Iskra ;o nastopi »tehnološki presežek delovne sile«, ne bodo socialno ogroženi. 5. Če samoupravni sporazum opredeljuje odnos do težavnosti dela, potem mora biti dodatek zaradi tega izražen v enakem znesku (ali točkah) za enake stopnje težavnosti dela in ne v odvisnosti od posameznikovega osebnega dohodka. Pri tem je treba upoštevati analitično določene pogoje za delo in na to vezane dodatke, ki so jih že doslej priznavali splošni akti podpisnikov samoupravnega sporazuma. Možno je upoštevati tiste premike ali nova določila o delovnih pogojih v samoupravnih aktih, ki pomenijo izenačevanje teh določil med podpisniki, o katerih se le-ti sporazumejo ob izdelavi samoupravnega sporazuma. 6. Pri ocenjevanju posebnih delovnih pogojev ter njihovega skladnega vrednotenja med panogami bodo sindikati upoštevali enotno metodologijo, ki jo bo izdelala skupna komisija podpisnikov sporazumov za delovne pogoje. Za posebne delovne pogoje, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, morajo znašati dodatki na osebni dohodek v rednem delovnemu času: a) za nočno delo najmanj 25 in največ 50 odstotkov; pri čemer se šteje delo od 22. do 6. ure (za industrijo in rudarstvo); b) za redno delo ob nedeljah najmanj 30 in največ 50 odstotkov; c) za delo na dan državnih praznikov 100 odstotkov; č) za deljen delovni čas 150 dinarjev neto mesečno; d) za delo v podaljšanem delovnem času (nadurno delo) 50 odstotkov. Dodatki se med seboj ne izključujejo. Samoupravni sporazumi morajo določiti odstotek dodatkov v točkah a) in b), kar pomeni, da ti dodatki ne smejo biti določeni v razponu. 7. Pri razvrščanju delavcev v posamezne obračunske skupine kalkulativnih- osebnih dohodkov (KOD) morajo biti za delavce, ki nimajo predpisane strokovne izobrazbe, določena v samoupravnih sporazumih merila. Ta merila morajo upoštevati delovno dobo v stroki, obenem pa ne smejo destimulirati rednega šolanja. Prekvalifikacija je možna za največ dve "obračunski skupini KOD. Seznam tipičnih delovnih mest delavcev, ki so razvrščeni v skladu s 3. členom sprememb in dopolnitev splošnega družbenega dogovora (Ur. 1. SRS, štev. 47/72), mora biti- sestavni del samoupravnega sporazuma. 8. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 7 dni mora biti najmanj 80 odstotkov od osnove, za čas bolezni nad 7 dni pa mora biti najmanj 90 odstotkov od osnove, ki je poprečje delavčevega osebnega dohodka v preteklem letu. 9. Samoupravni organi de-. lovne organizacije morajo bi- ■ ti obvezani sprejeti terminske programe izplačil iz ci-vilno-pravnih razmerij (pogodbe o delu), ob periodičnih in zaključnem računu pa ta izplačila posebej obravnavati. 10. Za izobraževanje delavcev morajo delovne organizacije nameniti najmanj en odstotek od bruto osebnih dohodkov. 11. Za stanovanjsko gradnjo morajo delovne organizacije nameniti najmanj 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. 12. Samoupravni sporazumi morajo zavezati delovne organizacije, da predvidijo izplačevanje odškodnin nova-torjem, racicnalizatorjem in avtorjem tehničnih izboljšav. 13. Skladno s stališčem II. konference zveze sindikaTov Slovenije najnižji obseg sredstev za regresiranje letnih dopustov ne sme biti manjši od 300 dinarjev neto na za- BBSBE3BBSB9HBBDBBD&9H^9I poslenega in ne večji, kot določa splošni družbeni dogovor. O delitvi regresov za letni dopust odloča delovna skup: nost. Pri tem je treba upoštevati socialni položaj zaposlenih. Odklanjamo delitev regresov v odstotkih na oseb. ni dohodek ali v zneskih, preračunanih na dneve dopusta. 14. Samoupravni sporazumi naj v končnih določbah vsebujejo določila o spremljanju delovanja samoupravnih sporazumov in načinu obveščanja podpisnikov o spoštovanju njihovih določil in odgovornosti za izvajanje sporazumov. 15. Samoupravni sporazumi morajo našteti tudi vsa nespoštovanja določil sporazuma ter za njih določiti ustrezne sankcije. Ta določila morajo vsebovati tudi postopek za ugotavljanje kršitev in določati, kdo lahko javno prijavi (sproži) postopek zaradi nespoštovanja sporazuma. Javni opomin in izključitev mora skupna komisija objaviti v dnevnem tisku. 16. Ob spremembah samoupravnih sporazumov mora biti k predlogom sprememb priložena ustrezna dokumentacija o materialnih učinkih teh sprememb. ANDREJ MARINC: Ustavne spremembe segajo v politiko in gospodarstvo »V minulem letu smo po Jugoslaviji za stabilizacijo^ storili več kot pa leto poprej. Pesimizem konec leta 1972 ni bil upravičen. Toda prav tako se sedaj ne smemo prepustiti pretiranemu optimizmu. Kajti če so za minulo leto bili značilni politični spopadi, lahko v letošnjem letu na stabilizacijski poti pričakujemo več ekonomskih spopadov.« Tako je menil predsednik izvršnega sveta republiške skupščine Andrej Marinc, ko je 3. marca na seminarju za sekretarje komitejev občinskih konferenc ter medobčinskih svetov ZK Slovenije v Lipici govoril o pereči družbeno-ekonomski problematiki in stabilizacijski politiki. Marinc je še posebej opozoril na to, da moramo nujno uskladiti stabilizacijske napore v ekonomiji in politiki ter povezati materialna gibanja' in gibanja v družbenih odnosih, kot tudi na pomen ustavnih sprememb, ki segajo v politiko in ekonomijo. Večji del svoje razlage je Marinc posvetil stabilizacijskim naporom v, naši republiki oziroma ekonomski politiki v Sloveniji, ki jo moramo letos usmeriti, v to, da bi okrepili njegovo akumulativno in reprodukcijsko da bi uresničili relativno dinamično rast gospodarstva, sposobnost ter da bi temu podredili celoten obseg porabe. Proizvodnja PZ v januarju 1973 Organizacija IZPOLNITEV v 000 1/1972 1/1973 ODNOSI Odnos do mes. plana v % Odnos do -let. plana 3:2 1 2 3 4 5 6 Elektromehanika 37.287 48.594 109,2 8,4 130,3 IEZE 24.465 29.784 83,7 6,3 121,7 Sprejemniki 5.432 6.965 89,9 6,3 1282 Aparati 11.634 13.531 77,1 6,5 116,3 Avtoelektrika 12.172 14.793 74.0 6,9 121,5 Elektromotorji 9.246 9.257 87,5 5,3 100,1 Naprave 1.468 4.039 93,3 5,2 275,1 Elektronika 1.849 1.4 J 120,6 3,7 76,3 Kondenzatorji 4.944 7.197 100,9 8,5 145,6 Instrumenti 3.251 3.498 96,6 7,6 107,6 Polprevodniki 2.064 4.230 84,9 3,1 204,9 Usmerniki 1.9P2 927 36,0 3,0 48,7 Gospodinjski aparati 5.004 12.892 118,8 10,7 257,6 Industrijska oprema 790 1.127 112,7 6,6 142,7 572 642 89,5 5,1 112,2 Orodjarna 481 768 57,2 5Z 159,7 TOVARNE SKUPAJ 122.561 159.654 91,9 6,8 130,3 ZZA 4.279 5.232 91,0 6,4 122,3 COMMERCE — proiz. dej, 3.948 4.439 79,8 6,0 112,4 COMMERCE — inženiring 20.730 16.668 80,3 4,8 80,4 CAOP 250 300 100,0 7,1 120,0 SKUPNE SLUŽBE SKUPAJ 29.207 26.639 82,3 5,3 91,2 ZDRUŽENO PODJETJE 151.768 186.293 90,4 6,5 122,7 EMO 29.189 29.885 83,6 6,6 102,4 ZDR. PODJ. (vklj. EMO) 180.957 216.178 89,4 6,6 119,5 Ve© sredstev za stanovanja Na skupni seji odborov za gospodarska vprašanja, sklada skupne porabe, delitev dohodka in OD so obravnavali predloge samoupravnega sporazuma o naj nižjem odstotku sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, družbenega dogovora o združevanju dela sredstev za stanovanjsko graditev in samoupravnega sporazuma o zagotovitvi deleža skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica pri izgradnji goriš ke bolnišnice ter predlagali delavskemu svetu naslednje sklepe: Pristopi se k samoupravnemu sporazumu o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo. S pristopom tovarna soglaša s prispevkom za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v višini 25 % prispevka.. Sklene se družbeni dogovor z občinsko -skupščino in občinskim sindikalnim svetom o združevanju 25 % sredstev obveznega 6 So prispevka za stanovanjsko izgradnjo, dogovorjenega po samoupravnem sporazumu. Sredstva se oročijo pri ban- DOPSSUJTE V ISKRO! ki pod pogoji, ki bodo posebej dogovorjeni z organom, ki bo upravljal s temi sredstvi. V smislu 10. člena zakona o programiranju in financiranju stanovanj (Ur. list SRS 5/72 od 19. 1. 1972) in 3. člena 1. odstavka samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se odloča stopnja obveznega izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo na 7 odstotkov. Tovarna pristopa k podpisu samoupravnega sporazuma o zagotovitvi deleža skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Nova Gorica pri izgradnji goriške bolnišnice. Dodatni prispevek je 0,6 °/o od izplačil osebnih dohodkov (bruto). Odbor za kadre pa je na 20. seji med drugim sprejel tudi sklep, da se razpiše za leto 1973/74 naslednje' štipendije: 2 na fakulteti za strojništvo — tehnološka smer, 10 na tehniški šoli — strojna smer, 15 na poklicni šoli — kovinska smer. Omogoči se izreden študij za 24 članov kolektiva, in to: 3 na ekonomski fakulteti I. stopnje, 10 na TSS — strojna smer, 2 na 4-letni administrativni šoli, 2 na 2-letni administrativni šoli, 5 na delovodski šoli — strojna smer, 2 na delovodski šoli elek-tro smer. Težave zaradi nerednosti pri uvozu Znano je, da je tovarna Sprejemniki Sežana v veliki meri le montažna tovarna, pri dobavi sestavnih delov deloma navezana tudi na uvoz. Za visoko kvaliteten sprejemnik Savica, ki ga je tržišče kmalu sprejelo, tovarna ga celo izvaža, so potrebni sestavni deli, ki jih tovarna uvaža celo iz Češkoslovaške. Tu se je pa zataknilo, toda po krivdi tretje osebe. Že v . decembru so Čehi odposlali ojačevalce, ki so se pa ria Madžarskem »zgubili«. Po dveh mesecih so jih Madžari odkrili in poslali v Jugoslavijo, kjer se je pošiljka spet zataknila. Obležali so v Novem Sadu, kamor so prišli že 13. februarja, vendar se tam niso zavedali, da jih je treba poslati na namembno postajo. Po devetih dneh jih je staknil tov. Darko Cotič in potrebno je bilo doseči, da jih zamudna železniška uprava v Novem Sadu pošlje v . Kranj, kjer jih je treba ocariniti. Postopek je bil torfej' silno ležeren, počasen. Sprejemniki so pa zaradi tega utrpeli ogromno škodo na produkcij 1 in na vsem, kar je s tem v zvezi. Kar 55 delavcev je bilo doma 8 dni, kar resno ogroža izpolnjevanje plana in seveda tudi normalne osebne dohodke. Vsekakor bo tu prišlo do resnih odškodninskih zahtevkov in govorilo bo morda še sodi- šče. Če je danes res že taka poslovna morala, da je moč le s tožbo uveljaviti svoje opravičene zahtevke, polem se bo moral uvoznik Iskra Commerce odločiti na pravdni postopek. Cafi. Iz drugih časop sov Generalni direktor SJPTT na obisku Petnajstega januarja je bil na obisku pri direktorju Podjetja za PTT promet Ljubljana in Združenega PTT podjetja generalni direktor SJPTT, tovariš Prvoslav Vasiljevič. Obisk v Sloveniji je združil z ogledom tovarn ZPI v Stegnah, Ljubljana. V tovarni elektronskih naprav se je za- nimal za prenosne telekomunikacijske naprave, ki jih tovarna izdeluje za jugoslovanska PTT podjetja. Predmet pogovorov so bile tudi elektronske avtomatske telefonske centrale »M e taco lita«, ki se bodo že letos pričele Vključevati v naša TT omrežtja. (ptt signali) Novosti BAROMETER V DIGITALNI TEHNIKI Firma Bell et Howell je razvila razmeroma majhen, a zelo točen barometer z digitalnim prikazom podatkov. Odčitek je točen od ± 0,025 %. Odčitek je petmesten, razberemo ga lahko z lepo vidne skale. Delo olajšujejo različne skale, na primer mm Hg, mbar, psi, psf, col Hg itd. Razen vidnega odčitka imamo še izhod (BCD priključek) za dovajanje signala napravam za obdelavo podatkov. Instrument je primeren za opravljanje vseh znanih meritev, uporaben je za meteorologe, medicince, oceanografe, klima tehniko, medicino globinskega potapljanja, biogenetiko, za študij o vetrovnikih, za merjenje višin itd. Korekturni postopki za odpravo motenj, so tako urejeni, da uporabnik z njimi nima nobenih težav. (Funkschau, 44. Jhrg. 2/1972, str. 36) Rlova organizacija Zveze sindikatov Slovenije 5. marca se je začela javna razprava o bodoči organizaciji ZSS, s katero naj bi dosegli večjo učinkovitost sindikatov in njihovo odločilne j šo vlogo v uresničevanju samoupravnega odločanja organizacije. Bodoča" organiziranost sindikatov in Zveze sindikatov bo ena izmed najbolj zanimivih tem na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije (17. 5.), kjer bodo dokončno uredili rezultate javne razprave in hkrati zarisali novo organizacijsko obliko te naše tako pomembne, družbeno-politične organizacije. Javna razprava se pravzaprav že začenja 5. marca, saj se je ta dan začela razširjena seja predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, kjer bodo obravnavali bodočo organizacijo. • Dosedanja praksa, je pokazala, da je lahko dejavnost sindikatov veliko bolj pestra in učinkovita, toda pod pogojem, da se še bolj približa potrebam delovnega človeka in samoupravljanja, ki teži za tem, da aktivira in pritegne v družbena dogajanja in v proces odločanja čim večje število neposrednih proizvajalcev. Prav zaradi tega in zaradi že uveljavljene vloge sindikatov, pričakujejo delavci od njih več učinkovitosti pri uresničevanju lastnih interesov. Da se to doseže, so potrebne določene spremembe, predvsem z namenom, da bi sindikate usposbili za zelo odgovorne naloge, ki jih pričakujejo v skladu z vedno bolj živahnimi družbenimi dogajanji. Tako se morajo' sindikati pripraviti za to, da bodo odigrali še odločilnejšo vlogo v uresničevanju samoupravnega odločanja delavcev, ki naj v bodočnosti zaživi z vso močjo. Da bodo sindikati kar največ prispevali k uveljavitvi delegatskega sistema in delegatskih razmerij, morajo postati še močnejši nosilec samoupraivnih idej ter zaščitnik delavskega razreda pred vsemi sovražnimi pojavi . in pritiski. Ker 'sedanja organiziranost ne zagotavlja triko učinkovite dejavnosti sindikatov, je bilo nujno lotiti se nekaterih sprememb, ki naj povečajo funkcionalnost zveze . sindikatov in okrepijo vpliv osnovnih sindikalnih organizacij . V sindikatih so opravičeno prepričani, da je prav v temeljni sindikalni organizaciji ključ do učnkovitosti celotnega sindikalnega delovanja, zaradi česar je nujno razširiti mrežo temeljnih sindikalnih organizacij. Vsaka TOZD naj bi imela svojo osnovno organizacijo, tam, kjer je veliko delavcev, pa naj bi ustanovili več osnovnih organizacij. Na ravni celotne delovne organizacije bi se temeljne sindikalne organizacije povezovale v konferencah sindikalnih orgai-nizacij, ki naj bi jih sestavljale delegacije osnovnih or- ganizacij. V okviru osnovnih sindikalnih organizacij bi bilo možno — odvisno od delovnih razmer — ustanavljati tudi sindikalne skupine. Vsaka skupina bi izbirala poverjenika — delegata za povezavo s temeljno organizacijo. Pri povezovanju navzven v občini in republiki bi odločalo produkcijsko načelo, kar pomeni, da bi £e .osnovne organizacije povezovale s tistimi sindikati, h katerim sodi' dejavnost njihove TOZD. Pomembno je tudi to, da bodo konference osnovnih sindikalnih organizacij predstavljale le obliko povezovanja znotraj organizacij združenega dela in ne s sindikati v občinah in republiki. V okvit/u temeljnih sindikalnih organizacij bi ustanovili tudi aktve mladih delavcev, ki bi se ukvarjali predvsem s problematiko mladih. Osnovne organizacije bi imele letne programe dela, letne finančne načrte, sklepne račune in bi bile pravne osebe. Osnovne sindikalne organizacije iste ali sorodnih panog naj bi v občini ustanav- ljale svoj sindikat, ki ga naj predstavlja občinski odbor sindikata sestavljen iz delegacij osnovnih sindikalnih organzacij. Predsednika občinskega odbora volijo njegovi stalni člani med seboj, organizacijske in strokovno politične naloge pa bi opravljal poklicni sekretar. Občinski odbori in osnovne sindikalne organzacije, ki ne bodo imele v občini svojega sindikata, bodo izvolile delegacije, ki naj jih predstavljajo v občinski zvezi sindikatov. Tudi občinska zveza sindikatov nad bi imela poklicnega sekretarja, predsednika in podpredsednika pa bi izbirali izmed članov — delegatov. Za zasedanje v, regiji lahko občinski odbori ustanovijo medobčinske odbore sindikatov kot stalno ali začasno delovno obliko. Tako kot v občini, bodo tudi v republiki obstajali republiški odbori delavcev posameznih dejavnosti sestavljeni iz delegacij občinskih odborov in združene delegacije osnovnih organizacij brez občinskih odborov. Vodstvo » Elektromotorji« Železniki Z varčevanjem do stanovanj Najštevilnejša udeležba je bila lani na izletu na Golico Iskra Commerce, Ljubljana O delu planincev v preteklem letu Na pobudo sindikalne organizacije, odbora za družbeni standard in strokovnih služb, smo lami v jeseni pričeli z zbiranjem ponudb varčevanja delavcev za stanovanja. Na podlagi javnega natečaja se je prijavilo veliko število varčevalcev. Prošnje smo rešili, vsem varčevalcem. Tako bo pričelo varčevati 14 dcVovcev za etažno lastništvo (blokovna gradnja). Večina so sc varčevalci odločili za dvo in enosobna stanovanja. Tisti, ki so se odločili za dvosobna stanovanja, bodo varčevali z višjim zneskom 700,00 N dinarjev za dobo 4 let, za pridobitev enosobnega stanovanja pa bo varčevalec moral mesečno prispevati 500,00 N ijipv za dobo 3 let. Ra-,amo namreč, da bo en m2 stanovanja v bloku veljaj po m formativni ceni, ko bo blok v letu 1976 dograjen 4.200,00 N din. Tovarna na vlogo varčevalca prispeva 1.200,00 N dinarjev. Vračilo kredita je varčevalec dolžan položiti v 24. oz. 18. letih z 2”/« obrestno mero. Za gradnjo lastne stanovanjske hiše se je odločilo 25 varčevalcev. Mesečna varčevalna vsota je 500,00 N din, tovarne pa 1.000,00 N dinarjev. Ves ostali riziko trpi varčevalec sam. Strokovne službe bodo individualnim graditeljem pomagale pri urejanju lokacijske in gradbene dokumentacije. Tudi ta skupina republiškega odbora je za-mišljeneo kot v občini, tako da tudi v občini in republiki delujejo aktivi mladih delavcev, hkrati pa se na ravni republike povezujejo z zvezo mladine Slovenije. Med razmišljanji o novi organizaciji so prišli tudi do spoznanja, da bo treba povečati število sindikatov od sedanjih šest na 19, sindikati posameznih dejavnosti pa bi potem bili povezani z zvezi sindikatov Slovenije. Republiški svet ZSS bo sestavljen iz delegacij republiških odborov posameznih dejavnosti, na njegovem čelu pa bo predsednik m eden ali več podpredsednikov, ki bodo izbrani med stalnimi delegati. Delo strokovnih služb bo vodil generalni sekretar ZSS, ki bo por klicno delal v republiškem svetu. To so le nekatere najpomembnejše spremembe, do katerih bo prišlo v zvezi sindikatov Slovenije. Seveda bo javna razprava pokazala, ali so prav vse upravičene in ali bodo tudi obveljale v takšni ali drugačni obliki. dobi posojilo po ugodnih pogojih, tako da bodo lahko čim prej stanovanjske hiše dogradili. Naslednja skupina je 13 varčevalcev, ki bodo dogradili že zgrajene stanovanjske hiše, osem pa je varčevalcev, ki bodo adaptirali stanovanja. Na zadnji seji odbora za družbeni standard so bile pregledane vse vloge za rešitev stanovanjskega vprašanja. U-gotovljeno je bito, da bo temu programu morale, tovarna dodati še gradnjo n cikaj najemnih stanovanj za tiste, ki ne morejo varčevati za stanovanje pa je treba, da se njihovo vprašanje reši. T. L. Potreba po planinskem udejstvovanju je lani v Iskra Commerce že tako dozorela, da je bil ustanovljen začasni tričlanski delovni zbor za pripravo občnega zbora planincev. Zal je bil zamišljeni program izpolnjen le na pol, ker občnega zbora ni bilo, s tem pa tudi rti bila ustanovljena sekcija planinskega društva Iskra Commerce, ki naj hi se načrtno ukvarjala s popularizacijo planinstva nasploh. Vzide temu začasni odbor ni miroval. Sodil je, da je za začetek najbolj nujna množična rekreacija članov v planinah. Organiziral je zato v spomladanskem in jesenskem obdobju sedem samostojnih izletov, in sicer: na škofjeloški Lubnik, Kriško goro nad Tračem, Golico nad Jesenicami, ture Vršič—Sleme—Tamar, Okrešelj—Kamniško sedlo—Kamniška Bistrica, Robanov kot—Korošica—Ojstrica —Kamniška Bistrica, medtem ko je osrednji izlet na Triglav izostal zaradi novozapad-lega snega. Za vse izlete je bilo prijavljenih skupaj 392 sodelavcev IC. Po mnenju udeležencev so bili izleti prijetno doživetje, čeprav vreme izletnikom ni bilo vedno naklonjeno. Seveda ne gre pri tem zamolčati, da so izleti uspeli le, zaradi finančne dotacije 20.000 .din, ki jiih je prispevala sindikalna organizacija IC. Lc-ta je poravnala vse stroške prevozov in tudi delno prehrano izletnikov. Le delno doplačilo stroškov udeležencev je bilo potrebno zaradi tega, ker so se izletov udeleževali predvsem sodelavci z večinoma nizkimi osebnimi dohodki, zlasti mladina in pa zato, ker je začasni odbor menil, da bo ideja planin- stva le talko najhitreje prodrla med nas in si pridobila množičen značaj. Začasni odbor tudi ni delal razlike med organiziranimi in neorganiziranimi planinoi. Participacija stroškov je bila za vse enaka, s posebnimi ugodnostmi za otroke (izlet na Golico). Ne- Elektronika Horjul Na občnem zbom sindikalne organizacije v tovarni elektronskih instrumentov v Horjulu je bilo prisotnih 236 članov kolektiva, ki so najprej poslušali poročila predsednika, tajnika in blagajnika, nato pa izvajanja direktorja tovarne o njenem stanju, problemih in perspektivi za letošnje in naslednja leta. Za preteklo mandatno obdobje govore poročila, da je bilo delo sindikata v tej naši delovni organizaciji dokaj-plodno in razgibano, vsekakor pa bi bilo lahko še bolj živahno, ko bi sindikalna organizacija za svoje delo imela na razpolago več finančnih sredstev. Mimo zelo zahtevnega -sodelovanja sindikata pri organizaciji lanske proslave dneva borca in dneva Iskre v Horjulu, je sindikat pomagal organizirati solidni proslavi ob prazniku dela in dnevu republike, praznovanje dneva žena in obdaritev otrok zaposlenih za Dedka Mraza. Dvakrat je sindikat organiziral uspeli krvodajalski akciji, čemur se je odzvago lepo število članov kolektiva. Sindikat je nadalje za člane organiziral izlete na Koroško, v" Benetke in Velenje, nudil pomoč pri nakupu 143 parov koliko večja je bila le za odrasle družinske člane tistih, ki so zaposleni v organizaciji IC. Za letošnje planinsko rekreacijsko obdobje bo potrebno organizirati najprej občni zbor planincev IC, izbrati odbor sekcije iz vrst planincev, ki bodo svoj prosti čas na- smuči, v sodelovanju z MSS in SO ZP organiziral preventivno letovanje nekaterih članov, kolikor pa so finančne možnosti dopuščale se-je razvijala tudi športna dejavnost, zlasti z udeležbo na zimskih in letnih igrah Iskre. Razen bežno naštetih konkretnih akcij sindikalne organizacije, ne smemo mimo aktivnosti sindikata na družbenopolitičnem področju. Leta je bila v preteklem mandatnem obdobju dokajšnja, vsekakor pa najtesneje povezana s celotnim dogajanjem v tovarni. Ker je bilo to obdobje tudi zunaj tovarne zelo razgibano, se je spremenila in okrepila tudi vloga sindikalne organizacije, katere zlasti pomembna je bila skrb za informiranost in mobilizacijo članstva pri izvedbi referenduma za samoprispevek za izgradnjo šol in varstvenih ustanov, pri sprejemanju družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma, pri izvedbi referenduma za združitev delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja, pri uveljavljanju ustavnih dopolnil in ustanovitvi solidarnostnega sklada za gradnjo delavskih, stanovanj. S tem prav gotovo nismo našteli vsega, za kar si je dose- meniili za realizacijo obširnega programa. Tako bo možno organizirati letos približno 10 samostojnih planinskih ielo-tov, ki naj bi se jih udeležilo predvidoma 700 članov, oz, več kot polovico vseh zaposlenih v IC ljubljanskega in kranjskega bazena. Marjan Kralj dan ji odbor sindikata prizadeval, da bi zainteresiral in vzpodbudil vse člane organizacije. Rezultati pri vseh teh po. membnih akcijah družbenopolitične narave pa zgovorno prikazujejo, da je bila sindikalna dejavnost tudi na tem področju zelo bogata. Prav gotovo pa bi lahko bila dejavnost sindikata še uspešnejša, ko nekateri člani skozi vse obdobje ne bi pokazali tako malo zanimanja za delo sindikata in njegova prizadevanja, oz. ko nekateri predpostavljeni ne bi imeli tako togega, ali celo podcenjujočega odnosa do najbolj aktivnih posameznikov, ki so si nadeli izvajanje družbeno-po-litičnih nalog v tovarni. (Dalje na 6. strani) Copfsujte v Iskro Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon: 22-221 int. 333 Razgibana dejavnost sindikata »Elektromehanska« Kranj Plodna konferenca mladine S KRATKE VESTI Novi predsednik — Jože Perko se s tem obveže ža njegovo Kranj, 5. marca — Ob številni udeležbi je predsedstvo konference mladine v Elek-tromehaniki dalo poročilo o svojem delu in razgrnilo program dela za- leto 1973/74. Organiziranost mladih v podjetju je bila glavna skrb izvršilnih organov konference. Zadevne komisije so sodelovale skladno z interesi mladih. Lani so bile izvedene tudi tri problemske konference in sicer: o stanovanjski problematiki mladih in dopolnilnem izobraževanju, problemu samskega doma na Planini, ter o pogojih dela v obratu na Blejski Dobravi. Izreden uspeh je bil dosežen z angažiranjem mladih v samoupravne organe saj je bilo izvoljeno kar 63 mladincev. Ustanovljen je bil tudi aktiv mladih samoupravljavcev. Pomembna in koristna novost je tudi v tem, da je vsak, ki stopi v delovno razmerje, „ seznanjen z delom Zveze mladine in ostalih družbeno-političnih organizacij v tovarni. Temeljito so obravnavali družbeni dogovor o TOZD, občasno pa so organizirali posvete s predstavniki tovarne o proizvodnih problemih in perspektivi tovarne. Plodno so sodelovali s koordinacijsko konferenco ZP Iskra. Tudi na športnem področju so dosegli lepe uspehe, vendar pravijo, da bodo posebno skrb posvetili masovni rekreaciji, zato je potrebno, da se stalno zaposli profesionalni referent za športno rekreacijo. Kulturna komisija je dosegla viden uspeh, program pa kaže, da bo z večjim številom sodelavcev možno delo še bolj popestriti. Tudi komisija za eksterne stike je v celoti izvedla svoj program. Izkazalo se jc, da je navezovanje stikov z drugimi aktivi v Sloveniji in izven zelo koristno. V razpravi so se posebej dotaknili izobraževanja mladih, informiranja, glasila MI, ki naj bi izhajalo 4-krat letno, čvrstejši akciji mladih za vstop v ZK, govorili so o večji disciplini mladih v proizvodnji ter medsebojnih odnosih, posebno na relaciji mojster-delavec oz. nadrejeni in podrejeni (več o tem drugič!), širši rekreacijski dejavnosti, ter o proizvodnji. Zanimiv podatek: od 6100 zaposlenih je ena tretjina mla- ■ dih! Konferenco sta pozdravila tudi predsednik ZMS obč. Kranj, Boris Baudek, ki se je zahvalil predsedniku mladine v kranjski tovarni Bojanu Klemenčiču 'za "koristno sodelovanje ter nakazal nekaj smernic za bodoče delo, ter zastopnik mladine tovarne EMO Celje. Ob koncu so bili sprejeti naslednji zaključki"* © Konferenca se strinja s predlaganim programom in realizacijo. © Vztrajno je treba .stremeti k še tesnejši povezavi med mladinskimi aktivi in ZK. @ Povečati iniciativnost mladine pri boljšanju discipline 'in medsebojnih odnosov med delavci, predvsem na relacijah .vodilni — podrejeni delavci. @ Krepitev organiziranosti aktiva na Blejski Dobravi; v zvezi s tem reševanje konkretnih problemov. @ Aktualnost problemske konference in izvajanje' nje- nih sklepov mora biti stalna akcija vseh organov ZM in članstva. © Sodelovanje v zvezni akciji elektr. in elek. industrije Jugoslavije v Subotici in akciji Sava 73, © Voditi skrb za masovno rekreacijsko dejavnost. Za novega predsednika je bil izvoljen JOŽE PERKO, dosedanjemu predsedniku Bojanu Klemenčiču, ki ima velike zasluge za ponoven vzpon mladinske organizacije v Elektromehanski, pa so poleg zahvale izročili tudi lepo knjižno darilo v spomin na plodno delo v pretekli mandatni dobi. » Avtoelektrika « Nova Gorica Uspel občni zbor sindikata V februarju je bil v obratu II občni zbor sindikalne organizacije. Občnega zbora so . se udeležili številni delegati, predsednik DS tovarne Danijel Besednjak, vodilni delavci tovarne in gosti: Jože Čebela — predsednik sindikalnega odbora ZP, Elizabeta Kodrič — predsednica medobčinskega odbora za industrijo in rudarstvo, Janez Šilc — tajnik družbeno-političnih organizacij ZP, Jože šušmelj — predsednik občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica, Stane Bartuž — član predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Po Izvolitvi delovnega predsedstva in drugih komisij je povzel besedo predsednik sindikalne organizacije Božo Tribušoh in poročal o raznih problemih, ki zadevajo življenje delavcev v tovarni in sicer o osebnih dohodkih v okviru samoupravnega sporazuma, o kadrovski strukturi v tovarni, o fluktu-aciji, o stanovanjski proble- Skrb za strokovne kadre v Sežani Tretji letnik dislociranega oddelka za RTV mehanike pri Sprejemnikih bo letos zaključil] svojo šolo. V podjetju preudarjajo, ali ne bi kazalo jeseni odpreti nov prvi letnik in kaže, da se bodo samoupravni organi odločili za to. Po treh letib bo prav gotovo potreba po nadaljnjih kvalificiranih delavcih radio stroke. Investicija v šolanje ne bo zaman. Sedanji učenci, ki bodo junija končali študij, kažejo zadovoljivo znanje tako v praksi kakor tudi na teoretičnem področju. Nekaj - bo potrebno storiti tudi za došolanje starejših delavcev, ki jim manjka splošna izobrazba, saj je le v znanju moč, pa tudi masa KOD sc ustvarja na podlagi izobrazbe. Cafi maliki in o organizaciji in delu izvršinega odbora in njegovih komisij. Zatem jc sledila razprava, ki je dopolnila poročila. V novi odbor so bili izvoljeni: Jože Vodopivec — predsednik; Zmago Lasič — podpredsednik; Irena Simčič — tajnik in člani: Emil Terčič, Aleksander Oblak, Ana An-drenšček, Silvo Spačal, Lju-domila Špik, Peter Černič, Marija Brcšar, Virgilij Ušaj, Božo Tribušon in Vilma Vodopivec. DIGITALNI STROBOSKOP Pravzaprav bi morali reči stroboskop z digitalnim ddčitkofn, kar pa niti ni tako važno spričo dejstva, da naprava obstaja in omogoča zvezno ugotavljanje števila vrtljajev od 600 do 60.000 vrtljajev v minuti. Napravico je mogoče uporabljati tudi za usmerjanje tahometrov, električnih števcev in mehanskih frekvenčnih filtrov. (Elektronik, leto 21, št. 1/1972, str. A 26) DIGITALNI INSTRUMENT Ameriška firma Norih American Rockvvell je dala na tržišče digitalni instrument za merjenje napetosti, toka in upornosti. Odčitek je trimesten, omogoča pa ga skala, ki uporablja tekočo kristalinično snov. To je prva izvedba te vrste, ki bo prišla v serijsko proizvodnjo. ‘Dobra stran instrumenta je točnost, ki znaša 0,1 %, poraba energije pa je komaj. 100 mW. (Elektronik, loto 21, 1/1972, str. 15) . NOVO STROKOVNO GLASILO Znana založba »Akademische Verlagsgesellschaft Geest et Porting KG«, Leipzig je začela izdajati novo glasilo »Zeitschrift fur elektrische Informations — und Energietechnik« (časopis za informacije in energetiko). V glasilu bodo izhajali izvirni prispevki o električni obdelavi podatkov, prenosu energije, o pretvarjanju in prenosu električne energije in ustreznih teoretskih razmišljanjih, zlasti o matematičnih in fizikalnih osnovah. Revija je naslednica revij »Hochfrequenztechnik und Elektroakustik« in »Wissenschaftliche Zeitschrift der Eleklrotechnik«. (Funkschau, 44. Jhrg. 2/1971, str. 35) Zasebni telefon prek vf Znano podjetje STC-London je razvilo naročniško telefonsko napravo Extraphone SUB 1 E, ki omogoča dve hkrati govorni zvezi po enem naročniškem kabelskem paru. Naprava, ki je v bistvu miniaturni enoka-nalni VF-sistem, je popolnoma transistorizirana, napajana pa iz baterije ali iz omrežja. Ker je montaža preprosta, je zlasti priporočljiva v času sejmov, razstav, konferenc ipd., ko za nekaj časa naraste potreba po telefonskih priključkih. (Iz prospekta , Standard Telephones et Cables Ltd) »Elektromotorji« Železniki Ob srebrnem jubileju dela V tovarni Etektromatorji sta na interni slovesnosti dobili priznanja za petindvajsetletno delo Angela Gartnar in Francka Tolar. Naš sodelavec ju je obiska! in ju prosil za razgovor. »Kako se spominjata prvega srečanja s tovarno?« Angola: »S strahom sem prišla. Stara sem bila 25 let, lepo me je sprejel Matevž Šmid; dobila sem delo. Začetek je bil lep, saj sem bila mlada in rada sem delala.« Francka: »Šele 15 let sam bila stara, ko me je sprejel takratni direktor Niko Žumer.« »Kaj sta delali na začetku?« Angela: »Mehaniko za regi-sfratoirje.« Francka: »Vse 'sorte’. Takrat so nas bolj premeščali kot zdaj. Najprej sem delala risalne žebljičke, v paketirni-. ci in šestila.« »Kaj je bilo v tovarni najlepšega v 25 letih?« Angela: »Najlepše jc bilo med sodelavci, saj smo se lepo razumeli. Mlada in vesela sem rada naredila tudi po Francka Tolar Angela Gartnar 50 udarniških ur, če je bilo treba.« Francka: »Selitev v novo tovarno mi je bila zelo všeč.« »Kako se spominjata selitve v novo tovarno?« Angela: »Lepo je bilo, pa tudi zaslužili smo takrat precej.« Francka: »Najprej sem delala šestila, ob začetku izdelave motorjev pa sem .odšla v kontrolo, kjer delam še danes.« »Kaj bi radi povedali po 25 letih dela v tovarni?« Angela: »Vesela sem med sodelavci in čisto nič se ne veselim pokojnine. Skrbi me le, ker imam zadnja leta slabo poprečje plače, zato nc bo kaj posebno velike pokojnine.« Francka: »Zadovoljna sem. Rada bi, da nc bi zmanjkalo dela. Z vodstvom sem zelo zadovoljna, da bi le ne bilo slabše.« Pohiteli sta z delom. Gart-narjeva z montiranjem, Tolarjeva s kontroliranjem. Trak ne. čaka. Delo zahteva svo j e. Ko sem odhajal iz montaže, mi je prišlo na misel, kolikšen bi bil kup, če bi skupaj zložili vse, kar sta naredili v 25 letih! K Nagradna križanka Za pravilne rešitve nagradne križanke za DAN ŽENA je uredništvo pripravilo naslednje nagrade: 1, nagrada 250 din 2, nagrada 100 din 5 nagrad po 50 din 5 nagrad po 30 din 5 nagrad po 20 din 10 nagrad po 10 din Rešitve nagradne križanke pošljite na uredništvo glasila Iskra Kranj, Savska loka 4, do vključno 24. marca 1973. Pripomba: Vse re-ševalce prosimo, da naj pošljejo točne naslove, predvsem pa, v kateri tovarni so zaposleni. Na ovitek je treba napisati »Nagradna križanka«. Slsbiiizaeiislci ukrepi (Nadaljevanje s 1. strani) rali najti tudi sredstva za pokrivanje ciklusa prodaje in izterjave. Akcije za zniževanje stroškov teže v štirih delovnih skupinah, ki se prizadevajo za zniževanje stroškov materiala, zniževanje stroškov zalog in za zniževanje splošnih stroškov v proizvodnih in režijskih službah. Ta naloga se nam zdi tako važna, da bomo najuspešnejše člane teh delovnih skupin tudi nagradili za uspešno delo. Poleg teh so vsi sektorji zadolženi za ukrepanje, katerega cilj je zniževanje stroškov, posebno tistih, katerim je teže priti »do živega« — mislimo na fiksne stroške, na kaitere lahko vplivamo s čiim-večjio izrabo kapacitet ter z zvečanjem stopnje zaposlenosti tovarne. Ker se med našimi stroški na vsakem mestu pojavlja po. stavka, ki izvira iz negativne »izvozno-uvozne bilance« tovarne, bomo na tem področju poizkušali izboljšati stanje z d- ema dopolnjujočima se akcijama — s pospeševanjem izvoza in znižanjem uvoza. Veliko pozornosti smo posvetili rednemu spremljanju izvajanja stabilizacijskega načrta, saj bomo na kolegiju tovarne redno mesečno poročali o poteku dela, na vsake 3 mesece pa bomo seznanili z delom samoupravne organe. Trudimo se, da bi ta akcija postala naloga celotnega kolektiva in smo že v preteklem letu, ko smo stabilizacijski plan sprejemali, seznanili., z načrti vse sodelavce. V januarju tega leta smo na ožjih sestankih podrobneje obrazložili celotno akcijo — te informativne sestanke bomo nadaljevali kot redno obliko samoupravnega delovanja — pa tudi prek sredstev internega obveščanja poizkušamo stabilizacijski načrt obogatiti s sodelovanjem slehernega člana naše temeljne organzacijc združenega dela. Menimo, da je. prav sodelovanje vseh sodelavcev pogoj in porok za uspeh- celotne akcije in se bomo za dosego tega cilja še posebej potrudili tudi zato, ker je aktivna soudeležba članov kolektiva, ki s koristnimi predlogi ustvarjajo skupne rezultate organizacije, ena od oblik uveljavlj an j a samoupravnega sistema. K Posvet o srečanju mladih v Subotici V Velenju oz. v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« je bil v petek, 23. februarja, posvetovalni sestanek članov koordinacijske komisije Elak-tro in Elektronske industrije Jugoslavije. »Iskro« sta pred. stavljaia predstavnik ZP Stane Draksler in Franc Perko kot predstavnik Elaktrome-hanike. Dopoldne sd gostoljubni gostitelji popeljali obiskovalce na ogled tovarne, ki je dokaj zanimiva, vendar si na žalost niso mogli ogledati najbolj zanimivega obrata — obrata barvnih televizorjev, ker je — tako praviijo — zaradi prisotnosti obiskovalcev koncentri-ranost delavk zelo zmanjšana. Popoldne pa se je začel sestanek, ki je bil pravzaprav glavni namen srečanja predstavnikov mladine iz prek dvajsetih podjetij. Kakor je bilo že sklenjeno na prejšnjem sestanku koordinacijske komisije, bo letošnje »majsko« srečanje v Subotici. Vendar letos ne. bo »majsko«, ker je prestavljena na 27., 28. in 29. april, da bi si udeleženci lahko v prostem času ogledali več kulturnih prireditev. Na srečanju bodo udeleženci razpravljali o pismu tov. Tita, o 3. kongresu ZK, o problemih mladih v njihovih podjetjih, o samoupravnih odnosih, o prehodu na TOZD itd; skratka o vseh problemih, ki več ali manj posredno vplivajo na delo mladine. Iz ZP ISKRA bo na shod prišlo okrog 25 predstavnikov, kar bo skoraj petino prisotnih, vendar številka ni pretirana, če se upošteva število zaposlenih mladincev. Sklenjeno je bilo tudi, da iz vseh organizacij pošljejo na akcijo »SAVA 73« v okolico Zagreba po nekaj brigadirjev in tako osnujejo samostojno brigado, ki naj bi predvidoma štela prek šestdeset ljudi. Pe SPET NOVOST V SNG DR&MA »Vladajoči razred« Na velikem odru ljubljanske Drame je pravkar doživela premiero velika predstava: VLADAJOČI RAZRED. ... En sam odstotek angleškega prebivalstva vlada polovici Anglije. Ta pokozlanj, »en odstotek« bi morali zakonito pobiti, pobesiti, da bi mu modra kri po kapljicah odtekla. Aristokratski okostnjaki«. Ni težko prenesti dogajanja igre VLADAJOČI RAZRED iz sveta odmaknjene angleške visoke družbe v svet industrialcev, v meščanski družbeni sistem, ki se tako krčevito in obenem smešno oklepa svoje tradicionalne veljave. Angleški dramatik Peter Barnes se upira oblasti, upira se denarju, upira se smrti. »Hotel sem napisati igro o dobrem človeku, kar pa je zelo težko. Mislil sem, da mi 'je to uspelo. Toda že med pisanjem mi je logika dopovedovala, da se tak dober človek- ne more ohraniti v vsakdanji resničnosti. Mora biti uničen, če ne drugače, že s tem, da se spremeni.« V burnem letu 1968 je nastala jedka družbena satira o 13. grofu Gurneyškem, ki si je po nesreči vzel življenje; in o njegovem sinu 14. grofu Gurneyškem izmečku vladajoče družine, ki v prvem delu igre v igrani shizofreniji kot bog ljubezni razširja ideje ljubezni in dobrote; in se v drugem delu kot bog maščevanja povrne čaščen v vladajoči razred, v resnici kot eden najhujših zločincev — Jack Razparač. Delo je pisano iz izrazito angažiranih pozicij, vendar je daleč od- politične agitke ali dolgočasnega moraliziranja. Duhovit dialog, nenavadni zapleti, pa-tos, čustvo, groza in cinizem, filozofije polna satira, vse to je združeno v napeto gledališko zgodbo, ki je polna presenečenj. VLADAJOČI RAZRED je nabit z življenjem in energijo. Nesreča 13. grofa pri obešanju, mazohistično križanje 14. grofa, Čudežno prikazanje »dame s kamelijami«, dvoboj obeh bogov, epizoda z Jackom Razpara-čem, strip-tease Marguerite Gautief, skaze v lordski zbornici — vznemirljive in zabavne slike se vrstijo mimo nas in nas napadajo, nas vse, ki povzdigujemo krutost nad sočutje in mislimo, da je napadalnost pomembnejša od miru. Delo je kot gost zrežiral angleški režiser Uwe C. Benn-hoIdt-Thomsen; scena in kostimi so delo Heinza Druso-witsc,ha. Izredno zniansiran in nasprotujoč si lik grofa Gurneya je upodobil Jurij Souček. Njegov antipod je Rudi Kosmač v podobi izmozganega služabnika Tu-ckerja, tatiča in pijanega neizživetega revolucionarja. Z vso polnostjo nosi aristokratske lepote in grdobe Štefka Drolčeva kot gospa Ciaire. Izrazite like sta upodobila tudi Janez Albreht kot Sir Charles in Marjana Brecljeva kot Grace. Kaj pa v Mali Drami? Medtem ko Peter Lotschak pripravlja drzno eksperimentalno uprizoritev Charlesa Lombarda IZGUBLJENIH KORAKOV, tečejo predstave poetične igre našega tržaškega rojaka Josipa Tavčarja LUNA V MEGLI v režiji Jožeta Babiča. Avtor še zaskrbljeno sklanja nad duhovno praznoto sodobne potrošniške družbe, nad skomerciali-ziranim, pridobitniškim, seksualno neuravnovešenim, živčno razrvanim, histeričnim svetom. Preko simboliziranih oseb na različnih družbenih položajih, preko Uradnika, Tajnice, Direktorja, Slikarja, Deklet, Mladeniča, Gospoda nam kaže na nujnost iskanja drugačnega, bolj človeškega sveta, kjer so možni bolj pristni kontakti med ljudmi, kjer obstoji polno, zbrano, umirjeno življenje. Ljudje se zatekajo v svoje vizije, v sa- nje, ki pa so lahko le izkrivljen odraz resničnih razmer. Tavčar nas opozarja, da je reševati se v sanje premalo; da je treba spremeniti človeško miselnost, treba je spremeniti svet. Danilo Beneditič, Iva Zupančičeva, Dare Valič, Meta Vraničeva so poleg Bajca, Vipotnikove, Rohačka. in Nahtigala veliki sanjači LUNE V MEGLI. Scena je delo Mirka Lipužiča. Protagonisti NAIVNIH LASTOVK Rolanda Dubillarda Jurij Souček, Duša Počkajeva, Dare Valič, Meta Vraničeva in Nadja Strajnarjeva bodo praznovali tihi jubilej: bliža se 50. ponovitev. Občutljiva predstava v živem pogovornem jeziku je prisrčno-trpki prerez skozi naš življenjski vsakdan; skozi medsebojno odtujenost ljudi, ki živijo drug ob drugem in vendar drug mimo drugega, kot nezavedne žuželke. Imeniten humor prepleta mozaično celoto v režiji Jurija Součka. Scena je delo Borisa Jesiha, pesem Milana Jesiha na glasbo Jureta Robežnika pa poje Elda Viler. Razgibana delavnost sindikata (Nadaljevanje s 4. strani) V razpravi, ki je sledila poročilom (izvajanj direktorja tovarne se bomo lotili posebej, ko bo govora o poslovanju tovarne v preteklem letu), so razpravljalni načeli vrsto aktualnih vprašanj. Del razprave se je nanašal tudi na prehod na izplačilo OD zaposlenih na hranilne knjižice, kar naj bi tako posamezniku kot tudi celotni tovarni prinašalo znane koristi. Sprejeli so pobudo za organizacijo piknika v letošnjem letu, zlasti pa je v razpravi prišla do izraza potreba po večjih sredstvih sindikalne organizacije, ki hi tako imela tudi boljšo materialno osnovo za še živahnejše bodoče delovanje, ko bo še nadalje pred njo dolga vrsta konkretnih in družbeno-političnih akcij, pomembnih za celotni delovni kolektiv in nadaljno rast tovarne. V novi' smdikalni odbor so bili končno izvoljeni: Brane Gorjup, Jana Končan, Janez Suhadolc, Ivanka Malavašič, Andrej Pajnič, Irena Petkovšek, Darko Zdešar, Nežka Škof in Zorka Kuclar, v nadzorni odbor pa Matej Burjak, Marjanca Prebil in Franc Končan. OVBESTILO Uprava PSI potrebuje za vzdrževalna dela v počitniških domovih Iskre strokovne sodelavce naslednjih poklicev: 1. pleskarje 2. eiektroinštalaterje 3. zidarje 4. vodovodne inštalaterje 5. kvalificirane delavce za polaganje keramičnih in kamnitih ploščic Prosimo vse organizacije v sestavu ZP Iskra za sodelovanje, da nam priskočijo na pomoč in odstopijo kvalificirane delavce za krajši čas — največ 10 dni. Vsa obrtniška dela bomo izvajali v mesecu marcu v Poreču in na Dugem otoku. Prijave sprejemamo do 15. marca. Ostale informacije daje uprava PSI, telefon 55-898, Ljubljana. Zaželjeni so tudi upokojenci teh strok. . Uprava PSI ZAŠČITNI ZNAK ISKRA — IZPRIČEVALO KAKOVOSTI Vabilo V petek, 9. marca bo ob 19.30 v Prešernovem gledališču v Kranju PROSLAVA DNEVA ŽENA V programu, ki je predvsem namenjen zaposlenim ženam v Iskri, bo nastopil moški pevski zbor Iskra. Vstop brezplačen! Vabljeni Uprava Počitniške skupnosti Iskra razglaša prosta sezonska delovna mesta za določen čas, za delo v počitniških domovih v Poreču, na Dugem otoku, Bledu in v Trenti: 1. UPRAVNIKE 2. SAMOSTOJNE KUHARICE 3. SERVIRKE 4. KUHINJSKE POMOČNICE 5. ČISTILKE — SOBARICE 6. TOČAJKE 7. KUHARJE ZA PEKO NA ŽARU Pogoji: Kandidati pod št. 1, 2, 7 morajo imeti večletno prakso za delo v gostinskih obratih. Pod št. 3, 4, 5 in 6 pa nekaj prakse in smisel za opravljanje dela v gostinstvu. Pri zaposlitvi imajo prednost svojci članov Iskre, upokojenci Iskre, štipendisti Iskre. Posebno prednost imajo osebe, ki so že zadovoljivo delale v naših domovih. Pismene ponudbe vložite na naš naslov — Počitniška skupnost Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba št. 616/VI, telefon 55-898. Pogodbeno delo traja po dogovoru, smiselno pa od začetka do kraja sezone. Hrano in stanovanje imajo brezplačno za čas zaposlitve. Osebe, ki so socialno zavarovane, morajo upravi PS predložiti svoje žiro račune, osebe, ki niso zaposlene pa delovno knjižico. Vsi zaposleni morajo biti zdravstveno pregledani za gostinsko delo. Prijave sprejemamn do zasedbe delovnih mest. Uprava FS Turni smuk m Komno-Kal Planinsko društvo Iskra vabi na turni smuk na Komno in Kal v soboto dne 17. marca 1973. Odhod je v soboto zjutraj z rednim avtobusom ob 6.00 uri z avtobusne postaje. V soboto prihod na Komno, kjer se prespi in nato v nedeljo zjutraj odhod iz Komne preko Lanševice na Kal, od koder bo povratek čez Komno v Ljubljano. Prihod v Ljubljano v večernih urah. Udeleženci naj imajo opremo za turni smuk. Za vodstvo in reševalno službo je poskrbljeno. Prijave sprejema Počitniška skupnost Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih bregad 1, tel. 55-898. Prispevek za izlet znaša za člane Planinskega društva 30.000 din, za nečlane pa 50,00 din. Vodja izleta: Stojan Julij ZZA, tel. 20-341. Prijavite se najkasneje do 15. t. m., da bomo lahko rezervirali sedeže v rednem avtobusu. ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ razglaša prosta delovna mesta: 1 VODJA OBDELOVALNICE v obratu TEA 2. VODJA MONTAŽE RELEJNIH CENTRAL v obratu ATC 3. NABAVNI REFERENT v nabavni službi POGOJI: pod L: dipl. inž. strojništva s 6-letno prakso ter z znanjem nemškega ali angleškega jezika; pod 2.: dipl. inž. elektrotehnike s 4-letno prakso ter z znanjem nemškega ali angleškega jezika; pod 3.: ekonomski, strojni ali kemijski tehnik s 6-letno prakso. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 18. marca 1973. IV. SINDIKALNO SMUČARSKO PRVENSTVO LJUBLJANE Popolna zmaga smučarjev ZZA Smučarska sezona se sicer že počasi nagiba h koncu, vendar pa se še kar naprej na naših smučiščih odvijajo številna večja in manjša tekmovanja. V soboto, 3. t. m. Pa je bila Kranjska gora prizorišče letos zanesljivo najbolj množične smučarske prireditve — IV. sindikalnega prvenstva Ljubljane, za katerega se je v petih moških in treh ženskih razredih prijavilo kar 1042 tekmovalcev iz 141 delovnih organizacij na področju Ljubljane, med katerimi tudi močno zastopstvo smučarjev ZZA, Iskra Commerce in IEZE. Skupno jih je na tem prvenstvu nastopilo blizu 40. Spričo tolikšnega števila tekmovalcev je prvenstvo v veleslalomu potekalo hkrati na petih progah na pobočjih Kekec, Pcdles in Preseka, kjer je proge postavil smučarski strokovnjak Mj-atk iz Kranjske gore. Ob dobrih snežnih razmerah je prvenstvo odlično uspelo in je bilo ■kljub množičnemu nastopu dclkaj hitro končano, prav tako pa tudi izračunani tehnični rezultati in opravljena razglasitev rezultatov. Izmed Iskrašev so bili to pot najuspešnejši smučarji ZZA, medtem ko so se na lanskem prvenstvu najbolje odrezali smučarji Iskra: Commerce. Tekmovalci iz Iskre so v posameznih tekmovalnih razredih dosegli naslednje uvrstitve: ženske do 25 let (38 tekmovalk): 13. Irena Mikolič (ZZA) 81,1; ženske od 25 do 35 let (69 tekmovalk): 30. Sonja Jurman (ZZA) 92,0, odstopila Ivica Rogelj (I. C.); ženske nad 35 let (55 tekmovalk): 2. Marija Pirc 68,1, 8. Olga Skubic 74.2, 22. Breda Jančar (vse ZZA) 79,6, odstopila Erna Mihalič (I. C.); moški do 25 let (160 tekmovalcev): 16. Engel-bert Ribič (I. C.) 59,6, 20. Vinko Korošec (lEZE-Avtomati-ka) 61,8, 53. Marko Milič (ZZA) 67,9, diskvalificiran Zdravko Pečan (ZZA); moški od 25 do 30 let (135 tekmovalcev): 3. Janez Grom (I. C.) 73,6, 12. Mitja Zornada (ZZA) 77.2, 22. Janez Sršen 79,3, 27. Anton Bitenc' 85.9, 77. Rajko Faj.gelj (fsi lEZE-Avtomatika) 104,6; moški od 30 do 40 let (108 tekmovalcev): 3. Raj- mund Lušnic (I. C.) 41,6, 39. Marjan Bernard 46,5, 107. Jože Hribar (oba ZZA) 55,1; moški od 40 do 50 let (90 tekmovalcev): 2. Milan Bernik (lEZE-Avtomatika) 33,4; 6. Dušan Pirc 36,4, 11. Pavle Mati-jašič (oba ZZA) 37,7, 13. Silvo Vodopivec 40,1, 16. Vili Te-kavcc (oba lEZE-Avtomatika) 41,1, diskValificiran Rudi Rakovec (lEZE-AvtOimatika), odstopil Janez Ahačič (ZZA); moški nad 50 let (32 tekmovalcev): 13. Silvo VVedam 48 5, 17. Stojan Julij (oba ZZA) 49,6; ženske ekipno: 1. ZZA (Marija Pirc, Sonja Jurman, Irena Mikolič) 241,2; moški ekipno: 4. ZZA (Silvo Wedam, Dušan Pirc, Marko Milič, Mitja Zor-nada, Marjan Bernard) 276,5; šahisti tovarne električnih aparatov kot edini predstavniki iz Iskre, sodelujejo na letošnjem sindikalnem moštvenem prvenstvu Ljubljane. Kako so igrali v prvem kolu, smo že poročali, danes pa o njihovih nastopih v naslednjih kolih, treh, ki so jih odigrali doslej. V drugem kolu se je ekipa Aparati srečala z ekipo Kar-tbnažne tovarne in je bil rezultat neodločen 3:3. Partiji sta dobila Janez Grčar in Marjan Jerše, remizirala sta Dane Črne in Bogdan Brezigar, izgubila pa Pavle Sešek in Janez Kumše. Tretji na- Izvršni odbor sindikalne organizacije Aparati je v času od 16. do 22. februarja na Krvavcu priredil uspel smti-. carski tečaj, na katerem je sodelovalo 21 udeležencev. Dan pred zaključkom tečaja so izvedli tekmovanje, na katerem je skupno nastopilo 32 smučarjev in ena smučarka. Pričakovali so sicer močnejšo udeležbo na tom tekmovanju, vendar nekaterih izmed članov kolektiva, navdušenih smučarjev zaradi neopravič-Ijiive togosti na tekmovanje niso pustili, ker je bilo med tednom, pa čeprav so bili pripravljeni za ta dan odsotnosti z dela žrtvovati dan svojega lednega dopusta. Edina predstavnica Ivanka Mrak je za progo, ki so jo sicer prevozili dvakrat, porabila 57,8, med moškimi pa je bil najhilrojši Janez Kalan, ki je v obeh vožnjah dosegel najboljši čas, in sicer 39,7 in 45.3. Ostali udeleženci tekmovanja so se uvrstili takole: 2. Janez Marinko 42,0, 3. Marko Jeglič 43,2, 4. Milan Brezovec 43,4, 5. Marjan Mrak 44.3, 6. Jurij Petrač 44,4, 7. do 8. Stane Jere in Milan Reberšak 45,2, 9. do 10. Karl Lazar in Janez Marn 47,0, 11. Jar nez Klemenčič 47,2, 12. Jože Fajdiga 48,0, 13. Andrej Kavčič 52,3, 14. Dušan Kalan 52,8, 15. do 16. Franc Bratkovič in Ivo Goli 53,0, 17. Žare Frantar 54,3, 18. Vinko Bojan 54,7, 19. Jože Korelc 57,0, 20. Tone Golob 58,5, 21. JanezGrčar 59,2, 22. Ivo Preskar 1:04,7, 23. Vaško Korunovski 1:09,4, 24. Tone Brulc 1:20,0, 25. Danijel Mali 1:21,3; uvrstili pa se ni- skupna uvrstitev: 1. ZZA (žen. ske 241,2, moški 276,5) 517,7. Tako so smučarji ZZA k dosedanjim dodali še eno pomembno zmago v več kat številni konkurenci. sprotnik je bila ekipa Svoboda — Stožice, ki je premagala ekipo Aparati s 4:2. To pot sta zmagala Pavle Sešek in Polde Galle, izgubili pa so Črne, Brezigar, Kumše in Jerše. V četrtem kolu so z ekipo Kolinske dosegli rezultat 3:3, pri čemer so zmagali Pavle Sešek, Bogdan Brezigar in Janez Grčar, izgubili pa Črne, Jerše in Cimerman. Po četrtem kolu so šahisti tovarne Aparati na četrtem mestu s 13 točkami, v petem kolu pa se bodo pomeriti z ekipo Komet (gluhonemi), ki je na čelu tabele v tej ligi. so: Brane Beltram, Andrej Feguš, Rudi Pirc, Mitja Černe, Janez Podlesnik, Miloš Pirc, Ciril Pečkaj in Tone Zajc. ZAHVALA Ob težki izgubi meje drage mame MARIJE BENEDIK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, kontrole in ostalim v obratu ATN v kranjsiki tovarni za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Rajko z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE PILAR se iskreno zahvaljujem sodelavcem v obratu ATN linije enot za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Ivanka Vrhovnik ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Sile. — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22 221, int. 333 - Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj Ekipa šahistoi/ na četrtem mesto Smučarske tekme tovarne aparatov Nagradna križ RAZPIS NAGRAD OBJAVLJAMO NA 6. STRANI