Naši dopisi. Iz Ljiihljanc. Pro riomo. Pivikiat za našega urednišl.va sc jc nekonm zljnbilo. da se je pnd rusko flrino v 18S. št. »Sl. N.« spravil Oez naš lisl. Miroljubui bočemo nm niirno odgovoriti. Mogofe. pravimo mogoče, da je iiuel »Sl. N.« dnpisnik clrjbei- namen. da bi vse slovensko iu"iteljstvo vzbujal k liolj skupnemu delovanju, ali svoj naj bližji naiiien on prav jasno pove. »Blagohotni braleo je niofjoi"-e (prav gotovo! Ured.) spoznal, kaj hoče pisec s tein, narareč, da slovenskernu šolstvu nikakor ne korisli, da imamo dva učiteljska lista. Boljše bi bilo. da bi imeli samo jednega, kateri pa naj bi zadostoval vsem zahtevam slovenskega ufiteljstva. Slovensko učit.oljstvo naj zableva, da sedanja lista prenebala ter naredihi prostor novemu ali pa naj se spojita v jednega«. V katerogapa? V »Popotnika«. Kajti 1. «Mora vsakdo priznati, da je »Pop.« boljši nego »Učit. Tov.« O tej trditvi mi ne moremo soditi, vender lahko rečerao, da se nam taka trditev, kolikor mi poznaino razmere, zdi jako subjeklivna. da ne rečemo kaj druzega. ii. On prinaša veliko več in boljših razprav kakor »Učit. Tov.« Mi ne vemo kako bi bilo mogoče, da bi prinašal veliko več razprav, ker v isti obliki kot pobnesečnik izhaja, kakor Učit. Tov. in poleg tega zastopa po »Zvezi« še v se slovensko učiteljstvo, Učit. Tov. pa je !e .glasilo jednega društva in specifično kranjski«. Tam se mora pač med vrsticami še mnogo brati. Kar se pa tiče »boljših« razprav, naj g. pisec premisli, da je stvar taka, kakor pri učitelji. Pii najslabejšem učilelji nahajaš tudi kako dobro stran in če naš list. tako malo zadostuje zahtevam slovenskega učiteljstva, kakor ga opiše g. pisec, kakšno dobro zrnice se pa vender še najde v njem, kajti sejali so jili skoro izključno sami šolniki. Pri tej priliki naj povemo, da tni postopamo po dobro premišljenem načrtu, ki smo si ga sestavili po obstoječih razmerah našega ljudskega šolstva. V prvi vrsti stojimo na podstavi šolskib zakonov. Primerjajoč stanje našega šolstva z onim drugih avstrijskih narodov smo spoznali, da smo v rnnogih stvareb še v povojih in je torej trebagraditi od spodaj gori ter s temeljem pričeti. Takegazadržaja so torej ^edaj vet-inoiiia naše razprave, da za zgradbo dobimo dolicr teinelj. Po tempntu boč.emopočasi pavarno naprpdovati in bodeuio tudi jedenkrat prišli dn jisihologič n i h in znanstvenih razprav; sedaj še niinamo pravega te • melja za to, v zrak pa nočemo zidati. Pri naši zgradbi rned drugim tudi vporabljiirns) slovstveni mateiijal. Marsikatereinu se morda dozdeva časi ta tvarina nialn ti-do kamenje za to zgradbo. Ali opazujmo zidarje pri zgiadbi nnvega poslopja. Kaj radi vzidajo v novo  poslopje kak star kainen osobito, če ima kako označilno znamenje. Tudi lni moraino tako tvaiino vporabljati, če nam povsem prija ali ne — zaradi zgodovinske vrednosti. 3. »Pri njem sodelujejo prav dobre nioei«. Tej trditvi nhnamo prav nič ugovar jali, ker vse moči spoštujemo, ki z literarnim deloin  pospešujejo blaginjo slovenskega naroda. Pač bi pa  bili od g. pisca, osobito če je našega stanu, prifakovali toliko takta. da s takim pisanjem ne žali — kar se t.u posrednim potem (po prav jasnem logičneni sklepu) v istini godi — našib sodelovalcev, ki jili iinamo nad 100. Ali g. piscu niso znani Levec, Mani, Hutar, Orožen, Gabršek, Tomšič i. dr. tudi kot prav dobre moči, kot strokovnjaki, ki pišejo to, kar našim potrebam najpriinemejše spoznajo? 4. »Ker Učiteljski Tov. na Kranjskem dela kunkurenco.« Sedaj vsaj vemo, kam pes taco inoli. Ali je g. piscu morda znana basen o lisici in ježi? Ako naši naročniki oziroma člani našega društva za potrebno spoznajo, da se umakneino, storimo to takoj brez pomisleka; ako zahtevajo, da izdajemo list trikrat n;i mesec. tudi to storiino z veseljem. Da bi se pa z naiui poinetalo, kakor se v tc-m članku godi, z listom, ki izhaja čez tri desetlelja in je probuditelj narodno mislečega učiteljstva, v to se ne podaino, dokler imaino kaj življenja v sebi. Za tako delo se nain zdi g. pisec še premlad in preinato skušen. Ves svoj trud žrtvujeino jedino le blaginji naroda; delamo brezplačno in bi-ez kakega sebičnega namena; torej prav odločno odklanjamo herostratski dar, ki nam ga daruje g. pisec v svojem članku. Nebute n.ini je odgovui- pod peresoin že predolg pustul, vender prosinio gg. bralce še uialo potrpljenja. »Učit. Tov. prav malo prinaša o drugih slovenskih deželali«. Ko smo mi prevzeli uredništvo, imeli smo več sodelovalcev izven dežele, osobito iz Goriškega, in smo radi priobčevali razprave od tain. Kaj, ali bolje kdu je vzrok, da so večinoma izostali, dobro nam je znano, pa o tein tu nečemo govoriti. Naš list jim je vedno odprt in bomo radi priobčevali razprave iz vseh slovenskih dežel, ako nam dohajajo. Naravno je, da iz Štajeiskega nismo pričakovali mnogo podpore, saj tudi naročnikov nimamo tain nič več, kakor v tužnem Gorotanu. Nam je neljubo, da smo prisiljeni v listu odgovarjati na napade g. pisoa. G. pisec je gotovo tudi člen »Zveze slov. učit. društev«. Zakaj pri obfinem zboru v Trstu ni sprožil te stvari ? Tam je bilo mesto za to, ne pa v političnein listu, kjer stvar dobi povsem drugo barvo. Naše društvo je tija poslalo osem delegatov, torej je bila lepa prilika, da bi se bili prav temeljito razgovorili. S tem odgovorom nikakor nimamo namena, da ])i napadali »Pop«. Nikdar in nikjer še nisino agitirali še inanj pa pisali zoper ta list. Saj g. urednik dobro ve, kako sva se o tej stvari svojeeasno doinenila. Slovenci imamo dva pedagogična lista in za oba je v slovenskih pokrajinah dosti prostora. Cehov je primeroma 6krat toliko, kakor nas in ti niinnjo le 10 takih listov, kakor piše g. pisec, tudi ne Gkrat po dva, ampak do 3 0 in ravno to je vzrok, da šolstvo tako napreduje in da je vse učiteljstvo tako vstrajno pri rJelu za napredek. »Pop«. smo le omenili, ker nas je g. pisee v to prisilil. Ni dosti, da razpor pri nas v političnem in socijalnem življenji sedaj že postaja neznosen, g. pisec ga hoče tudi na pedagogično polje prenesti, kjer imamo toliko potrebnega dela, da bi vsak delavec moral imeti podvojenih močij. To je njegova zasluga! To je pač kaj več, kakor »naročnikom denar iz žepa krasti«. »To v premislek slovenskim učiteljern-literatom«. Uredništvo. . Iz državnega zbora. (Dalje.) Kar se tiče učiteljišč, bi še omenil, da se v najnovejšem času, kakor smo te dni večkrat slišali, tudi tukaj govori o preoblaganji in da se zahteva, naj bi se igranje na klavir in orglje, kmetijski pouk in pouk o gluhomutcih in slepcih omejil. Za tako omejitev učnih predinetov, oziroina za to, da bi se učna tvarina zmanjšala, se pač zlasti v teh predmetih ne bi mogel izreči (Bravo, bravo! na desni.) Kdor zahteva posebno omejitev pouka na klavir in orgljah, ne pozria odnošajev na deželi, ta se ozira le na mestne razmere. (Prav res! na desni.) Ti predmeti niso le praktičnega pomena, ampak imajo tudi vzgajajočo moč v sebi, kajti tisti učitelj, ki se peča v svojih prostih urah s šolskim vrtom, ali z igranjem na klavir in na orgljah, ta pač ne bo zabredel na stranska pota. (Prar res! na desni.) Dobra izobražba uči- telja v igri na klavirji in na orgljah ga pa tudi vsposobi po pevskem pouku v šoli, knt voditelj cerkvenih zborov, -kot orgljar delovati za povzdigo in razvoj unietnijskega čuta v narodu. Seveda se sinejo kot učitelji godbe in petja na učiteljiščib saino vrle moči uporabiti in tain, kjer so, se ne smejo odstraniti — kakor se je to zgodilo na nekein zavodu — brez tehtnega razloga. Učna tvarina bi se dala skičiti rnorda le pri pouku o gluhomutcih in slepcih. Vender pa imamo neko vrsto šol, kjer se gojenci res preoblagajo, to so meščanske šole za deklice. Število učnih ur na dekliških meščanskih šolah znaša navadno trideset na teden. Odštejmo nedelje in dva poludneva, pride na vsak dnn po šest ur, četiri dopoludne in popoliidne dve uri. To je za deklice zbog njih nežne rasti gotovo preveč in vpliva jako neugodno na razvoj njihovega života. (Prat) res! na desni.) Doma se itak ternu pridruži navadno še zasobni pouk, pouk v kakem drugem jeziku. Če v jednomer sediš pri čitanji, pisanji, risan.ji, klavirji inpri ročnih delih, lahko se ti skrivi hrbtenica in označevalno je, da se nahaja ta bolezen, kakor trdi profesor Billroth, le pri kulturnih naiodih. Da je pa moja trdilev, da deklic ne smemo meriti z istim meriloiu, s kojim nieriino dečke, resnična, narn je dokazal zopet profesor Billroth, ki je dognal, da je 75 odstotkov na skrivljeni hrbtenici bolnih otrok ženskega spola. Gospoda, kaj pa je naloga ljudske šole? Ljudska šola mora: 1.) olroke vzgojevati nravno-versko, 2.) razvijati njih duševno delovanje, 3.) jih oskrbovati za daljno izobrazbo s potrebnimi znanostirni in ročnostiini in 4.) položiti temelj vzgoji Trlih ljudij in iskrenih državljanov. Šolski ter poučni red pa dostavlja to nalogo razširjaje in pojasnjevaje: »Smoter vse otroške vzgoje je odkritosrčen blag značaj«. Da bi se to doseglo, mora učitelj neprenelioma delovati, da bi se mladina včdla v resnici nravno, da bi se ji vnela ljubezen do vestnosti, do poštenosti, do složnosti, da bi ljubila človeštvo, da bi ljubila doinovino. Kdo bi se mogel upirati temu učnemu smotru? Kdo sme sploh tajiti, da je napredovala ljudska šola v zadnjih desetih letih? Seveda obsega ta napredek le znanosti in ročnosti. Ljudska šola je Ijudem navadno le učni zavod, na njeno vzgojevalno nalogo pa pozabijo. Ljudska šola pa naj ni samo učni, ampak tudi vzgojevalni zavod; stori naj več za vzgojo srca in značaja, poudarjati se mora bolj njena vzgojevalna stran. Gospoda! V easih, ko državi in človeški družbi pretijo nevarnosti, ko vera in nravnost, čut za pravo in avtoriteto nekeinu delu te družbe gine, raste tudi haloga ljudske šole; kajti rastoče poželjenje po vživanji in razširjanji verske mlačnosti, kopičenje kapitala v rokah nemnogih in obubožanje prostega naroda, pojeinanje dobrega obrtnijskega stanu, siljenje v velika mesta in nazadovanje kmetijskega stanu je veliko pripomoglo, da so se vezi rodbinskega življenja jele snetnali v nekatoiib slojib prehivalstva. (Prne (jotoro! ua desni.) (Oalje prih.) Iz loiraškcga okrajn. (Konferenci.ja). Naša madna učiteljska konferencija se je vršila letos na Hakeku v dan 00. mal. srpana. Že ob 8. uii zjutraj je zborovala enketa in konečno sklepala o nadrobnem učneni nafrtu, o pouku v realijab za vse kategoiije ljudskih šol v tern okraju jzvzemši petrazredne c. kr. rudarske v Idriji. Dotični naerti se razpošljejo vsem šolskiin vodstvom v pregled in potem višji šolski oblasti v potrjenje. V zbnru «e ta sklep vzame na znanje in odobri. Pred konfoi-encijo si je še oglednlo učiteljstvo skrbno obdelani in lepo urejeni šolski vrt in pa po gdč. učiteljici F. Zemme lazstavljena, lieno in vestno izvršena ročna dela pridnih šolaric, katerim je blagorodna gospa Engelbilda Lavrič zato v priznanje izvolila tudi darovati za premije 30 primernih knjig različnega zapnpadka za slovensko mladino. Slava! Takoj po 11. uri otvori naš c. kr. okrajni čolski nadzornik in profesor, g. Vilibald Zupančič zborovanje. uljudno pozdravi navzočno učiteljsko osobje, izvoli si svojiin namestnikorn nadučitelja g. Iv. Poženela in zapisnikovala sta nadučitelj g. J. Kernc in gdč. učiteljica I. pl. Fodraneberg. Odsotni so pa bili gg. Levstek in Novak iz Idrije, Likar iz Giahovega, ki so šli tudi letos svoje moči vadit in urit se v moških ročnih delih na Dunaj, in gospici Viljelmina Leskovic in Avgusta Kotnik vsled bolezni. Gospod nadzornik spominja se tudi umrle gdč. učiteljice M. Krašner v Idriji in učiteljstvo se v znak sočutja vzdigne s svojih sedežev. Potem prečita uradne dopise in ukaze, ki jih tudi »Uč. Tovariš« objavlja; a želeti je pa, da bi se šolstva in učiteljstva zadevajoči ukazi, zakoni itd. vsem šolam gratis dopošiljevali. Iz obšiinega nadzornikovega poročila povzamem najprvo to, da imajo šolska vodstva uradne knjige v lepem redu. Šolska matiika bode v prihodnje nekaj izpremenena, zato šolska vodstva, oziroma krajni šolski sveti naj ne kupujejo (takoj) dnsedanjih tiskovin. Kjer ni mogoče šolskih naznanil štirikrat v letu dajati. naj se dajo le po tri- ali samo dvakiat. Tednik je bil marsikje presuhoparen, premalo zgovoren; kajti on je jako imenitna knjiga vs;akeinu vestnemu učitelju, ker se po njem razvidi. kako skrbno si je uiMtelj šolsko tvarino razdelil in uredil. Jezikov nauk je napredoval, a spisje naj se še vender skrbneje goji kot slovnica. Računski zvezki naj se jKivsndi vpeljejo, kjer še niso vpeljani. Lepopisje je bilo res lepo, vonder ima strma pisava nekaj prednosti.  Risanje se je skoro povsodi skrlmo ijojiln : v \i^jib razredih naj se rabijo risanke brcz pik. Petje je sploh dobro, po nokaterih šolnli pi-av dobro, in v ženskih ročnih delih se je storilo, kolikor le je bilo mogoče doseči. Teluvadi naj se po zinii v šolski siibi, kjor ni diuzega prostora; a di-uge ča.-^e in pri Icpem, ugodnoin vremenu pa le zunaj šole, na prostem. V realijiih je bil uspeh povoljen. Za prirodopisni pouk naj nabirajo učitelji v svojem ki-aju potrebnih stvarij. Zbirka bodi v prvi vrsti le taka, kakeišne reči se v tistein kraji dobe, poteiu naj se nadaljuje po potiebi kraja in po učnih načrtih. Zemljevid vojvodine Kranjske risal C. F. Baur, jo zelo pomankljiv. Priročni zemljevid tega okraja se še pogreša; zaUt je treba nemudoma skrbeti, da se to jako potrebno sredstvo zemljepisa takoj omisli. Šolski vrti so v najboljšem stanu. 0 šolski bigijeni je še maisikaj želeti. Stare šolske klopi naj se odstranijo, ker so večjidel previsoke in uepriinerne velikosti učencev , ko se jim noge še tal ne dotikajo. brbet krivi itd. Kako naj so šolske klopi narejene, povedano je v § 13. ministerijalnega ukaza od 19. mal. sipana 1875. 1. št. _8G8, s kateiim se tudi določuje, kako se imajo opravljati šolska poslopja na javnih ljudskib šolah, in kako se ima skrbeti za zdravje po teh šolab. Šolska vodstva naj pa pazijo kolikor je njib dolžnosti in moči, da se dotični ukazi tudi izvršujejo. Disciplina je bila povsodi dobra, oziroma izvrstna. Sploh šolstvo je v temu okraji v dobrem stanu in učiteljstvo je vneto za svoj poklic. V prospeh izdaje okrajnega zemljevida se je izvolil odsek treh udov in to so: g. nadzornik, g. J. Kernc in g. V. Ribnikar, kojim bodi nalog in skrb, da dobinio v kratkern ta prepotrebni stenski in piiročni zemljevid, o katerem se je že pred nekaterimi leti posvetovalo in sklepalo pa — ničesar izvršilo. 0 koiisti in pouku ('ebelarstva je jako dobro pogodil in pravo ukrenil dotični g. poročevalec. V deželno učiteljsko konferencijo sta odpuslancein izvoljena gg. Božič in Ribnikar. O stanji, uporabi in računu okrajne učiteljske knjižnice je poročal g. V. Ribnikar ter izrekel željo, da naj bi se razposojene knjige točneje vračevale. Sarnostalnih nasvetov bilo je več, med temi se je že večkrat stavljeni nasvet zopet ponovil in jednoglasno sprejel: da naj izvoli slavni c. kr. okrajni šolski svet vender že vse šolstvo in učiteljstvo zadevajoče stvari direktno šolskiin vodstvoin pošiljiiti. Ob 1 '/4 ure popoludne zaključi g. predsednik zborovanje s irikratnim »slava«-klicein presvetlemu cesarju in na to se odpoje cesarska bimnii. Na to zahvali nameslnik g pi-edsednika za spretno vodstvo konferencije, in učiteljstvo mu zaklire trikratni živijo! Po konferenciji se je zbrala velika večina zborovateljev, med njimi tudi nani dobro došli gost g. A. Punčuh, nadučitelj iz Slavine k skupnem obedu na »Pošto« v g. Šebenikarjevo gostilno, kjer smo pri dobro obloženi mizi, jako ukusno prirejenem pa ceniin jedilom bratsko zabavali se do večera, ker izlet v Škocijan je moral izostati vsled neugodnega vremena. Med obedom sta nam došli tudi 2 brzojavki, prva je bila od našega preblagorodnega g. del Cotta, c. kr. okrajnega glavarja logaškega iz Loža, kjer je bil radi uradnih poslov zadržan, da ni mogel dane obljube izpolniti, in druga pozdrav od naših nam dragih kolegov z Dunaja. Iz litijskeg-a okraja. (Dalje.) Za prihodnje šolsko leto so se določile iste knjige, katere so bile dosedaj v rabi. G. Likar vpraša, se-li sme Razinger-Žumerjevo »prvo berilo in slovnica« rabiti v II. oddelku spodnje skupščine, ter priporoča to knjigo, ker ima pridejano tudi slovnico, katero je treba na tej stopnji že obravnavati; razven tega sta obe knjigi slično razdeljeni in on ne uvidi, zakaj se ne bi smela rabiti. G. nadzornik obljubi potrebno storiti, da bi se knjiga potrdila za ljudske šole sploh. G. H a v n i k a r poroča o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnioe. Lani je imela knjižnica 305 knjig, letos se je nakupilo 36 knjig pedagogiške, 31 knjig znanstvene, 23 leposlovne, 4 kmetijske in 7 razne vsebine; skupaj 101, tako da šteje knjižnica sedaj 400 knjig. Za toliko knjig je premajhna dosedanja oinara, zato se g. Ravnikar pooblasti, da snie še jedno kupiti. Knjige so se marljivo brale; izposojenih je bilo 27 učiteljem in učiteljioam 97 knjig. Račun so pregledali in odobrili gg. Kremžar, Škrbinec, Zajec. G. J e g 1 i č predlaga, naj bi se naprosil okrajni šolski svet, da nam V*0/«. katerega odtegujejo za knjižnico, odpusti ter nam toliko podpore da, da si iahko potrebnih knjig nakupimo. Ker je bila večina zoper to, bil je predlog odklonjen. V knjižnični odbor so bili voljeni z vsklikom stari odborniki gg. Ravnikar, Adlešič, Bartel, Kirnavec, — na novo pa gospodičina Demšar, ker bode prejšnja odbornica gdč. Podkrajšek zapustila naš stan. Tudi v stalni odbor so bili voljeni stari odborniki in ti so: gg. Korban, Kovač, Kremžar, Škrbinec, Zajec. Bolj živahna pa je bila volitev dveh odposlancev za deželno učiteljsko konferencijo. Pri prvi volitvi so dobili Ravnikar, Škrbinec in Zajec po 12, Likar 10, Bartel 6 glasov, Jeglič 3 glase, Gross 2 glasa, Cerin, Korban in Razpotnik pa po 1 glas. Nihče ni imel torej absolutne večine, zatorej se je volilo drugič. Rezultat druge volitve: Ravnikar 16, Škrbinec in Zajee 13, Likar 9, Rartel 6, Jeglič 2, Cerin, Gross in Razpotnik po 1 glas. Izvoljen je bil torej g. Ravnikar (oddanih je bilo 31 glasov), med gg. Škrbincem in Zajcem pa je bila ožja volitcv, pri katcri je zmagal g. Škrbinec z 1 glasom. V obravnavo so prišli še štiri samostalni predlogi, katere je g. Zajec stavil. Prvi je bil, da uči- teljska knjižnica kupi Lavtarjevo računilo z vsemi aparati, da se učiteljstvo litijskega okraja seznani s tem računskim strojein. Gospod nadzornik je prinesel s seboj kolesee od tega računila, katero predstavlja jednico in cilinder v velikosti 10 kolesee, kateri predočuje desetico. Kolesce je 1 cm debelo, cilinder 1 dm, stotica 1 m. Predočuje se torej s tem aparatom lahko tudi mera. G. Ravnikarju ni všeč, da bi se ta aparat kupil iz denarja za knjige nainenjenega. Po daljšem debatiranji se sklene, da si kupi to računilo litijska šola in da bode prihodnjič g. Ravnikar referiral o tem računskem stroji. Drugi predlog je bil: Naprosi naj se c. kr. okrajni šolski svet, da prepove krajnim šolskim svetoin izpuščati otroke pred sklepom šolskega leta. G. Ravnikar pove, da je deželni šolski svet izdal odlok, v katerem daje krajnim šolskim svetom to pravico. G. Zajec misli, da to ni zakonito. Zakon govori jasno in odločno, da mora v s a k otrok 8 let v šolo hoditi. Zakonita olajšava je le ta, da imamo pri nas ponavljalno šolo. Ker otrok ne prične v šolo hoditi, ko doseže 6. leto, ampak šele s prihodnjim šolskim letom, ne sme tudi zahtevati, da bi izostal takoj, ko spolni 12. leto. G. nadzornik obljubi na to delati, da se omenjeni ukaz visokega c. kr. deželnega šolskega sveta razveljavi. Druga dva manj važna predloga sta se zaradi • pozne ure hitro rešila. Na to sklene g. nadzornik koferencijo, zahvaljujoč gg. referente za marljivo izdelane referate, g. Zajec pa zahvali g. nadzornika za izvrstno in težavno vodstvo konferencije. Ura je skoraj >/a 2, ko sino končali ter podali se k skupnemu obedu v gostilno g. Celestine »na Pošti«. Med obedom dobili smo brzojaven pozdrav naših postojinskih tovarišev, kateri so isti dan v Postojini zborovali. Da smo se jim bratski odzvali, razume se samo ob sebi. Omeniti mi je še, da je zborovanje počastil s svojo navzočnosljo tudi naš glavar gospod Matija Grill, ravno tako tudi pri obedu, kjer mu je g. Kovač napil •v imeni učiteljstva. Razven tega napilo se je gospodu nadzorniku itd. (Konec prih.) Iz kočevskega okraja. Učiteljstvo našega okraja se veseli, kajti: . . . geendigt naeb langem verderblichen Streit ist die inspeetorlose, die schreckliche Zeit, und ein . . . Ne, dalje ne gre! Kajti dobili smo namesto jednega dva c. kr. okrajna šolska nadzornika. Nam tudi prav! Kakor ste že poročali, imenovana sta za naš okraj za slovenske in dvojezične šole g. Lovro Pintar, c. kr. profesor v Novem Mestu; za nemške pa g. profesor I. Wolseggei' v Kočevji. Mi smo z imenovanjem g. Pintarja povsem zadovoljni, kajti prepričani smo, da nas g. profesor ne bo saino nadzoroval (kakor misli nekdo v nekem listu, da to zadostuje!), nego nas tudi vsestransko podpiral v našem težavnem poslu ter pospeševal razvoj našega šolstva. Ko smo osnovali svoje učiteljsko društvo, izgovarjala se je večina: Počakajmo, da se imenuje nov nadzornik, sedaj ni mogoče! In res ni bilo mo- goče, kajti razven snovalcev ni pristopil nihče. — Sedaj imamo nadzornika, rnoža, ki ba gotovn pospeševal ustanovitev društva, ki bo lahko veliko pripomoglo k zboljšanju našega šolstva. Nadzornik je labko le vesel, če ima za šolo in svoj stan vneto učiteljstvo. Podpore njegove smo si tedaj gotovi. Na dan tedaj tisti, ki ste čakali imenovanja novega nadzornika (gotovo ni bil to prazen izgovor) in ustanovite si društvo, ki bo na ("ast in korist Vam in slovenskemu šolstvu našega okraja. Če se zgodi to, bo gotovo ponosen tudi novi g. nadzornik na svoje vneto učiteljstvo! Gospod urednik! Še nekaj! »Učit. Tov.« ni prinesel nobenega poročila o našej konferenciji, o katerej pa ni bilo posebnega poročati. Najimenitnejša je bila volitev treh zastopnikov v deželno konferencijo — naznanili ste že izvoljene. Poinota je le, da g. nadučitelj Mandeljc ni »M.«, nego pošten Janez. Žalostno je, da naš ukraj nima sotrudnika pri Vašem cenjenem listu, kakor samo nekoga, komur je bilo letos jako vroče — meni ni bilo posebno — in Vašega starega Zc. lx Tržiča. (Sklep šolskega leta na ljudski šo 1 i v Tržiči.) Kakor vsako leto je tudi letos praznovala tukajšnja šolska mladina slovesno zadnji dan šolskega leta. Ob 8 uri je bila slovesna sv. maša, pri kateri so šolarji pevci jako lepo, dvoglasno peli. Po sv. maši se je zbrala vsa šolska mladež v nalašč zato okrašenih sobah. Bilo je navzočno dosti odličnega ljudstva, dobrotnikov in prijateljev* šole. Slavnost se je pričela pri deklicah. Pele so jedno slovensko in jedno nemško pesem; med vsako pesmijo je bil govor v slovenskein in netnškem jeziku. Na to vse učenke jednoglasno zapojo cesarsko pesem. Ko se še imena pohvaljenih učenk prebero in se vsaki letno poročilo tržiške šole podaii, zaključi se dopoludanska slavnost pri deklicah. V istein redu ?e je vršila slavnost pri deekih. Populudne je bil izlet šolske mladine. Ob dveh zbero so vsi šolarji v šolskih prostorib, se postavijo po štiri in štiri v vrste, na čelo stopi zastavonosec pred njitn pa godba tukajšnje požarne brambe in tako jo odrinemo med petjem in godbo na vrt g. Valjavca v Bistrici. Vrt je g. Valjavec radovoljno v ta namen prepustil in tudi veliko pripoinogel, da je bil lepo okrašen. Posebno lepo so prostor krasile mnoge zastave. Med potom je bilo slabo vrerne in prišedši na vrl, morali smo nekoliko časa pod streho vedriti. Med teiu so dobili otroci klobase, kruha in vina. Vreme se je kmalu razvedi-ilo in zlato solnce se je pokazalo v veliku veselje po prostosti hrepeneče mladine. Razred za razredom se je pod vodstvom svujega učitelja spustil na vrt in pričele so se igre. To je bilo življenje. Tu si slišal petje in sinejanje, tu zopet si videl, kaku su tekuiovali v plezanji po visokem mlaji, ondi zupct kako so z zavezanimi očmi lonec pobijali, gori v kotu zopet, kako si godba na vse moči prizadeva, v svoji spretnosti vse druge prekositi. Po igrah so dobili otroci zopet sira, kruha in vina, postavili se v vrste in naredili velik krog. V sredo stopi deklica ter se v iineni vseh učenk in učencev prav lepo zahvali vsem dobrotnikom in prijateljem, kakor tudi vsemu učiteljstvu, za t.rud in skrb. Po pogovoru zadoni cesarska pesem, da se daleč na okrog razlega. Potem smo se podali v istem redu, kakor smo sem prišli. med godbo in petjeni proti domu. Šele drugo jutro prišli so vsi otroci v šolo, da so se jim sj,ričevala razdelila. Šolska mladma je imela vesel dan, katerega se bo še dolgo s hvaležnostjo spominjala. Vam pa častiti dobrotniki in prijatelji šole, ki ste pospešili in omogočili ta izlet, bodi ta dan gotovo poroštvo najprisrčnejše hvaležnosti in zahvale, ki doni iz src nedolžnih otrok in vseh tistih, kateiitn je šolska deca na srci. Bog plati vsem dobrotnikoin, da bi tudi v prihodnje ne odtegnili svoje dobrotne roke in bi pokazali, da v Tržiči je doma radodarnost in naklonjenost šoli. J. C. Od Kolpe. Učitelji črnomaljskega okraja sino imeli dne 10. mal. srpana t. 1. uradno okrajno konferencijo v Črnomlji. Ob 9. uri otvori g. predsednik c. kr. nadzornik Jei-šinovec zborovanje s prinierniin nagovorom: Piičujoča sta bila tudi gospoda kateheta Miha Klemenčič in Matija Novak iz Činomlja. Zapisnikarjema se volita gg. lvan Bantan in Toino Bitenec, oba iz Dragatuša. Najprej oineni g. predsednik izpremembe nied učiteljstvom. Glede šol pravi nadzornik, da se je 1. 1890/91 odprla dekliška pararelka na štirirazrednici v Metliki; šolski okraj šteje sedaj 19 javnih, 1 ckskurendno in 1 privatno šolo. V 1. dan kimovca se odpre nova jednoi-azrednica na Črešnjevci. Pogajanja zaradi — zgradbe jednorazrednic v Tribučah, Radencih, Podgori in Cepljah se vrše. Učiteljskih močij je bilo razven gg. katehetov 31, in sioer 7 nadučiteljev, 20 ueiteljev in 4 učiteljice. Tri službe so bile prazne; sedaj so razpisane, in upati je, da se bodo do začetka novega šolskega leta oddale. V Metliki se je osnovala obrtno- nadaljevalna šola. Z zadovoljstvoru poudarja g. nadzornik, da šolstvo lepo napreduje glede na pouk in disciplino; pri učiteljih in pri otrocih veje pravi krščanski dub, iskrena ljubezen in srena udanost iu zvestoba do Nj. Veličanstva presvetlega cesarja in do prevzvišene cesarske liiše. Pi-i nadzir.inji posameznih šol pa je g. predsednik vender opazil nekaj nedostatkov, katere prijazno in dobrobotno umenja. Šolsko obiskovanje je bilo večinoma povoljno, na nekaterib šolali vender manj redno. Teniu vzrok so krajui šolski sveti, kateri kljub opominjevanju c. kr. okrajnega šolskega sveta le še zaneinarjajo svoje dolžnosti. Uporneži in zanikarneži naj se torej v vzgled drugirn kaznujejo. Pouk v m a t e r i n š č i n i je bil prav povoljen. Paziti je, da otroci govore glasno in v stavkih, da prav naglašujejo in pišejo. V spisji naj se učenci pridno vadijo pisati pisma in druge opravilne sestavke, ker to jim bode s časom mnogo koristilo. Pri računstvu ne zadostuje, da imajo otroci le teoretično vednost o novi meri, ampak vadijo naj se z niero dejansko ravnati, t. j. uporabljati jo. Po nekaterih šolah se to prav hvalno godi, nekatere šole pa še nimajo potrebnib tehtnic in utežij. Voditelji naj skrbe, da krajni šolski sveti nakupijo kar še rnanjka. Primerne tehtnice se dobe ceno pri »Josef Florenz, k. k. Hofvvagen- und Gevvichtefabrik in Wien, I., Adlergasse Nr. 16. Pri realijah naj se uporabljajo učila; jemlje naj se pa le toliko, kolikor morejo otroci dobro razumeti. Snov naj se vedno ponavlja, da otroci piiučenega ne pozabijo. Posebne važnosti so šolske pismene naloge, naj so že iz tega ali onega predmeta. V nalogi pokaže otrok. kaj in koliko more sam misliti in narediti. Seveda so pa vse naloge brezuspešne, če jih učitelj vestno ne pregleduje, popravlja. Zato g. nadzornik posebno naglaša, da naj vsakdo naloge natanko pregleduje, popravlja in ocenjuje. Ker pa popravljanje nalog provzročuje mnogo posla, zadostuje vsak mesec iz vsacega predmeta po jedna pismena šolska naloga. (Dalje prih.)