gospodarske in druge organizacije. Družbeno politična skupnost je iz proračuna in drugih virov v lan- skem letu za to dejavnost plačala 607.000 novih dinarjev. Poleg tega so delovne organizacije v raznih ob- likah prispevale še blizu 70.000 no- vih dinarjev, 445.000 novih dinarjev pa je delež krajevnih skupnosti, bo- disi v denarju, materialu ali delu. To pomeni, da je lastni delež krajev- nih skupnosti precejšen. Iz zbranih sredstev so krajevne skupnosti med drugim zgradile 9 kilometrov novih občinsikih cest, 28 kilometrov elek- tričnega omrežja in 4 kilometre vo- dovoda. Pravico, da razpišejo samoprispe- vek, so uporabile le nekatere kra- jevne skupnosti. Doslej so to sto- rile: Rogatec, Kozje, Sladka gora (dvakrat), Vinski vrh, Zagorje, Buče in Dobovec. Sklepe o samoprispevku je sicer sprejelo še več krajevnih skupnosti, vendar zaradi različnih pomanjkljivosti niso imeli zakonske veljave. V povprečju je krajevni sa- moprispevek znašal 5 odstotkov od katastrskega dohodka (leta 1964), lani pa 2 do 3 odstotke. Tudi predvidevanja v petletnem planu razvoja krajevnih skupnosti so usmerjena predvsem v gradnjo komunalnih naprav. Izjema je le krajevna skupnost Rogaška Slatina, ki ima v načrtu večja vlaganja v objekte za kulturne, vzgojne in dru- ge namene. V zvezi s stanovanjsko problema- tiko so krajevne skupnojsti doslej skrbele predvsem za stanovanja uči- teljev in zdravstvenih delavcev. Najmanj razprav v krajevnih skupnostih je bilo posvečeno pod- ročju kulture, prosvete, vzgoje mla- dine in razToju športne dejavnosti. Aktivno pomoč krajevnih skupnosti v prvi vrsti potrebujejo neurejeni prosvetni domovi in domovi »Parti- zana«. V šmarski občini računajo, da bo- do z nadaljnjim prenosom nekate- rih pravic na krajevne skupnosti še povečali njihovo vlogo in s tem še okrepili njihovo samoupravijavsko moč. . KA ŠENTVID PRI GROBELNEM: Tu bo privatni obrtnik v kratkem odprl mehanično delavnico. S tem bo do- končno urejeno vprašanje, kaj sto- riti z železniško postajo, pred kate- ro ni ustavil še noben vlak. Kot je znano, so pred leti v Šentvidu zgra- dili novo železniško postajališče, proga pa je bila zgrajena povsem drugje. ŠMARJE PRI JELŠAH: Komisija za varnost v cestnem prometu pri skupščini občine Šmarje je pred časom razposlala šolam dopis, v ka- terem prosi, naj jim do konca mar- ca sporoče podatke o prometni de- javnosti na šoli ter koliko učencev bo letos opravljalo preizkus znanja iz cestno prometnih predpisov. Od- govorile so le šole iz Šmarja, Vir- štajna. Vinskega vrha, Rogatca, Ko- zjega, Šentvida pri Grobelnem, Le- sičnega in Dobovca. Kaj pa drugih 15 šol? Otroško igrišče na Otoku Krajevna skupnost Otok je zapro- sila občinsko skupščino za spre- membo ureditvenega načrta v toli- ko, da bi zeleno površino pred otroš- ko varstveno ustanovo v Kajuhovi ulici spre menih delno v park, delno pa v otroško igrišče. Občinski svet za urbanizem in komunalne zadeve meni, da je to spremembo treba smatrati le kot začasni objekt, za- radi česar ni potrebno spreminjati ureditvenega načrta. Gradnja kolektor j a v Ipavčevi ulici Kanalski zbiralnik v Ipavčevi uli- ci je nujno potreben za odvajanje industrijskih odplak in kanalske vo- de. Zato bodo začeli kmalu z grad- njo iz sredstev sklada za urejanje mestnih zemljišč. Ker je teh sred- stev trenutno premalo, je občinski svet za urbanizem predlagal najetje kredita. Urbanistična služba pri občini Urbanistične posle, ki jih je do- slej opravljal Zavod za napredek go- spodarstva v Celju, bo s 1. septemb- rom zopet prevzela uprava pri ob- činski skupščini. Urbani,stično služ- bo bodo opravljali 3 inženirji-urba- nisti. S tem bo končno izpolnjena želja številnih občanov, da bodo za- deve z urbanističnega področja lah- ko reševali hitreje in na enem me- stu. ZA KAVARNIŠKO MIZO Čeprav so večini odraslih ljudi predavanja o bon-tonu zoprna in se jim zde skorajda nepotrebna, pa včasih vendarle ne vedo stva- ri, ki so vljudnega človeka trdna zapoved. Zato ne zamerite, če vas danes spomnimo na nekate- re dobre zadeve, ki bi jih morali upoštevati, če ste se namenili v kavarno, restavracijo ali kak drug gostinski lokal. Najprej o garderobah: prostor, kjer odložite plašč, dežnik ali kakšno večjo torbo, ni samo za- radi lepšega. Prav je, da v njem odložite vse, kar bi bilo za mizo v napoto. Le, če ste prišli v ka- varno samo zato, da bi nekoga poiskali, lahko ostanete v plašču, vendar bodo možje — predno bo- do stopili v salon, sneli klobuk. Včasih se zgodi, da ne najde- te prazne mize. V tem primeru boste zaprosili natakarja, da vam najde mesto. Toda družbi, predvsem pa ne ženskam, se moški ne bi smel priključiti, če jih ni prosil za dovoljenje in ga — dobil. Gostoljubnost pa ne daje pravice, da bi se s sosedi začeli pogovarjati ali celo, da bi jim naročili pijačo. Takoj ko opa- zite prvo prazno mizo, se boste zahvalili za ljubeznivost in se presedli. Ne glede na to, koliko časa nameravate ostati v lokalu, boste nekaj naročili. Ce se želite zavoljo česa pritožiti, bodite ob- zirni in diskretni — vaše pripom- be ne bi smele vzbuditi pozorno- sti ostalih. Pa tudi debatirati in dajati opazke ni vljudno. Česa- nje, urejevanje nohtov in podob- na opravila prihranite za kasne- je. Če k mizi, za katero sedi moški, prihaja ženska — pa če jo pozna, ali ne, naj moški vsta- ne in ji pomaga da odloži drob- narije. Tudi ko odide, naj ravna tako! In ko se odpravite še sami, ne pozabite plačati računa. Za spo- tikanje ob stole in pretirano na- gel odhod, tudi ni nobenega opra- vičila. Skratka, v lokalu se vsedi- te tako, da bosteviiprc-rf— te tako, da boste vzbudili čim manj pozornosti. Kam na dopust-na izlet? ŠOŠTANJ SE V TURIZMU ZADNJA LETA VEDNO BOLJ UVE- LJAVLJA. PRED LETI SO UREDILI HOTEL KAJUHOV DOM, LANI PA SO ZGRADILI NOV, LEP KOPALNI BAZEN. V HOTELU KAJU- HOV DOM JE CENA KOMPLETNEGA PENSIONA 2600 STARIH DI- NARJEV, IZLETNIKOM PA NUDIJO OPOLDANSKI MENI ŽE OD 650 STARIH DINARJEV NAPREJ. VSAK DAN OD 9.—20. JE ODPR- TO TUDI KOPALIŠČE, KJER JE VSTOPNINA ZA SOUPORABO KA- BINE 250, ZA GARDEROBN OOMARICO PA 150 STARIH DINAR- JEV. NA SLIKI NOVO KOPALIŠČE, V OZADJU TERMOELEKTRAR- NA. Primerna naloga RK Jugoslovanski Rdeči križ je dal pobudo za zbiranje zdravilnih zelišč. Ta akcija je velikega gospodarskega in vzgojnega pomena. Zato jo pod- pirajo in pozdravljajo tako gospo- darski dejavniki, strokovne institu- cije in društva kot tudi mladinske in pionirske organizacije v Sloveniji. Vsako leto puščamo bogastvo zdra- vilnih zelišč precej neizkoriščeno, čeprav industrija zdravil zelo potre- buje zdravilne rastline, pa tudi tu- jina povprašuje za njimi. Akcija zbi- ranja zelišč mora biti organizirana. Želja koordinativnoga odbora za zbi- ranje in gojenje zdravilnih zelišč v Sloveniji je, da bi zbiralo zelišča čimveč otrok, mladine in odraslih, toda le pod strokovnim vodstvom. Trganje zaščitenih rastlin in preve- liko iztrebljanje lahko napravi taki akciji kot tudi naravi veliko škodo. Akcija bo uspela le, če bomo to, kar trgamo, znali sami tudi gojiti. Zato bi bilo prav, če bi pričeli gojiti zdra- vilne rastline pri šolah, zadrugah in vsepovsod, kjer so možnosti za to. Odnos do narave bo tako postal plemenitejši in bogatejši. Rastline bomo obenem spoznali in jih vzlju- bili. Omenjena akcija bo trajala do 29. novembra prihodnjega leta. Za letošnji 29. november bodo objavili uspehe akcije. Koordmativ- ni odbor za zbiranje zdravilnih ze- lišč za Slovenijo je že izdal navodila za zbiranje, sušenje in shranjevanje zdravilnih zelišč. To bo služilo or- ganizatorjem akcije pri osnovnem poznavanju tematike in bo dalo os- novne napotke za zbiranje. Nujno je potrebno tesno sodelovanje po- djetij, ki odkupujejo zelišča, z or- ganizatorji otrok in mladine; to so: ^Rdeči križ Slovenije, Zveza prijate- 'ijev mladine Slovenije, Zveza mla- dine Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Planinska zveza Sloveni- je, Počitniška zveza Slovenije itd. V Celju dajejo zaenkrat ustrezna navodila zbiralcem občinski odbor Rdečega križa. Gledališka ulica 2, občinska zveza prijateljev mladine prav tam in kmetijski kombinat Žalec — poslovna enota Celje, Mi- klošičeva 1. €AJ, KAVA, KAKAO Važna sestavina čaja je tein. Količina te droge v dveh skodelicah čaja redno povečuje cirkulacijo krvi, stopnjo in količino potenja in toploto v telesu od 10 do 2 Oodstotkov. Pet skodelic čaja poveča izloča- nje urina za 40 Odo 500 odstotkov. Živčni sistem je stimuliran in stimulacija se lahko odrazi v eni ali dveh oblikah. Lahko poveča intelektualne sposobnosti in sposobno- sti za umsko in fizično delo; v drugem primeru pa nervozo, glavobol in nespečnost. Vse to, ka rje ugotovljeno za čaj, lahko velja tudi za kavo. Listje čaja vsebuje dvakrat več kofeina kakor zrno kave. V skodelici kave je približno ravno toliko kofeina, kakor v skodelici malo močnejšega čaja. Glede vprašanja, ali sta čaj in kava škodljiva so mnenja zdravni- kov deljena. Ugotovljeno je, da to poživila v splošnem za otroke niso dobra, da ni vsak živčni stimulans zanje priporočljiv; po mnenju ve- čine, pa kaže, da lahko odrasli, zlasti tisti, ki niso nagnjeni k nervozi, brez strahu pijejo kavo in čaj, seveda pod pogojem ,da ne pretiravajo. Vsaka količina, večja kot 6 skodelic teh poživil dnevno, je pretirana. Kakao včasih uporabljamo kot nadomestilo za kavo in čaj, ker mislimo, da ima le hranljivo vrednost. To pa ni res. Droga v kakau je teobremin. Možgane stimulira manj kot kofein, toda njegova kemična sestava in fiziološko učinkovanje sta zelo podob- na. Vsaka hranljiva vrednost, ki jo kako ima, lahko pripišemo samo mleku in sladkorju, s katerim je razredčen. Nekateri ljudje pijejo kako pred spanjem, da bi laže zaspali, toda skodelica toplega mleka ali tople vode jim bo bolj pomagala. •_____________ XA ZASAV!$KO GORO z jutranjim vlakom se peljemo do železniške postaje Sava in tu ta- koj za postajo pričnemo in sicer ne na levi strani postaje, koder pelje stara slabo markirana pot na goro, temveč na desni sitrani za postajo, s potjo navzgor. Pot je dobro mar- kirana in je v pričetku precej strma. Pozneje pa položna in v zadnji tre- tjini zelo prijetna. Sava je zadnje naselje pred vsto- pom reke Save v sotesko. Iz rimsikih časov so našli tu kam- ne z vklesanim imenom boga Savu- sa, cerkvica Sv. Miklavža pa priča o pomenu tega kraja za nekdanje brodarstvo na tem mestu. V dveh urah smo na vrhu pri pla- ninski postojanikii. Na Zasavsko goro pa imamo tudi Pot iz Litije, ki pa je daljša, vendar zgodovinsko zanimiva. Med potjo ^omo prišli v kraj Vače ob prehodu "Z Moravske v Savsko dolino. Vače ^^o znane kot prazgodovinsko naha- jališče iz stare železne dobe. Tod So odkrili ostanke ilirskega naselja in grobove z žarami in okostji. Mno- go izkopanin je šlo na Dunaj in celo v New Yoiik v letih 1905 pa do 1914. Nekdaj so bile Vače trg, saj imajo še sedaj obliko strnjenega naselja, čeprav ima danes ta kraj le kmečki značaj. Nadaljevali bomo pot in pri- šli v Cvetež, kjer je padel Lojze Hohkraut, organizator ljudskega od- pora v teh krajih. Skoro 4 ure bomo pešačili po teh zgodovinskih tleh, ko bomo zagle- dali pred sabo lepo planinsko kočo na Zasavski gori, ki se je prej ime- novala Sv. gora. Koča je bila zgrajena leta 1931, pogorela je leta 1943, obnovljena pa je bila v letih 1946 — 1949, upravlja jo PD Zagorje ob Savi. V koči je preko 40 ležišč in je os- krbovana vse leto. Za povratck domov pa je najbolj priporočljiva pot iz gore v Izlake. Pot je prav prijetna in seveda mar- kirana. V dveh urah zmerne hoje smo v Izlakah. Tu se bomo v topli vodi velikega bazena lahko skopaU v restavraciji pa dobro okrepčali. Izpred restavracije pa odpelje avto- bus na železniško postajo Zagorje skoro vsako uro. Proti večeru smo lahko že doma s tega lepega in za- nimivega izleta. Dr. Ervin Mejak Leonid Lenč: Clovok lil stroj Pred nedavnim so v nekem kibernetiČ-j nem konstruktivnem birpju preizkušali j delovanje zanimivega robota — elektron-' škega stroja, ki je bil spoiiOben uprav-1 lj«li ustanova povprečne prist6jnosti. ; K poskusom so povabili tudi javifiost.; Njo je delno predstavljal določen Peiuni- kuv Vasilij Gerasimović, stari uslužbenec ■ širokih sposobnosti, ki se je v letih svo- jega službovanja »navdal« po mnogih ustanovah najrazličnejših profilov. O njem so sicer govorili vse mogoče, vsi pa so si bili enotni v tem, da stari lisjak dobro ve, koliko velja gram pisarniškega znoja in da bi spričo tega prav on lahko avtoritativno sodil v imenu življenjskih izku.šenj o teoretični novosti na področj^ upravljanja. Poskus je potekal takole. V prostoru kibernetičnega biroja so uredili nekaj podobno uradnemu kabinetu — ne raz- košnemu ne siromašnemu, brez posebnih pretenzij. Robot je sedel za pisalnim stro- jem, oblečen v ustrezno obliko, ki je pokrivala kovinsko telo, in mežikal z,oč- mi — lučkami. Iluzija živega šefa je bila popolna. Javnosti, med drugimi V. G. Pe- tunikovu je bilo všeč, ker je stroj — šef kazal prijetno ljudsko lice. Robot je z mehaničnim palcem pritisnil na gumb zvonca, poklical sekretarja in tedaj je v kabinet — kakor so si zamislili kon- struktorji — vstopila živa damica, pri- jetna črnolaska izrazitih oblik, ki jih je še bolj poudaril pleten kostim. Pod pazduho je držala fascikel »za referira- nje«. Cmolaska se je približala pisalni mizi, za katero je sedel robot — šef, ob- stala in se mu spoštljivo nasmehnila. Robotu je ušel pogled po njenih lepih no- žicah, obutih v nogavice brez šiva, bar- ve zagorelega telesa. Vasilij Gerasimovič je glasno zašepetal sosedu: —- Prav umetniško. V skladu s priro- do. Javnost je pritrdilno zabrundala. Prijetna črnolaska je iz svojega fas- cikla privlekla nekakšen list in, rekoč robotu »Robert Robertovič« (zaradi očit- ne podobnosti besed Robert in robot) prečitala: — Dobljeno je navodilo: preveriti pri- pravljenost naše grupe ustanove za pri- hod pomladi. Robert Robertovič, kaj uka- zujete? Robot — načelnik se je zamislil in s škripavim glasom (ob tem je Petunikov šepnil sosedu: »Po liniji glasu še ni naj- bolje«) rekel: — Pripravite okrožnico za našo grupo. »Po prejetju istega se vam daje navodilo, da postavitev v stanje bojne pripravlje- nosti ljudi in mehanizme, v zvezi s pri- bliževanjem, skladno s koledarskim ro- kom, pomladne dobe leta.« Pismo takoj poslati. Javnost je obnemela. Prijetna črnolaska je rekla: — Robertu Robertoviču lahko postavite kakršnokoli vprašanje, povezano s pro- jektom okrožnice, odgovoril bo. Vprašanja so se usula kot fižol iz vre- če in robot — šef je odgovarjal nanje točno in precizno. Rekli so mu: — Vi niste vzeli v obzir vlogo družbenih organizacij po vprašanju postavljanja v stanje bojne pripravljeno- sti ljudi in mehanizmov, v zvezi s pribli- ževanjem, skladno s koledarskim rokom, pomladne dobe leta! Robot je zaškripal: — Vloga družbenih organizacij bo vzeta v obzir. Potem se je obrnil k damici — sekre- tarki in rekel: — Treba je pripraviti po dotaknjenem vprašanju posebno pismo za družbene organizacije s tremi podpisi: Nekdo je vzkliknil: — Kaj pa vloga žensk?! — Vzc'i jo bomo v oDzir. Po ženski li- niji bo 1 (Oseben razglas. Podpisala ga bo inoj:\ že la. Prisotni so so začudili in zasmejal!. — Kaj ste oženjeni, Robert Robertovič? Robot — šef je suho zaškripal: — Vaše vprašanje nima direktne zveze s projek- tom okrožnice, zato ga zavračam iz lor- n.alnih razlogov. Spraševanje stroja — vodje je teklo ur,pt;Sno, Robot je deloval brezhibno. Živi damici je dajal kratka navodila. Iz nje- govih ust so leteH imperativi: — Pogovo- rite se o tem z mojim namestnikom! — Pustite to, da se posvetujem! — Ne hitite, hitrost je potrebna samo pri lovu na bolhe! (Tu je Petunikov pripomnil: »Oho! Ima celo smisel za humorček!«) Vsi so postali dobre volje, ko je robot rekel damici: — Dajte mi čaj! in potem tiho dodal: — Prosim! Javnost je že hotela priznati poskus kibernetikov kot uspešen, ko je eden iz- med članov žirije rekel Robertu: — Kako boste reagirah, če ne glede na vaše okrožnice, pisma, razglase in apele vaša grupa ne bo sposobna postaviti v stanje bojne pripravljenosti ljudi in me- hanizme v zvezi s približevanjem sklad- no s koledarskim rokom, pomladne dobe leta? Robot se je zamislil, na njegovem obra- zu se je pokazala zmeda, oči — lučke so zatrepetale, znotraj je nekaj pričelo škr- cati, nekaj je počilo in zadišalo po žgani gumi. Ubogi robot se ie nemočno zgrudil nad svojo mizo. črnolaska je javila, da je robot brezupno izpadel »iz stroja«. Jav- nost se je razšla. Ko je kasneje Petunikov govoril prija- teljem o neuspehu kibernetikov, je rekel: — Stroj se je v začetku držal zelo dobro. Vse je delovalo v redu. V odgovor na vsako vprašanje je našel ustrezen opra- vičljiv razlog. Jaz na njegovem mestu niti z ušesom ne bi mignil. Zaščitil bi se pred vsako kontrolo. Kjer bi moral po- lagati kakšne račune, tu bi začasno, na- ravno . . . tako . . . popravil malenkosti, nekje bi svečano obljubil ... z objektiv- nimi težavami se lahko vedno zagovarja- mo in pri tem zamegljujemo pravo sta- nje stvari, da te nobena kontrola ne mo- re odkriti. Eh, pa kaj bi vam govoril! Vse skupaj ni vredno pet par. In ta me- hanična buča je dejansko brez pravega povoda dobila, da tako rečem, elektron- ski infarkt! Ne, bratje, nikoli stroj ne bo mogel nadomestiti živega človeka, ni- koli! . . . VINCENt MC CONNOR LUTKA IZ PARIZA Medtem ko je Fannittg' bkušal vino, so se mu misli vrnile v Boston k staršem pokojnega Jcffersona Crossmana. A ne samo k njim ... v Crossmanova mati, sivolasa ženica, mu je venomer prigovar- jala: »Prav takšni ste videti, kakor naš Jeff! To pomeni, kakršen bi bil naš Jeff danes ...« Crossmanov oče je bil molčeč in očitno mu ni bilo po godu, da bi bil sploh govoril o zadevi. Fanning je stanoval pri njih in spal v sobi pokojnega. Stari Crossman je bil hišnik pri nekem Middletonu. »Oliver B. Middleton?« se je začudil Fanning. »Slikar? Njegove slike "so mi zelo všeč!« »Ni potrebno, da bi mister Middleton zvedel kaj o vašem obisku,« je poudarila gospa Crossman. Po večerji, ko je pomivala posodo, je njen mo^ž povabil Fanninga vstran. »Mister... saj menda ne pričakujete, da vas bom klical z ime- nom .svojega sina, a vS'šega imena žal ne poznam!« »Žal mi je, mister Crossman, a svojega imena vam ne smem povedati.« •'• ' '• ' ' »Domnevam, da mi tudi ne bi povedali resnice o mojern sinu!« Crossman se je ozrl proti kuhinji. »Nekako se mi dozdeva, da je Jeff med službovanjem nekaj zakuhal. Verjetno nekaj slabega.« »Kako vam pride to na misel?« »Ker je, še preden je odšel v vojsko, napravil precej škode. Zgodbice, ki o njih njegova mati ne ve ničesar.« »Kakšne zgodbice?« »Neko dekle je z njim zanosilo.« Spet je skrivoma pogledal proti kuhinji. »Moral sem precej plačati. Potem pretep. Nekemu znancu je izbil oko. In slednjič je uničil Middletonov avto.« »In vaša žena o tem ne ve ničesar?« »Ne. Misli, da je bil njen sin angelček.« — O — Fanning je spal odlično v postelji Jeff a Crossmana. Zjutraj, ko se je sprhal, je oblekel svoje nove stvari, ki so imele našitke bostonskih prodajaln. Šef je poskrbe'l za vse. Pred oiglcdalom je Fanning opazoval svojo temno polt. Obar- vanost so dosegli z injekcijami, da bi bil še bolj podoben Cro^s- smanu, ki je bil temnopolt. Tudi lase in obrvi so mu pobarvali in dovoliti je moral celo majhfio operacijo: devet šivov, da je dobil brazgotino, kakršno je imel Crossman zaradi neke nezgode. Ko je po zajtrku stopil k oknu, je videl moškega, ki je vstopil v avto: visoka postava s kučmo na glavi. Gospa Crossman je po- tegnila Fanninf[a od okna. »Ne bi rada, da bi vas videl gospod Middelton. Mož' mu je dejal, da imamo gosta, ki bo ostal pri nas nekaj dni. Nekega daljnega sorodnika. To pojasnjuje tudi podob- nost z našim sinom.« Hodila je sem ter tja po sobi in je povsem brez potrebe bri- sala z vogalom svojega predpasinika mize in stole. »Gospod Midd- leton namreč ni nikoli maral našega sina. Že odtlej, ko je bil Jeff še majhen deček.« — 6 — Nenadoma se je ustavila pred Fanningom. »Ne vem, kaj vam je moj rnož sinoči pripovedoval — toda Jeff in oče se nista ra- zumela. Jetf je pnfiajal s svojimi skrbmi samo k meni. Tudi ko je bil v Angliji m Franciji, je pisal samo meni. Hočete videti nje- gova pisma?« »Zelo rad .« Gospa Crossman je priijesla že precej polomljeno šatuljo. V njej je bil sveženj pisem, poleg njih pa še zamašek od steklenice šampanjca, angleški in francoski kovanci, pozlačena igla za kra- vato in vmes oibledela slika mladega dekleta. Smeje je zamaknila glavo s temnimi lasmi. Oblečena je bila v debel plašč, ki je pričal o hladnem vremenu — Crossman je bil v Parizu decembra. Dekle je sedelo ob mizi na prostem pred neko restavracijo. Na mizi Se je črn psiček postavljal na prednje šape. Fanning je shranil sliko. Pisma so bila nezanimiva. Površni vtisi mladega moža o tujih mestih in ljudeh. Samo zadnje pismo je Fanninga zanimalo. V njem je pisalo: »Ljuba mami, torej sem v Parizu. Hotel ni slab in da govori večina Francozov vsaj malo angleški, mi pride kar prav. Hišnik v hotelu govori celo zelo dobro. Ve tudi svetovati za vsako reč. Takoj po prihodu sem imel razmeroma veliko sreče v neki poslovni zadevi. Zaslužil sem zadosti, da bom mogel odlično živeti. Opoldne jem v restavraciji poleg hotela. Zvečer preskušam druge lokale. Sinoči sem se na veliko zabaval s čednim dekletom, ki sem jo tu 'spoznal. Je plesalka v Riviera-klubu. Petnajsitega moram biti spet v svoji enoti v Londonu. Žal. Pazi nase! . Tvoj Jeff.« • _ O — Famiinig je razmišljal o tem pismu, ko je popoldne pospravljal svoje st\'ari v koi\'č'ke. Nobene namere ni imel, da bi se zadrževal pri Crossmanovih dalje časa. Kar je videl, mu je zadoščalo. Okoli enajste, ko sta Crcsismanova že spala, je odšel na vrt, da bi se še tU razgledal, če bi bilo kaj zanimivega. Šel je po široki dovozni poti navzgor čisto v ozadje Middletonove vile, ko je iznenada za- vila okoli vogala neka oseba in trčila vanj. Fanning je povsem na- gonsko objel temno postavo in njegove roke so utonile v mehkem kožuhu. »Jeff! Oh, Jeff ...« Mehke ustnice so se privile k nj,egovim. »Kje si bil? Kje si bil vsa ta dolga leta?« »Če bi hoteli to razložiti, bi potreboval dolge ure,« je bilo vse, kar je mogel odgovoriti. Roki ga nista izpustili. »Eh/ajset let! In tako malo si se spremenil! Vstopi. Nič se ne boj, oče dela v ateljeju.« Middlletonova hči! V dokumentih o Crossmanu je bila mimo- grede omenjena. Patricia Middleton. Pat. — 7 — Tiho je odprla vrata. »Šla bova v igralnico. Se še spominjaš?« »Seveda«, je zašepetal. Seveda se ni ničesar spominjal. Dolg hodnik. Goli, pobeljeni zidovi — očitno prostor — ki ga je moral Jeff Crossman doro poznati. Fanning je moral pustiti, da je ženska govorila. Tako bo naredil najmanj napak. Spet je odiprila neka vrata. »Tu sem ne pride oče nikoli.« Prižgala je luč. »Zakleni, Jef.« Ubogal je in se ozrl po prostoru: velika soba s kaminom, ki je v njem gorelo. »Še zmerom tako kakor takrat, ko sva bila še otroka. Nič se ni spremenilo — razen naju.« Ženska je obrnila obraz proti njemu, lep obraz z visOktmi ličnicami, vijoličastimi očmi in bohotnimi plavimi lasmi. »No? Sem se kaj spremenila?« Se je toliko spremenila, da bi moral to Jefferson Crossman takoj spoznati? Fanning je premišljeval. V dvajsetih letih je za- gotovo spremenila pričesko. »Sploh se nisi spremenila,« je dejal. »Samo lase si takrat nosila drugače.« »Kaj se še spominjaš, kako sem nosila lase?« V njenUi očeh se je pojavila vznemirjenost. »Bog ve, da bi se bila morala spre- meniti, po vsem tem, kar se je zgodilo! Bila sem celo poročena.« »Resnično? « »Ja, navsezadnje, saj so trdili zate, da si mrtev. Razen tega sem spet ločena. Ni šlo. Bojim se, da pri meni ne bo noben zakon us.pel.« Smuknila je iz krznenega plašča in ga vrgla čez stol. Na- mignila je proti domačemu baru. »Prosim, daj mi viski.« Spustila se je na kavč in opazovala Fanninga. Našel je dva kozarca, ju nalil in prinesel k njej. »Čemu bova napila po dvajsetih letih?« je vprašala. »Izgub- ljenemu času?« »Prihodnosti.« »Da, prihodno'Stii^< Izpila sta. Njene oči niiso več izpustile Fanninga. Zdaj, zdaj ga bo zasula z vprašanji. Pripravljal se je na dvoboj. Odložila je kozarec. »Kje si bil vsa ta leta?« »Tega ti trenutno ne morem povedati. Morda kasneje.« »Zakaj?« Nekaj ji bo morali povedati. Morda polovico resnice? »Delam za /lašo — vlado. Onstran oceana. Iz določenih raz- logov so menili, da je bolj pametno, če me razglasijo za mrtvega. Niti moja družina ne ve nič točnega.« Prijela je njegovo desnico jn jo začela opazovati. »Kaj počneš?« jo je vprašal. »Samo prepričati sem se hotela, če si res ti. Ta stara brazgotina____« Dvignila je roko k ustnicam. Snretno je odvrnil prste, da bi ne opazila, kako se je rana šele r>red kratkim zacelila. Spustila je njegovo roko. »Se še spominjaš, kako si dobil to braz- gotino?« »Če se spomininm?« Fannins ni imel niti najmanjšega pojma. »Zaradi mene si jo dobH. Jf^ff. Ko sem bila .stp-lezala na ^treho in nisem mocrla več dol. Prišel si pome in si prerezal roko na strešnem žlebu.« »Mda,« je neopredeljeno zamrmral in sedel k njej. č.tkal je. — 8 — kaj bo še povedala. Samo tako je bil lahko kolikor toliko varen, da se ne bi izdal. »Zakaj mi nisi v vseh teh letih nikoli pisal?« je vprašala. »Nisem smel.« Vzdihnila je. »Morda je tudi vseeno. Tistih nekaj pisem me je tedaj bolj vznemirilo, kakor če bi mi sploh ne bil pisal.« Izpila je ostanek viskija. »Tako hladna so bila, tako vljudnostna.« V nje- nih očeh so se pojavile solze. »Se spominjaš darila, ki si mi ga bil poslal iz Pariza? Se spominjaš mojih lutk?« »Seveda.« Tokrat je bil zares brez skrbi, kajti na steni je videl ves načrt Middletonove hiše. Dvignila se je ip se lahko pozi- bavala, ko je stopala proti prostoru z lutikami. Prižgala je majhne lučke, ki so osvetlile igračkasta sobe in sobane. Segla je v neko spalnico in se vrnila z eno izmed lutk. »Tu — tole si mi poslal. Sladko francosko lutko! Kaj se je pravzaprav zgodilo z dekletom, ki si ga bil spoznal takrat v Pa- rizu?« »S katerim dekletom v Parizu?« »Takrat si mi pisal: Tu sem spoznal dekle, ki ima več lutk kakor ti!« Sedla je poleg njega in mu ponudila lutko. »Kaj ni sladka?« Lutka je bila kakšnih dvajset centimetrov visoka in je bila oblečena v kmetsko nošo iz Provence. Kje neki je Crossman iz- bezal takrat med vojno v Parizu to lutko? »Koliko časa ostaneš?« ga je vprašala nepričalkovano. »Jutri moram biti v New Yorku. Pojutrišnjem v Parizu.« »Pariz?« Vzdihnila je. »Ah, Jeff, ne pusti me spet same. Tako nesrečna sem bila, tako žalostna!« Objel jo je — kaj sicer bi naj bil ^storil v tem trenutku? »Jeff,« je šepetala, »ti si edini, ki sem kdaj kaj zanj čutila!. Noben drug moški mi ni pomenil ničesar. Hodila sem z drugimi in z njimi spala — samo da bi izzvala tvojo ljubosumnost. Kar pa zadeva naju, nisem bila nikoH prepričana, če je ljubezen med na^ ma ali ni. Toda karkoli je tudi bilo, do nikogar drugega nisem toliko čutila. In še vedno se nisem spremenila.« »Pat, ljubica, lahko ti samo rečem, da...« »Ničesar mi ne reci, prosim! Niti zalkaj si tu, niti kam greš. Prav ničesar!« Njene ustnice so se privile k njegovim. Bile so strastne ustnice in za trenutek je Fanning čutil, da se mu pre- buja vest. Potem je bilo vse mimo... Kavč, ogenj v kaminu, odsevi plamenov na lutkah in njihovih sobicah. Fanning se je počasi vračal v resničnost. Poleg sebe je čutil žensko telo. In potem jo je slišal, ko je spregovorila. Besede so bile kakor dih. Moral se je potruditi, da jo je razumel. »Ti nisi Jeff Crossman,« je Zašopelala. »Kdo si?« — O — Fanning ne bo nikoli pozabil tega vprašanja, tihega, nekoliko zagretega ženskega glasu. Je bilo to šele predvčerajšnjim? Faningu je bilo, kakor da bi bili minili tedni od noči v sobi s kaminoM do tega zgodnjega popoldneva na Place St. Michel v Parizu. POČITNIŠKA KOLGr^IJA GTKGK PH! 'PETPJCKU JE JSPEw .. Zadovoljni otroci, zadovoljni starši - KOIJKO JE VREDNO TO, DA JE NEKAJ STO PROIZVAJALCEV REŠENIH VELIKE SKRBI? - OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE: OD BESED K DEJA- NJU! . - - VABILO PROSVETNIM DELAVCEM ZAEN- KRAT ŠE »BOB OB STENO«. - POSNEMANJA VREDEN PRISPEVEK POD- JETJA »OBNOVA«. Ko so se vrata za šolarji zaprla, ko so se ohladila ušesa »cvekarjem«, so nastale nove velike skrbi. Za- čela se je selitev otrok iz Celja V razne kraje, k starim mamam, te- tam in stricem na deželo. Toda mno- go otrok je moralo ostati doma, ker nimajo kam iti. Zadnje dni junija smo jih lahko gledali, te posamez- nike, ki so se žalostni potikali po dvoriščih in iskali vrstnike." Zaposleni starši, ki jih je šola pred počitnicami razbremenila skr- bi vsaj za polovico dneva, so bili v škripcih: Kaj delajo otroci? Na vse človek pomisli med delom. Na ne- sreče rra cestah, na razdejanje v sta- novanju, na lačne želodčke doma, navajenih maminih malic in šolske kuhinje. Teden varstva otrok bi bilo treba prestaviti na začetek počitnic, se- veda, če bi take kampanje pomenile kaj več kot besede, kot svečane go- vorance in podobno. K sreči sta dve družbeni organizaciji v Celju skle- nili preiti od besed k dejanjem. Ob- činski sindikalni svet in Zveza drur štev prijateljev mladine sta našla skupen jezik in sikupni interes. Sin- dikalnemu svetu je cilj, da osvobodi delovnega človeka vsaj ene velike skrbi, če že ne more odpraviti vseh, prijatelji mladine pa smatrajo za največji uspeh, da miladina med po- ifitnicami ne ibo tavala. ;l?jfc:N< KOT REČENO, TAKO STORJENO! V ponedeljeik 3. julija zjutraj se %za celjsko gimnazijo zbralo okoli % celjskih otrok, ki so jih potem odpeljali v počitniško kolonijo pri Petrioku. Kolonija, ki jo vodi tova- riš Vaso STAROVIC, je torej začela delovati na dogovorjen dan in tako kot je bilo rečeno. Edini spodrsljaj, ki pa ni odvisen od organizatorjev, je ta, da med otroci do danes še rti bilo nobenega prosvetnega delavca, kljub predhodnim prošnjam občin- skega sindikalnega sveta, kljub jav- nemu vabilu, ki smo ga tiskali v prejšnji številki tednika. Človek ne- hote povezuje to dejstvo z informa- cijami, da so ravno nekateri pros- vetni delavci dvomili, da bi taka ko- lonija lahko uspela. Včasih ljudje želimo, da bi kakšna akcija ne us- pela ker ne želimo sodelovati ... Otroci so sicer močno zadovoljni s svojimi vodiči, dijaki celjskih sred- njih šol, toda le-tem bi bil dobro- došel vsak dober nasvet pedagogov, če bi prosvetni delavci žrtvovali kak dan za kolonijo. POCITNI.ŠKI TABOR NA ZGODOVINSKIH TLEH Kolonija je nastanjena v idilič- nem gozdičku, deset minut od go- stišča »Pri Petrioku« ob Savinji nav- zgor. Cistg blizu tega kraja je leta 1941 zasedala celjska partijska or- ganizacija in ustanovila vojni komi- te, ki je začel zbirati orožje. Nekaj tednov pozneje je bila ustanovljena prva celjska četa, sicer ne tu, pač pa v hribih vzhodno od Celja. Ta kraj pa je pomemben tudi zaradi tega, ker je bil tu izvršen atentat na nemškega hauptmana i^dVtro^ Za^ta^ atentat so se Švabi kruto maščevali s streljanjem prvih talcev v okupi- ranem Celju. Toliko o kraju. Danes je tu vrvež otrok, ki se podijo okoli šotorov po- stavljenih v krogu. Včasih, če je vre- me lepo, pljuskajo malo nižje po Savinji ali pa hodijo na krajše izle- te v okolico. Ce je vreme slabo, se dečki in deklice stisnejo v šotore. Domiselnosti jim ne zmanjka, raz- nih iger znajo veliko, včasih pa jim tovariš Vaso Starovič pripoveduje o partizanih, saj ve kot borec bitke na Sutjeski toliko lepega povedati. ZGLEDEN PRISPEVEK »OBNOVE« - MONTAŽNA KUHINJA IN SKLADIŠČE JI Ko sem obiskal kolonijo, so delav. ci celjske Obnove postavljali na travniku pred gozdičkom montažno stavbo iz elementov za gradbene od- re. Tu sem se je iz barake že prese- lila kuhinja s skladiščem. Zasilni paviljon je dovolj velik, da bodo otroci lahko dobili malice in kosilo pod streho, kadar dežuje. Kolektiv Obnove je brez vsakršnega prepri- čevanja sklenil breziplačno. postaviti tako streho. .-Predsednik obciiiske^a sindikalnega'^ sveta tov. Strmčnik pravi, da se ža nobeno stvar ni tako malo časa dogovarjal — samo de- set minut. Bodo tudi drugi celjski kolektivi pripravljeni pomagati na enak način? C Otroci pri izborni malici. Na svežem zraku bolj tekne... Pred šotorom v gozdnem taboru KDOR NE KOMPLICIRA — NIMA PROBLEMOV! Ljudje, ki so dvomili, da bi bilo mogoče organizirati počitniško ta- borjenje šolskih otrok na preprost način, so gotovo polni raznih shem in norm. Kdor komplicira ima ved- no probleme. V našem primeru pa je drugače. Nekomu bi se zdelo ne- rešljivo že to, da je kak dan v tabo- rišču le okoh 60 otrok, kak dan pa jih je daleč nad sto. Ko se zjutraj zberejo, jih preštejejo. Ekonom gre nakupovat hrano, otroci pa počasi ob Savinji navzgor ... Nobenih ne- rešljivih problemov ni. En dan ne- kaj kilogramov kruha in mesa več, drug dan manj. Organizatorjem je žal samo to, da ugodnosti ne izkoristi več celj- DOBER ZAČETEK VZPODBUJA NAČRTE skih družin. Ukvarjajo se s proble- mom, kako na taborjenje pripeljati tudi otroke iz Štor. S pomočjo av- tobusnega podjetja bi bilo to izved- ljivo čez noč. Glede števila otrok ni zaprek. Šotore je mogoče dobiti in gozd je velik. Še letos, zlasti pa dru- go leto, bi tu lahko letovalo na "sto- tincj otrok. Sredstva so v primerja- vi z učinkom na produktivnost skr- bi rešenih staršev kaj skromna. Tre- ba je le manj besed, več dejanj. Ure- diti bi bilo treba oskrbo z vodo, zdramiti zavest vsaj nekolicini f)ro- svetnih delavcev, spodbuditi širši krog delovnih organizacij k sode- lovanju ... Morda bi bilo dobro, če bi ustanovili namenski fond, seVeda brez birckratskih meril, »češ,Kdamo prispevek *samo za otroke naših de- lavcev«. To bi rodilo štab evidenti- čarjev, analitikov itd-. Kolega Trsten- jak je v »Večeru« zapisal, da se ima- jo otroci pri Petričku sijajno vseai socialnim razlikam v brk. Pristaiy- Ijam: vsi otroci so naši! .;■ .' [ ... IN šE MALO STATISTIKE Obrekljivci so seveda dvomili, da bi bilo leiovanje otrok zastonj, stroške plača občinski sindikalni svet. Ko pa so bili postavljeni na laž, so obrnili vso reč takole: ja, če je zastonj, potem so tam le otroci »ta boljiših«. Toda statistika podira taka podtikanja. Od 110 otrok, ki slalno" hodijo na griček, jih je n^d 60 iz delavskih družin', ostali pa so iz družin uslužbencev, upokojencev in obrtnikov. Cez sto otrok je takš- nih, katerih matere so zaposlene, od 39 delavk v industriji. Prepričlji- ve številke. —ec Pesem zbližuje mladino dveh dolin člani mladinskega pevskega zbora osnovne šole šmihel nad Mozirjem smo ob koncu šolske- ga leta obiskali Šoštanj, Topolši- co in Zavodnje, Rjer crr.o povsod pripravili koncert niladinskih zborovskih pesmi. Ob tej priliki smo bili gostje šolske mladine iz Topolšice, ki nam je na svojih domovih preskrbela prenočišče in nam tako omogočila, da smo drugi dan še nastopili v Zavod-^ njah. Nekaj dni pozneje — smo bili povabljeni v Velenje, kjer smo sodelovali pri večernem koncertu. Tudi tu nas je spreje- la pod svojo gostoljubno streho mladina iz Velenja, da smo se laliko drugi dan vedri in spočiti vrnili domov. Za nas so bili ti dnevi nad vse prijetno doživetje. Spoznali smo sosednjo Šaleško dolino, njene kraje in njeno mladino, ki prav tako kot mi ljubi in goji našo do- mačo slovensko pesem. Vsem na- šim gostiteljem se zato iskreno zahvaljujemo za njihovo gosto- ljubje, s katerim nam je omogo- čila tako lep izlet. Zahvaljujemo pa se tudi učiteljskemu kolekti- vu osnovne šole Topolšica in Šoš- tanj, posebej še tovarišici šuligo- jeVi, saj smo bili deležni vse nji- hove pozornosti in pomoči. Za- hvalo pa smo dolžni še profesor- ju Ferlincu iz Celja za njegovo izdatno pomoč in priznanje, ki nam ga je izkazal v Velenju. Veseli smo, da smo se spoznali z mladino sosedne doline. Želi- mo ji prav prijetne počitnice, pri bodočem delu pa mnogo uspe- hov! Mladi pevci iz šmihela Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ O. SVETOVNE VOJNE (32) Podpolkovnik je lahko samo pokimal z glavo, ker je bil tako vznemirjen, da bi ne spravil be- sede skozi grlo. Drugo jutro je odšel k specialistu v Harley Street. Ko mu je z veliko muko uspelo, da je Spil čašo barija, ga je specialist najbolj skrbno pregledal z rentgenskim aparatom. Dva dni kas- neje ga je poklical k sebi njegov osebni zdrav- riik. V njegovo ordinacijo je vstopil vznemirjen in nestrpen z.aradi radovednosti. Mislil je na to, kako je na smrt obsojenemu na dan usmrtitve, ve, da je v teku postopek za pomilostitev. Zdravnik ga je sprejel s prisrčnim pozdra- vom in si je mel roke od veselja in zadovoljstva. *>Torej, Pinto,« mu je dejal. »Sporočiti vam mo- ram razveseljive novice. Ni ga sicer zdravnika, ^i bi užival, kadar bi mogel ovreči diagnozo f^akšHega kolege, a v vašem primeru je vendar- le tako. Ta vaš vojni specialist je vse zamešal. ^ vašem telesu ni niti drobca rakastega tkiva, ^ploh nimate nobenih organskih motenj, samo preutrujeni ste in obnemogli. Kakšna dva ali tri Mesece počitka vam je potrebno in potem boste fPet zdravi ko dren. No, zinite že kaj! Videti je, '^akor da ste užaljeni, ker vdm ni potrebno un^- reti!,, In resnično! Podpolkovnik je stal kakor pri- '^t pred zdravnikom in ni mogel ziniti niti bese-^ "e. Občutil je, kako je na smrt obsojenemu, ki Samo minuto pred usmrtitvijo izve, da je pomi- mčen. Naslednje tri mesece se je podpolkovnik za- spočil. Ko pa so zavezniki zaustavili in za- tQj^ 2^0'^'// ardensko ofenzivo (ob koncu leta ^^44) — poslednji poskus nemškega vojaškega 'stroja — je kazalo, da je vojna v Evropi zasta- la. Podpolkovnik je vedel, da bo imel po povrat- ku dela čez glavo, vendar se ni maral prena- gliti in je vztrajal do končnega ozdravljenja v Angliji. Mirno je počival, saj se je zavedal, da je to dejansko njegov prvi počitek v pet in pol letih. Med počivanjem je zvedel, da se je vest o njegovi bližnji smrti naglo razširila med bri- tanskimi protiobveščevalnimi oficirji, pa — dom- neval je — da tudi med sovražniki. Zavedel se je, da bi ob dejanski smrti malokdo iskreno ža- loval za njim, saj zaradi obilnega dela ni uteg- nil, da bi si pridobil večje število iskrenih pri- jateljev. Hkrati pa se je zavedal, da bi jili bilo mnogo — predvsem na sovražnikovi strani — ki jih bi vest o njegovi smrti močno razveselila. Sicer pa jim podpolkovnik takih občutkov ni mogel očitati. Proti koncu marca je bil podpolkovnik spet toliko pri m.očeh, da se je lahko vrnil na svoje delo v Evropi. Niti šest tednov ni minilo od njegove vrnitve, ko je Nemčija kapitulirala. Takrat so končno osvobodili tudi vse severne pokrajine Holandije, kjer so se še dotlej zagri- zeno borili zadnji ostanki nemške vojske. V začetku junija je prišel podpolkovnik službeno v Haag. Ena izmed njegovih prvih nalog je bila, da je zasliševal nekega esesovca, ki ni bil Ne- mec, temveč holandski kolaboracionist. Bil je zaprt v političnem zaporu, ki so ga imenovali hotel Oranje, v znanem letovišču Scheweningen blizu Haaga. Zapor so upravljale kanadske vojne oblasti. Posebno krilo zgradbe je bilo rezervirano za podpolkovnikove politične zapornike in za ljudi, ki so zanje sumili, da so bili vohuni ali nekdanji kolaboracionisti. Člani holandskega uporniškega gibanja so ga ujeli tako iznenada, da je bil oblečen še vedno v popolno esesovsko uniformo. Črno-rdeča vrvi- ca, ki jo je imel na oprsju, je dokazovala, da je nosilec — in po vsem videzu ponosen — želez- nega križa. Podpolkovnik je opazoval njegovo čekinasto, do kože ostriženo lobanjo, njegove prašičje oči in arogantno držo — kar je nare- dilo iz njega živo karikaturo vseli noloričnih last- nosti pravega esesovca — in pomislil je, da bo delo enostavno. Ni ga človeka, ki bi mogel najti ustrezno opravičilo, da so ga njegovi nasprotni- ki ulovili takole in flagranti, namreč v komplet- ni sovražnikovi uniformi. Toda podpolkovnik Oreste Pinto se je še enkrat v svojem izkušenj polnem življenju prevaral. Podpolkovnik je udaril naravnost: »Vi ste, kakor vidim, kolaboracionist. Mislim, da vam bo precej težko objasniti, kako ste se znašli v tej elegantni uniformi, kajne?« Kar planil je pokonci od upravičenega gne- va. »Kako se me drznete obsojati, da sem kola- boracionist! Jaz sem dober Holandec, ki se je boril za svojo domovino!« Podpolkovnik ga je začudeno pogledal. »Le kako lahko trdite, da ste dober Holandec? Po vašem bi potlej lahko trdili, da je Goring naj- bolj suh človek na svetu in Himmler samo pre- prost verski pridigar. Kako se je moglo prime- riti, da imate na sebi to uniformo, če ste iares tako velik rodoljub? Mar so vas Nemci nagra- dili z železnim križem sama zato, ker ste dober Holandec? Na svetu je zares marsikaj čudnega, a vse to je vendarle bolj malo verjetno.« »Narobe ste nie razumeli, gospod,« je začel Z mirnejšim glasom. »Zares je nenavadno, da vidite Holandca v tej ogabni uniformi, toda ta- koj vam bom pojasnil, kako je prišlo do tega.« Hlinil je resnično jezo, ko je nadaljeval: »Prava' in do neba vpijoča krivica je, da strpajo v zapor človeka, ki je neštetokrat postavil svoje življe- nje na kocko v boju za svojo domovino, med- tem ko so mnogi pravi kolaboracionisti in pri- jatelji švabov na svobpdu , ^ . KAJ TEMU ČLOVEKU GNEZDI V GLAVI, PRAVIMO VČASIH. ALI PA, CE IMAMO MAČKA, SE PRITOŽUJEMO, DA NAM KLJUJE PO GLAVI. TI DVE FRAZI JE DOBESEDNO IZKORISTIL DROBEN PTI- ČEK NA NAŠI SLIKI. MED VOJNO JE NEKDO URIL SVOJE STRELSKE SPOSOBNO- STI IN PREBIL CELO DOPRSNEGA KIPA NAD PORTALOM HAMBUR- ŠKE UMETNOSTNE GALERIJE, KI PREDSTAVLJA MOJSTRA MICHA- ELA WOLHGEMUTA, KI JE PRED 450 LETI UČIL SLIKANJA SLAV- NEGA ALBRECHTA DuRERJA. KER'NI NIHČE POŠKODBE OPAZIL IN POPRAVIL, SI JE IZNAJDLJIVI PERNATI LJUBITELJ UMETNO- STI UREDIL V MOJSTROVI GLAVI VARNO GNEZDEČE. GINA: VSEGA JE KONEC Končno je vse jasno in »uradno« potrjeno: Gina Lollobrigida in Mil- ico Škofič sta se po 17 letih skupne- ga življenja ločila. Zakon je preživ- ljal krizo že nekaj let, vendar sta ga pred lovci na senzacije vselej skušala »reševati«. Pred časom pa je Gina na rimskem letališču, ka- mor jo je bil pripeljal z devetletnim sinom Milkom njen soprog, izjavila, da je »vsega konec«. Ko ji je segel v roko in ji zaželel »srečno pot«, je tudi sam potrdil, da se bosta spo- razumno ločila. Seveda tisk ni mo- gel mimo vprašanja, zakaj? Ko sta se ob koncu 1946. leta spo- znala, sta bila anonimna. On je bil zdravnik, ki je delal v taborišču be- guncev v rimskem filmskem mestu, ona pa je hodila statirat v filmih, da bi zaslužila kakšno liro za življe- nje. Nato sta se poročila; njeni us- pehi so bili vse večji, postala je bo- gata s prekrasno vilo v Rimu, pa- lačo v Parizu in vilo v Švici). Dr. Škofič je zapustil prakso in se ves posvetil njej. Bil je njen administrar tor, menager, reklamni agent itd. Trdili so, da ima za uspeh Gine lev- ji delež ta Slovenec, ki je previden in ne dopušča, da bi igrala v kakr- šnemkoli filmu. Nekdaj skromna, vzdržna in mir- na Gina se je v zadnjih letih skušala osamosvojiti. Mož je ni več sprem- ljal na potovanjih v Ameriko, kjer je snemala, ne v Pariz, sama Je od- hajala v Španijo itd. Tu so jo mon- deni fotoreporteri i odkrivali po lo- kalih v družbi oseb iz »družbe«, zdaj s kakim saudskim princem, zdaj s kakim nemJiim ali avstrij- s'kim grofom; morda slučajno. Medtem je tudi dr. Škofič krenil po svoji poti; ustvaril si je založniš- ko hišo in postal založnik. Njegove luksuzne izdaje likovnih reproduk- cij in znanstvenih del mu baje dob- ro nesejo. V komentarjih v zvezi z »uradnim sporočilom« o ločitvi po udarjajo, da Je bolj ko vse drugo na zakon slabo učinkovalo dvoje: nje- na odvisnost od Škofičeve volje, ki Je bil »^krut« in ni toleriral lakom- nost tipične filmske boginje, kakor njegova odvisnost od njenega oseb- nega bogastva in njene slave, če- prav Ji je do obojega pomagal,^am. ONA KOT ZABAVIŠČE Takole leži ONA, izrodek sodobne domišljije, v Muzeju moderne umet- nosti v Stookholmu. »Mojstrovina« je 25 metrov dolga, 10 metrov širo- ka in tehta 6 ton. Telo je »ustvarje- no« iz žice, povezane z blagom in iz drugega materiala, prepleskana pa v stilu pop-arta. Avtorji te »fenome- nailne super skulpture« so Švicar Jean Tinguely, njegova francoska kolegica Niki de Saint-Phalle in Šved Per Olof Ultvedt. Po mnenju ameriškega TIMEA »gre za mešani- co zabavnega parka in vračanja k materinstvu«; ONA ni samo »fra- pamten« muzejski e'ksponat, pač pa ima tudi druge nenavadne funkcije: # v njeni desni nogi je med dru- gim razstava slikarsikih falsifikatov; # v trebuhu Je bar Coca — Cola in restavracija; # v desni prsi planetarij; # v levi rami kinodvorana z 12 sedeži, kjer prikazujejo prvi film Grete Garbo; # v desni rami so itelefonske cc; lice itd., itd. O »gužvi« okrog velikanke pravi vodstvo muzeja lakonično: »Trije avtorji so že dolga leta priznani umetniki. ONA je v naših očeh moj- strsko delo, največje, kar smo jih razstgivili« (če bi sodili po dimen- zijah najbrž res). Drugačnega mne- nja so psihiatri, ki izražajo pomisle- ke nad vznemirljivo »ONO«: »ONA bo v Švedih zapustila nedvomne sle- dove«. In »izumitelj« Tinguely, ki je na desno nogo zapisal: »Honi soit qui mal y pense« — »sebičen je kdor ima pri tem prčgrešne misli«' Tako ali drugače,— vse skupaj je z avtorji vred v najslabšem pruneru skrajno neokusno. KAMERA HITREJŠA OD KROGLE. NALO- GA NI BILA LAHKA. LONDONSKI FOTO- GRAF ALISDAIR MC DONALD NAJ BI ZA SVOJ ČASOPIS PO- SNEL KROGLO MED IZSTRELITVIJO. SE- VEDA JE VEDEL, KA- KO. POSKRBEL JE ZA MOČNO OSVETLI- TEV, UPORABIL ZE- LO OBČUTLJIV FILM, POSEBEN FOTOGRAF- SKI APARAT, PIŠTO- LO IN KOT STREL- KO ZVEZDICO TRA- CY REED. OBA STA SPROŽILA ISTOČAS- NO. KROGLA JE ZLE- TELA IZ CEVI S HI- TROSTJO 270 ME- TROV NA SEKUNDO, KAMERA PA JO JE UJELA S PETSTOTI- SOCINKO SEKUNDE. V OSTALEM STRE- LJA TU IN TAM TRA- CY REED v JAMES BONDOVIH FILMIH. PRAVIJO, DA IMAJO ŽENSKE 13 MOŽNOSTI, »NA KATERE« LAHKO OBESIJO ALI PRIPNEJO NAKIT. KJE VSE, STA PRIKAZALI FILMSKI ZVEZDICI MARGIT SAAD IN ANN SMVRNER NA .>LUX FESTIVALU« — SEVEDA ZA ŽENSKE, KI IMAJO DENAR. KLJUB TEMU, DA JE TOREJ MOŽNO NAKIT »PRIPETI« CELO NA ZADNJO PLAT KOT STA GA PRIPELI OBE ZVEZDICI V OBLIKI TEŽKIH BROš, BI PO NAšEM MNENJU NAŠLI MORDA šE ŠTIRINAJSTO MOŽNOST. VREDNOST NJUNEGA NAKITA: 4 MILI- JONE MARK (MILIJARDA 248 MILIJONOV STARIH DINARJEV!) UREDNIST^« IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. - UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. - Časopis je ustanovU °k /J^^lnS sf?nn,?.^l'm^l%rf^n^^^ '^^^f,^^'?: (.^945) kot .Celjski tednik. (1948-1950), nato kot .Savinjski vestnik. (195(^1954) in od 1955 ponovno kot .Celj- ski iLcInik«. j3 1. januarjem 1966 .so ga USTANOVILE občine Celje, Laško. Mozirje, Slovenske Konj ce, Šentjur pri Celju. Šmarie pri Jelšah in Žalec — Tednik IZHAJA ob netkih IZDATA- ~ TEK(^l"SN?g07.S° ^^^^ ~ P"^^'"«^"^ številka'50 pai (50 din).Tetna^a^čnina 20 (2.ol)) di^^polletna io (1 olž) din Tujina« (i^t- Mala križanka Vodoravno: 1. meketanje, 6. raz- loček med resnično in naslovno vrednostjo, 8. pritok Une, 9. dva različna soglasnika, 10. župan pod Trancozi, 11. angleški otok v Irskem morju, 12. površinska mera, 13. zim- sko športni rikvizit, 14. naslov pri- ljubljene TV serijske oddaje, 16. po- srednik zastopnik. Navpično: 1. rimska boginja zna- nosti in umetnosti, 2. pripadnik so- cialnih revolucionarjev, v času Okio- berske revolucije, 3. znan celovški hokejski klub, 4. šesta in zadnja črka, 5. močno eksplozivno sredst- vo, 6. svetovno znan francoski ro- manopisec romantične dobe, 7. oč- njak, 11. slavni nemški pisatelj (Dok- tor Faust), 13. pomožni glagol, 15. okrajšava za »exempli gratia« (na primer). Varnostna ograja Prometnih nesreč je iz dneva v dan več, zato so začeli znanstveniki iskati sredstva, s pomočjo katerih bi jih zmanjšali. Pred nedavnim so v ZDA skonstruirali novo vrsto ograje za avtomobile, ki so jih že posta- vili na nekatere ceste. Ograja je narejena iz jeklenih štirioglatih cevi. Glavna značilnost te ograje je v tem, da vozilo pri udarcu ne odbije nazaj na cesto, ampak s svojo elastičnostjo ublaži udarec. Pri preizkušanju so spustili vozilo v ograjo s pomočjo specialnih elektronskih instrumentov in s hitrostjo do iOO km na uro. Strokov- njaki, ki so skonstruirali to ograjo, menijo, da so možne razne variante osnovne konstrukcije, odvisno od pogojev na posameznih avtomobilskih cestah. Atomski odpadki in rak Britanski strokovnjaki so ugotovili, da bodo odpadki atomskih po- skusov, ki so bili opravljeni do leta 1965, povzročili do leta 2000 sedem slučajev raka na milijon prebivalcev. Ta podatek Je izdal Komite za zaščito od ionizacije ozračja britanskega sveta za medicinsko znanstvena raziskovanja, 25. maja letos. Razpravljali so tudi o zaščitnih ukrepih proti atomskim odpadkom, kot je uporaba mleka v prahu namesto svežega mleka in dodajanje posebnega kalcija prehrani. .