ŠTEVILKA 4 - LETNIK 12 - DECEMBER 2007 GLASILO OBČINE VIDEM SREČEN IN LEP BOŽIC, V NOVEM LETU 2008 PA VSE NAJBOLJŠE! H iflB. JM■ iGA&dlF f yp LILvfr Ji Veseli december v vrtcu Sonček V avli videmskega vrtca smo se v okviru veselega decembra 10. 12. 2007 prvič zbrali skoraj vsi, ki redno zahajamo v njegove prijetne prostore: starši, otroci, strokovne delavke vrtca in ga. ravnateljica. Srečanje je potekalo v prijetnem, sproščenem predprazničnem vzdušju. S pesmico Zima, zima bela, ki so jo zapeli vsi prisotni otroci, smo hoteli spomniti zimo, naj že vendar pride. Najbrž ne boste verjeli, da je z igrico, ki je sledila (odigrali so jo otroci in strokovne delavke), res prišla babica zima in nam nasula snega. Je že res, da umetnega, pa vendar. Da pa bi del tega predprazničnega vzdušja lahko vsakdo odnesel tudi domov, smo po nagovoru ravnateljice ge. Dragice Majhen in vodje enote ge. Violete Flajs odprli božič-no-novoletni bazar, v katerem lahko vsak izbira med lepimi pa tudi uporabnimi izdelki. V pričakovanju praznikov in Božička pa so potekale tudi delavnice po skupinah oz. igralnicah, kjer smo izdelovali okraske, s katerimi smo naslednji dan okrasili jelko v naši avli. Verjemite, da je prelepa! Lahko pa jo pridete tudi pogledat in ob tem obiščete nas in naš bazar ter morda prispevate tudi vi svoj prostovoljni prispevek. Slednje pa je naše voščilo ob bližajočih se praznikih: »Želimo vam toliko optimizma, da ga boste lahko dajali drugim; toliko moči, da vas ne bo zlomila nepopolnost sveta; toliko miru, A da boste ohranili jasne oči m smisel za lepoto tistih najbolj vaših trenutkov življenja.«. Otroci in strokovne delavke vrtca Videm pri Ptuju Kako nastane mavrica? Otroška domišljija nima meja, Rok (4 [eta, 9 mesecev): Iz dežja, zato so nam otroci tokrat povedali, Ko neha deževati, je mavrica, kako nastane mavrica. Luka (5 let, 10 mesecev): Iz dežja. Ko se dež konča in ko sonce posije, nastane mavrica. Mavrica nastane iz oblakov. Tudi mi smo skupina Mavrica. Tjaša (5 let, 9 mesecev): Dež! Kristijan (5 let, 2 meseca): Iz dežja in # Nato pa se dež konča m nastane brez dežja in sonce sije tudi mavrica. Včasih je sonce, pa ni mavrice. Timotej (4 leta, 7 mesecev): Ponoči, pa podnevi isto. Andrej (5 let, 2 meseca): Če je dež. Ko ne dežuje, takrat ni mavrice. Saj smo mi tudi skupina Mavrica. Matija (5 let, 10 mesecev): Ko dežuje, potem ko neha deževati in ko posije Tamara (5 let, 6 mesecev): Od ^ mayrica Tudi mi smo dežja a ež ap ja te pa te. skupina Mavrica in v vrtcu sem narisal najlepšo mavrico - vsi so rekli to. Jaz je še nikdar nisem videl. Matevž (5 let, 10 mesecev): Z dežja. Dež nariše mavrico. Je lepa in pisana in tudi mi smo skupina Mavrica. Ponoči se vidi mavrica, ampak se ne vidi dobro. Tam, kjer sva midva doma, ko sem se zbudil, sem jo videl. Andrej (4 leta, 4 mesece): Ko dežuje, je pisana. Sem jo v vrtcu tudi narisal. Otroci vrtca Mavrica, Leskovec Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko Člani uredništva: Petra Krajnc, Jože Junger, Nataša Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafis Rače. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5 % davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov. Us pc. ips> k I je- t" i S t" , ( ki lea Vi L <3 >cx i i i i^c. c. ^e> L (cskkc? V)! c- c^c- ize\ icnoi ia t» ^ I ■ iy^ pc. ww) Le t- c Noj bo leto polno presenečenj, vesdjo ^draUja 'tor lepih dogodivščin, bOafcodžr \y Polko CtJ^ bn' ru^ (ho oCož\' wh/j ;h wwuok ,1a- CJUu"<^1 StekUO O V Se KW-j &o/ r^t. VTSVCC— k-s^l cC( 'UlT C Of -/c> ^e7oc^ ^ tt-isk/k-i o- Vr 4. /tiZcx / %A( /\ K-J/Zjr J~S? \i A O z/ 2.0 O C) '"V/CV^C fX^€^Ar*^-xy /^yC?'Rj’vN>0-y /t-V/^VV ^ . J? _»j< v, _cV5CA>'v'-' /WSDCr-'vOxy r^cc^r^M^z^c'vC' P ~) 0 1 Z županom Friderikom Bračičem ob koncu leta o uspehih, novih pridobitvah in pričakovanjih od leta 2008 Župan Bračič in minister Podobnik sta se pogovarjala o predvidenem območju za ureditev velike obrtne cone, nedaleč od ceste Maribor-Gruškovje in gramoznice v Tržcu. Izteklo se bo še eno leto županovanja za videmskega župana Friderika Bračiča, polno pomembnih dogodkov, povezanih tudi z obiski ministrov, slovesnosti ob novih pridobitvah, zanimivih in pestrih razpravah v občinskem svetu, in nenazadnje leto, ki je bilo uspešno v mnogih pogledih. Neprijetni dogodki in manjša nesoglasja so že pozabljena, kajti zdaj so pred vodstvom občine na vrsti že nove naloge in velika pričakovanja, veliko jih je na vseh koncih občine, zato bo potrebnega še veliko truda, pametnih odločitev in nenazadnje denarja v občinskem proračunu. Sredi decembra smo z županom tudi na kratko poklepetali, najprej pa nas je zanimalo, kako leto, ki se izteka, ocenjuje župan in po čem si bo prvo leto v novem mandatu županovanja posebej zapomnil. Župan Friderik Bračič: »Leto, ki se izteka, je bilo v naši občini zaznamovano s številnimi novimi pridobitvami, med katerimi bi posebej izpostavil tiste, ki so bile obsežne tudi po finančni plati. Med temi je bila največja prav gotovo odprtje vodovoda v haloških naseljih Skorišnjak, Gradišče, Okič, skratka za našo občino je bilo s tem zaključeno veliko delo, za nami so bili dveletni pogovori na ministrstvih in vladnih službah, in uspeli smo. Seveda nas pa že v prihodnjem letu čaka druga faza izgradnje vodovoda in potem bo projekt v celoti zaključen. Ob tem pa si v naši občini štejemo tudi v zadovoljstvo, da smo bili nosilec projekta občine Videm, Majšperk in Žetale. Med pomembnimi pridobitvami bi želel omeniti še lekarno in vrtec v Vidmu, poleg pridobitev v cestni infrastrukturi, kjer smo bili prav tako zelo delavni v vseh krajevnih skupnostih, pridobili smo nekaj sto metrov javne razsvetljave, pločnikov, nadaljevali smo z izgradnjo kanalizacije, dokončali smo ureditev centra v Leskovcu, bila pa je še vrsta drugih, manjših projektov, ki so bili v našem občinskem programu in smo jih tudi uspešno realizirali.« V občinskem glasu, pa nasploh v medijih na Ptujskem smo veliko poročali o novih pridobitvah v občini Videm, pa tudi kdaj o manj prijetnih plateh na lokalni ravni, vendarle pa ste skozi leto uspeli strniti trezne glave, bi lahko dejala, in se pametno dogovoriti. Gospod župan, je bilo leto 2007 za vas naporno, delovno leto, na drugi strani pa tudi zanimivo in pestro, kot bi si želeli? Vam je kot prvemu možu videmske občine prineslo uspehe, ki se jih boste čez leta z veseljem spominjali? Župan Friderik Bračič: » Bi se strinjal, da je bilo v letu, ki se izteka, vsega po malem, zame osebno pa je bilo to leto novih priložnosti in smelih načrtov, ki pa sem jih lahko uresničeval s pomočjo občinskega sveta in občinske uprave, pomagali pa so mi tudi sveti KS. Po lokalnih volitvah konec lanskega leta smo seveda novo leto pričeli kot nova ekipa, zato je bilo potrebno vnašati še dodatno energijo v delo in na koncu lahko z zadovoljstvom povem, da se je splačalo. Vesel sem, da smo se ujeli kot nek delovni tim, ki se je ves čas zavedal, da nas vodijo skupne želje in potrebe. Uspeli smo se ujeti tudi v pripravi novega proračuna za 2008, ki je sredi decembra že sprejet in to je že dodaten pokazatelj, da smo bili uspešni, pa četudi ima kdo o tem pomisleke. Zame osebno pa je bilo potrebno v vse to vlagati še dodatno energijo, skupaj pa smo morali biti dovolj strpni, da smo na koncu lahko nekaj naredili. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem zares vsem, s katerimi sem kot župan sodeloval in bil uspešen.« Z MINISTROM PODOBNIKOM TUDI O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU Videmsko občino sta na dan obiska vlade v Spodnjem Podravju obiskala okoljski minister Podobnik in minister za lokalno samoupravo Žagar, pogovarjali pa ste se o marsičem, največ pa o zdaj aktualnih temah v občini, pa če se najprej ustaviva pri pogovorih, ki ste jih imeli z ministrom Podobnikom in njegovo ekipo. Kako ocenjujete te pogovore na lokalni ravni in kako koristni so nenazadnje za občino? Župan Friderik Bračič: »Z ministrom Janezom Podobnikom dobro sodelujeva že lep čas, največ pa sva sodelovala ravno v času uresničevanja projekta izgradnje vodovoda Zahodne Haloze, zato dobro pozna razmere na našem področju, ve za naše težave in ponekod še zmeraj iščemo najboljše rešitve. Tudi ob njegovem obisku v naši občini sem želel, da se najprej posvetimo vodovodu in načrtovani izgradnji druge faze, ki jo bomo, tako je zagotovil tudi minister, dokončali v letu 2008. In s tem bo za našo občino narejen še en velik korak naprej, saj bomo končno pripeljali pitno vodo v vsa naselja občine, sicer pa smo se v pogovorih z ministrom dotaknili še enega ta čas zelo zanimivega področja v občini, to pa je prostorsko načrtovanje. Imamo namreč veliko načrtov, dobrih projektov, med katerimi pa je v ospredju obrtna cona na okrog 12 hektarjih površine, in tukaj se še posebej trudimo, da bi uspeli pridobiti prav vsa dovoljenja, v občini pa že delamo tudi na pridobivanju investitorjev in dosedanje zanimanje je dobro, s tem pa sem preprf čan, da bi veliko pridobili, tudi nova delovna mesta, kar pa je dandanes zelo pomembno. Omenil pa bi še pogovore o parceli v Vidmu, kjer načrtujemo izgradnjo doma za starejše, v Pobrežju za stanovanjsko cono, pojavilo pa se je še nekaj individualnih prošenj v prostorskem planu in ministru smo predstavili vse to, čakajo pa nas seveda še pogovori in usklajevanja s pristojnimi v državi. Minister nam je zagotovil, da vsi ti postopki tečejo normalno naprej, redni postopek za razširitev prostorskega plana in vse ostalo pa naj bi bilo zaključeno v letu 2009.« V pogovorih z ministrom Podobnikom pa se seveda niste mogli izogniti razpravam o izbiri trase za hitro cesto Ptuj—Ormož. Pojavila se je vrsta dodatnih težav, trasa še ni določena in nestrinjanj je, vsaj na Ptujskem, veliko. Kmalu po obisku ministra ste se o tem pogovarjali tudi v Ljubljani in kolikor je znano, se tudi tam še niste dogovorili nič oprijemljivega. Kaj lahko občanom povemo ta trenutek in katera varianta je za občino Videm sprejemljiva? Župan Friderik Bračič: »Ta tematika je že dobila veliko prostora v medijih, tako da ne bi ponavljali za nazaj, rad pa bi poudaril, da je postopek za umeščanje te hitre ceste v ospredju že zadnjih 15 let in tudi danes še ne moremo govoriti, kdaj bo ta odsek resnično izgrajen. Spomnim se nekaj let nazaj, ko smo se o tem že pogovarjali na krajevnih skupnosti, ko je bila trasa predvidena skozi del Pobrežja, Vidma in Šturmovcev, za nas je bil ta predlog zelo neugoden in se z njim nismo strinjali, smo pa bili za južno različico, ki pa je bila še do nedavnega tudi potrjena in v občini Videm to varianto še danes zagovarjamo, poznano pa mi je, da ima ta varianta podporo tudi v drugih občinah. Znano pa je tudi dejstvo, da se je v tem ,^šasu pojavila t. i. Natura 2000, ki je marsi-^^aj spremenila, prepričan pa sem, da je bilo še pred tem narejeno nekaj, kar je prineslo še dodatne težave, ki pa jih je Natura 2000 samo še povečala. Vsi skupaj smo sedaj pred težko nalogo, za katero pa bomo morali najti najboljšo rešitev. Variante, ki nam jih sedaj ponujajo, obsegajo severni del, vse skupaj se pomakne bolj na drugo stran in za nas je to seveda manj sprejemljivo, kar pa ne prinaša neke dobre, zgolj še slabšo prometno ureditev na tem območju. S tem se pojavi še vprašanje tretjega mostu čez Dravo, kje ga sploh izpeljati, zato sem prepričan, da bomo zmogli najti najboljšo rešitev za obe strani, za našo občino pa bi predvsem južna različica trase hitre ceste pomagala k razbremeniti prometa skozi Šturmovce in Videm, kjer se je promet predvsem v zadnjih letih zelo ^novečal. Po drugi strani pa bi z navezavo na ^Pitro cesto lahko kaj pridobili še na področju turizma, rekreacije in nasploh tam, kjer si želimo narediti korak naprej.« V OBČINI VIDEM SMO ZA VZHODNOŠTAJERSKO REGIJO V pogovorih z ministrom Žagarjem ste se dotaknili tudi nove pokrajinske zakonodaje, vloge lokalnih skupnostih v regijah in morda tudi katerega od lokalnih problemov ...? Župan Friderik Bračič: »Z ministrom za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivanom Žagarjem smo govorili o marsičem, v ospredje pa smo dali pogovor o koriščenju evropskih sredstev za infrastrukturo, konkretno za našo občino. Zadevamo se, da so na tem področju narejeni veliki koraki naprej, veliko je vedno novih in novih možnosti črpanja evropskih sredstev, na drugi strani pa so predpisi tako narejeni, da so za občino neugodni in tukaj se pojavljajo številna vprašanja. Na ministra smo naslovili kar nekaj vprašanj, na katera zaenkrat sami nismo našli najboljših odgovorov, strinjali pa smo se, da bo odgovore potrebno najti, pa četudi je evropska zakonodaja taka, da nam kdaj predstavlja bolj oviro kot rešitev. Seveda pa se v pogovorih nismo mogli izogniti temi regije in v videmski občini so podprli predlog za Vzhodnoštajersko pokrajino, saj v tej kot lokalna skupnost vidimo neke priložnosti za razvoj, o čemer pa smo se doslej lahko samo pogovarjali na državni ravni. Regija kot vmesni člen pa bi nam v takih primerih še kako prišla prav, smo prepričani v videmski občini. Prepričani smo, da bi s tem lahko več pridobili na področju prostorskega planiranja, še posebej tam, kjer so površine v lasti sklada kmetijskih zemljišč, pa tudi tam, kjer imamo nezazidane stavbne površine. Verjamem, da bi s tem pridobili več ugodnosti.« Proračun občine Videm za leto 2008 je bil sprejet že v začetku decembra, kar je prav gotovo dobra novica pred iztekom leta in s tem bo verjetno tudi lažje delati vnaprej. Naše občane pa bo prav gotovo najbolj zanimalo, kako težka je proračunska vreča za novo obdobje? Župan Friderik Bračič: »Proračun za prihodnje leto je občinski svet potrdil, vreča pa je težka okrog 6,5 milijona evrov, od teh pričakovanih sredstev pa nameravamo dobro polovico denarja pridobiti z razpisi; največ na področju urejanja cestne infrastrukture, za izgradnjo vodovoda v Halozah, kanalizacije v občini, pa tudi za področje športa, šolstva, za delovanje društev, za požarno varnost, tukaj pa je v ospredju tudi načrtovana obnova šolske podružnice na Selih, del sredstev pa je namenjen tudi za projekt Očistimo reko Dravinjo. Ob tem je potrebno povedati, da smo že v proračunu k vsem prej omenjenim investicijam že morali planirati lastna — občinska sredstva. S tem smo si naložili tudi veliko dela in seveda odgovornosti, največ naša občinska uprava in župan, seveda pa moramo ta sredstva plasirati tja, kamor smo jih predvideli v proračunu, saj navsezadnje to nadzira tudi posebna komisija. Poudaril bi še, da je proračun v celoti investicijsko naravnan, seveda dobra polovica, za vsa ostala področja pa se namenja prav tako velik del sredstev, od področja sociale, šolstva do občinske uprave in nenazadnje do režijskega obrata. Znova pa bi rad izrazil zahvalo občinskemu svetu in svetom krajevnih skupnosti, da smo uspešno zaključili z delom zadnjih treh mesecev, kolikor smo vložili v priprave proračuna 2008, ki je zdaj tudi uradno potrjen. In to je dokument, ki nas zavezuje že takoj ob vstopu v novo leto, ko nas čaka spet veliko zahtevnega dela, ampak osebno sem prepričan, da bomo zmogli in bomo prihodnje leto zaključili tako, kot smo si že takoj na začetku v vodstvu občine tudi zadali.« Načrti v občini Videm so predstavljeni, pred vami so novi izzivi, priložnosti. Gospod župan, so vaša pričakovanja od novega leta velika? Župan Friderik Bračič: »Pričakovanja so velika, kar se mi zdi dobro za nadaljnje delo, navsezadnje pa smo si znova zadali bogat program dela, ki ga želimo tudi uresničiti. Že danes sem prepričan, da bo zaključek prihodnjega leta tak, kot si ga že sedaj želimo, in bomo takrat imeli dober vzrok za zadovoljstvo, hkrati pa dobro vodilo za bodoče delo in nove načrte.« Zaključek leta je v občini ponavadi vesel in tudi letošnji ne bo izjema ... Župan Friderik Bračič: »Vesel sem, da je zaključek leta prijeten, popestren s čim več druženji, tudi z obrtniki in kmetovalci, kajti ti so za našo lokalno skupnost še posebnega pomena. Prav je, da si ob koncu leta izmenjamo tudi izkušnje, mnenja, vse to nam bo koristilo tudi za vnaprej. Zelo se veselim druženja z najmlajšimi, ki jih bo obiskal Božiček, spomnili pa se bomo tudi starejših in bolnih v naši občini, ki jim želimo konec leta polepšati na drugačen način. Prav je, da smo pozorni do vseh v občini in zelo se veselim prijetnih trenutkov z naši občankami in občani.« TM Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu ali pod palcem zaklad Stečaje, če se dolro delo opravi in če imaš nekoga rad (Tone Pavček) <'BCagosCovCjen 6o£ič in vse Cepo v NOVEM. CESTO želi župan Občine Videm Fridepk Bračič S K E, c 9 H 6 O O 8 županova voščilnica z željami ob praznikih!!! Iz sej sveta Občine Videm Na 10. redni seji, ki je bila 6. novembra 2007, je Svet Občine Videm sprejel: - Odlok o spremembah odloka št. 2 o Proračunu Občine Videm, - sofinanciranje dodatnih pedagoških ur v kombiniranih oddelkih na OŠ Leskovec in OŠ Sela v šolskem letu 2007/2008, - povišanje vrednosti točke za 5 % za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Videm za leto 2008. Na 11. redni seji, ki je bila 27. novembra 2007, je Svet Občine Videm sprejel: - predlog cene pluženja in posipavanja v Občini Videm, - predlog sprememb Pravilnika o obdarovanju otrok in starejših, - predlog sprememb Pravilnika o enkratnem prispevku za novorojence. Na 12. redni seji, ki je bila 11. decembra 2007, je Svet Občine Videm sprejel: - Odlok o proračunu Občine Videm za leto 2008, - Odlok o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Videm. Občinska uprava Predsednik vlade RS in stranke SDS na obisku v Vidmu 12. novembra je predsednik vlade RS in stranke SDS Janez Janša opravil kratek obisk v naši občini, in sicer na pobudo poslanca Branka Mariniča in predsednika OO SDS Videni Stanka Simoniča. Premier se je sestal s predsedniki občinskih odborov SDS, pridružili pa so se mu tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, poslanec in župan Destrnika Franc Pukšič ter poslanec Branko Marinič. Večji del pogovora je tekel o gospodarstvu na območju Spodnjega Podravja, prav tako pa so se posvetili trenutnemu stanju v posameznih odborih stranke. Tako je bilo govora o številu svetnikov v odborih, o aktivnostih, ki so jih odbori že izvedli, in kaj načrtujejo v prihodnje. Iz odbora SDS Videm sta bila ob predsedniku Stanku Simoniču na posvetu prisotna tudi podpredsednica Danica Cebek in Andrej Rožman. Slednji je poudaril nekaj perečih dejstev v zvezi s poslovanjem posameznih podjetij, saj je veliko občank in občanov naše občine zaposlenih v takšnih podjetjih. Njegovo razmišljanje je naletelo na plodna tla, saj fr je že naslednji dan predsednik vlade RS na raj in bo o njej treba še veliko spregovoriti, obisku le-te v Spodnjem Podravju izpostavil to problematiko, ki pa žal ne izvira od vče- Stanka Letonja C V" jrj Bor ti m j ' ■Iml w v* EPS«« Predsednik Janez Janša se je v Vidmu srečal s predsedniki občinskih odborov SDS, poslancema Mariničem in Pukšičem. Foto: Stanka Letonja Okoljski minister Podobnik aktualen v pogovorih z županom Bračičem Na dan obiska vladne delegacije v Spodnjem Podravju se je minister za okolje in prostor Janez Podobnik s sodelavci mudil v občini Videm, kjer se je z županom Friderikom Bračičem, občinskim svetom, občinsko upravo in še nekaterimi gosti pogovarjal o petih zelo aktualnih temah; o nadaljnji izgradnji vodovoda v Halozah, kanalizacije, o umestitvi videmske obrtne cone in okrog zapletov o izbiri trase hitre ceste Hajdina-Ormož skozi Šturmovce ter daljnovoda Cirkovce-Pince. Tistega dne pa je odmevala tudi izjava predsednika vlade Janeza Janše, ki je napovedal odstop vlade, če ne bo imela druge možnosti, kar pa se kasneje ni zgodilo in parlament je vladi izglasoval zaupnico. V videmski občini so pogovore začeli z vodovodom, nadaljevanjem del in hkrati zaključkom, tako minister Podobnik kot tudi Bernarda Podlipnik, generalna direktorica Direktorata za evropske zadeve in investicije, pa sta bila pri napovedih zelo konkretna, minister Podobnik pa je med delež pokrili iz državnega proračuna, tako kot doslej. POGODBA Z IZVAJALCEM ZA PRVO FAZO KANALIZACIJE PODPISANA ŠE LETOS, DRUGA FAZA V LETU 2009 Minister Podobnik je z velikim zadovoljstvom razložil tudi potek izvajanja projekta podtalnice Dravskega polja, v katerega je vključenih 7 občin, med njimi tudi občina Videm, in kot je povedal minister, je projekt »težki« kar 35 milijonov evrov (vključno z DDV in nadzorom) in po nekaj začetnih težavah je zadeva zdaj tudi že stekla. Podobnik je še omenil 17-odstotno podražitev del, kar pa naj ne bi šlo v breme občin- skih proračunov, temveč bo to pokril »naš« resor, je dejal Podobnik, ki je ob tem izrazil želijo, da bi čim prej pričeli z izgradnjo, da se slučajno ne bi izgubila evropska sredstva, saj pri vsem že veliko zamujajo. Hkrati pa se na okoljskem ministrstvu že aktivno pripravljajo ne drugo fazo tega projekta, v katerega pa je prav tako vključena videmska občina. Po vseh zapletih je zdaj izbran tudi že izvajalec prve faze izgradnje kanalizacijskega omrežja, to je Cestno podjetje Maribor v konzorciju s tremi ptujskimi podjetji (VGP Ptuj, Nizke gradnje Ptuj in Nivo, d. d., SGP Pomgrad). Pogodba o izvedbi del naj bi bila podpisana še letos decembra, Podlipnikova pa je že napovedala, da naj bi z II. fazo del pričeli decembra 2009, rok za dokončanje del v konzorciju naj bi bil 2013, potem pa naj bi se lotili še izgradnje malih čistilnih naprav v bolj odročnih naseljih, kar se je navezovalo tudi na gričevnate Haloze, kjer pa bi lahko realno kanalizacijsko vprašanje rešili do leta 2015, je v pogovoru še omenil Podobnik. V pogovoru z novinarji je minister Podobnik na kratko pojasnil še reševanje problematike okoli izgradnje hitre ceste Hajdina-Ormož, kjer naj bi predelali že 7 variant, o tem pa naj bi se konec novembra pogovarjali tudi z župani. Podana naj bi bila že vsa strokovna menja okoljevarstvenikov, pridobili so že vse okoljevarstvene študije z revizijo, je omenil Podobnik, in dodal, da naj bi bilo strokovno mnenje daleč najbolj naklonjeno t. i. severni obvoznici, ki pa ji župani ob tej trasi, med njimi tudi videmski Friderik Bračič, še zdaleč niso naklonjeni. Bolj malo ali pa skoraj nič novega pa ni Na odprtju I. faze vodovoda zahodne Haloze sta se župan in predsednik KS Leskovec zahvalila ministru Podobniku. ■Župan Bračič v družbi ministra Podobnika, mag. Bernarde Podlipnik in še nekaterih gostov "a delovnem srečanju, na katerem je župan ministru predal tudi zgoščenko s fotografijami, ki so nastale na letošnji otvoritvi I. faze vodovoda v Halozah. drugim povedal: »Prav faza izgradnje vodovoda v Halozah je uspešno zaključena in smo tik pred izvedbo druge faze, ki pa zajema še del občine Videm in Majšperk. ŠE II. FAZA VODOVODA V HALOZAH, DOKOČANJE LETA 2008 Obljubil sem že lani, da bomo z drugo fazo zaključili v letu 2008, temu smo vse bliže. Vrednost projekta v drugi fazi, o kateri govorimo, pa je narasla preko načrtovanih 3 milijonov evrov, vendar to dodatno ne bo bremenilo občinskih proračunov, saj shema financiranja ostaja enaka. Ob tem bi želel poudariti, da je vodovod ena od ^prednostnih nalog, ki jo želimo izpeljati in lahko vam zagotovim, da bomo storili vse, da še v okviru te vlade pridobimo evropska sredstva za vodovod. Podlipnikova je k temu dodala, da je občina Videm ravno v času obiska vlade v pripravi vloge za dodelitev kohezijskih sredstev, ki jih na ministrstvu pričakujejo decembra. Podlipnikova je še dodala, da bodo vlogo pregledali in jo dali v potrditev Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v roku treh mesecev pa da pričakujejo odločbo o dodelitvi sredstev. V tem času naj bi pripravili razpis za izvajalce del, pravi Podlipnikova in dodaja, da če bo šlo vse po sreči, bi do poletja 2008 izvajalce že morali imeti izbrane, in v poletju prihodnje leto bi se lahko začelo graditi. Podlipnikova je še dodala, da pričakujejo delež evropskih sredstev med 60 in 70 odstotki, ter da so neupravičen strošek nakup zemljišč in DDV. Podlipnikova je še omenila, da na ministrstvu računajo, da bodo preostali bilo slišati o izgradnji daljnovoda Pragersko —Pince, znano je le nezadovoljstvo občin ob tej trasi. Po besedah Podobnika so pregledane vse trase, predlagane so določene optimizacije tako s strani ELES-a kot investitorja, kot tudi s strani občin. Ob izbiri najprimernejše trase bo verjetno potrebnih še kar nekaj usklajevanj, je dodal Podobnik, saj se ob izbiri trase ne bodo mogli izogniti Nature 2000 in pri tem ne gre podcenjevati okoljevarstvenikov, saj so nekatere evropske države zaradi neupoštevanja nekaterih zahtev že danes pred evropskim sodiščem. MINISTER DAJE PODPORO VIDEMSKI OBRTNI CONI Se preden se je delegacija odpravila na ogled velikega kompleksa, kjer videmska občina namerava urediti obrtno cono, pa je minister Podobnik dejal, da se bo zavze- mal za ugodno rešitev, ki bo v prid občini. Ob tem pa ne gre spregledati dejstva, da je glavnina problema v tem, da gre v Vidmu v obeh primerih con za lokacijo zemljišč, ki so v lasti sklada kmetijskih zemljišč, drugače povedano, da so to kmetijska zemljišča in še zmeraj imajo tak status. TM Župan Friderik Bračič z ministrom Žagarjem tudi o bodoči industrijski coni Vlada Republike Slovenije je 13. novembra obiskala Spodnje Podravje. V sklopu tega obiska se je že dan prej minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar na Ptuju udeležil kolegija županov Spodnjega Podravja. Naslednji dan je opravil obisk v občini Videm, kjer se je sestal z županom, vodstvom občinske uprave in svetniki. Glede na področje, ki ga minister vodi, je beseda tekla predvsem o novi pokrajinski zakonodaji ter nujnosti pokrajin za hitrejši in boljši razvoj občin na našem območju. Tako bo sedanja pristojnost države prešla na pokrajine. V zvezi s tem je povezana tudi ukinitev sedanjega sklada kmetijskih zemljišč, pri čemer je potrebno poudariti, da bodo stavbna zemljišča tako po novem v lasti ter upravljanju občin, kmetijska pa v lasti pokrajin. Govora je bilo tudi o industrijski coni v naši občini, kjer problem predstavlja ravno to, da so zemljišča v lasti sklada. V kolikor bi želeli ta zemljišča od sklada kupiti in spremeniti njihovo namembnost v stavbna, bi slednjim narasla cenovna vrednost, ki pa bi jo morala občina Videm plačati skladu. Uvedba pokrajin bi to problematiko rešila, saj bi tako zemljišča prešla v upravljanje pokrajin. Prav tako je v naši občini še kar nekaj perečih problemov in z uvedbo pokrajin bi zagotovo pospešili reševanje le-teh, kakor tudi infrastrukture, področja kulture in športa. Ministrove napovedi so torej obetajoče, saj dajejo upanje in trdno voljo za nadaljnji razvoj naše občine. Stanka Letonja V Vidmu so se z ministrom Žagarjem pogovarjali tudi o novi pokrajinski zakonodaji. Foto: Stanka Letonja O proračunu občine Videm za leto 2008 tudi na posebnem sestanku v Lancovi vasi V torek, 20. novembra, je bil na pobudo predsednika KS Lancova vas Antona Jusa in predsednika KS Tržeč Dušana Serdinška sklican poseben sestanek, na katerega so bili vabljeni vsi predsedniki krajevnih skupnosti in vsi občinski svetniki iz 3. volilne enote. Sestanek je bil sklican z namenom, da se z videmskim županom Friderikom Bračičem pogovorijo o predlogu proračuna občine Videm za leto 2008, s katerim pa se ta ravninski del občine nikakor ne strinja. Sestanka so se udeležili vsi predsedniki krajevnih skupnosti tega ravninskega dela, in sicer: Anton Peršuh — KS Sela, Dušan Serdinšek - KS Tržeč, Marija Belšak — KS Dolena in Anton Jus - KS Lancova vas. Prisotni so bili tudi vsi občinski svetniki: Franc Kirbiš st., Franc Kirbiš ml., Jožica Merkuš, Dušica Avguštin, Srečko Svenšek in Martin Beranič; sestanka pa se je udeležil tudi občinski svetnik in vodja poslanske skupine SDS Stanko Simonič. Najprej se je oglasil Anton Jus, ki je med drugim povedal, da je razočaran predvsem nad dejstvom, da so KS naredile kratkoročne in dolgoročne načrte, ki pa v osnutku proračuna niso zajete. Podobnega mnenja so bili tudi ostali predsedniki, ki nikakor ne morejo razumeti dejstva, da dobiva občina vedno več sredstev, delež teh, ki so namenjene za razvoj posamezne KS, pa je vsako leto manjši. Oglasil se je tudi Franc Kirbiš starejši in poudaril, da je v predlogu proračuna najmanj zastopana ravno 3. volilna enota videmske občine, predvsem pa pohvalil zamisel, da so se srečali v takšni zasedbi in da bi bilo s takimi srečanji smotrno tudi nadaljevati. Župan Friderik Bračič je poslušal predloge in očitke, da takšen predlog proračuna tem KS praktično onemogoča optimalno delovanje, mnoge med njimi ne bodo mogle realizirati niti polovice svojih načrtov. Zbranim je poskušal župan najprej pojasniti, da je kot župan najbolj izpostavljen kritikam ^^fciroračuna in da je vsekakor pripravljen na dialog, ob tem pa poudaril, da je sestavljanje proračuna za 8 krajevnih skupnosti prav gotovo težek zalogaj. Videmski proračun bo za leto 2008 znašal okrog 6,5 milijona evrov, naj večji zalogaj pa bo vsekakor terjalo nadaljevanje izgradnje vodovoda Zahodne Haloze (2. faza), saj mora občina zagotoviti 35 % lastnega denarja, kar znaša okrog 600.000 evrov, je še pojasnil župan Bračič. Vse to pa so dejstva, da je stanje takšno, kot je. Vsi prisotni so ob koncu sestanka podprli sklep, da predlaganega osnutka proračuna v tej obliki ne nameravajo podpreti in da bodo usklaje- Nezadovoljstvo s predlaganim osnutkom proračuna občine Videm za leto 2008 je botrovalo sestanku v Lancovi vasi. Foto: RK vanja še potrebna. Poslanski kotiček s poslancem DZ RS Brankom Mariničem V naše domove se je prikradel »veseli december«. Skupaj z otroki, vnuki pričakujemo prihod sv. Miklavža, Božička in Dedka Mraza, postavljamo božično drevo, kujemo načrte za prihodnost in polni radostnih pričakovanj uživamo v družinski idili. Pa vendar v vseh družinah ni tako in ne živijo vsi otroci srečnega otroštva. Mnogi so žrtve različnih oblik nasilja, veliko otrok je prepuščenih samim sebi, vse več je starejših, ki so zanemarjeni s strani lastnih otrok ali ožjih sorodnikov. Vse večje je ne le nasilje nad otroki, ampak tudi med samimi vrstniki. O nasilju in preprečevanju le-tega sem se pogovarjala s poslancem DZ RS Brankom Mariničem. Kadar koli prelistamo dnevno časopisje, spremljamo televizijska poročila, lahko opazimo, da je v naši družbi prisotnega vse več nasilja. Se vam zdi, da je slednjega več zato, ker o njem govorimo, ker ni več tabu tema, ali ga je dejansko iz dneva v dan več? Poslanec Branko Marinič: »Problematika nasilja v družini izvira iz dejstva, da je nasilje v družini težje prepoznati in evidentirati, kot pa denimo druge »javne« oblike nasilja. Nasilje se ponavadi dogaja za štirimi stenami in čeprav lahko opazimo vedenjske znake, da je nekdo žrtev nasilja, je prav žrtev tista, ki v večji meri ne želi govoriti o zlorabi ali priznati, kaj se dogaja. Ravno zaradi tega se strokovne službe s problemi nasilja soočajo šele, ko je nasilje prisotno neko daljše obdobje ali se pokaže celo v usodnih posledicah.« Kakšna je problematika nasilja v družini v Sloveniji? Poslanec Branko Marinič: »O obsegu nasilja v družini govorijo predvsem ocene tujih raziskav. Te kažejo, da je vsaka peta ženska s strani svojega partnerja deležna nasilja vsaj enkrat. Raziskave o nasilju staršev nad otroki dajejo podobne ocene. Ovire pri spremljanju te problematike predstavlja veliko število neprijavljenih primerov, na drugi strani pa ravno definiranje tega pojava, saj gre pri nasilju v družini za zasebnost in je s tem težje prepoznavno. V Sloveniji dobivamo podatke o obsegu nasilja iz uradnih statistik (edini organ, ki vodi uradno statistiko, je policija), statistik nevladnih organizacij ter iz raziskav v zvezi s to problematiko, ki pa jih žal ni veliko oziroma so omejene.« Kako boste z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini uredili posamezne vidike nasilja? Poslanec Branko Marinič: »Zakon o preprečevanju nasilja v družini je izjemnega pomena za žrtve nasilja v družini, saj bo končno določil nujne temelje za sistematično obravnavanje te problematike. Zakoni iz različnih področij urejajo zgolj posamične vidike nasilja v družini, pri čemer mora žrtev sprožiti različne pravne postopke, ki bi uredili nevzdržne razmere zaradi posledic nasilja. Ob vsem tem žrtev potrebuje pomoč strokovnih institucij. Slednje morajo žrtvi nuditi podporo pri koraku, ko se odloča izstopiti iz nasilnega odnosa, prav tako pa je naloga strokovne institucije, da se poveže z drugimi organi, ki bodo žrtvi zagotovile pomoč. Gre torej za multidis-ciplinarno in multiinstitucionalno povezanost pri obravnavi te problematike in prav to je cilj predlaganega zakona.« Ob tem, da je problematika nasilja v družini že sama po sebi izredno pereča, me zanima, kakšni so še drugi razlogi za sprejem zakona? Poslanec Branko Marinič: »Slovenija si v zadnjih desetih letih na različnih področjih prizadeva urediti problematiko, ki obravnava žrtve in povzročitelje nasilja. Pri tem je treba izpostaviti ureditev tistih določb, ki obravnavajo pomoč žrtvam, zagotavljanje njihove varnosti in urejajo temeljna vprašanja. V preteklosti je bilo veliko prizadevanj s strani države, različnih organov, združenj, tako v smislu sprememb posameznih področnih zakonov kot pri organiziranju raznih srečanj, seminarjev, izobraževanj na to temo. Žal ta prizadevanja niso potekala dovolj usklajeno in povezano, razne institucije med seboj niso sodelovale v pravi meri. Zakon, ki ureja področje nasilja v družini, bi moral zagotavljati enoten pristop k obravnavanju le-tega, različni organi in organizacije bi morale delovati koordinirano. In prav to so bili vzvodi, iz katerih izhaja potreba po sprejemu Zakona o preprečevanju nasilja v družini.« Kakšni so cilji in rešitve predloga Zakona o preprečevanju nasilja v družini? Poslanec Branko Marinič: »Nasilje v družini predstavlja poseben družbeni pojav, ki je potreben specifične obravnave in ta zakon bo prvi, ki ga bo opredeljeval iz tega vidika. Pri tem je pomembno, da nasilja v družini ne omejujemo zgolj na določeno sku- pino žrtev in družinsko okolje, ki je ozko pojmovano. Iz raziskav je razvidno, da so najpogostejše žrtve otroci in ženske. Zakon ne bo omejen le na ti dve skupini, temveč bo nalagal organom in organizacijam ter nevladnim organizacijam nudenje pomoči vsem žrtvam, torej tudi starejšim družinskim članom, osebam z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi ovirami, moškim kot žrtvam nasilja ... Zakon kot nasilje v družini opredeljuje pet oblik nasilja, in sicer fizično, spolno, psihično, ekonomsko in zanemarjanje, pri čemer presega tradicionalne opredelitve in okvirje (dodano je torej ekonomsko nasilje in zanemarjanje, ki sta po raziskavah vse pogostejši obliki nasilja). Dolžnost vseh pristojnih organov, organizacij, javnih služb, organov samoupravne lokalne skupnosti je, da izvedejo vse ukrepe, postopke, ki so potrebni za zaščito žrtve nasilja v družini. Izrecni poudarek tega zakona je na prednostni obravnavi in načelu sorazmernosti ukrepanja. Slednje pomeni pazljivost pri ravnanju glede na stopnjo ogroženosti žrtve, sorazmerno s stopnjo nasilja. Do pomoči s strani institucij so upravičene vse žrtve, ne glede na spol, starost ali druge okoliščine. Te žrtve morajo biti deležne enake obravnave, z izjemo otrok, ki so deležni posebnih oblik varstva, ter invalidne in starejše osebe, ki so deležne posebne skrbnosti. Žrtve je treba obravnavati strokovno in jim zagotoviti pomoč v čim krajšem času, pri tem pa je treba poudariti sodelovanje različnih institucij.« Bi ob koncu najinega pogovora želeli še kaj dodati? Poslanec Branko Marinič: »Kot sem že uvodoma dejal, gre za zakon, ki obravnava zelo perečo tematiko. Pomemben je za žrtve nasilja v družini, kot tudi za vse, ki so temu nasilju pasivno izpostavljeni. Največjo in trajno škodo zagotovo utrpi žrtev, vendar so temu nasilju pogosto izpostavljeni tudi tisti, ki nasilje spremljajo. Problem nasilja je rešljiv le s strokovno pomočjo ne le ene ustanove, temveč koherentnega sodelovanja različnih institucij. Več bomo o nasilju govorili, opozarjali nanj, bolj bo vidno in lažje ga bomo lahko obravnavali ter reševa li. Približujejo se prazniki, ko smo skupaj z družino, uživamo skromne, majhne radosti in se veselimo, da smo skupaj. Ni v vsaki družini radostno in veselo, zato opazujmo ljudi okrog sebe, spremljajmo znake, ki morda kažejo na nasilje. Morda bomo komu pomagali izstopiti iz štirih sten in ustavili nasilje ...« Stanka Letonja Možnosti za razvoj CaTV Videm so, na potezi so naročniki Na zadnji seji Komisije za CaTV je bilo največ časa namenjenega iskanju možnosti za konkretne poteze v razvoju kabelske televizije. Čeprav je komisija pod vtisom kritik občanov, da naredimo premalo za kabelsko, naj še enkrat poudarimo, da za to, kje smo, ni kriva ta komisija, ker nas takrat, ko so se zgodili izvirni grehi, ni bilo zraven. Imamo pa voljo, da se slaba dediščina vsaj malo premakne. Komisija želi maksimalno zastopati interese uporabnikov, hkrati pa je ujetnik neprebavljive dediščine nekaterih prejšnjih KS in Telemacha. Predstavnik Telemacha Slavko Korenič je najprej predstavil obrazložitev in predlog podjetja. Na področju telekomunikacij se pojavljajo nove storitve v digitalni tehniki. Omrežje v Vidmu ustreza digitalni tehniki, je pa potrebna povezava z medomrežjem. Telemach je pripravljen vlagati, vendar lahko vlaga le v svoja osnovna sredstva. Sistem v Vidmu je pred prelomnim tre- nutkom: da se investira in gre v digitalizacijo ali pa da ostane na obstoječem stanju v analogni obliki, dokler ne ugasne. Popolno digitalizacijo je možno opraviti v naslednjih dveh letih. Telemach želi vedeti, kje je, ali gre v posodobitev, tj. v projekte in v nadaljevanju v povezavo v medomrežju ter v manjše posodobitve na lokalnem nivoju, kar omogoča več vrst ponudbe: analogno televizijo in več paketov digitalne televizije, kabelski internet in kabelsko telefonijo v več paketih. Vložek v medomrežno povezavo je ocenjen na 70 do 80.000 €, k temu pa je potrebno dodati še sredstva za investicijo v posodobitev lokalnega nivoja. Zato je Telemach pripravljen odkupiti delež od naročnikov, vendar pod pogoji, ki zraven ocenitve upoštevajo tudi potrebne vložke, da bi sistem sploh lahko delal. Odkup bi se izvedel z mesečnim odkupom. Ker Telemach za vso Slovenijo želi poenotiti ponudbo in cene, to pomeni, da v analognem paketu cca 50 programov pri ceni cca 11 € lastniki plačujejo mesečno man: npr. 2 € in to tako dolgo, da se izplača -obračuna celotni znesek. Po ponudbi Telemacha bi se to izteklo v štirih letih, občani pa bi tako prejeli cca 78 €. Člani komisije so vztrajali, da je vrednost odkupa večja, in to 105 €. Predstavnik Telemacha ugotavlja, da za takšen predlog nima mandata. Način realizacije zajema obvezo do dokončnega obračuna, kar pa glede na možno različno vsoto pri mesečnem obračunu pomeni temu primerno število let. Vloga komisije je v pripravi možnih rešitev, medtem ko medsebojne obveznosti uredijo naročniki s Telemachom. Telemach bo pripravil pogodbe in jih poslal naročnikom, ti pa v kolikor se strinjajo z njimi, le-te vrnejo. Ko se vrne več dovolj pogodb, lahko Telemach pristopi v realizacijo. V kolikor se vrne dovolj (več kot polovica) pogodb, se pobot ne izvrši in se ne pristopi k obnovi sistema. Naj omenimo, da v kolikor se izpolni predloženi scenarij, še vedno pričakujemo spremembo ponudbe Telemacha v sredini leta 2008. Komisija je sprejela tudi naslednje sklepe: 1. Komisija se strinja, da v kolikor se ne želimo posloviti od tega sistema, moramo sprejeti predložen način, ki se glasi: medsebojni pobot terjatev naročnine s popustom pri ceni mesečne naročnine za dobavo programov za obdobje do dokončnega poplačila. 2. Od Telemacha se pričakuje, da preuči in odobri predloženo vrednost povračila v obsegu 105 €. 3. Telemach pripravi pogodbe za pobot za podpis z naročniki. Kar nekaj razprave pa je bilo tudi okrog programa ORF, ki ga trenutno ni v programu, ker Komisija za CaTV na predhodni seji ni povečala cene za 1 €. Glede na reakcije naročnikov, ki želijo pridobiti omenjeni program, na ponovno pobudo Telemacha komisija sprejme naslednji sklep: odobri se povečanje naročnine za 1 € s plačilom od 1. decembra, Telemach pa čim prej izvede vsa potrebna dela za priključitev ORF. Mag. Janez Merc Nove pridobitve KS Videm - od Šturmovcev do Majskega Vrha Predsednik sveta KS Videm Andrej Rož-.inan pravi, da so v tem letu veliko naredili, med večje pridobitve pa šteje ureditev tribun na nogometnem igrišču v Vidmu, obnovo vaškega doma v Majskem Vrhu, pridobitev in že manjšo obnovo Petrove domačije v Šturmovcih. Bilo pa je še kar nekaj pridobitev, o katerih smo že poročali, nekatere med njimi pa imajo tako večji, vseobčinski pomen. V KS Videm si v letu 2008 želijo, da bi uresničili čim več zadanih nalog, pravi Rožman, ki je hkrati vesel, da imajo dovolj podpore v vodstvu občine in da so zadovoljni tudi krajani po vsej krajevni skupnosti. Potem ko so nekatere naložbe že bile predane v uporabo, pa so na Petrovi domačiji pred časom zaključili s prav zanimivimi deli, popolnoma so namreč prenovili staro klet, ki je zdaj postala vaška vinska klet in v njej ^e krajani občasno že dobivajo na kozarčku. Ob domačiji pa so prenovili še manjšo hiško, v kateri je bil nekoč svinjak, danes pa je to popolnoma prenovljen prostor in namenjen manjšim vaškim druženjem. V zimskih mesecih bo v tem prostoru tudi prijetno toplo, pravi Rožman. PRVI MINI OBČINSKI VINOGRAD JE V MAJSKEM VRHU Povsem drugače pa je bilo 2. decembra v Majskem Vrhu, ko so krajani ob pomoči župana Friderika Bračiča in predsednika KS Andreja Rožmana posadili 40 trsov. Daroval jih je župan, ki je tudi ob pomoči vinskih strokovnjakov izbral primerne avtohtone sorte za ta haloški predel, vesel pa je bil, saj je navsezadnje tako občina prišla do v? Nove tribune na videmskem igrišču V tej »hiški« na Petrovi domačiji bodo poslej vaška druženja. V Majskem Vrhu sta pri sajenju trsja pomagala tudi župan in pred- sednik KS Videm. svojega prvega manjšega vinograda. Župan Ob tem se mu je pridružil tudi Rožman, pa so poskrbeli sami, in kot je bilo videti, je povedal, da se po treh letih še kako veseli ki je pohvalil prav vse krajane, ki so pri- se je tudi splačalo, saj je bilo zadovoljstvo prve trgatve in kasneje tudi vina, ki bo prav šli na tako idejo, da zelenico ob vaškem obojestransko. gotovo ena od posebnosti videmske občine. domu olepšajo z vinsko trto, za prav vse TM Šturmovčani že imajo svojo vinsko klet in v njej radi tudi nazdravijo. Krajani Majskega Vrha in okolice so z veseljem pristopili k nedeljski delovni akciji. Foto: TM V Vareji odprli krajši odsek modernizirane ceste Predsednik KS Soviče-Vareja-Dravci in svetnik videmske občine Marjan Jelen je že v uvodnem nagovoru ob svečani otvoritvi asfaltne ceste v Vareji na Martinovo nedeljo, 11. novembra, dejal, da je to majhna pridobitev za svet, a za haloški kraj, še posebej za domačine, ki ta strmi klanec vsakodnevno uporabljajo, pa zelo velika in še kako dragocena. Na slovesnosti se je domačinom pridružil tudi videmski župan Friderik Bračič, za krajši kulturni program pa so ob harmonikarjih poskrbeli še Urška, Martina in Peter. Modernizacija omenjene ceste od Jun-gra do Petroviča je bila nujno potrebna, kajti prevoznost po njej je bila ob vsakem nalivu nična, je povedal Jelen, in to kljub temu, da so jo gramozirali, kajti dež je gramoz sproti odnašal v dolino. Zato je bila ogorčenost ljudi, ki to cesto uporabljajo vsak dan, povsem na mestu, je prepričan Jelen in pojasnil, da pa realizacija asfaltiranja ni bila enostavna. Investicijo je moral najprej potrditi občinski svet v Vidmu, ki pa je na predlog KS sprejel tudi sklep, da občina v sodelovanju s krajevno skupnostjo financira podlago in pripravo, uporabniki ceste pa asfalt. Se pred tem je bilo potrebno zagotoviti služnost uporabnikom, je povedal Jelen, saj ta cesta doslej ni imela pravne podlage, vse to pa je realizacijo novogradnje pomaknilo za dober mesec. Vendar so zdaj vsi zadovoljni, je še povedal Jelen, še posebej zato, ker so uspeli prehiteti zimo. In potem ko so cesto slovesno predali v uporabo, sta haloška muzikanta Milan in Andrej vodila približno trideset zbranih v rahlem koraku do konca novoasfaltirane ceste, od tam pa so se po zdravici podali nazaj do Jungrovih, kjer pa so jih že čakale polno obložene mize in kozarci domačega. Dogodek v Vareji, na novoasfaltirani cesti, pa je bil le nekakšen uvod v zaključek videmskega martinovanja, ki je sledilo na domačiji Poslančec v Vareji. TM Na modernizirani cesti je bil tudi krajši kulturni program. Foto: Junger 1 H S . p (SBP5 Krajani v družbi z županom Friderikom Bračičem so novo pridobitev najprej simbolično predali v uporabo, nato pa še nazdravili. Nova avtobusna postaja in ekološki otok v Jurovcih Že v mesecu juniju smo v Jurovcih (KS Tržeč) dobili novo avtobusno postajo, stara, ta je bila že od nekdaj pri Krajnčevih, zaradi prostorskega preoblikovanja tam ni več mogla biti. Tako so otroci, ki se vozijo v šolo, in maloštevilni vaščani, ki se še vozijo z avtobusi, le-te čakali na sredini Jurovcev, kjer je kraj za avtobusno postajo označeval le prometni znak. Zdaj imamo urejeno avtobusno postajo na sredini vasi, pred nedavnim pa se ji je v neposredni bližini pridružil še ekološki otok. Tako kot avtobusna postaja je tudi ekološki otok, zbiralnica ločenih frakcij, bil nujno potreben, saj je odpadkov, ki ne spadajo v kante za smeti, vedno več in te postajajo vedno premajhne za vse odpadke, ki jih imamo. Zdaj lahko le Itpamo, da bo ekološki otok služil svojemu I . | Spoštovane občanke in občani! Hvala, ker ste nam zaupali v letu, ki se izteka, z nami sodelovali in pomagali pri uresničevanju skupnih ciljev. Začrtane imamo že nove cilje in želje, nove naloge in načrte, pri katerih pa bo imela osrednjo vlogo občina Videm. Bodimo še boljši, naprednejši in prepoznavni v letu 2008. Srečen božič, novo leto pa naj pri vas zaživi radosti polno in brez skrbi. Naj vam novi čas prinese ljubezen, srečo, zdravje in veselje. SREČNO 2008! KS Dolena Marija Belšak, predsednica, in člani sveta KS KS Leskovec Franc Kozel, predsednik, in člani sveta KS KS Soviče-Vareja-Dravci Marjan Jelen, predsednik in člani sveta KS KS Videm pri Ptuju Andrej Rožman, predsednik, in člani sveta KS KS Pobrežje Ivan Krajnc, predsednik, in člani sveta KS KS Tržeč Dušan Serdinšek, predsednik, in člani sveta KS KS Lancova vas Anton Jus, predsednik, in člani sveta KS KS Sela Anton Peršuh, predsednik, in člani sveta KS namenu, da se bo v njem nabiralo le tisto, čemur so namenjeni zabojniki za papir, steklo, plastično embalažo in pločevinke, ter da se ne bodo odpadki odlagali izven zabojnikov za smeti; da ne bo izgledalo vse to kot nekakšno smetišče. Vsem tistim, ki so zaslužni za ti dve novi pridobitvi, hvala za prizadevnost, da tudi naš kraj postane nam prijazen in urejen, hkrati pa vse dobro v letu, ki prihaja. Mojca Kmetec Novo leto je neznanec. Prav lepo ga bo spoznati, mu zaupati, pa vendar ne preveč pričakovati. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj — presenetiti se daj. (Svetlana Makarovič) Vsem svojim zvestim strankam, krajanom ter občanom in občankam občine Videni želimo prijetne božične praznike, v novem letu 2008pa veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva! NATAŠA S 041 910 532 Od jeseni vodnik po turistični coni Haloze-Zagorje Na voljo je še en turistični vodnik, tokrat za turistično cono Haloze-Zagorje, in hkrati je to ena od zanimivosti, ki je v občini Videm ne bi smeli spregledati. Občani ga lahko s seboj vzamejo že s polic na vhodu v občinsko hišo v Vidmu, vsi ostali, še posebej turisti, ki si jih v tej coni poslej želijo še več, pa še marsikje drugje, tudi na sedežu podjetja Halo v Cirkulanah. Jeseni so vodnik predstavili širši javnosti in ob tem povedali, da je knjižica nastajala nekaj zadnjih let. Veliko zaslug za izdajo vodnika pa ima projektna skupina TC Haloze-Zagorje z vodjo Sonjo Golc. Vodnik, prvi te vrste po obmejni turistični coni, obsega kar 145 barvnih strani in je razdeljen na več poglavij, posebej dobrodošli pa so opisi glavnih turističnih znamenitosti v turistični coni, turistom pa bo zagotovo dobrodošel tudi opis posameznih zbirk in etnografskih muzejev. In še veliko zanimivega ponuja, denimo tudi natančnem zemljevid celovite ponudbe, na voljo je v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, vsakomur, ki ga bo vzel v roke, pa je lahko samo dober namig za obisk katere od opisanih haloških občin in krajev v turistični coni Haloze-Zagorje. TM VIDEM VIDEM Kraj pod obronki Haloz, ki ima danes n urban videz, nastal žc v 14. stoletju okoli gradu "Franck nad Dravinjo. Gradu danes ni več. kraj sc je razvil na obeh bregovih Dravinje okrog cerkve. Videm je občinsko središče za nekaj nad tri tisoč prebivalcev. Der Ort, der heute ein urbanes Erschein-gsbild hat, entstand 14. Jahrh um das SchlossTranek iiber der Dravinja herum. Das Schloss gibt es nichtmehr.derOrt entvvickelte sich am beiden Flussufern der Dravinja. Videm ist das Zentrum der Gemeinde mit 3.000 Eimvohnem. 9 Grad ispod obronaka Currently o(completely 8 Matoza, urbanog urban nature, dating j|| ugleda troji je nastao back to the 14th century js u 14. stoječa oko and built atound the H utvrde Tranete iznad Tranek Caitle overtook- Dravinje. Utvrda ing the Dravinja river. danas vile ne postoji. The caitle no longer Grad se razvio na itandi and the lown obje Strane oko crkvi. hai developed on bot h Danas je opeinsko banks ol Dravinja, sredilte s nršto vile od Videm ii the municipal tri tisuce Stanovnika. centre tor 3.000people VIDEM VIDEM Naslovnica vodnika in stran na kateri se predstavlja občina Videm. Petič martinovali in nazdravljali z odličnimi vinogradniki Videmski župan je delil majhne spominke - frakeljne in ob tem ni pozabil na Destrničana Franca Pukšiča. Foto: TM Ljubitelji odlične vinske kapljice, kulinaričnih dobrot in kulturnih običajev so že v dneh pred Martinovim prišli na svoj račun, saj je občina Videm pripravila nekajdnevno veselo martinovanje na vseh koncih občine. Župan Friderik Bračič je uradni začetek Martinovih dni naznanil 2. novembra pri vaškem domu v Majskem Vrhu, kjer je bilo priložnostno druženje ob kostanjih, moštu in sladkih dobrotah. Občino zelenega razvoja, srečnih in zadovoljnih ljudi pa je v veselih Martinovih dneh vse do 11. novembra, na godovni dan sv. Martina, obiskalo veliko ljubiteljev dobre kapljice. Za dobro voljo, ples in druženje so v Majskem Vrhu letos poskrbeli pevci Vinogradniki KD Franceta Prešerna Videm, Veseli Jožeki, pevci, godci in plesalci FD Lancova vas, občinska uprava je poskrbela za pogostitev, domačini pa so zbrane povabili še v majhno vinsko klet, kjer je bilo čutiti veselo vzdušje. Med gosti v Majskem Vrhu smo srečali tudi poslanca DZ in destrni-škega poslanca Franca Pukšiča, domačina, poslanca Branka Mariniča in še nekatere predsednike krajevnih skupnosti iz videmske občine, ki jih je v imenu gostiteljev posebej pozdravil predsednik KS Videm Andrej Rožman. Odlična vina še bolj odličnih in uspešnih vinogradnikov pa so lahko obiskovalci poskusili tudi še v vseh prihodnjih dneh, saj je bil program tudi letos bogat in pester. 3. novembra so martinovali v Veliki Varnici, pri Zveličarjevi kapeli, pa tudi v kleti družine Gregorec, kjer sta se predstavila tudi uspešna vinogradnika Marjan Kramer in Jože Milošič, v nedeljo, 4. novembra, je bilo veselo na tradicionalnem Martinovanju v Leskovcu, v četrtek, 8. novembra, so se veselili na domačiji Pintarjevih v Velikem O kiču 1, v petek, 9. novembra, na kmetiji Pajnkiher v Doleni, pozno popoldne pa tudi v Strmcu pri Leskovcu v kleti Stopaj ni-kovih. Na Martinovo soboto so se veselili še v Skorišnjaku, Doleni in pozno popoldne še na tradicionalni kvintonijadi v vaškem domu Pobrežje. | Zaključek letošnjega Martinovanja v videmski občini pa je bil na Martinovo nedeljo, 11. novembra, na kmetiji Poslan-čec v Vareji. Z vsakim vinom ravnamo s pozornostjo in (mag. Anton Vodovnik) spoštovanjem. Torej na zdravje, za zdravje! TM V Majskem Vrhu, pri vaškem domu, smo letos pričeli tradicionalno martinovanje. Nekateri so uživali ob obloženih mizah drugi pa ob dobro pečenih kostanjih h\ I, ,t ; ^ . V Skorišnjaku Martinovali že sedmo leto zapored Tudi letos se je Martinovanju v občini Videm pridružilo Društvo za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka. Martinovanje je v Skorišnjaku potekalo že sedmo leto zapovrstjo, saj so prvo martinovanje organizirali že leta 2001, takrat kot dan odprtih kleti v Skorišnjaku. Letos je potekalo dan pred godom sv. Martina, 10. novembra. Med sveto mašo je mošt v vino krstil farni župnik Edi Vajda pred kapelo sv. Urbana. Po sveti daritvi je sledila pogostitev in nadaljevanje martinovanja pri Janku Baničku. »Prišel bo svet' Martin, iz mošta bo delal vin, on bo ga krstil, o jaz ga bom pil«. S temi besedami je Brane Orlač ob začetku sedmega martinovanja v Skorišnjaku pozdravil vse zbrane. V imenu Društva za napredek in razvoj Kocil je zbranim zaželel prijetno dobrodošlico, posebej tistim, ki so se martinovanja v Skorišnjaku udeležili prvič. V svojem nagovoru je poudaril, da je ob prazniku sv. Martina čas za veselje in zadovoljstvo, kajti v vinu je veliko truda in spoštovanja do vinograda, ki ga človek neguje skozi vse leto, v kleteh pa goji to žlahtno kapljico, ki vrača življenjsko moč in energijo. Pred začetkom svete maše je povabil vse vinogradnike, ki so prinesli mošt, da so ga skupaj zlili v sodček, kjer je počakal na blagoslov. Program se je nadaljeval s sveto mašo, ki jo je vodil farni župnik Edi Vajda in med obredom krstil mošt v vino. Sam obred je s petjem obogatil cerkvenoprosvet-ni pevski zbor iz Leskovca, pod vodstvom Srečka Zavca. Po blagoslovu mošta v vino je sledila podelitev priznanj, ki so jih prejeli vinogradniki, ki so se udeležili letošnjega ocenjevanja vin v Skorišnjaku. Priznanja je podelil predsednik sekcije vinogradnikov, ki deluje v okviru Društva za napredek in razvoj Kocil, Jože Kozel. Da je v Skorišnjaku pomembnejša kvaliteta od kvantitete, dokazuje dejstvo, da je bilo podeljenih kar 7 srebrnih priznanj, 6 zlatih in 2 veliki zlati priznanji. NAJPREJ DRUŽENJE PRI URBANOVI KAPELI, NATO PA ŠE PEŠ DO BANIČKOVIH Po podelitvi je Brane Orlač vse zbrane povabil na pokušnjo skupne skorišnja-ške kapljice. Da pa bi vino lažje teklo po grlu, so gospodinje iz Skorišnjaka pripravile domače kruhke z zaseko in domačim mesom ter obilo slastnega peciva. Prireditev pred kapelo sv. Urbana, zavetnika vinogradov, oz. pred Blaževo kapelo, kot jo mnogi imenujejo, je letos privabila veliko število ljudi, čez sto se jih je zbralo. Slovesnosti se je udeležil tudi župan občine Videm Friderik Bračič s soprogo in zbrane tudi lepo pozdravil. Obiskovalci so se na pot do Janka Banička, kjer se je martinovanje nadaljevalo, odpravili kar peš. S seboj so vzeli tudi sodček, ki so ga peljali na majhnem lesenem vozu. Za pot do cilja pa so potrebovali kar precej časa, saj skorajda ni bilo hiše, kjer jim ne bi ponudili takšnih in drugačnih dobrot. Da so Baničkovi dobri gostitelji, so pokazali že pretekli dve leti, ko je martinovanje prav tako potekalo pri njih. Poleg odličnega golaža so obiskovalce pričakale polne mize različnih dobrot, za katere se je posebej potrudila gospodinja Danica. Z glasbo je martinovanje popestril muzikant Jože Topolovec in poskrbel za dobro vzdušje. Letos pa so se martinovanja v Skorišnjaku udeležili tudi njihovi prijatelji iz Velike Varnice. S seboj so pripeljali tudi harmonikaša Andreja, ki je skupaj z Jožetom zaigral par poskočnih viž, s petjem pa so se jima pridružili tudi ostali. Dobre volje, ki je vladala v Skorišnjaku pri Banič-kovih, nista mogla pregnati niti dež in mrzli veter. Pred njima se je marsikdo skril kar v Vinogradniki v Skorišnjaku zlivajo mošt v sodček. vinsko klet, kjer sta Janko in Dani že čakala prireditev si želijo še več, saj se lahko takrat z ročkami vina. sprostijo in vsaj za trenutek pozabijo vsako- Iz leta v leto so v Skorišnjaku z martinova- dnevne skrbi, njem bolj zadovoljni. Takšnih in podobnih Melita Turk Martinovanje na vinotoču pri Gregorečevih Lep sobotni dan je prav klical martinovim užitkom naproti. Za uživanje med haloškimi griči in pristnimi haloškimi dobrotami so ga izkoristili tudi člani folklorne skupine BC. Člani skupine prihajajo iz Bovca, njihov program pa obsega pesmi in plese celotnega Zgornjega Posočja, s poudarkom na Bovškem. Znani so po tem, da so obleka in obutev, ki jo nosijo, domače izdelave. Pridružil se jim je tudi župan Bovca in poslanec DZ RS Danijel Krivec, z obiskom pa so nas presenetili tudi poslanski kolegi našega poslanca Branka Mariniča, in sicer poslanka Alenka Jeraj in poslanec Marjan Pojbič. Kot se za martinovo spodobi, smo se ustavili na vinotoču, natančneje pri Gregorečevih. Tam nas je pričakala dobra kapljica, da pa ne bi naši želodci preveč trpeli, so poskrbeli tudi za pristno domačo hrano. Ob ognju, ki je širil sladek vonj po pečenih kostanjih, smo se s prijetno domačo glasbo zabavali pozno v noč. Naslednji dan smo se odpravili k Jakobu Svenšku, ki nam je postregel s prvaki v ocenjevanju vin, in težko bi našli koga, ki se je lahko uprl tako dobri kapljici. Martinovo ni praznik pijančevanja, kot si to eni zmotno predstavljajo. Gre za čas, ko pridelovalci vin pokažejo svoj trud, delo, neprespane noči. Tako marti- novanje med haloške griče privabi ljudi od vsepovsod, tiste, ki tu živijo, in tiste, ki so v naših krajih prvič. To je tudi čas, ko se spletejo razne vezi, tako prijateljske kot poslovne. Prav slednje bi morali čim bolj okrepiti, ponesti naše običaje in tra- dicijo širom po Sloveniji, kot tudi v tujino. Stanka Letonja Mnogi so v Martinovem večeru z veseljem nazdravili z vinogradnikom Stankom Gregorecem. S prijatelji iz folklorne skupine BS so Pobrežani obiskali še klet Jakoba Svenška in tam je nastal ta spominski posnetek. Foto: Denis Krajnc s' ‘ ~ '■#* g 'TO r>' , J a j S Wi < _ 'j» + m Branko Marinič v družbi s poslanskima kolegoma V Gregorečevi kleti se je oglasil tudi Lojze Peterle. Foto: S. Letonja, TM V Leskovcu tradicionalno martinovali in nazdravili TD Klopotec v Halozah je v sodelovanju z občino Videm priredilo tradicionalno martinovanje v nedeljo, 4. 11. 2007, pred gasilskim domom v Leskovcu. Kulturni program, ki je bil v začetku prireditve, so popestrili mladi harmonikaši iz Leskovca in okolice Leskovca in Marija Milošič iz Repišč, ki je prihod vinogradnikov popestrila in »posolila« s hudomušnimi domislicami. Vinogradniki so prinašali mošt, ga vlivali v skupen sod, kjer je mošt doživel krst in se spremenil v vino »Leskovčan«. Vso to ceremonijo so nadzorovali kletarji. Farni župnik Edi Vajda je blagoslovil in krstil mošt, ki je postal vino in ga bo TD sko- Posebej zanimiv je bil šaljivi krst mošta ... Foto: Anja Potočnik zi vse leto na prireditvah, ki bodo sledila, pridno točilo. Da bo kapljica dobra, bodo poskrbeli kletarji Martin Vidovič, Jakec Habjanič, Mirko Feguš in Stanko Pernek. Po kulturnem programu je bil krst mošta na šaljiv način. Prisotni na prireditvi so se ob tem zabavali in ob dobri jedači poskušali mešanico novega vina. Za veseli del in ples so poskrbeli muzikantje Veseljaki. Veselje je trajalo pozno v noč. Frančka Bračko Haloški vinogradniki in kletarji so prinesli kapljico h blagoslovu. Pobreški večer ljudskih pesmi posvečen jeseni Jesen, ki nas vsako leto znova obari z dobro letino pridelkov in čudovitimi barvami, so na prav poseben način pozdravili tudi v Folklornem društvu Pobrežje, v sekciji ljudskih pevcev. Pripravili so prvi večer ljudskega petja v pozdrav jeseni, v veselo družbo pa povabili tudi ljudske godce in muzikante iz domače in okoliških občin. Na prireditvi Pozdrav jeseni so se pobreškim pevkam in pevcu na odru pridružile tudi ljudske pevke KD Sela, ljudski pevci DU Dolena, ljudski pevci s frajtonarjem DU KD Grajena, DU Videm in DU Turnišče, pevke ljudskih pesmi DU Lenart, ljudski pevci iz več vasi, ljudske pevke Urbančanke, ljudski pevci in godci FD Rožmarin Dolena, Jurovski fantje, zaigrali so tudi harmonikarji Veseli Jožeki KD Videm, pevke »ptujske upokojenke« DPD Svoboda Ptuj pa so se Pobrežanom pridružile povsem na koncu. Vsi nastopajoči so domov odnesli posebno zahvalo orga- Pobreške pevke s pevcem so se tudi na odru izkazale v prvem jesenskem večeru, posvečenem ljudskemu petju. Pogled med publiko, med goste, med katerimi so bili tudi župan Friderik Bračič, poslanec Branko Marinič in dirk. občinske uprave mag. Darinka Ratajc. Foto: TM nizatorja, pobreški pevci pa so že obljubili, da bodo z dobro voljo nadaljevali tudi v prihodnje in že jeseni v kraju spet poskrbeli za prijetno druženje, ves čas pa da bodo skrbeli za ohranjanje lepe slovenske besede. Domači pevci so se ob koncu prireditve posebej zahvali svoji vodji Tereziji Simenko za ves njen trud in zavzeto delo, za dolgoletno vzpodbudo in pomoč pa še njemu možu, Frideriku Simenku. S krajšimi nagovori so pevce in godce pozdravili tudi videmski župan Friderik Bračič, poslanec Branko Marinič, predsednik KS Pobrežje Ivan Krajnc in predsednik domačega FD Pobrežje Andrej Forštnerič. Na koncu so vsi skupaj druženje zaključili v veselem vzdušju, ob domači hrani, domači vinski kapljici in sladkih dobrotah, ki so jih pripravile pobreške žene. TM S selskimi pevkami V jesenski noči Vsi nastopajoči so ob koncu zapeli pesem Pojdem na Štajersko in se že dogovorili, da se prihodnje leto jeseni zagotovo spet srečajo. Ljudske pevke kulturnega društva Sela so ob pomoči članov društva in še nekaterih domačinov minulo soboto uspešno izpeljale večer ljudskega petja pod zanimivim naslovom V jesenski noči. Nastopilo je veliko skupin ljudskih pevcev od blizu lin daleč, prav poseben aplavz pa so dobili domačini - kvartet Sion iz fare sv. Vida, ki ga vodi pater Slavko Stermšek in deluje šele od letošnje pomladi. Pojejo predvsem klasično — koralno glasbo, pa tudi slovenske pesmi starejšega datuma, prihodnje leto pa se bo kvartet predstavil s celotno latinsko koralno sveto mašo. Bo že držalo, da jesen vsako leto znova s seboj prinese nešteto čudovitih barv, še posebej čudovite in dogodkov polne pa so jesenske noči. Za eno takih, z ljudsko pesmijo obogateno, pa so drugo leto zapovrstjo poskrbeli v kulturnem društvu Sela. Prireditev je tudi letos vzbudila precej zanimanja, obiskovalcem, med katerimi je bil tudi videmski župan Friderik Bračič, pridružili pa so mu še nekateri občinski svetniki, pa se je V jesenski noči predstavilo veliko pevk lin pevcev. Nastopili so pevci FD Pobrežje, ljudski pevci DU Turnišče, ljudske pevke s Hajdine, pevke ljudskih pesmi Urbančanke z Destrnika, pevke društva podeželskih žena Klasje iz Rač, ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, ljudski pevci fotografskega društva Foto: TM Maribor, kvartet Sion, ljudski pevci DU Dolena, pevke Druge pomladi DU Kidričevo, pevke Katoliško-kulturnega društva sv. Družina Kidričevo, ljudske pevke FD Lancova vas, pevke ljudskih pesmi Trstenke iz Podlehnika, pater Alojz Klemenčič z bratom in sestro, ljudske pevke DPD Svoboda Kidričevo in tudi domačinke, pevke iz Sel, ki bodo prihodnje leto proslavile že 10. obletnico delovanja. Vsem nastopajočim sta se s priložnostno zahvalo in cvetjem ob koncu posebej zahvalila še predsednik KD Sela Alojz Auer in vodja pevk Antonija Kaučevič. Pevci, ob zaključku so se jim pridružili še ljudski godci, pa so povsem na koncu vesele jesenske noči zapeli še znano ljudsko pesem Pojdem na Štajersko in si že obljubili, da se jeseni prihodnje leto zagotovo spet srečajo, do takrat pa se bodo še veliko družili na številnih prireditvah in srečanjih, pesem pa jih bo tako spremljala na vsakem njihovem koraku. TM Ljudske pevke KD Sela s predsednikom Alojzom Auerjem so bile posebej pohvaljene za prijetno jesensko obarvano prireditev. Pestro dogajanje v videmski Drvarnici Odkar je Kulturno društvo Franceta Prešerna v letu 2006 pridobilo kletne prostore zdravstvenega doma Videm, so le-ti hitro dobili ime Drvarnica in postali kraj pestrega dogajanja. Ne samo da Drvarnica služi članom kulturnega društva kot prostor za vaje, nadvse primerna je tudi za razstavljanje. Aprila letos so stene Drvarnice krasila likovna dela slikarja Stanka Simoniča s Ptuja. Odprtje so popestrili Jurovski fantje, ker pa je bil naslednji dan praznik, dan upora proti okupatorju, je vse navzoče nagovoril župan občine Videm Friderik Bračič, ki se običajno udeleži prav vsake prireditve v Drvarnici. Meseca junija je v Drvarnici razstavljala Rozina Šebetič, gospa osemdesetih let, ki je na ogled postavila svoje akvarele. Kot uvod v ta dogodek so si prisotni ogledali del filma Čudovita pokrajina, bogata kulturna dediščina s poezijo Franceta Forstneriča kot spomin na spomladi preminulega literarnega ustvarjalca, ki je bil rojen v Pobrežju. Konec septembra so si udeleženci tradicionalnega pohoda po poteh snemanja filma Svet na Kajžarju v Drvarnici po končanem pohodu prav ta film tudi ogledali. Na predvečer dneva reformacije je sledilo odprtje razstave intarzij ptujskega umetnika Voj a Veličkoviča, zanimivega sogovornika, ki je eden redkih upokojencev, ki pravi, da ima čas. Razstava je privabila veliko obiskovalcev, saj se malo ljudi ukvarja z izdelovanjem intarzij, teh s filigransko natančnostjo izdelanih slik iz raznobarvnega furnirja. Voj o Veličkovič je po odprtju tudi prikazal postopek izdelave intarzij. Prireditev so z igranjem na flavto in violino popestrile videmske učenke, ki pridno obiskujejo glasbeno šolo na Ptuju. Prvega decembra pa je predvsem Videm-čane z odprtjem razstave starih razglednic Vidma pod naslovom Videm nekoč in danes — z razglednicami skozi zgodovino Vidma razveselil mlad zbiratelj Aleksander Kumer. Najstarejša razglednica Vidma, ki je povrh vsega že bila barvna, je iz leta 1897. Obiskovalci so z navdušenjem primerjali stare razglednice in najnovejše fotografije istih lokacij Vidma, ki jih je za lažjo primerjavo pripravil Aleksander. V uvodu so zapeli pevci videmskega mešanega pevskega zbo- ra. Odprtja se je ob županu Frideriku Bračiču udeležil tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič. Sredi decembra pa se je zgodil še literarni večer, na katerem se je s svojo prvo pesniško zbirko Tvorna razgradnja življenja predstavil domačin Janez Lah. Za glasbeni utrinek so poskrbeli Janez in Luka Lah ter videmski tamburaši. Drvarnica je resnično postala mesto prijetnih uric, ki obiskovalca popeljejo v likovni ali literarni svet ter ponudijo še možnost za prijeten klepet in druženje. ' Manja Vinko Na predvečer dneva reformacije so v Drvarnici odprli razstavo intarzij ptujskega umetnika Voja Veličkoviča. Ustvarjalca je predstavila Manja Vinko. Videmčan Aleksander Kumer je navdušil s svojo bogato zbirko razglednic Videm nekoč in danes. 90- rojstni dan Maksa Vaupotiča % 32 V. GONILNE SILE UUBITEUSKE KULTURE V VIDMU ed začetnike kulturnega življenja v Vidmu lahko štejemo Ivana Brgleza, organista, kije h kulturnemu udejstvovanju pritegnil številne domačine, med njimi veliko družino Vaupotičevih iz Lancove vasi, ki je vse do danes ostala prisotna in dejavna na področju ljubiteljske kulture. Kasneje seje priključil še Anton Sedlašek, ki je ob Maksu Vaupotiču najzaslužnejši za kulturni razvoj v Vidmu, ne smemo pa pozabiti na neumorni Ančko Selak in Marijo Černila. Nekateri so že bili predstavljeni v tej knjižici, druge predstavljamo v nadaljevanju. Seveda pa naj ob tem spomnimo, da celotno podobo kulturnega društva oblikuje vsak posameznik, ki se trudi v najrazličnejših sekcijah za to, da obogati svoje življenje in življenje sokrajanov ter popestri dogajanje v svojem okolju. Maks Vaupotič Novembra 1917. leta seje družina Vaupotičevih v Lancovi vasi povečala še za enega člana - kot dvanajsti otrok se je rodil Maks. Pri hiši se je reklo pri Petelinovih, družinskim članom pa so po domače rekli kar Petelini. Skoraj vsi po vrsti so bili nadarjeni pevci in muzikantje. Že pred drugo svetovno vojno jih je videmski organist Ivan Brglez vključil v tamburaški orkester, ki ga je ustanovil; v skupini je igralo kar pet Vaupotičev. Ko je bil leta 1928 Maks star 11 let, so ga poslali v šole na ptujsko gimnazijo, kjer je spoznaval glasbeno teorijo. Pokojni videmski župnik Jakob Soklič mu je plačal glasbeno šolo. Dve leti se je učil klavir, za več ni bilo denarja, a je zadostovalo, da je Maks življenje posvetil glasbi. Kasneje je svoje glasbeno znanje bogatil na izpopolnjevanjih pevovodij, ki jih je organizirala Zveza kulturnih organizacij, in z obiskovanjem seminarjev v Mariboru.'07 Med drugo svetovno vojno je doživel številne grozote - od požgane domačije v Lancovi vasi do koncentracijskega taborišča v Strnišču. Petelinov Maks je začel prepevati že leta 1930, bil je član Petelinovega tamburaškega zbora, igral je v gledaliških spevoigrah, pevovodja in dirigent pa je postal v prvih letih po osvoboditvi. Dirigentska palica mu je prišla v roke povsem po naključju. Leta 1947 se je zaposlil v TGA v Kidričevem, kjer je na prigovarjanje sodelavcev ustanovil delavsko godbo na pihala, kmalu pa je postal še vodja pevskega zbora. Za neko proslavo so namreč ustanovili pevski zbor, a je pevovodja tik pred nastopom odpovedal in namesto njega je "vskočil" Maks. Konec leta 1951 je na Vidmu ustanovil tamburaški orkester, katerega vodja in učitelj je bil prav Maks sam.108 Na prigovarjanje Terezije Mohorko je istega leta pričel voditi še videmski pevski zbor, hkrati je še nekaj let predsedoval kulturno-umetniškemu društvu, vodil je tudi orače iz Lancove vasi. Zbor je bil vse od začetka okrepljen s Petelini: Maksovima sestrama Nežko in Aniko ter bratoma Jakobom in Fricem. V 18-članskem tamburaškem orkestru pa so leta 1977 igrali štirje Petelinovi in njihovi trije nečaki. Leta 1952 je Maks zapustil Kidričevo, čeprav je še občasno dirigiral tamkajšnjemu pevskemu zboru in zboru ptujskih upokojencev, kar precej časa je vodil zbora v Kungoti in Trničah na Dravskem polju. Najbolj ga je privlačilo delo doma, v Vidmu, saj je v zboru sodelovala vsa njegova družina: žena, sin in hčerka, ki še vedno prepeva, po Maksovih korakih pa gre njegova vnukinja Mateja.109 Maksovo prizadevno delo na kulturnem, še posebej glasbenem področju, ni ostalo neopaženo. Za svoje dolgoletno, z uspehi zelo bogato delovanje je prejel številna priznanja. Najpomembnejša so: mala oljenka, ki mu jo je leta 1980 podelila Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj, zlata plaketa ZKO Ptuj, 1996 Gallusovo priznanje in 1998 plaketa občine Videm."0 Iz arhiva KD Franceta Prešerna 90. rojstni dan Lizike Šmigoc Življenjska pot slavljenke Lizike Šmigoc, ki je konec oktobra dopolnila že 90 let, se je pričela 27. oktobra 1917 v Sp. Leskovcu. Živela je v družini 14 otrok, danes pa je gospa Lizika še edina živeča, sama pa je povila eno hčerko, ponosna pa je na dva vnuka in tri pravnuke. Več kot 50 let je gospa Lizika skrbela za Slavljenki je ob njenem življenjskem prazniku čestital tudi župan Bračič. red in čistočo v prostorih KS Leskovec, vsi pa jo v kraju in naokoli poznajo kot vedno nasmejano, dobrovoljno in polno optimizma, pravijo ji tudi »mala« mama. Ob visokem življenjskem jubileju sta slavljenko obiskala tudi župan Friderik Bračič in predsednika sveta KS Leskovec Franc Kozel, ob njiju pa še mnogi drugi, številni sorodniki in prijatelji, ki so se veselili s slavljenko Liziko in ji ob rojstnem dnevu zaželeli še na mnoga zdrava in vesela leta. TM Vedno nasmejana slavljenka, ki se je razveselila tudi velike torte.Foto: arhiv slavljenke Dolenski ljudski pevci s pesmimi iz prelepih Haloz Ljudski pevci Folklornega društva »Rožmarin« Dolena tudi po dobrih 25 letih prepevanja in skupnih nastopov ostajajo tesno povezani s svojimi rodnimi Halozami. Po dveh letih so v skupini uspeli posneti še drugi glasbeni projekt z naslovom Prelepe so nam Haloze, ki pa so ga svečano predstavili pred tednom dni v domu krajanov v Doleni. V novembrskem nedeljskem popoldnevu pa so lahko obiskovalci, med katerimi sta bila tudi videmski župan Friderik Bračič in poslanec DZ Branko Marinič, uživali ob spremljanju ljudskih pesmi številnih pevcev in godcev iz domačega ter bližnjih krajev. In prav med haloškimi griči se je »rodilo« veliko ljudskih pesmi, ki včasih zvenijo pristno in veselo, včasih pa tudi otožno, povedo pevci, ki so že dolgo skupaj in z veliko ljubeznijo ter neverjetno voljo na jesen življenja ohranjajo to malo ljudsko bogastvo. Blizu 200 imajo pesmi, mnoge zaenkrat zabeležene le z naslovom, pravi Hedvika Ostroško, vodja skupine in tista, ki skrbi za skorajda vse zapise in jih skrbno hrani v posebni knjižici. Mnoge od teh pesmi so Rožmarin, da so jih uspeli najti, zapisati pristne, take, ki jih drugod po Sloveniji ne ■ -i • >. • • > > ■> “ > b f > m jih pevci tudi zapojejo ob posebnih pn- poznajo in so zato toliko bolj ponosni v FD ložnostih. V dveh letih, odkar so dolenski Ljudski pevci Rožmarinova s predsednico FD Slavico Petrovič na predstavitvi zgoščenke. pevci ob pomoči folklornega društva izdali prvo kaseto in zgoščenko, pa je bilo dovolj časa, da so s tonskim mojstrom Davorinom Jukičem posneli že pesmi za drugi projekt, na katerem pa je kar 17 ljudskih pesmi, zraven teh pa še dve instrumentalni melodiji. Pevci rožmarinovci namreč velikokrat v roke vzamejo tudi ljudske instrumente, narejene doma, iz prav posebnih domačih materialov, mojster zanje pa je bil kar Franc Topolovec, ki poje v skupini. Poleg ribež-la in lesene kitare si je omislil še lončeni bas, ki mu ponekod v Halozah po domače rečejo kar »repjek«, namesto glavnika, ki ga tudi pogosto zasledimo med ljudskimi instrumenti, pa je vključil prav posebne, doma narejene trobentice. tri sestre prepevajo s PRIJATELJI PEVCI Petje, to posebno veselje in hkrati nadarjenost, pa so v skupini ljudskih pevcev ohranjali že od vsega začetka, začelo pa se je pred mnogimi leti, ko so brat in sestre Vidovič na pobudo glasbenega urednika Ivana Cianija z radia Ptuj začeli tudi bolj organizirano prepevati. Potem jih je v folklorno društvo povabila takratna predsednica Slavica Petrovič, vse do danes skupini pevcev, v kateri so se člani tudi malo zamenjali, ostajajo zvesti sestre Hedvika Ostroško, Marija Bauman in Ivanka Kojc, Angelca Kozel, Marija Serdinšek, Franc Topolovec in Slavko Kmetec. Na vajah so dobivajo v Doleni in ponavadi te vaje izzvenijo kot prijateljska druženja ob pesmi in včasih tudi kozarčku domače kapljice. Tudi ob takih trenutkih obujajo spomine na čase, ko je bilo marsikaj drugače, a pesem je zvenela vedno enako in danes so prav vsi pevci še kako ponosni, da lahko glas o svojih prelepih zelenih Halozah ponesejo širom po Sloveniji in tudi preko meje naše države, radi so v družbi s pevci in ljudmi dobre volje. Ostroškova pa z veseljem doda, da je pesmi ostalo za še eno zgoščenko in tista bo morala biti že zlata, doda v šali in nadaljuje, da bodo še naprej ohranjali lepe ljudske pesmi, in če jim bo le služilo zdravje, potem bodo lahko ostali še dolgo skupaj. »NEIZMERNO BOGASTVO NAŠE DEDIŠINE OHRANJAMO S SPOŠTOVANJEM« O ljudski pesmi, ki je nekaj zelo živega, pa o pomenu njenega ohranjanja in nasploh skrbi za to zvrst dediščine, pa je zbrane v Doleni na kulturni prireditvi nagovorila tudi predsednica FD »Rožmarin« Slavica Petrovič. Poudarila je, da so lahko srečni tisti ljudje, ki so to pesem doživeli, jo vzljubili s srcem in ob njej tudi spoznali, da je ob vsej preprostosti to lepota, ki še danes človeku polepša življenje. »Naše društvo se čuti dolžno, da neizmerno bogastvo naše dediščine ohranja s hvaležnostjo in spoštovanjem, saj nikdar ne bomo mogli izmeriti njene vloge v oblikovanju današnje podobe naroda. Po zaslugi naših pevcev in vseh, ki smo pomagali pri zbiranju pesmi in nastajanju posnetkov, smo veseli, da ti zapisi ostajajo kot pomembno gradivo za naše prihodnje rodove, ki bodo še lahko prisluhnili, kako je nekoč zvenela preprosta haloška pesem,« je še dodala Petrovičeva. TM Uspešna predstava dramske skupine KD Leskovec Sobota, 24. novembra, je bila za leskovško kulturno dogajanje pravi praznik. Dramska skupina Kulturnega društva Leskovec je namreč po večletnem premoru v svojem delovanju uprizorila komedijo Jakoba Stoke Mutasti muzikant in z njo povsem napolnila dvorano gasilskega doma. | Delo dramske skupine je pravzaprav ponovno zaživelo že pred leti, ko je Janko Kozel zbral nekaj mladih in so uprizarjali skeče ob raznih priložnostih, kot so otvoritev asfaltnega odseka ceste, vodovoda ipd. po različnih krajih leskovške KS, Iztok Roškar pa je z osnovnošolci in tudi starejšimi pripravil vsakoletno dramsko Predstavitev določenega opravila ali običajev na kmečkem prazniku v Leskovcu, kravemu odrskemu življenju v kraju pa je že pred dvema letoma skušal dati novi zagon Anton Roškar z mladinsko dramsko skupino, vendar so mladi zaradi šolskih in drugih obveznosti obupali, čeprav so bili z dvema enodejankama že na več kot pol P°ti. Še vedno pa računajo, da bodo začeto delo dokončali. Letos pa je predsednica kulturnega društva Slavica Vidovič zbrala skupino navdušencev, v glavnem znancev že iz prejšnjih skečev in dramatizacij, ter izbrala komedijo. K sodelovanju so povabili Antona Roškarja za režijo in so začeli. Po nekaj začetnih zapletih, zlasti ob pomanjkanju moških igralcev, je delo steklo in v soboto, 24. novembra, so se ob 17. uri prvič predstavili domačim gledalcem. Teh pa je bilo toliko, da so bili presenečeni celo člani dramske skupine sami — še bolj pa srečni zaradi uspešne predstave in navdušenih obiskovalcev, zato bodo igro v kratkem ponovili. Gledalcem pa prav lepa hvala, da so z obiskom predstave dokazali, da jim je še kako mar za kulturno življenje v domačem kraju. Povejmo še, kdo so bili glavni sodelujoči. Z igranjem so se trudili Mateja Vidovič, Martin Podhostnik, Slavica Vidovič, Urška Koren in Peter Merc, z režijo Anton Roškar, sceno je pripravila Sonja Zavec, za kostime in masko je skrbela Mateja Vidovič, vlogo šepetalke pa je prevzela Anja Potočnik. IR V Lancovi vasi predavanje o gojenju zdravilnih rastlin in dišavnic Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas je 16. novembra v vaškem domu v Lancovi vasi organiziralo zanimivo predavanje — v svojo sredo so tokrat povabile priznano zeliščarico Veroniko Fabinc iz okolice Brežic, ki je ta večer spregovorila o pridelavi in predelavi zdravilnih rastlin in dišavnic. Zanimanje za zdravilna zelišča, predvsem za njihovo uporabo, v zadnjem času namreč narašča, kar je bilo opaziti tudi med obiskovalkami. Veroniko Fabinc so članice lancovovaškega društva spoznale pravzaprav že letos poleti, ko so na svoji ekskurziji med drugim obiskale tudi njeno kmetijo, ki leži v Črncu, severno od Brežic. Že takrat se je porodila ideja, da bi ga. Veronika obiskala tudi Lancovo vas, kjer bi spregovorila o svoji kmetiji, predvsem pa o gojenju zelišč in dišavnic, ki jih tudi sama prideluje. Zanimanje za tovrstno dejavnost je bilo namreč veliko, še bolj pa so navdušili njeni proizvodi, ki jih tudi sama pripravlja. O začetkih svoje dejavnosti je Fabinčeva povedala: »Na naši kmetiji se intenzivno ukvarjamo z gojenjem zdravilnih zelišč od leta 1994. V to dejavnost smo se usmerili po osamosvojitvi Slovenije, ko se je postavila meja s Hrvaško. Z zelišči sem se tako pričela ukvarjati predvsem iz ekonomskih razlogov, saj naša kmetija več ni imela prihodnosti. Takrat sicer nisem dobro vedela, v kaj se pravzaprav spuščam, res pa je, da včasih tudi neumne ideje uspejo!« Zanimanje za gojenje zdravilnih rastlin narašča Fabinčeva je med drugim spomnila tudi na dejstvo, da je nekoč na vsaki kmetiji bil vsaj majhen košček zemlje, na katerem so gospodinje gojile zdravilna zelišča, na primer kamilico, žajbelj, meto ... Danes temu več ni tako, vsekakor pa zanimanje 1 ib!'' : ! ! BS8 |; 1 1 »Z zeliščarstvom se v današnjih časih da preživeti,« je povedala zeliščarica Veronika Fabinc. Foto: PK za zelišča v zadnjem času počasi narašča, prebujajo pa se tudi tisti, ki bi se želeli s to dejavnostjo ukvarjati poklicno. Izvedeli smo tudi, kaj vse je potrebno vedeti, preden se pričneš ukvarjati z zeliš-čarstvom. Najprej je vsekakor potrebno, da se vsak, ki bi se želel ukvarjati s to dejavnostjo, dobro seznani z razpoložljivo literaturo. Ključnega pomena je namreč izvedeti, če je rastlina, ki jo želimo gojiti, sploh primerna za gojenje pri nas. Nato pa je potrebno vsako zdravilno rastlino tudi preizkusiti. Vsekakor pa je potrebno tudi razmisliti, kako in kje se bodo zdravilne rastline tudi prodajale, ali bo sploh interes za odkup. Z gojenjem zelišč se da preživeti Na vprašanje, kako se da živeti od te dejavnosti, pa je Fabinčeva povedala: »V Posavju je v današnjih časih velika brezposelnost, v gojenju zelišč pa vidim način preživetja na kmetiji. Z zelišči se mogoče ne da dobro živeti, vsekakor pa se da preživeti.« Danes na kmetiji Fabinc gojijo predvsem štiri vrste zelišč, in sicer citronko, ognjič, ameriški slamnik in drobnocvetni vrbovec. Poudarek pri tem je vsekakor na tem, da gre za kulture, ki ne onesnažujejo okolja, saj vzgajajo sadike na naravi prijazen način. Iz njih nato pripravljajo različne kapljice, mazila, olja, aperative in likerje. Receptov ne skriva Predavanje o zeliščih je dobro uspelo, saj je predavateljica na predavanju razkrila tudi svoje recepte. Tako so slušateljice na primer izvedele, kako pravilno uporabljati in uživati posamezna zdravilna zelišča, ki^ so na dosegu skoraj vsem (npr. lipo, žajbelj, pelin, koprivo, glog, bezeg, rman ...), prav tako pa je Fabinčeva razkrila kar nekaj svojih preizkušenih receptov za pripravo kapljic in eteričnih olj ter mazil. Mnoge obiskovalke pa so ta večer izkoristile tudi za nakup njenih izdelkov. PK Decembrske radosti za majhne in velike Zakorakali smo v »veseli december«, čas, ki se ga v veselem pričakovanju najbolj razveselijo otroci. To je namreč čas, ko jih obiščejo trije veliki možje, in sicer Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. V DPM Videm v tem mesecu za otroke pripravijo »cuker jamo«, ki bo letos potekala 19., 20. in 21. decembra. Otroci se bodo prvi dan poskusili v peki prazničnih slaščic, izdelavi novoletnih okraskov, zadnji dan, torej 21. decembra, pa bodo obiskali »Mini gledališče«. Predsednica DPM Videm Nataša Varnica nam je povedala veselo novico, da so z izkupičkom od prodanih voščilnic, ki so jih izdelovali v mesecu novembru, trem otrokom omogočili zimsko šolo v naravi. Tako se bodo naužili zimskih radosti in zimo ohranili v prav posebnem spominu. Ker se približujejo božični in novoletni prazniki, je predsednica društva vsem malčkom, malce večjim in njihovim staršem zaželela prijeten, miren božič, v letu 2008 pa obilo smeha, veselja, igrivosti in medsebojnega razumevanja. Stanka Letonja Voščilnice za dober namen Članice Društva prijateljev mladine Videm so letos že sredi oktobra pričele s tradicionalnim projektom izdelovanja novoletnih voščilnic. Vodja projekta je Marija Černila. Z izkupičkom od prodanih voščilnic bodo pomagale osnovnošolcem, da se bodo lahko udeležili zimske šole v naravi. Manja Vinko t Videmske DPM-jevke so izdelovale novoletne voščilnice. Foto: Jože Smigoc Po dobrem letu dni mladinskega KD Osti jarej Se še spomnite mladih pevcev, ki skupaj Prepevajo v mladinskem pevskem zboru Osti jarej in njihovega zborovodjo Videm-čana Dejana Rihtariča, pridnega študenta na Akademiji za glasbo v Ljubljani? Prav Jgotovo, saj so poskrbeli, da se o njih kar nekaj sliši, na nastopih pa so v novi preobleki tudi v ospredju in vse to je pohvalno. Za pevci so že mnogi odmevni nastopi, pa tudi dobro leto dni, odkar so ustavili svoje društvo in pred kratkim na občnem zboru strnili zanimive zaključke, ki kažejo na to, da se je to še kako splačalo. V mladinskem mešanem pevskem zbo-ru Osti jarej trenutno prepeva 26 pevcev, pretežno so to dijaki in študentje iz širše okolice Ptuja, in zanimivo, največ je deklet, fantov kar malo primanjkuje. Tako pravi tudi zborovodja Dejan Rihtarič, ki je zbo-ru zelo predan in verjame, da se jim bodo z novim letom pridružili še novi pevci, ki bodo samo obogatili zbor v sedanji sestavi. Da v zboru ne vlada neka tekmovalnost ali Zelja po zmagoslavju, ni težko razbrati iz Dejanovih besed, saj venomer zatrjuje, da s° skupaj predvsem zato, ker želijo pesmi tim bolj približati širni publiki. Prepevajo slovenske ljudske pesmi, pa tudi umetne Mladi pevci zbora Osti jarej z zborovodjem Dejanom Rihtaričem, ko so nastopili v slavnostni dvorani na ptujskem gradu v prav »posebnih« oblekah, ki jih je posebej zanje skreirala Stanka Vauda Benčevič. Foto: arhiv Osti jarej in zabavne pesmi, preprosto zato, ker so pove Dejan, in doda, da ob tem, ko izbira mladi, drugačni in taki zaenkrat tudi želijo pesmi, poskuša najti nek kontekst v sestavi ostati. Delajo pa program za vse generacije, programa. Zbor Osti j are j je letos jeseni pričel sodelovati tudi z Leo klubom Ptuj in skupaj so na ptujskem gradu pripravili tudi dobrodelni koncert, izkupiček od koncerta pa podarili za izgradnjo dvigala na grad. Sodelovali so tudi s klubom ptujskih študentov na prireditvi Vino ni voda in nastopili na otvoritvi 6. festivala, v novembru in decembru pa so se začeli tudi resno pripravljati na letošnji zaključni božično-novoletni koncert, ki bo 29. decembra v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju. Koncerta, ki je nekakšna krona celoletnega dela zbora Osti jarej, se veselijo prav vsi v zboru, pove Dejan, ki je hkrati vesel, da bodo letos predstavili nekaj posebnega - božično glasbeno skrivnost v obliki zgodbe. ZAKLJUČNI KONCERT BO BOŽIČNO GLASBENA SKRIVNOST »Izvajali bomo skladbe, brez katerih si božiča ne moremo predstavljati, skladbe, ki nas preprosto spremljajo na vsakem koraku. Nastopili bomo z godalnim orkestrom, sestavljenim posebej za to priložnost, in veselim se že, da bomo lahko predstavili 6 skladb, priredb, ki so delo priznanega kom-pozitorja Saša Volmajerja. In s tem koncertom tudi zaključujemo celoletno delo, ki mi je v veliko veselje in ponos, še posebej, ker po letu dni, odkar smo ustavili mladinsko kulturno društvo Osti jarej, v društvu ugotavljamo, da se nam je to splačalo, in zahvala vsem tistim, ki so nam pomagali na tej poti. V nas ostaja želja, da nadaljujemo na tej poti, da program, ki ga delamo, utrdimo, da veliko nastopamo po vsej Sloveniji in si s tem širimo obzorja, še posebej, kadar se povezujemo z vokalnimi skupinami. Ena takih je tudi vokalna skupina Goldinar, s katero smo že nastopili, v prihodnjem letu pa načrtujemo, da jim bomo vrnili obisk v Postojni,« je še povedal Dejan. Ena od posebnosti društva Osti jarej pa je tudi ta, da ima društvo od občnega zbora tudi štiri častne člane; Lidijo in Mirka Rihtariča, Dejanovo mamo in očeta, ki sta pevcem pomagala pri vseh projektih in jim vedno stala ob strani, seveda pa je to na nek način tudi zahvala vsem staršem. Častna člana sta postala tudi videmski župan Friderik Bračič in Luka Žižek, zdaj že nekdanji predsednik KPŠ, ki sta Dejanu in pevcem veliko pomagala v začetnih korakih. TM 1 Novo iz založbe IN Obs Medicus - Zgodovina kemije Vas zanima, kako so izdelovali steklo in keramiko, kdaj so odkrili alkohol? Iz česa so delali barve za tkanine? Kaj je flogistonska teorija in kdo jo je zasnoval? Kakšno mesto zavzema slovenski kemik dr. Friderik Pregl v svetovni kemiji? Kdo je bil Antoine Laurent Lavoisier? Založba IN OBS MEDICUS, d. o. o., je ob svoji desetletnici izdala knjigo ZGODOVINA KEMIJE, ki odgovarja na vsa vprašanja, povezana s kemijsko znanostjo. Njen avtor je akademik prof. dr. Drago Drago Grdenič ZGODOVINA KEMIJE M€DICU! Naslovnica knjige Grdenič, eden najbolj cenjenih in slovečih sodobnih hrvaških kemikov. Delo opisuje nastanek in razvoj kemijske znanosti vse od začetnih neolitskih tehnoloških izkušenj do kemije današnjega časa in ne izpušča praktično nobenega pomembnega dogodka s področja razvoja kemije. Omenimo le nekaj zanimivih tem: tehnološke in filozofske osnove kemije, aleksandrijska protokemija, indijska, kitajska, evropska alkimija, alkimija in medicina ter farmacija, odkrivanje kemijskih elementov, atomov, molekul, razvoj moderne organske in anorganske kemije, kvantna kemija, fizikalna kemija ... Knjiga enciklopedično predstavlja kemijo kot celoto; v njej bodo zanimive podatke našli ne le kemiki, pač pa tudi zgodovinarji, filozofi, farmacevti, zdravniki, torej vsi, ki želijo razširiti svoja obzorja. Hkrati je to tudi zelo uporabna literatura pri pisanju referatov, seminarskih nalog, zelo primerna je kot vir podatkov za popestritev predavanj oziroma pouka, številni navedeni viri pa omogočajo nadaljnje brskanje po zgodovini kemijske znanosti ... Skratka, Zgodovina kemije je delo, na katerega smo Slovenci lahko ponosni, saj smo drugi evropski narod, ki ga lahko prebira v svojem jeziku. A knjiga ni zgolj prevod, saj so v njej navedeni tudi vsi pomembni slovenski kemiki. Dodana sta izčrpen seznam imen svetovnih kemikov (med drugim vseh Nobelovih nagrajencev) in pojmovno kazalo. Knjiga je vezana v usnje, formata 165 x 238 mm, obsega približno 930 strani. NZ V založbi, kjer »delajo« knjige, so že tako bogate knjižne police v prazničnem decembru zapolnili z novo, 32. izdajo. Foto: TM Ob novem letu si želim ... V novem letu si želim, da bi policisti in vplivni ljudje začeli trezno razmišljati, saj s povečanjem kazni ne bodo rešili ljudi pred nesrečami. Nič se ne bo spremenilo! Zato si želim, da bi se domislili nekaj pametnejšega, da ne bi bilo toliko prometnih nesreč. Jure Horvat, 9. b Želim si, da bi z novim letom postalo vse slabo dobro in bi tako tudi ostalo. Dobro bi bilo, da bi bilo tako kot včasih, ko se narava ni toliko uničevala. Želim si tudi, da bi na svetu zavladal mir, tako med soljudmi kot v družinah, da bi bilo manj nasilja ter da bi se ||obro razumeli in spoštovali med seboj. Janja Tramšek, 9. b Moja hiša Moja hiša zaspi, ko vidi, da so vsi v postelji. Je dober čuvaj, kot ognjeni zmaj. Ko zapade sneg, si naredi trdnjavo in stopi led. Moja hiša si želi, da bi bila lepša in večja. Pa ji jaz vedno znova govorim: Saj si lepa takšna, kot si! Potem pa zaspi. Opolnoči se hiša včasih zbudi, pogleda okoli sebe, če je vse varno, misli si: Saj nikogar ni, ves narod spi, roparji so kar mimo odšli. Kadar hiša spi, zelo na glas smrči. Očka gre ven in jo zbudi. Leon Kovačec, 5. razred OS Sela Želim si, da bi ljudje spoznali, da ima vsako dejanje posledice, in se potrudili, da bi posledice bile dobre. Tako bi se na primer lahko nehale odlagati smeti na divja odlagališča; v družinah, kjer se pretepajo ali imajo kakršne koli težave, bi se lahko razmere umirile ... Barbara Ceh, 9. a Na svetu je veliko razprtij. Želim si, da bi družine vsaj med prazniki znale potrpeti in se v teh veselih dneh znale pogovarjati ter preživeti lepe praznike. Andraž Š., 9. b Želim si, da bi v novem letu vsi gledali tudi na druge ljudi in jih ne bi ogrožali v prometu, saj v prometnih nesrečah zaradi alkohola in prevelike hitrosti umre veliko nedolžnih ljudi. Nastja Habjanič, 9. b Lutkovna predstava Kako se Janezek nauči lepega vedenja V sredo zjutraj so na naši šoli priredili zabavno predstavo. V predstavi so nastopali osel, žaba, psiček, mačka, mačkon in njihovi mladiči. Osel je povedal, da imajo pri ribniku svojo skupnost. V to skupnost je prišel neolikani mačkon, ki ni znal reči hvala. Prosil je nas, da smo ga naučili, kako se reče hvala. Ko se je naučil reči hvala, je prišel Miklavž. Obdaril nas je bonboni. Simon Murko, 5. razred OS Sela Kot vsi vemo, je novo leto čas, ko si vsi nekaj zaželimo. Želim si, da bi ljudje pričeli razmišljati in iskati rešitve za boljšo prihodnost našega planeta. Želim si tudi, da bi se zgladili odnosi s sosednjimi državami. Želim si, da bi se vsi ljudje zamislili nad svojim početjem ter poiskali kakšno rešitev za boljše življenje. Želim si tudi, da bi bilo čim manj nasilja. Patricija Bračič, 9. a Želim si, da med ljudmi ne bi prihajalo do konfliktov, katerih posledica so velikokrat umori in vojne. Želim si, da bi se nekateri odrasli spametovali in končno odprli oči ter videli, da svetu in naravi ne delajo dobro. Želim si, da ne bi bilo toliko nesreč, zaradi katerih umirajo nedolžni ljudje. Dorotej Horvat, 9. b Moj nahrbtnik Moj nahrbtnik je majhen, bolj okrogle oblike in rumene barve. Na prednji strani je majhen žep, na katerem je narisana neka žival. Na zadnji strani so naramnice, s katerimi nosim nahrbtnik na hrbtu. Držalo na vrhu se je strgalo, zato ga nikoli ne nosim v roki. Gabrijel Smigoc, 3. razred OS Leskovec Rad bi imel nahrbtnik, ki je zelene barve. V njem bi imel tri sendviče in čokolado in sok. Imel bi tri žepe, ki bi bili bele barve. Dejan Topolovec, 3. razred OŠ Leskovec Moj nahrbtnik je sivo-rdeč, ima tri žepke. Na njem je narisana ribica in morje. Je srednje velik in v njem nosim svoje stvari. V nahrbtnik dam čokolado, vodo in kakšen sendvič. V njega dam tudi dežnik ali pelerino. Julija Topolovec, 3. razred OŠ Leskovec Iz lutkovne predstave na OS Sela Tehniški dan na OŠ Leskovec Učenci 6. razreda smo imeli 2. tehniški dan v četrtek, 22. 11. 2007. Imeli smo ga skupaj z učenci iz osnovne šole Videm, organizirala pa ga je naša učiteljica tehnike in tehnologije. Ogledali smo si proizvodnjo izdelave papirja v tovarni papirja Paloma - Sladkogorska v Sladkem Vrhu. Pred tovarno nas je pričakal vodja oziroma predavatelj, ki nas je lepo sprejel. Povedal nam je nekaj navodil, ki jih moramo upoštevati. Razdelili smo se v dve skupini. Najprej nam je na dvorišču povedal o zgodovini tovarne. Tovarna je začela z obratovanjem leta 1873. V njej je zaposlenih nekaj čez tisoč delavcev. Imajo tudi hčerinsko podjetje v Ceršaku, kjer izdelujejo lepenko. Na dvorišču nam je pokazal odpadni material, ki ga ponovno predelajo. Prav tako nam je pokazal celulozne bale. Nato smo šli v tovarno, kjer smo si ogledali papirnato kašo iz celuloze, ki je bila v 6 metrov globokih bazenih in so jo mešali stroji. Za papirnato kašo potrebujejo velike količine vode in zaradi tega je tovarna zgrajena ob reki Muri. Voda se tudi uporablja za transportno sredstvo pri papirnati kaši. V tem delu tovarne je zelo smrdelo. V zgornjem nadstropju tovarne smo si ogledali stroj za papir. Videli smo, da gre papirnati trak najprej na brezkončno sito, kjer voda odteka, in na klobučevino. Na koncu pa gre papirnati trak na vroče sušilne valje, kjer se posuši. Papirnati trak se navija na več metrov široke valje. Na balo se navije okrog 33 kilometrov papirja. V naslednjem oddelku smo si ogledali proizvodnjo papirnatih serviet. Videli smo, kako jih stroj zlaga, prešteva in kako jih delavke zlagajo na kup. Nato gredo po tekočem traku in jih stroj zavije v folije, delavke jih pa zložijo v kartonaste škatle. V hali izdelave papirnatih robčkov smo si ogledali, kako stroj zlaga in pakira robčke in jih potem zavija v folijo. V tem prostoru je zelo dišalo po kamilicah, ker so trenutno izdelovali papirnate robčke z vonjem kamilic. Tam smo videli tudi robota. Ogledali smo si robotovo roko, ki je s tekočega traku pobirala zavitke papirnatih brisač in jih dajala na paleto in nato na tla. V tovarni Paloma izdelujejo papirnate brisače, toaletni papir, papirnate robčke in serviete. Na koncu nas je vodič lepo pohvalil in nam rekel, da smo bili prva skupina, kjer so učenci toliko spraševali. Po končanem ogledu smo imeli malico, nato smo šli še v njihovo prodajalno, kjer so si nekateri kupili njihove izdelke. Na koncu smo se z avtobusom ustavili tudi na brodu na Muri, kjer nam je upravljalec brada povedal o posebnostih in zgodovini brada. Z brodom nas je prepeljal čez reko Muro na avstrijsko stran. S tehniškim dnem sem bila zelo zadovoljna, bilo nam je zelo lepo. Stanka Lesjak in Tjaša Trafela, 6. e Besede, ki božajo Dedek, hvala ti za vse dobre stvari. Da mi pomagaš, kadar sem pri težki nalogi. Če ne bi bilo tebe, ne vem, kaj bi bilo, vem pa, da bi me jezilo vse zelo. Ker mi pomagaš ti, mi gre vse brez skrbi. Ti mi pomeniš več kot kar koli. Matjaž Sirec, 4. razred OŠ Leskovec I Besede, ki božajo Hvala vama, mama in ata, ker z mano tako lepo ravnata. A za eno stvar bi se posebej rada zahvalila in vama zato šopek rož podarila. Kolo, ki sta mi ga podarila, je zelo svetleče, a tudi rože so zelo dišeče. Špela Nahberger, 4. razred OŠ Leskovec Tehnični dan v podjetju Štajerles trade v Osluševcih I V Osluševce smo se odpeljali 20. novembra. Tam smo si najprej ogledali predelavo biomase. Biomaso predelajo tako, da les najprej zasekajo s strojem, potem pa zdrobijo v drobilniku. Potem smo si ogledali kurilnico, kjer je bilo zelo vroče. Peč z imenom KWM segreje les do 1000 in več. Les začne goreti pri 260 stopinjah. Nato smo se odpravili v skladišče, kjer smo videli okna, vrata, laminat in velikega viličarja, ki seže z vilicami 7 metrov v višino. Ta viličar je stal 60 tisoč evrov. Potem smo se odpravili v salon, kjer prodajajo parkete (gotovi, panelni, lamelni, klasični, lim, intarzije), laminate vseh pohodnosti in dekorjev; zaključne in okrasne letve — obloge, laminati; dodatni material (lepila, sponke, kljuke, čistila); stensko-stropne obloge (gotovi stropovi); talne obloge tilo — naravni linoleji, plute, gotovi parketi; furnirani podboji (vseh globin in različnih dekorjev; vratna krila, lesena in PVC okna, Velux strešna okna, ALU izolirane rolete in PVC rolete, odpravili domov, kovinska vrat s podboji, dvižna insekcijska garažna vrata. Po končanem ogledu smo se Marko Jazbec, 7. a OŠ Videm Otroci vsako leto težko pričakujemo mesec december, saj nas v tem času obiščejo kar trije dobri možje. Prvi med njimi je Miklavž. V sredo, 5. 12. 2007, smo se otroci z velikim pričakovanjem odpravili v cerkev v Leskovcu. Med programom, v katerem sem nastopala tudi jaz, nas je obiskal Miklavž. Seveda so bili z njim tudi parklji. Otroci smo se jih kar malo bali, vendar se je vse dobro izteklo. Miklavžu smo povedali, Miklavž pri nas da smo bili pridni, in obljubili, da bomo naslednje leto še bolj. Vsi smo dobili darila in se hitro odpravili domov, saj smo se parkelj ev še vedno malo bali. Še večje presenečenje pa smo doživeli naslednji dan v šoli. Učiteljica nam je ravno brala zgodbico Miklavževa darila in v zatemnjeni učilnici smo se ob svečkah sladkali s suhim sadjem. Naenkrat pa smo slišali rožljanje. V razred je pogledal parkelj in tako smo se prestrašili, da smo začeli kričati. Ko je odšel, smo le pogledali iz razreda in videli, da nam je Miklavž pred vrati pustil darilo. Takoj smo ga odprli in bili zelo veseli. V njem je bilo veliko družabnih iger in lego kocke. Vse smo odprli in se igrali. Vsi v razredu smo zelo veseli za različne družabne igre in smo Miklavžu zelo hvaležni. Barbara Fridl, 4. razred OŠ Leskovec t Rastem s knjigo Tudi v letošnjem šolskem letu poteka projekt Rastem s knjigo — slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu. Tako smo se 25. oktobra učenci 7. razreda šol Videm in Leskovec odpravili v Knjižnico Ivana Potrča na Ptuj. Prijazni knjižničarji so nam razkazali prostore knjižnice. Najprej smo si ogledali arheološke najdbe, potem Pa so nas odpeljali v skladišče v kletnih prostorih, kjer hranijo ogromno knjig. Tja bralci nimamo dostopa, ampak lahko prosimo zaposlene, da nam prinesejo želeno knjigo. Nato smo odšli v višja nadstropja. Jam je bilo še več knjig. Imeli so romane, ^ozljivke in druge knjige. Spomnili so nas na bibliobus — potujočo knjižnico - ki se Vsake tri tedne pripelje tudi v Videm in Leskovec. Nato so nam pokazali, kako lahko knjige poiščemo tudi preko računalnika v cobissu. Ogledali smo si še knjižno zbirko Ivana Potrča, po katerem se knjižnica tudi imenuje, in izvedeli marsikaj zanimivega o ijegovem življenju. Na koncu pa smo dobili Vsak svojo knjigo z naslovom Spričevalo, ki 1° je napisal Slavko Pregl. To knjigo bomo lahko prebrali za domače branje ali bralno značko ali pa kar tako, za lasten užitek. Tako se je končal ta zanimiv dan. Upamo, da bomo kaj takega še kdaj doživeli. Tadeja Gajser in Nataša Jelen, 7. b OŠ Videm Leskovški učenci med snemanjem radijske oddaje Otroški radijski vrtiljak. Volk in zajec (basen) Nekoč sta živela zajec in bahavi volk. Dan za dnem se je volk bahal in razkazoval svojo moč pred ubogim zajčkom. Ker slednjemu to ni bilo všeč, se je odločil, da se mu bo z zvijačo maščeval. Odšel je k volku in mu rekel: »Včeraj sem pri brvi srečal ogromno sivo zverino, ki pravi, da je najmočnejša na svetu.« Volk se je zasmejal: »To ne more biti res. Jaz sem gotovo močnejši od nje. Premagal jo bom. Odpelji me k brvi, da vidimo, kdo je močnejši.« Zajec je volka odpeljal na sredo brvi in mu rekel, naj pogleda v vodo. Volk je v vodi opazil grdo zverino, povsem podobno njemu samemu, in jezno zamahnil s taco proti njej. Pri tem je izgubil ravnotežje, padel v globoko vodo in utonil. Zajec pa je zadovoljen odšel proti domu in si rekel: »Bahavost hodi vedno skupaj z neumnostjo. « Matej Cafuta, 7. razred Leskovec Sv. Miklavž obdaril otroke v Lancovi vasi Tudi letos se je prvi decembrski obda-rovalec — sv. Miklavž, ki ga najbolj zvesto pričakujejo naši najmlajši, ustavil v Lancovi vasi, kjer je na predvečer sv. Nikolaja, ta goduje 6. decembra, Folklorno društvo Lancova vas pripravilo že tradicionalno Miklavževanje. Ta večer se je v vaškem domu v Lancovi vasi zbralo čez 40 otrok, tudi iz drugih krajev videmske občine, ki so se želeli srečati z Miklavžem. Na začetku se je najprej predstavila dramska sekcija OŠ Videm, ki je pod mentorstvom Biserke Selak zaigrala prisrčno igrico Modri cvet. Otroci so si igrico ogledali z velikim zanimanjem, glas verig pa je nato že naznanil prihod sv. Miklavža, ki pa tudi letos ni pozabil s seboj na pot vzeti svojega spremstva - črnih parkljev in angelov, ki sta nosila velik koš daril. Zdi se, da so bili v Lancovi vasi ta večer zbrani samo pridni otroci, saj so prav vsi prejeli darila. Ti so se sv. Miklavžu s pesmicami, molitvijo ali pa samo z obljubo, da bodo še naprej pridni, zahvalili za darilo. Sv. Miklavž pa jim je obljubil, da se bo tudi prihodnje leto, ko bo na svojem tradicionalnem pohodu, ustavil v Lancovi vasi. PK Miklavžev večer so obogatili mladi igralci iz videmske šole z dramsko igrico Modri cvet. Škof Smej blagoslovil nov daritveni oltar pri sv. Andražu V župniji sv. Andraža v Halozah je bila prva adventna nedelja, 2. decembra, tudi nedelja Karitas, praznično obarvana, farno žegnanje pa so pri sv. Andražu obogatili še z blagoslovom novega daritvenega oltarja v župnijski cerkvi. Blagoslov oltarja, mize božje besede, in adventnih venčkov je opravil mariborski pomožni škof dr. Jože Smej, ki je tudi vodil slovesno mašno daritev s farnim župnikom Edijem Vajdo. Slavja sta se udeležila tudi videmski župan Friderik Bračič in poslanec Branko Marinič, mašno daritev pa je s pesmijo spremljal cerkveno-prosvetni pevski zbor. Škof Smej je v pridigi, ki jo je vodil s prižnice, med drugim poudaril pomen dobro- delnosti, adventa in nasploh božičnih praznikov, ob tem pa zbrane v cerkvi spomni* še na pomen družine, ki je temelj v naših življenjih. Ob tem je škof Smej izrazil zadovoljstvo, da so v župniji tako lepo obnovili daritveni oltar, ki ima velik pomen in ga je zato z velikim veseljem tudi posvetil. Župnik Edi Vajda pa se je v svojem krat- kem nagovoru zahvalil najprej gospodu škofu za lepo opravljen obred svete maše in ob tem izrazil zadovoljstvo, da ob godu sv. Andraža dobro sodelujeta že zadnjih 10 let. Zahvalil se je tudi vsem dobrim ljudem v župniji, še posebej pa mojstru Janku Banič-ku in ostalim, ki so pomagali, da imajo zdaj v cerkvi tako lep daritveni oltar. Nastal je po zamisli in delu prav mojstra Banička, je še med drugim povedal župnik Vajda. Zahvalil se je tudi otrokom, kar 60 jih je sodelovalo v delavnici, v kateri so izdelovali adventne venčke, staršem za pomoč, vsem pa zaželel lepo praznično nedeljo, ki ima pri sv. Andražu v Leskovcu že dolgo in bogato tradicijo. Po končani maši se je slavje nadaljevalo zunaj cerkve, kjer so domačini pripravili pogostitev, ljudje pa so se lahko pogreli še ob kuhanem vinu. In spet je bila to prijetna priložnost za srečanje sorodnikov, prijateljev in znancev v fari sv. Andraža v Halozah. TM Foto: TM Škof Smej na začetku slavja v Andraževi cerkvi. Prva ustvarjalna delavnica adventnih venčkov v Leskovcu Vsi udeleženci ustvarjalne delavnice z venčki Prvo decembrsko soboto je v veroučnih Učilnicah v Leskovcu potekala ustvarjalna delavnica, v kateri so si veroučni otroci lahko izdelali vsak svoj adventni venček. Delavnico, ki je potekala pod motom Pričarajmo si čudovito predbožično vzdušje, je organizirala in vodila študentka teologije Damjana Stopajnik, ki v Leskovcu tudi poučuje nekatere razrede verouka. Zaradi lažje organizacije in nabave vsega potrebnega materiala, ki ga potrebuješ za izdelavo venčka, sta z župnikom Edijem Vajdo vsem otrokom na dom poslala vabila s prijavnico na delavnico in tako so potem ysi zainteresirani otroci prinesli prijavnice 'n s tem potrdili svoj prihod. Vseh prijavljenih otrok je bilo 60 in tako se je pestra in veselo razigrana delavnica pričela v soboto, 1- decembra, ob 9. uri v prostorih veroučne Učilnice. Vsi otroci so nestrpno čakali, da dobijo material, da bi lahko čim prej pričeli z izdelovanjem. Tisti najmlajši, od 1. do š- razreda, so dobili že spletene venčke in tako so lahko skupaj z Anjo in Majo Hudin ter Natalijo Senekovič, ki so pomagale pri tej delavnici, pričeli z okraševanjem svojih venčkov. Vsi ostali, od 4. do 9. razreda, pa so uspešno popolnoma sami naredili vsak svoj venček. Da pa želodčki pridnih in razigranih otrok niso bili preveč lačni, je poskrbel župnik Edi Vajda in otrokom pripravil zelo okusen čaj in zraven postregel s slastnimi keksi. Naša prva delavnica je uspešno potekala in se zaključila ob 12. uri, ko smo naredili še skupinski posnetek in venčke odnesli v cerkev. V nedeljo je bila prva adventna nedelja in hkrati Andraževa nedelja, ki je za naš kraj prav posebno slovesna, saj je sveti Andraž zavetnik naše cerkve in nas ob tem prazniku vsako leto obišče škof Jože Smej. In tako smo izkoristili to posebno slovesnost in škofa prosili, da je blagoslovil naše venčke, otroci pa so jih po sveti maši odnesli na svoje domove. Sicer je to bila prva takšna otroška delavnica v našem kraju, toda zagotovo ne zadnja. Otroci so navdušeno sklenili, da bomo v postnem času spet pripravili delavnico na velikonočno temo, da pa nam do takrat ne bi bil preveč dolgčas, pa otroci že izdelujejo čudovite okraske, ki bodo krasili božične smreke v naši cerkvi. Damjana Stopajnik Venčki, ki jih je na Andraževo nedeljo blagoslovil škof Smej. Foto: Damjana Stopajnik Vidovski zvon Zvon je čudežno glasbilo. Praznične melodije so polne veselja in upanja. Isto glasbilo pa nas navda z otožnimi občutki, ko gre za žalostne dogodke. Tako je tudi z našimi poročili o življenju našega vidovskega župnijskega občestva. Z veseljem gledamo na uspehe, nerešene naloge pa povzročajo neprijetne občutke. Kar zadeva gospodarske projekte, ki smo si jih zadali v preteklem letu, smo lahko zadovoljni. 1. Ogrevanje cerkva V minulem letu smo si za božič zadali nalogo, da bi rešili problem ogrevanja. Uspeli smo. V začetku novembra je dobila ogrevanje cerkev na Selih, v sredini novembra pa tudi župnijska cerkev sv. Vida. V zimskem času pa je predvidena montaža vodovoda in ogrevanja v župnijskem domu. Vsem darovalcem in sponzorjem se v imenu vseh vas zahvaljujem. Tudi v imenu vseh tistih, ki še niso nič prispevali. Vsi prispevki posameznih darovalcev so zapisani v posebno knjigo »Darovalci župnije sv. Vida«. Upamo, da bodo vsa dela poplačana v januarju. 2. Orgle so bile - orgle bodo Orgle so bile. Mnogo let so bile. Neuporabne. Po mnenju stroke popravilo ne bi bilo ekonomsko opravičljivo. Zato smo jih 1. decembra odstranili. Zgrajene so bile leta 1909. Tako se je župnijski pevski zbor vrnil na pevski kor, kjer se boljše počutijo, tako pravijo. Prostora za orgle pa seveda ni. Sprejeta je ureditev kora v tem smislu, da se podaljša cerkve za tri metre. Načrti za pridobitev soglasij in za gradbeno dovoljenje so narejeni. Vložili jih bomo še to leto. Šele takrat, ko bo prizidek končan, pa bomo lahko začeli z naročilom orgel. Tako nas tudi v novem letu čakajo zahtevni projekti. Računamo pa tudi na podporo in pomoč celotne župnije in videmske občine, saj gre za projekt, ki je krajevnega značaja. 3. Župnijska pastorala - »Družini prijazna župnija« Vse zastavljene pastoralne načrte smo izpeljali. Koliko so bili uspešni, pa ni odvisno samo od nas. Osrednji dogodek preteklega leta je bila birma v župniji. Sama priprava in slovesnost sta bili dobro pripravljeni. Zahvaljujoč birmancem iz devetega razreda, ki jih ni blizu, bomo verjetno morali birmo v celoti prenesti na deveti letnik. Z veseljem pa tudi sporočam, da smo ustanovili Frančiškovo družino (FD). Z veseljem vabimo nove člane. Nova zakonska skupina je v ustanavljanju. V letu družine so vsa pastoralna prizadevanja usmerjena v program »Župnija sv. Vida družini prijazna župnija«. K temu prizadevanju za družini prijazno okolje vabimo vse družbene subjekte, predvsem pa družine, da bi postale »ognjišče« družinske sreče, ne pa »pogorišča« osebnega in družinskega življenja. Novo upanje za župnijo in obstf naših šol je dejstvo, da število krstov skoraj sledi številu pogrebov. Skupaj z bi. A. M. Slomškom se veselimo: »Bog blagoslovi dom in rod«. Blagoslovljene božične praznike in lepo sožitje z vsemi v novem letu želijo p.TarzicijKolenko, žpk. in bratje minoriti Kvartet Sion iz župnije sv. Vida V letu 2006 sem po končani službi provincialnega ministra bil postavljen za gvar-dijana in župnika sodelavca v samostanu in župniji sv. Vida v Vidmu pri Ptuju. Ko se je naša skupnost oblikovala, smo si v župniji in samostanu razdelili službe. Pastoralno delo v župnijski cerkvi sv. Vida sta prevzela p. Tarzicij Kolenko, župnik moderator, in kaplan p. Cristian Balint, meni pa je bilo zaupano pastoralno delo pri podružnični cerkvi sv. Družine na Selih. V tej cerkvi je pri bogoslužju redno le ljudsko petje, saj ni nobenega cerkvenega zbora. Od novega člana župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS) Frenka Muzeka je prišla pobuda, da bi v tej smeri nekaj naredili. Slišal fcm, da je tam nekoč že prepeval cerkveni zbor, ki pa ni dolgo deloval. Prišel sem do spoznanja, da bi bilo najbolje sestaviti kakšno manjšo zasedbo, ki bi občasno sodelovala pri bogoslužju. Ta zamisel je bila všeč tudi Frenku in sva sklenila, da bi naj bila za začetek to moška zasedba v obliki kvarteta, kvinteta ali kdaj pozneje tudi okteta. ... z velikim veseljem pa so se pevci odzvali tudi na povabilo KD Sela in se uspešno predstavili V jesenski noči. Foto: TM, Matej Pal Kvartet Sion je zapel pri blagoslovu Marijinega kipa na Selih ... Ta ideja je zorela od novembra leta 2006 v$e do njene realizacije. V začetku sva hotela dobiti preostale pevce (pevca) iz selskega °koliša. To nama ni uspelo, zato sva sklenila: pa naj bodo vsaj iz naše župnije (obči-ne), da ne bova posegala še po sosednjem °zemlju. Po intenzivnem iskanju sva našla dva pevca. Privolitev za sodelovanje sta Iztekla Jernej Muzek iz Zgornje Pristave in Dani Bedrač iz Vidma in tako smo postali kvartet. Uradno je bil kvartet ustanovljen 12. marca 2007 v župnijskem domu na Selih. To se je dogajalo v letu Svetega pisma, zato smo hoteli dati kvartetu neko svetopisemsko ime. Imeli smo preko dvajset predlogov. Zanimivo je bilo, da smo se ob predstavitvi vseh predlogov kar hitro poenotili za ime Sion. Sion je namreč ime za stari del mesta Jeruzalema. Ime je bilo izbrano na osmi pevski vaji, 4. aprila 2007 na Selih, prav tako v župnijskem domu, kjer potekajo naše redne pevske vaje. Kvartet je od same ustanovitve nekajkrat prepeval pri mašnem bogoslužju na Selih in tudi drugod. Sodelovali smo pri blagoslovu grobov na dan vseh svetih na videmskem pokopališču, pri blagoslovu Marijinega kipa na Selih in tudi že na kulturnih prireditvah. Posebej gojimo koralno petje in pripravljamo celotno sveto mašo v latinskem jeziku, ki jo bomo izvedli naslednje leto po veliki noči. V tem času pa vadimo božične pesmi, saj bi radi ob prazniku Jezusovega rojstva zapeli tudi kakšno božično pesem. Pojemo pa tudi slovenske narodne pesmi, predvsem za lastno dušo. Na vajah se imamo lepo. Delamo kolikor zmoremo. Načrtov imamo veliko, tako da smo v skrbeh, če jih bomo sploh mogli uresničiti. Ob bližajočih se praznikih želimo vsem bralcem občinskega glasila Naš glas vesel božič in srečno novo leto! P. Slavko Stermšek Zlati jubilej zakoncev Nahberger iz Pobrežja Vedno nasmejana in polna življenjskega optimizma sta zlatoporočenca Anton in Marija Nahberger iz Pobrežja, ki sta zlati poročni jubilej v krogu svoje družine in prijateljev proslavila 20. oktobra. Poročni obred je vodil župan Friderik Bračič, ki je zlatoporočencema zaželel še na mnoga zdrava skupna leta, ob tej priložnosti pa jima je izročil še darilo občine in posebno potrdilo. V cerkvi sv. Vida je obred zlate poroke vodil pater Slavko Stermšek in v drugo sta zakonca stara poročna prstana zamenjala za nova in si s tem obljubila, da ju poslej več nič ne loči. Zlatoporočenca pa sta ob tem samo obudila lepe spomine na 19. oktober 1957, ko sta si prav v videmski cerkvi obljubila ljubezen in večno zvestobo. V dobrem in slabem sta skupaj prebrodila pet desetletij zakonskega življenja, ki obema ostajajo v nailenšem soominu. Ob zlatem jubileju so predstavniki DU Videm s predsednikom Francem Kodermanom obiskali zlatoporočenca Nahberger Zlati ženin Anton Nahberger se je rodil 12. januarja 1934 na Zg. Hajdini, zlata nevesta Marija, z dekliškim priimkom Merc, pa je bila rojena 5. avgusta 1933 v Majskem Vrhu in se je z družino potem preselila v Pobrežje. Po poroki sta si Nah-bergerjeva skupen dom ustvarila na ženini domačiji v Pobrežju, kjer jesen življenja Zlatoporočenca Nahberger s pričama, sinovoma Marjanom in Danilom, ter videmskim V ŽIVLJENJU DOŽIVELA MARISKAJ, ZDAJ ŠE POZLATILA SKUPNA ZAKONSKA LETA V najlepših, mladih letih sta bila Nahber-gerjeva polna energije in takrat za aktivnosti v društvih skoraj ni bilo časa, sta pa se posvečala vsak svojim hobijem; Anton se je naučil plesti košare in »cekre«, Marija pa se še danes z veseljem posveti vrtu in rožam, znana pa je tudi po tem, da se dobro znajde v kuhinji. Zadnjih nekaj let pa sta z veseljem tudi v družbi videmskih upokojencev, kjer sta tudi člana društva, in če le moreta, gresta zraven na vsak izlet in druženje. Veselje in radost pa so v Nahbergerje^ hišo prinesli tudi njuni štirje otroci: Anton, Danilo, Tatjana in Marjan, zlatoporočenca pa sta še ponosna dedek in babica vnukom Petru, Sašu, Tončku, Borisu, Stanku in vnukinji Aleksandri. Skupaj z njimi in še mnogimi svati pa sta proslavila zlati jubilej in pravita, da ga bosta še dolgo pomnila, še posebej pa presenečenja, za katera so na poročnem slavju poskrbeli njuni najdražji. Zlatemu paru Nahberger tudi naše iskrene čestitke! tm preživljata še danes. Oba sta bila zaposlena; Anton v kidričevskem Talumu, Marija pa v farmi Draženci, dolgo let pa sta skrbela še za manjšo kmetijo in obdelovala nekaj zemlje. Zdaj, ko sta upokojena, pa sta dala veliko dela na stran, saj kot pravita, ne zmoreta več toliko obveznosti, vsak po svoje pa še z veseljem postorita dela okrog hiše. DU Videm med oktobrom in decembrom Tudi v jesenskem času je bilo Društvo upokojencev Videm zelo delavno in aktivno v svojem programu in delovanju . V začetku oktobra smo organizirali izlet na sv. Gore na Bizeljskem. Izleta se je udeležilo okrog 50 naših članic in članov. Ob predvidenem času smo prispeli na svete Gore vendar žal duhovnika s katerim smo bili dogovorjeni da opravi sv. Mašo kljub predhodnemu dogovoru ni bilo , in seveda je bilo veliko naših izletnikov razočaranih in marsikdo se je spraševal če je to prav da se tudi župniki zlažejo, (kajti to ni prvi primer na teh sv. Gorah). Kljub temu smo čas na Sv. Gorah preživeli v vese- Videmski upokojenci so obiskali Svete Gore in nas zelo dobro pogostila in okrepčala. Ančka hvala Ti in priporočamo se tudi za v bodoče. Zaključek tega pohoda je bil potem v Majskem vrhu v Vaškem domu, kjer nam je član našega upravnega odbora g, Blaž Topolovec prav tako pripravil lepo malico katero smo vplačali kot štartnino tega pohoda in seveda tudi ni manjkalo tekoče osvežitve. .Za dobro voljo in ples pa je poskrbel nam znani harmonikaš ože Topolovec. In po par ur skupnega druženja smo se veselo razšli. V novembru smo tradicionalno kot vsa leta nazaj organizirali in izvedli izlet v Lenti, nekateri so kaj pokupili, nekaterim pa je bil to izlet in veselo druženje , katero se je končalo v našem domačem gostišču Pal v Vidmu, kjer smo po izletu pripravili veselo martinovanje s krstom mošta in veselim ter prijetnim druženjem do poznih nočnih ur. V decembru pripravljamo veseli zaključek leta 2007, 20. decembra v gostišču Pal v Vidmu z dobro glasbo, dobro postrežbo .obilico dobre volje in veselega druženja. Ob koncu leta smo zopet izdali naš društveni koledar za leto 2008 in spoštovani upokojenci in upokojenke, v kolikor boste kaj darovali za koledar se Vam naj lepše zahvaljujemo . Spoštovane upokojenke, upokojenci DU Videm. Za nami je leto lepih skupnih veselih dogodkov in morda včasih tudi takšnih, ki nam niso bili všeč. Zatorej lepše in vesele dogodke vtisnimo v spomin, na vse ostale manj vesele pa pozabimo. Upravni Na jesenskem potepanju po slikovitih Halozah Foto: arhiv Koderman lem vzdušju saj nas je na mesto duhovnika, pričakal tamkajšnji mežnar nam lepo opisal zgodovino Sv. Gor nam prijazno in na malo hudomušni ter izvirni način opisal življenje in zgodovino Sv. Gor, ter nam potem prijazno razkazal vse kapele katere so postavljene v bližini cerkve in lepo opisal za vsako kapelo kateremu svetniku je namenjena in kaj predstavlja ter seveda njeno zgodovino. In po dveh urah prijetnega druženja na sv. Gorah smo se podali naprej v osrčje Bizeljskih vinogradov v znane kleti Repnice • Dogovorjeni smo bili z lastnico ene izmed mnogih kleti ki so prisotne v tem področju in sicer smo obiskali klet g Jožice Najger, ki nas je prijazno sprejela in na njen prijeten in hudomušni način predstavila njihovo klet .opisala zgodovino in nastanek teh kleti katere v nastanku pred mnogimi leti ^>loh niso bile namenjene kot vinske kleti >ampak so bile mišljene kot kleti izklesane v kremenec kot shrambe za živinsko krmo-repo .korenje itd. Seveda smo z veseljem v tej nenavadni kleti poskusili vseh pet vrst njihovih vin katere nudijo obiskovalcem ,in moramo priznati da so bila dobra. Po ogledu teh kleti smo se odpravili na ogled gradu Podsreda kjer nam je prijazna vodička razkazala ta grad z vso njegovo zgodovino in seveda tudi z dogajanji v sedanjosti. Po ogledu gradu smo se odpravili še na ogled -Levstikovega mlina, kjer je bil včasih doma tudi naš član društva in nekdanji upravitelj naše šole v Vidmu g. Franjo Levstik, ki nam je bil na tem izletu tudi zelo dober vodič in nam je te kraje zelo izvirno predstavil in se mu tudi za dobro podenje iskreno zahvaljujemo ter se priporočamo tudi za v bodoče. V OKTOBRU OBISKALI TUDI Naša zlatoporočenca nahberger V Oktobru sta člana našega društva g. Marija in Anton Nahberger iz Pobrežja praznovala zlato poroko in ob tem lepem jubileju smo ju obiskali in jima izročili darilo Društva ob takem lepem jubileju ter jima zaželeli še mnogo srečnih in lepih let skupnega življenja . V oktobru smo izvedli tudi pohod po Halozah .Pohoda se je udeležilo okrog 45 naših članov in članic . Pohod je potekal iz Vidma — Dravinjskega Vrha do Ljubsta-ve in končni postanek je bil v Majskem Vrhu. Seveda so bili vmes tudi postanki za okrepčilo in nabiranje novih moči. Omenit tnoram da nam je pravo in obilno malico ,v jasni režiji pripravila g. Ančka Duh katero smo sedaj obiskali že drugič, kajti tudi lani nas je prijazno povabila na svoje dvorišče odbor društva se bo tudi v letu 2008 trudil, da bi bilo naše društveno življenje še bolj pestro in veselo, kot je bilo v letu, ki bo skoraj za nami. Vsem članicam in članom DU VIDEM kot tudi vsem upokojenkam in upokojencem naše občine ter tudi vsem ostalim našim občanom pa želimo lepe, prijetne božične praznike in uspešno, predvsem pa zdravja polno novo leto 2008. Franc Koderman, predsednik DU Videm Srečanje s predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem Predstavniki občinskega odbora DeSUS so se na vseslovenskem srečanju članov stranke v Opatjem selu, ki ga je organiziral pokrajinski odbor Severne Primorske, srečali tudi s predsednikom stranke DeSUS in obrambnim ministrom Karlom Erjavcem. Hfl m j Foto: arhiv Kirbiš V Vidmu komemoracija ob dnevu spomina na pokojne V dneh, ko smo bili z mislimi pri naših dragih, pokojnih, ko smo urejali grobove, prižigali svečke in polagali cvetje, smo se spomnili tudi tistih, ki smo nam »podarili« svobodo, padlih v NOB in v vojni za samostojno Slovenijo. Prav teh so se s krajšo spominsko slovesnostjo spomnili v petek, 26. oktobra, tudi pri spomeniku v Vidmu pri Ptuju. S pesmijo, razmišljanjem o dragocenosti ljudi in njihovih dejanj ter z lepimi mislimi so komemoracijo obogatili učenci OŠ Videm, osrednji nagovor pa je imel videmski župan Friderik Bračič, ki je znova poudaril, da se še premalo zavedamo dragocenosti človeških življenj in ob tem tudi stisk svojcev, ki so v vojnah izgubili svoje najdražje. Prav zato moramo svobodo — kot naj večjo vrednoto — varovati kot svoje življenje, je poudaril Bračič in zaključil, da je to obveza sedanje za vse naslednje generacije. Zatem ko so videmski osnovnošolci pri spomeniku padlih prižgali svečke, pa sta župan Bračič in Maks Vaupotič, udeleženec NOB, položila še venec k spomeniku padlih. ^ TM pravili kratek priložnostni kulturni program. Foto: TM Venec k spomeniku padlih v Vidmu sta položila župan Friderik Bračič in udeleženec v NOB Maks Vaupotič. Izteka se izredno pestro leto za DU Sela Že na občnem zboru so se člani DU Sela dogovorili, da bodo vsak mesec pripravili kako aktivnost in druženje, kar pa jim je tudi uspelo in s tem je društvo kar zaživelo. Selški upokojenci so prepričani, da si tudi tako bogatijo leta na jesen življenja, veseli pa so, da imajo ob koncu leta tudi kaj pokazati drugim ljudem v svojem in sosednjih krajih. V društvu upokojencev pravijo, da veliko pomeni že to, da se vsak mesec dobijo skupaj, predvsem na rednih, kdaj pa je bila potrebna tudi izredna seja. Že spomladi so bili aktivni na kolesih, kolesarili so po občini Videm, potem so se udeleževali raznih srečanj upokojencev, tako so bili v iovrencu na Dravskem polju, Leskovcu na Bužabnih igrah, na letališču v Moškanjcih, pa tudi na vseslovenskem srečanju upokojencev pod Pohorjem. Poleti so se za en dan odpravili v lendavske toplice in tam zelo uživali, na Marijin praznik, 15. avgusta, pa so bili tudi na Brezjah in obiskali Bled in njegovo okolico, od tam pa domov ponesli prijetne vtise. Delovno pa so začeli letošnji september in na prvi šolski dan zelo resno sodelovali pri varovanju otrok, mnogi tudi svojih vnukov, pri varnem prečkanju ceste ob prihodu v šolo in iz šole. Vse to so zelo vestno počeli kar 10 dni in bili tudi pohvaljeni, vsem sodelujočim pa je bilo to delo tudi v osebno zadovoljstvo. Predsednica DU Sela Tilika Vidovič se je med drugim udeležila tudi 7. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bilo 1. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Potem pa so v društvu nadaljevali s športnimi aktivnostmi, saj so v oktobru pripravili drugi mini kolesarski maraton in na kolesih obiskali tudi nekaj sosednjih krajev, posebej veselo pa je bilo v novembru, ko so za vse člane organizirali še jesenski piknik in udeležila se ga je dobra polovica vseh članov. Ob tem pa ne bi smeli pozabiti še na kostanjev piknik, ki ga je stranka DeSUS letos pripravila prav na Selih, in pri tem so bili v veliko pomoč tudi selski upokojenci, ki so bili še posebej zadovoljni, da je bil ta tradicionalni in dobro obiskani dogodek letos prav na Selih. V PRAZNIČNIH DNEH SE BODO SPOMNILI STAREJŠIH IN BOLNIH Po uspešno opravljenem delu v prejšnjih mesecih pa so v DU Sela v prazničnem decembru že pred novimi nalogami, še posebej veliko dela čaka člane upravnega odbora, ki bodo obiskali člane, starejše od 80 let, bolne in pomoči potrebne ter jih razveselili s prijazno besedo in skromnim darilom. Ob tem pa ne bodo pozabili še članov, ki so svoj drugi dom našli v domovih upokojencev na Ptuju in v Muretincih. V DU Sela so povedali, da so trenutki srečanj s starejšimi in bolnimi posebej prijetni, še posebej, ker jih obiščejo z dobro voljo, stisk roke, nasmeh in prijazna beseda pa v teh trenutkih zagotovo največ pomenijo. Vsem želijo izreči dobre želje ob novem letu, predvsem pa, da bi bili zdravi in srečni tudi v letu 2008. Vsem članom DU Sela želimo ob novem letu mnogo lepih, srečnih in zdravih trenutkov na skupnih druženjih in srečanjih. TM j ^ j L j ji 1 1 a M Tudi na romanju na Brezje je bilo lepo. Selski upokojenci s kolesi na novem Puhovem mostu na Ptuju Foto: Kostanjevec Ob kostanjih in moštu piknik stranke DeSUS Na Selih je bilo letošnje tradicionalno jesensko druženje članov in simpatizerjev stranke DeSUS, občinskega odbora Videm. Več kot 230 se jih je zbralo ob slastno pečenih kostanjih in moštu, vidno zadovoljen z dobro udeležbo pa je bil tudi predsednik občinskega odbora Franc Kirbiš. Na pikniku, ki je mimogrede ob dobri hrani in pijači ponudil še živahno glasbo in prijetno druženje v kulturni dvorani na Selih, pa smo srečali tudi Franca Kodermana, predsednika pokrajinske zveze društev upokojencev, in Karla Fridla, predsednika pokrajinskega odbora stranke DeSUS Ptuj-Ormož. Osrednja tema krajših političnih razgovorov pa so bile na pikniku tudi volitve 2008, na katerih stranka pričakuje dober rezultat, je med drugim dejal Kirbiš. TM Veselo je bilo tudi v dvorani, kjer so plesali in prepevali do poznega Na pikniku so se sladkali s kostanji in pili mošt. večera. Foto: Franci Hliš V Lancovi vasi se vedno nekaj dogaja, še posebej v društvu žena in deklet Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas je tudi v jeseni poskrbelo, da njihovim članicam ne bi bil dolgčas, zato so organizirale kar nekaj delavnic, tudi za najmlajše, skupne vtise o letu, ki se izteka, pa so, letos že peto leto zapored, strnile s članicami Društva kmečkih žena občine Domova, letos v gostišču »Pri orni« v Placarju. Tudi letos so v času jesenskih počitnic organizirale jesensko ustvarjalno delavnico za otroke, ki se vedno znova veselijo ustvarjalnih trenutkov. Letos so otroci izdelovali lutke iz blaga, prav vsak si je lahko izdelal svojo lutko, ki jo je tudi potem odnesel domov. Veliko veselja pa so udeleženci delavnice pokazali tudi pri krašenju naglavnih trakov za ušesa, saj so pri tem uporabljali napihljive barve. Delavnica je tudi letos uspela, prav vse pa so ob koncu pogostili še z bonboni in sokom. JESENSKI POHOD PO HALOZAH - LETOS DO KMETIJE ŽUNKOVIČ Zadnjo soboto v oktobru so žene in dekleta iz Lancove vasi izkoristile za še eno obliko skupnega druženja — odpravile so se na pohod po slikovitih Halozah. Okrog 30 pohodnic, med njimi je bilo tudi nekaj otrok, se je z avtomobili najprej odpravilo do trgovine Žerak v Podlehniku, od tam pa so pot nadaljevale čez Podlehnik do kmetije Jerice in Jožeta Žunkovič v Sp. Gruškovju. Čeprav pot ni bila zahteva in dolga, morda včasih samo strma, so imele na poti tudi krajši postanek za okrepčilo iz nahrbtnikov. Na kmetiji sta jih gospodar in gospodinja Žunkovič prijazno pozdravila in sprejela ter jim ob prihodu ponudila domače žganje. Nato pa sta jih postregla še z okusnim golažem iz divjačine, manjkala ni niti kruhova salama, gospodinja Jerica, ki pa je tudi aktivna članica društva, pa je vse pohodnice razveselila še z okusnim pecivom in kavo. Ta dan je vrata svoje kleti odprla tvf mlada vinogradnica Mateja Verhovšek, ki je pohodnice povabila na kozarec domače kapljice. Skupno druženje so zaključile proti večeru, ko so se peš podale v »dolino«. Podoben pohod pa načrtujejo tudi v prihodnjem letu. KALIGRAFSKA DELAVNICA - IZDELOVANJE BOŽIČNO-NOVOLETNIH VOŠČILNIC V sredi letošnjega poletja so v društvu organizirali tudi kaligrafsko delavnico, ko so se udeleženke tečaja naučile osnov kaligrafije. V ponedeljek, 12. novembra, pa se je priznana učiteljica kaligrafije Natalija Resnik Gavez ponovno mudila v Lancovi vasi, saj so organizirale delavnico kaligrafskih božično-novoletnih voščilnic. Delavnica je bila zelo uspešna, saj so udeleženke svoje kaligrafsko znanje nadgradile, s prav posebnimi voščilnicami pa bodo prav gotovo razveselile marsikoga v tem prazničnem su. ZAKLJUČEK LETA »PRI OMI« V PLACARJU Že peto leto zapored so članice lancovo-vaškega društva v sodelovanju z Društvom kmečkih žena občine Dornava organizirale zaključek leta, letos »Pri orni« v Placarju. Zadnjo soboto v novembru so žene in dekleta tako že tradicionalno nazdravile novemu letu, se skupaj veselile vseh dosedanjih uspehov in veselo zaplesale. Ta večer niso pozabile niti vseh Katarin, Katic in Katk, ki so bile ob godu tudi obdarjene s skromnim darilom. Zabava z ansamblom Belšak je trajala pozno v noč, vsaka pa je domov odnesla — v spomin na ta večer ~ tudi spominsko darilo. ADVENTNI VENČKI ZA PREDBOŽIČNI ČAS V tednu pred prvo adventno nedeljo pa so žene in dekleta iz Lancove vasi tudi letos skupaj izdelovale adventne venčke. Zbrale so se v vaškem domu in skupaj izdelovale venčke, izmenjevale materiale in ideje, predvsem pa se družile. Niso pa pozabile tudi na videmskega župana Friderika Bračiča in direktorico občinske uprave mag. Darinko Ratajc, dva venčka so tako izdelale posebej za njiju in jima s to majhno pozor- nostjo zaželele lepe praznike. Vsem našim članicam in občankam ter občanom občine Videm voščimo radosten in družinske sreče poln božič, v novem letu 2008pa obilo veselja, zdravja in sreče. Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas. Besedilo in foto: Petra Krajnc Gospodinje iz Polene, Sel in Vidma na gospodinjskem večeru v Pražencih Sedmo leto zapovrstjo so članice društva gospodinj Draženci pripravile gospodinjski večer s tradicionalnim tekmovanjem v ročni izdelavi domačih rezancev. Druženje je bilo 1. decembra in letošnjega »tekmovanja« se je udeležilo 14 ekip, zmaga pa je ostala doma, v Dražencih, osvojila pa jo je mlada ekipa Draženčank. Takoj na začetku druženja je vse prisotne pozdravila predsednica gospodinj Draženci Zdenka Godec, tekmovalcem zaželela veliko športne sreče, vsem ostalim pa prijetno zabavo, ki je bila spet enkraten dogodek, obogaten tudi z zanimivo razstavo o uporabnosti gline in vrsto glinenih izdelkov, ki so jih v delavnicah izdelale domačinke same. Med ekipami, ki so letos izdelovale domače rezance, pa so bile tudi tri iz videmske občine; članice društva kmetic občine Videm, članice iz aktivov Dolena in Sel in vse so se spet dobro znašle v tem, skoraj že pozabljenem gospodinjskem običaju v naših krajih. Letošnja zanimivost pa je bila tudi ta, da sta tekmovali kar dve moški ekipi, saj so se hajdinskim Valekom pridružili še Jajčniki iz hajdinske občine. Za naziv naj rezanci so se potegovale članice aktiva žena Dolena. Potek tekmovalnega dela je nadzorovala in ocenjevala strokovna komisija, ki so jo sestavljali: Terezija Meško, koordinatorica za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji iz KGZ Ptuj, Ivo Rajh, svetnik občine Hajdina, in diabetologinja Marta Simonič. In komisija je spet imela težko delo, saj so se vse ekipe zelo potrudile in rezanci so bili od ekipe do ekipe lepši, vendarle pa je bila na koncu odločitev po mnenju mnogih dobra, saj je zmaga ostala pri najmlajši ekipi, mladih članicah društva gospodinj Draženci. Naj in vsi ostali rezanci pa so ob koncu zaplavali v goveji juhi, s katero so postregli vsem zbranim na gospodinjskem večeru, vendarle pa to še ni bilo vse, kar so gostom letos privoščili. In čisto na koncu druženja je bilo že slišati, da se na gospodinjskem dnevu v Dražencih spet dobijo prihodnje leto, ko bo še bolj veselo in prav zagotovo zanimivo. TM Droženčonke so pripravile bogato razstavo glinenih izdelkov in glino predstavile kot vsestransko uporabno. Foto: TM Tekmovale so tudi članice aktiva žena Sela. kmetic občine Videm Društvu žensk Pobrežje v iztekajočem se letu ni bilo dolgčas Tempo življenja je iz dneva v dan hitrejši. Včasih nam prav zmanjka časa, da bi se posvetili samim sebi, ukradli kak trenutek zase in se sprostili. Članice Društva žensk Pobrežje so ubrale drugačno pot. Odločile so se, da jim v življenju ne bo dolgčas, da se bodo učile novih znanj, spoznavale nove kraje ter v sproščeni družbi uživale v majhnih, posebnih trenutkih. Društvu so se pridružile članice različnih starosti, ki izpodbijajo tiste teze, da mladi in malce manj mladi ne gredo skupaj. Članic, ki se dobivajo vsak drugi torek v mesecu v vaškem domu Pobrežje, je nekje okrog šestdeset in prav vesele bodo, če se jim bo pridružila še kakšna. Njihove aktivnosti se pričnejo že januarja, ko organizirajo plesni tečaj za pare, ki bi se radi naučili standardnih plesov ali pa svoje plesno znanje le obnovili. Letos se je tečaja udeležilo dvajset parov, ki so se ob plesnih korakih in dobri glasbi spoznavali vse tja do marca. Društvo sodeluje na raznih razstavah, prireditvah v okviru občine in krajevnih skupnosti. Rade priskočijo na pomoč tako pri peki peciva kot pri pripravah na kakšen dogodek. Da bi bile pri peki peciva in kuhanju čim bolj dovršene, obiskujejo razne tečaje. Letos so se pod mentorstvom Vlada Pignarja preizkusile pri pripravi raznih solat. Vsako leto sodelujejo na pustni povorki v naši občini, kjer so za svojo izvirnost vedno nagrajene. Kaj bodo ob naslednjem pustu, naj ostane skrivnost. Ob koncu meseca aprila so obiskale živalski vrt v Zagrebu, Kumrovec in Trakoščan. Da pa ne bi preveč uživale, se med letom večkrat odpravijo tudi na kakšen pohod ali kolesarjenje, ki se konča s prijetnim klepetom ob večerji, saj je treba povrniti izgubljeno energijo. V novembru so si ogledale mesto Ptuj in vinsko klet. Družno so sklenile, daje veliko krajev, znamenitosti, posebnosti, ki jih še niso videle, zato obisk Ptuja in spoznavanje njegovih znamenitosti ni bil zadnji izmed takšnih izletov. Prvi dan decembra so pripravile zaključek letošnjega leta, obudile spomine na tisto, kar so doživele, ter naredile plane za prihodnje leto. Vsako leto pa organizirajo tudi zaključek leta za vsa društva v vasi (športno, turistično, folklorno ...). Letošnji zaključek leta za vsa društva iz Pobrežja bo drugo soboto v januarju, v gostilni pri Palu, kjer se bodo zabavali ob živi glasbi in strnili vsa doživetja v eno pisano celoto. Predsednica DŽP Majda Marinič želi skupaj s svojimi članicami vsem občankam in občanom vesel božič in vse lepo v letu 2008. Med drugim pa vabi vse ženske, ki si želijo družbe, sprostitve, doživetij in nepozabnih trenutkov, da se jim pridružijo. Stanka Letonja Članice pobreškega društva žensk rade priskočijo na pomoč ob vsakem trenutku, tako je bilo tudi ob predstavitvi novih noš in odprtju muzeja v domačem kraju. (Foto: Langerholc) Pobreškim ženskam ni nikoli dolgčas. V Leskovcu so spet dobro kuhali TD Klopotec — aktiv žena je v mesecu novembru organiziralo kuharski tečaj na temo peke različnih zloženk. Udeleženci tečaja so se zbrali v petek, 23. novembra, ob 16. uri v kuhinji OS Leskovec. Predavatelj je bil kuhar Dušan Horvat, ki skrbi za okusne jedi varovancev Doma za starejše občane Ormož, in je na začetku razdelil ^Repte in naredil načrt za pripravo jedi. Tečaj je bil dobro obiskan. Med udeleženci tečaja je bil tudi en moški, pridružila pa sta se mu tudi najmlajša člana, Matjaž in Uroš, ki sta z zanimanjem sledila tečaju in skupaj z ostalimi pridno pripravljala jedi. Izbrane jedi z jedilnika so nam bile všeč, saj se lahko na enostaven način pripravijo v kratkem času. Primerne so za vsakodnevno kosilo kot priloga. Recepte lahko uporabimo tudi pri pripravi slavnostnih pojedin. Zelo primerne kot priloga mesnim jedem so miške z ajdovo kašo. Vsi udeleženci tečaja so bili s temo tečaja navdušeni in veseli, saj so pridobili izkušnje pri pripravi prilog in zloženk, ki jih bodo lahko uporabili pri pripravi jedi ob bližajočih se praznikih. Zelo jih je navdušil tudi predavatelj in dogovorili so se že za drugo srečanje. Tečaj načrtujejo v mesecu januarju in najbolj zanimiva tema se jim zdi priprava tort. Že zdaj vabijo, da se jim pridružite. MIŠKE Z AJDOVO KAŠO 2 navadna jogurta 30 do 40 dag moke 2 jajci 1 pecilni prašek sol 2 žlici sladkorja 4 žlice kuhane ajdove kaše maščoba za cvrenje Potek priprave: Jogurt vsipamo v večjo posodo in ga gladko premešamo. Dodamo polovico moke, sol, sladkor, jajca, pecilni prašek in dobro premešamo, da dobimo gladko testo. Nato dodajamo še preostalo moko. Na koncu dodamo kuhano ajdovo kašo in narahlo premešamo. V manjšo kozico vlijemo olje ali drugo maščobo za cvrenje. Ko se maščoba ogreje, vanjo pomočimo žlico in s pomočjo vroče žlice odrežemo manjše koščke testa, ki jih spuščamo v maščobo. Počasi ocvremo, da ajdove miške v sredini ne ostanejo surove. Ponudimo jih lahko kot prilogo k mesnim jedem ali kot samostojno jed. Udeleženke tečaja s pogumnimi kuharji Foto: Anja Potočnik Evropska konferenca mladih kmetov v EU V Zdraviliškem domu v Dobrni je od 29. novembra do 1. decembra potekala odmevna mednarodna prireditev s pomenljivim naslovom: »Health check« in finančna perspektiva — stimulativna za mlade kmete. Na konferenci, ki jo je organizirala ZPMS (Zveza podeželske mladine Slovenije, ki je članica evropskega združenja mladih kmetov CEJA). se je v treh dneh, v okviru štirih sklopov, zvrstila vrsta razpravljavcev iz Nemčije, Švice, Češke, Madžarske, Belgije, Francije, Italije, Avstrije in Slovenije. Razpravljali so o skupni kmetijski politiki, participaciji mladih v aktivnem družbenem življenju (kako izboljšati javno podobo evropskega kmetijstva), končno pa še o prihodnosti in multifunkci-onalnosti kmetijskega proračuna. Udeleženci so v svojih referatih zaobjeli vidik svoje države in organizacije, ki so jo predstavljali, poleg modelov kmetovanja v nevtralni Švici pa so velik pomen namenili skupni EU kmetijski politiki, navzkrižni skladnosti, varovanju voda, klimatskim spremembam, razvoju podeželja, biodiverziteti ... »Zdravstveni pregled« je imel namen ugotoviti, v kakšnem stanju se nahaja evropsko kmetijstvo in kakšno vlogo ter perspektivo imajo v tej zgodbi mladi kmetije. To vprašanje si je zastavila tudi visoka gostja Mariann Fischer Boel, evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki je ugotovila, da so mladi kmetje v sedanjosti ključnega pomena za razvoj in obstoj te pomembne gospodarske panoge. Visoka gostja je po svojem referatu v sklepnem delu konference podelila še nagrado in imenovala inovativnega mladega kmeta Slovenije za leto 2007. To je v konkurenci šestih kandidatov postal Boštjan Skrabar iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je na svoji specializirani hmeljarski kmetiji uvedel vrsto namenskih posodobitev specialne kmetijske mehanizacije ter uvedel sistem kapljičnega namakanja hmelja na svojih hmeljiščih. Rok Sedminek, predsednik ZPMS, se je v svojem nastopu zavzel za kakovostno ponudbo storitev na podeželju, za dvig zavesti potrošnikov do hrane domačega, kontroliranega, sledljivega in znanega porekla z namenom, da bi na ta način prispevali k izboljšanju ključnih parametrov kmetijske dejavnosti. Peter Vrisk, predsednik KGZS, in minister Iztok Jarc pa sta se zavzela za dosego primernega statusa mladih kmetov v družbi, za prepričanje v lastne sposobnosti in inovativnost. Pomen sta dala še obnovljivim virom energije, ohranjanju poseljenosti podeželja in varovanju naravne dediščine in družbeni odgovornosti. S slednjim je bila mišljena predvsem pridelava varne hrane, skrb za zadovoljstvo potrošnikov, skrb za okolje in dobro počutje živali, prenos dobre kmetijske prakse, kar naj bi imelo ugoden učinek v povišani meri gospodarske stabilnosti. Slovenija je nekaj tednov pred prevzemom predsedovanja EU na pragu pomembnega obdobja. Z vidika finančne perspektive je bilo moč zaslediti poudarke razpravljavcev za preusmeritve dela obsega sredstev iz prvega v drugi steber SKP EU. Zavzeli so se učinkovit zavarovalniški sistem, ki bi lahko pomagal premostiti najhujša krizna obdobja (naravne nesreče, izbruh epidemičnih/pandemičnih bolezni ...). Poudarek je bil namenjen še ugotovitvi izvajanja EU standardov in številnih ostalih okoljevarstvenih normativov, katerim pa v konkurenčnem boju za prisotnost na trgu ostala svetovna konkurenca ni izpostavljena ali pa vsaj ne v taki meri (GSO, Natura 2000, Navzkrižna skladnost, deloma Kyotski protokol ...). V sklepnem delu so udeleženci obiskali še Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu in si podrobneje ogledali dejavnost, strokovno in raziskovalno delo te institucije. Mnogi tuji udeleženci so bili nad Slovenijo vidno navdušeni, zato lahko pričakujemo, da bodo s seboj odnesli ugodne, dobre in pohvalne kritike. Pravne članice ZPMS so tudi društva znotraj upravne enote Ptuj, ki pri izvedbi programa dela aktivno sodelujejo na več področjih (kviz mladi in kmetijstvo, izbira mladega gospodarja, državne kmečke igre ...). Konferenca je s terminsko in vsebinsko postavitvijo odlično dosegla svoj namen, zato si lahko tako organiziranih in izvedenih projektov samo še želimo. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod Ptuj Jože Muri Kmetijska svetovalna služba Pu., Foto: Jože Murko Zbrani na evropski konferenci mladih kmetov EU Zbrane v Dobrni je pozdravil tudi Rok Sedminek, predsednik zveze podeželske mladine Slovenije. S Strojnim krožkom Posestnik na sejmu Agritechnica v Hannovru fcgled le v eno od velikih sejemskih dvoran v Hannovru, letos jih je Jilo na Agritechnici 16, največ doslej. Med priznanimi tujimi podjetji (na sliki Pottinger) so bila tudi nekatera uspešna slovenska podjetja, med njimi tudi SIR Toliko strojne kmetijske mehanizacije, pripomočkov in traktorjev, kot jih je bilo razstavljenih na letošnjem kmetijskem sejmu Agritechnica v nemškem Hannovru, zagotovo ne vidiš prav pogosto ali pa le enkrat v življenju. Sejem, ki ga zdaj že tradicionalno prirejajo na velikem, na okrog 20 hektarskem sejmišču v Hannovru, v 16 halah, letos s kar 2.111 razstavljavci iz kar 36 držav, velja za največjega na svetu. Z novostmi in trendi sodobnega kmetovanja so se imeli priložnost seznaniti tudi člani Strojnega krožka Posestnik s Ptujskega, ki so sejem obiskali 16. novembra v okviru svoje strokovne ekskurzije in doživeli marsikaj zanimivega in hkrati poučnega. ^|ejem je bil živ, pa še kako, smo se lahko prepričali na prizorišču samem, kjer smo bili del množice obiskovalcev iz najrazličnejših držav. Odlično organiziran sejem je na široko odprl vrata v 16 velikih ogrevanih halah, sejem pa je tudi letos spremljala vrsta strokovnih prireditev, kongresov, srečanj, združenj, na sejmu pa smo opazili tudi nekatera vidnejša in uspešna slovenska podjetja. Poleg obilice reklamnega materiala pa je bilo na sejmu sploh težko pridobiti informacijo o ceni posameznih strojev, kar pa je že stalna praksa, vedo najbolj poučeni o tem. Skratka, bil je to sejem, vreden ogleda, sejem, kakršnih si v Sloveniji bolj težko predstavljamo, in sejem, ki vsaki dve leti pritegne obiskovalce iz vseh koncev sveta. Letošnji sejem Agritechnica, zagotovo najpomembnejšo tovrstno razstavo na svetu, je po ogledu ocenil tudi predsednik SK Posestnik Anton Zemljak in povedal, da je vedno znova navdušen, kaj vse ponuja sodobna tehnologija, in še dodal: »Vtisi so enkratni, sejem je bil znova izredno zanimiv in vsekakor vreden ogleda, zato sem vesel, da smo lahko na sejem popeljali tudi okrog sto naših članov in prijateljev. Težko je sploh opisati, kaj vse lahko obiskovalec vidi na enem mestu, na kratko bi lahko le dejal, da se na hannovrskem sejmišču vsako drugo leto predstavi najsodobnejša kmetijska tehnika evropskega in tudi svetovnega trga. Letos smo bili posebej pozorni, da je tudi pri kmetijski tehniki prisotno vedno več elektronike, GPS navigacij, da so obdelave vedno bolj dodelane, cene pa so potem temu primerne. In tudi na naših poljih vidimo vedno več sodobne kmetijske tehnike in nismo daleč od tistih, ki koristijo le najboljše primerke. Letošnji sejem je za nami, pred Strojnim krožkom Posestnik pa novi načrti in želje, načrtujemo pa tudi že novo strokovno ekskurzijo, zaenkrat lahko le napovem, da se bomo zagotovo odpravili v eno od vzhodnih držav.« DAN PO OGLEDU SEJMA ŠE NA POTEP PO PRIVLAČNEM BERLINU Z vodičko Marijo Hernja Masten smo obiskali še Berlin, zares čudovito, privlačno evropsko prestolnico. Kaj hitro smo lahko spoznali, da je to velikansko mesto, kakršnega si mnogi niti predstavljali niso, hkrati pa mladostno in svetovljansko mesto. Še na mnogih korakih ne gre spregledati »ran«, ki so ostale od nespametne razdeljenosti mesta. Berlinski zid, ki je padel 1989, je zdaj že preteklost, ki pa ne bo nikoli pozabljena, in je hkrati tudi simbol svobode. V mestu, ki ima po zadnjih podatkih dva in pol milijona prebivalcev, pa se zdi, da na vsakem koraku poskušaš ugotoviti, ali si v tistem delu, ki je nekoč pripadalo vzhodnemu bloku ali zahodni kapitalistični Nemčiji. A hkrati znova in znova ugotavljaš, da je razlik vedno manj, da je močan vpliv zahoda in je mesto vse bolj v moderni preobleki. Berlin se zazdi, kot da je tudi mesto tisočerih obrazov, mesto, ki ima nekaj svetovno znanih ustanov, okrog 60 muzejev, znamenite vladne stavbe, na drugi strani pa ne gre spregledati najmodernejših arhitekturnih dosežkov. Berlin pa je tako veliko mesto, da bi za ogled še nekaterih drugih znamenitosti in posebnosti potrebovali vsaj še kak dan več, zato se v Berlin še kdaj vrnemo. TM Obisk gasilcev, tudi videmskih, v Arandželovcu Sodelovanja med občinami imajo bogato zgodovino in mnogokrat sežejo na različna področja in krajevno večje razsežnosti. Mestna občina Ptuj ima vidno tradicijo v sodelovanju z občino Arandželovac v Republiki Srbiji. Ob tem pa naj ne bo odveč ideja, da tudi manjše občine najdejo poti iz svojih meja in začnejo sodelovanje s svojo bližnjo ali daljno okolico. Tudi na področju gasilske dejavnosti tako najdemo korenine v sodelovanjih med gasilci iz Ptujskega področja in področja Arandželovca. Tako je bilo podpisano pobratenje med gasilci iz Elektroporcelana in Arandželovca in med Gasilskim centrom Videm ter sodelovanje med Šamotoom iz Arandželovca in gasilci iz TGA Kidričevo. Sistemske spremembe v družbi so vplivale na začasno prekinitev tovrstnih sodelovanj. V zadnjih letih se vse bolj vzpostavljajo nekatere oblike sodelovanj, ki so že obstajale med občinami in drugimi subjekti, tako se pojavlja tudi interes za okrepljeno sodelovanje na področju gasilstva. Območna gasilska zveza Ptuj je organizirala strokovno ekskurzijo v Arandželovac. Ekskurzije so se tudi udeležili predstavniki GZ Videm. Ciljev pred samim obiskom tega srbskega mesta ni manjkalo, saj zraven pogleda v njihovo gasilstvo za mnoge pome- ni vrnitev gasilske nostalgije za desetletja nazaj, če pa k temu dodamo še domačnost in gostoljubje, povezano z našo polpreteklo zgodovino, je mera polna. Zraven Arandželovca pa je gasilce zanimalo tudi, kako se počuti in dela bivši župan Ptuja, Miroslav Luci, seveda v novi vlogi - v vlogi veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Srbiji. Z veseljem nas je sprejel in to na svojem začasnem domu v Beogradu. Gasilci in predstavniki občin Ptuj, Hajdina in Markovci so mu izročili simbolična darila, za tem pa je sledil sproščen pogo\^ ob dobro obloženi mizi. Kasnejši ogled nekaterih delov Beograda je bil za mnoge pomembno doživetje. Vsekakor je sam obisk Arandželovca svojevrstno doživetje za vse nas in še vedno smo priča izredni gostoljubnosti domačinov. Hkrati pa smo vsi skupaj z veliko zanimanja spremljali stanje in organizacijo gasilstva tako v Srbiji in Črni Gori, kot je drugo stran zanimalo stanje v Sloveniji. Naj za tiste, ki jim ni znana organiziranost gasilstva v SCG omenimo, da je težišče gasilske organizacije na poklicnih gasilcih, katerih je v Arandželovcu 18 in so v resorju Ministrstva za notranje zadeve. Obstaja tudi prostovoljna sestava, vendar je večina aktivnosti na poklicni sestavi. Gasilske enote, ki so bile v Elektroporcelanu in Šamotu, so ukinjene. Ob dejstvu, daje prostovoljnih gasilcev zelo malo, saj zgodovinska pot tej obliki ni bila najbolj naklonjena, se v naših glavah pojavlja vrsta vprašanj o okolišči- nah in možnostih operativnega delovanja v kompleksnih nesrečah in hkrati o možnih posledicah takšnih nesreč. Ne glede na to, da ima vsaka oblika organiziranosti svoje prednosti in svoje slabosti, nam videnje različnih stanj v drugih državah pomaga pri oblikovanju smotrov naše organiziranosti. SLABA GASILSKA OPREMLJENOST, NOVIH VOZIL SKORAJ NI Stanje opremljenosti gasilstva nosi usodo družbe, tako je opremljenost z vozili ostala na nekdanjem nivoju, novih vozil skoraj ni. Financiranje je, kar se tiče sistema, neurejeno. Urejene so plače za zaposlene s strani države, o njihovi višini raje ne govorimo, medtem ko pa je financiranje opreme in tehnike na iskanju donatorjev, ki pa jih je prav tako težko najti. Ker je osnovni vozni park na nivoju gasilskih vozil, ki jih pri nas izločamo iz gasilske rabe, z vsemi tveganji in stroški, ki se ob tem pojavljajo, velja kar nekaj ugotovitev za možnosti in naloge tako pri nas kot pri gasilcih, ki so bili naši gostitelji. Zelo vznemirljivo je bilo srečanje z nekaterimi kolegi gasilci, npr. Duletom in še nekaterimi, ki so bili med nosilci nekdanjega sodelovanja. Več kot na dlani je tudi želja, da najdejo možne oblike za nadaljnja sodelovanja. Svojevrsten pečat na udeležence predstavlja tudi sprehod po mestu, ogled načina življenja, primerjava s standardom ljudi in čina opreme gasilcev v Arandželovcu je popolnoma zastarela 1 1 ' j 1 jjl Pl * H|i M * \ :■ ■: II! spoznanje, da se veselijo življenja, pa čeprav je težko, so zelo domači, hitro iščejo korenine s Slovenijo. Tudi hotel Šumadija je zanimiv, pa čeprav je podoben kakšnemu študentskemu domu, samo bivanje pa je od nas zahtevalo vrnitev za nekaj desetletij nazaj. Zelo pohvalno je tudi ravnanje poveljnika poklicne gasilske enote iz Arandželovca Dragana Adamoviča, ki je sodeloval pri pripravi programa in izboru gostiteljev, tako da smo bili ves čas obiska dobro organizirani in vodeni, da smo si lahko ogledali nekatere povsem gasilske aktivnosti, organizacijo in opremo in hkrati imeli možnost, da vidimo nekatere zgodovinske in turistične desti-nacije Arandželovca in okolice. Še posebej pozitiven je bil vtis pri ogledu Oplenca z grobnicami njihovih velikih vodij Karad-žordževičev. Predstavniki gasilcev iz Arandželovca pa se vključujejo tudi v kulturno, društveno in etnografsko dejavnost in ob tem izražajo pripravljenost za sodelovanje z našimi kulturnimi društvi, posebej s tistimi, ki imajo podmladek. Tako naj velja povabilo za tiste, ki si želijo tovrstnega sodelovanja. Ob vseh pohvalnih ugotovitvah iz obiska v Arandželovcu bomo v naslednjem obdobju proučili možnosti za poglobitev sodelovanja in nadaljevanje tistega, kar so nekateri že v preteklosti ugotovili, da je dobro. Takšno sodelovanje nam ponuja tudi celovitejši pogled na oceno naše organiziranosti, na stanje in potrebe našega gasilstva ter na krepitev nekaterih gasilskih vrednost, ki so pod presijo časa pobegnile iz naših ravnanj. Mag. Janez Merc Prostovoljno gasilsko društvo Leskovec Ti 1 • v «1 v»v Bliža se najlepst cas. Čas, ko se spomnimo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči in zdravju seli iz srca v srce. Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Prostovoljno gasilsko društvo Leskovec se zahvaljuje vsem krajankam in krajanom za finančno pomoč, ki ste jo namenili za nakup novega gasilskega vozila GVC 24/50. Vedite, da ste pripomogli k večji požarni varnosti vseh nas občanov in našega kraja ter k povečanju naše operativne zmogljivosti naše gasilske enote pri zaščiti, gašenju, reševanju in pomoči. Želimo Vam vesele božične praznike, v prihajajočem novem letu 2008 pa veliko zdravja, sreče, uspehov in da skupaj uresničimo zastavljene cilje. Na pomoč! ____________________________________________________________________Peter JAGARINEC, predsednik PGD Leskovec Odmevno iz PGD Tržeč - po nove izkušnje v občino Hajdina Gasilci iz Tržca smo izkoristili veliko priložnost, ki se je ponujala na območju Hajdine in Dražencev za zelo učinkovite gasilske vaje na stanovanjskih objektih, ki so jih nameravali porušiti pri gradnji avtoceste. Z dobrimi odnosi s Cestnim podjetjem Ptuj in g. Ilija, ki je izvajalec del, so nam nekatere objekte pustili izkoristiti za gasilske vaje. Aktivnosti so se dogajale kar tri dni. Prvo vajo smo naredili skupaj s kolegi iz PGD Hajdina na stanovanjski hiši na Zg. Hajdini. Cilj vaje je bil prikaz razvoja notranjega požara v sobi, torej takoj ko požar nastane in do njegovega popolnega razvoja, oziroma kaj čaka gasilca napadalca po približno 10 do 15 minutah, ko prispe gasilska enota na prizorišče. Če ima stanovanje dobra sobna vrata, kvalitetna okna in malo sreče, se ogenj ne bo razširil v druge prostore oziroma bo ogenj sam ugasnil, ker bo zmanjkalo kisika. V drugem primeru pa ga čaka, po domače povedano, pekel. Vsi prostori v stanovanju so v dimu, vidljivost je nična, temperatura pri tleh 500-600 stopinj, na višini enega metra pa nad 1000 stopinj. Gašenje v teh pogojih je zelo težko in zelo nevarno. Potrebna je dobra oprema in popolna koncentracija ter samo zaupanje med gasilci. Ob nastanku takšnega požara ni zadosti ena, ampak dve ali tri enote, saj takšen požar zelo hitro utrudi gasilca. V našem društvu smo zadovoljni, saj imamo šest gasilcev usposobljenih za notranje požare, prav tako vso opremo, ki jo potrebujejo za tovrstne požare. Po končani vaji smo bili v obeh društvih zalo zadovoljni z izvedbo usposabljanja. V DRAŽENCIH VAJA GAŠENJA POŽARA V HIŠI Drugo vajo smo izvedli v naselju Dražen-ci, objekt stanovanjska hiša - dvonadstropni dvojček. Pri tej vaji se je vključil celotni sektor Hajdina s petimi društvi in nad 30 gasilci. Vaja je potekala preko Centra za obveščanje, saj smo hoteli prikazati, kaj se zgodi, če ognjeni zublji zajamejo skoraj celotno hišo. Scenarij je bil sledeč: požar je nastal v kletnih prostorih v kurilnici, vname se peč za centralno ogrevanje, nato cisterna za kurilno olje. Zaradi požara po kletnih prostorih se ogenj razširi po stopnišču v stanovanjski del — spalnico in kuhinjo, nato še na ostrešje hiše. Vaja v resničnih pogojih je dobro uspela. Tretjo vajo smo prav tako izvedli na tem objektu, vendar z gasilci iz območne gasilske zveze Ptuj, in sicer vstop v prostor, gibanje po prostoru ter način gašenja požara. In tako je v treh dneh vaj sodelovalo več kot 100 gasilcev v naši okolici, vsi gasilci so bili veseli vaj in vsi bi bili veseli objekta v okolici Ptuja, ki bi bil primeren za vaje gasilcev. V PGD Tržeč delamo na tem, če bi mogoče našli kakšen objekt v občini, sicer sedaj že imamo v gramoznici avto za vaje ob nastanku požara na prevoznih sredstvih. V letošnjem letu je bilo na območju občine Videm 30 do 40 gasilskih intervencij, ugotavljamo pa, da je vsako leto več in vedno bolj zahtevnih intervencij, zato potrebujemo dobro in kvalitetno opremo ter usposobljene gasilce. Opreme ne potrebujemo zase, ampak za vaščane, ki jo ob morebitni nesreči uporabimo, s tem rešimo premoženje ali celo človeško življenje. V takem primeru je ves trud in denar, ki se porabi za gasilsko dejavnost v občini, poplačan. Mislim, da je čas, da o gasilcih začnemo misliti drugače, saj je gasilstvo na slovenskih tleh doma že preko 130 let, gasilce vedno smo in bomo potrebovali. Gasilci smo po mojem mnenju fanatiki, saj ko dobimo poziv, takoj odhitimo na pomoč, ne vedoč, kaj nas čaka, doma pa pustimo dekleta, žene in otroke. Zaradi tako imenovanega tihega alarmiranja marsikdaj vaščani ne vedo, da se sploh kaj dogaja, saj sirene skoraj ne slišimo drugače, kot vsako pr^" soboto. NAŠI NAČRTI V LETU 2008 V prostovoljnem gasilskem društvu Tržeč imamo kar nekaj načrtov za v prihodnje. Najprej moramo povečati garderobe, ki so premajhne, ponosni smo na mlado desetino gasilcev, starih okoli 18 let, ki se pridno vključujejo v delo v domu in na intervencije. Nato nameravamo urediti prostore na podstrešju, v polovici leta 2008 pa smo na vrsti za zamenjavo kritine na gasilskem domu. Dolgoročno pa si želimo, ko bo priložnost za to, zamenjati našo cisterno TAM, saj smo videli pri intervencijah, kaj pomeni cisterna s 5000 litri vode. Vsem vaščanom, simpatizerjem gasilstva in občanom občine Videm želim vesele božične praznike in zdravo ter srečno nom leto 2008. Bogu v čas, ljudem v pomoč. v Na pomoč! Branko Tominc Ogenj v stanovanjski hiši Učinkovite gasilske vaje, tudi gašenje požara na veliki stanovanjski Foto: arhiv PGD Tržeč hiši v Dražencih. 30-letnica gostilne Emeršič v Lancovi vasi Gostišče Franca Emeršiča iz Lancove vasi je v tem letu praznovalo 30 let obstoja in obratovanja. Z ženo Danico sta gostišče odprla 1. maja 1977. To je bila po petdesetih letih prejšnjega stoletja prva gostilna zasebnega sektorja v Lancovi vasi. In tako kot v vseh obrtniških dejavnostih so bili tudi v tem času obratovanja gostišča lepi in tudi manj lepi trenutki, vendar kljub marsikateri občasni težavi še gostišče danes obratuje in mnogi ga še vedno radi obiščemo. V teh 30 letih obratovanja je Francu zaradi bolezni žal umrla žena Danica, vendar je moralo življenje teči dalje in Franc je moral sam prevzeti vodenje družine in gostišča. Emeršičev! otroci so se kmalu ■samosvojih in si ustvarili svoje družine, Brane pa z veseljem in dobro voljo še vedno počaka za šankom in postreže svoje goste. Ob tem lepem jubileju njegovega lokala se vsem obiskovalcem iskreno zahvaljuje za dosedanje obiske in se priporoča tudi v bodoče. Ob bližajočih se praznikih pa iz srca želi uspešno in zdravja polno novo leto. vsem svojim zvestim kot tudi občasnim gostom in tudi vsem svojim krajanom in občanom lep in prijeten božič, srečno, Tekst in foto: F. Koderman Ponovno so pred vrati BOŽIČNO-NOVOLETNI PRAZNIKI, ki jih bomo eni praznovali brez hrupa, drugi pa se teh praznikov ponovno ne bodo mogli veseliti brez tega, da bi se od starega leta poslovili brez pokanja raznih petard in spuščanja raket. Zato mi dovolite, da vas tudi ob koncu tega leta opozorim na nevarnosti, ki ^Ježijo pri nepravilni ali objestni uporabi razne pirotehnike. Policija se vsako leto znova srečuje tudi s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde). Medtem ko je uporaba teh izdelkov posameznikom v zabavo, je mnogim državljanom takšno početje neprijetno, vzbuja strah in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predvidena kazen od 417 EUR do 1250 EUR, za kršitve mladoletnikov do 15. leta pa bodo kaznovani starši ali skrbniki, če bodo dovolili ali dopustili, da bodo mladoletniki uporabljali pirotehnične izdelke brez njihovega nadzora. Policija svetuje Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali in onesnažuje okolje. Zakon o eksplozivih določa, da je prodaja pirotehničnih izdelkov razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le v času od 19. do 31. decembra. Mladoletnikom do 15. leta starosti je dovoljeno prodajati in uporabljati pirotehnične izdelke le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov razre- dov I in II, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. Pri tem je potrebni upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Prepovedana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov in preprodaja. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. Si upaš petardam reči NE? Bodi ne meči petard PREVIDNO PRI NAKUPU IN UPORABI Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj jih, če se jim nikakor ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Ob nakupu preverite: - če so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom. Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih tudi upoštevajte. SAMO POD NADZOROM! Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar. Ali je zadovoljstvo pri uporabi pirotehničnih izdelkov vredno teh posledic? UŽITEK NE ODTEHTA POSLEDIC! Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno »iznajdljivostjo« lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne »inovativnosti«, saj so posledice lahko usodne! Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde? Starši, bodite pozorni! DOVOLJ IMAM POKANJA! Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo. Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. Zadovoljni smo, da živimo in delamo z ljudmi, ki jim ni vseeno, kako živijo drugi. Na koncu pa mi dovolite, da vsem občankam in občanom občine Videm zaželim mirne, vesele in doživete božične praznike ter srečno, uspešno in zdravja polno novo leto 2008. Miran BRUMEC, vodja policijskega okoliša Videm Martin Skela niza uspehe v motokrosu Šele letos se je Martin Skela iz Dolenc pričel amatersko ukvarjati z motokrosom in nanizal že nekaj uspehov, s katerimi je sam več kot zadovoljen. Proti koncu sezone se je udeležil dveh dirk na Madžarskem in dosegel uspeh, ki ga niti sam ni pričakoval. Na prvi dirki v motokrosu na Madžarskem je bil odličen sedmi, na drugi dirki, ko je imel za sabo že več izkušenj, pa se je po prvi vožnji uvrstil celo na prvo mesto, po drugi pa pristal na odličnem 2. mestu. Po dobrem začetku in že nekaj uspehih pa se je Martin že odločil, da bo v prihodnji sezoni v letu 2008 sodeloval na dirkah Akrapovič, in sicer za pokal Slovenije, hkrati pa tudi na dirkah v sosednjih državah. Stekle so tudi že prve priprave in Martin nam je v začetku decembra zaupal, da se pripravlja tako fizično kot tudi psihično, kajti zelo si želi, da bi novo sezono pričel kar najbolj uspešno, predvsem dobro pripravljen in seveda brez poškodb. Pričakuje pa tudi podporo publike, zato vabi občanke in občane, da pridejo kdaj na kako motokros dirko in seveda navijajo zanj, ki se bo v novi sezoni zelo potrudil za najboljše uvrstitve. Martin je namreč prepričan, da je ob podpori ljudi, ki jim ta šport kaj pomeni, lahko še boljši in boljši. Martinu Skeli želimo vse dobro na športni poti, ki si jo je izbral. TM Martin Skela je že stal na drugi stopnički. Županov sprejem uspešnega športnika Uspeh, ki ga je dosegel Marko Bratušek, mladenič doma iz Sovič, na specialni olimpijadi v Šanghaju na Kitajskem, še vedno odmeva. Nekaj dni pred koncem leta je Marka, ob prisotnosti njegove mame Silve in očeta Srečka ter direktorice občinske uprave mag. Darinke Ratajc, sprejem še videmski župan Friderik Bračič in mu izročil posebno darilo, na športni poti pa mu zaželel še veliko dobrih uspehov in športne zagnanosti. TM Marka Bratuška SLS. Slovenska ljudska stranka Staro leto živi od spominov, novo leto od pričakovanj. Naj bo 2008 radodarno z ljubeznijo, zdravjem in srečo. Občankam in občanom občine Videm želimo blagoslovljen božič in mnogo lepih in srečnih trenutkov v novem letu. OO SLS VIDEM ‘o DeSUS ZA VSE GENERACIJE DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Praznični decembrski dnevi naj vam uresničijo vse vaše želje in pričakovanja. Veliko družinske sreče in miru ob božičnih praznikih. Čestitamo ob dnevu samostojnosti. Našim članom, članicam in vsem upokojencem ter občanom naše občine pa želimo mnogo sreče, zdravja, zadovoljstva in optimističnega pogleda v prihodnost - ob vstopu v novo leto 2008. OO DeSUS SDS Naj Vam bo božič toplo zavetje pred mrzlimi dnevi, ki prihajajo. Spremljajo naj ga mir, sreča in notranja uglašenost, v letu 2008 pa Vam želimo, da vse ovire postanejo premostljive, kar je bilo nemogoče, naj postane možno, vse, česar nismo dosegli, pa naj ostane v duhu vztrajnosti, upanja in želje, da bo nekoč dosegljivo. Vse lepo v letu, ki prihaja! OO SDS VIDEM listne bolezni vplivajo na zdravje celega telesa Zdrava človeška ustna votlina vsebuje milijone različnih vrst mikrobov, ki so v sožitju s telesom in so za celotno zdravje potrebni ter neškodljivi. Naša prehrana in življenjske navade povzročajo neuravnovešenost bakteriološkega okolja v ustni votlini, zato se razvije mehka zobna obloga. Zdrava dlesen je rožnate barve in ima pomarančni videz. Če se zobne obloge ne odstranjujejo pravočasno, vodijo do vnetja dlesni. Bolezni obzobnih tkiv se razvijejo iz vnetja dlesni, če le to ni ozdravljeno pravočasno, je dolgotrajen proces, ki večino časa ne boli, njegovi prvi znaki so krvavitev in sprememba barve dlesni ter odmik dlesni. Ko vnetje dlesni z leti napreduje, okvari obzobno kost. Kost se zaradi strupov, ki jih proizvajajo bakterije in vnetja razgrajuje, zato vedno manj čvrsto oklepa zob, kar v končni fazi vodi do izpada zoba. Danes je znanstveno dokazana povezava med ustnim zdravjem in sistemskim zdravjem. Bolezni obzobnih tkiv povečujejo dovzetnost za možgansko kap, srčno kap, sladkorno bolezen ter slabijo imunski sistem. Pri napredovanj bolezni obzobnih tkiv — paradontalni bolezni je površino, skozi katero vdirajo bakterije, lahko tudi 15 kvadratnih centimetrov. Vsakega bi skrbela tako velika odprta rana na koži, vendar je prav, da nas prične skrbeti tudi taka rana v ustih. Z rednim ščetkanjem odstranimo le tri petine zobnih oblog. Vzrok za bolezni obzobnih tkiv je plak, ki ostaja v predelih med zobmi, kamor zobna ščetka ne seže. Zato je nujna uporaba zobnih nitk in medzobnih ščetk. Ustne vode lahko zmanjšajo razmnoževanje bakterij ter začasno ublažijo vnetje, vendar dokler ne odstranimo plaka, bo vnetje napredovalo. Medzobni plak je odlična podlaga za nastajanje zobnega kamna, ki je trda zobna obloga, ki prav tako povzroča vnetje obzobnih tkiv. In kaj torej lahko naredimo? Odstraniti si moramo dati zobni kamen in pričeti s čiščenjem medzobnega prostora. Naj bo leto 2008 ne le leto lepih in srečnih trenutkov, naj bo leto 2008 za vas tudi leto, ko boste povečali svoje zdravje. Za vse nasvete, težave pri čiščenju vprašajte svojega izbranega zobozdravnika. Vse izdelke za ustno nega pa dobite tudi v Lekarni Videm pri Ptuju. Alenka Krabonja, dr.dent.med Novo leto je čas, ko v odsevu misli drsijo slike preteklega časa. Pa se je treba samo obrniti in pred nami se odpre mavričen sijaj prihodnosti. Vesel božič, v letu 2008pa obilo zdravja, uspeha in osebnega zadovoljstva! TD KORANT Krvaveča dlesen - alarmni znak Nataša Sinovec, vodja akcije Zdrave dlesni 2007 V pogovornem jeziku pravijo ljudje parodontalni bolezni paradentoza, s čimer opisujejo stanje, ko se začnejo zaradi napredovale bolezni majati in izpadati zobje. Začetna oblika parodontalne bolezni so vnete dlesni. Te ljudje pogosto spregledajo ali jih ne obravnavajo dovolj resno. Zastrašujoče je dejstvo, da vpliv parodontalne bolezni seže mnogo dlje od ust. Kronična vnetja obzobnih tkiv lahko povečajo možnost infarkta, možganske kapi, prezgodnjega poroda in nižjo porodno težo novorojenčka, oslabitev imunskega sistema, znana pa je tudi povezava med parodontalno boleznijo in osteoporozo. Vzrok za nastanek parodontalne bolezni so prekomerno nakopičene zobne obloge. Če te niso temeljito odstranjene, s svojimi strupenimi izločki povzročijo vnetje dlesni. Zmotno je prepričanje, da so občasne krvavitve iz dlesni normalne in da bodo prenehale same po sebi. Ponavljajoče se krvavitve iz dlesni vodijo v kronično vnetje obzobnih tkiv. Pojavijo se obzobni žepi, ki postajajo vedno globlji, saj se v njih zadržujejo bakterije, ki na obzobna tkiva delujejo uničujoče. Strupi, ki jih izločajo, začnejo raztapljati obzobno kost, ki daje zobu oporo, zato se ta začne majati, na koncu pa izpade. ^r Dobra novica je, da je mogoče parodontalno bolezen preprečiti oziroma zaustaviti njeno napredovanje, če se je že razvila v napredovalo obliko. Ker so glavni krivec zobne obloge, je najboljše orožje za boj s parodontalno boleznijo temeljita ustna higiena. Čiščenje zob samo z zobno ščetko ni dovolj. Medzobne prostore moramo očistiti z zobno nitko ali medzobno ščetko. Zobna ščetka, ki jo izberemo, naj bo mehka oziroma ima naj čim več (nekaj tisoč) tankih ščetin. S srednje trdo ali trdo ščetko in premočnim pritiskanjem lahko povzročimo odmik dlesni in abrazije dentina. Pri izbiri zobne nitke bodimo pozorni, da izberemo tako, ki ustreza našim medzobnim prostorom. Zelo pomembna je uporaba medzobnih ščetk. Medzobna ščetka naj bo takega premera, da bo s svojimi ščetinami popolnoma zapolnila (in očistila) medzobni prostor ter da jo bo mogoče vstaviti brez velikega pritiska. Po končani ustni higieni z omenjenimi pripomočki lahko ustno nego dopolnimo še z ustno vodo, ki bo zavirala nastajanje zobnih oblog. Ustna voda naj bo brez alkohola, pripravljena za takojšnjo uporabo brez dodatnega redčenja in s sistemom ADS, ki prepreč^ porjavitev zob zaradi uporabe ustne vode. Pri kočnikih z vbočenimi ploskvami zobna nitka ne more učinkovito odstraniti zobnih oblog. Pecivo v prazničnih dneh Za nekatere je mesec december najlepši čas v letu, nekateri pa imajo v tem času tudi največ dela, priprav, kuhanja, peke peciva in slaščic. Že od prvega adventnega dne počasi začnemo razmišljati, s kakšnimi dobrotami bomo letos presenetili svoje najbližje. Ob prazničnih dneh se na mizah poleg dobrot najdejo tudi razne slaščice. Vsako leto poskrbimo že za tradicionalne sladice, kot so božični kruh, vedno znova pa iščemo nove ter drugačne recepte za peciva. Vsako testo ima svoj značaj Krhko testo je krhko zaradi visoke vsebnosti maščob. Da se ta ne raztopi, je treba testo hitro umesti, najbolje z rokami. Če ^fcpresuho, mu dodajte nekaj kapljic mrz-^^vode. Če je premehko, umesite vanj še malo moke. Po gnetenju mora krhko testo vedno počivati, čim dlje, tem bolje. Zavijte ga v folijo za živila in ga dajte v hladilnik, v predal za zelenjavo. Pred valjanjem ga na pomokani delovni površini še malo pregnetite. Piškote iz maslenega testa in črno-belo pecivo je treba rezati ledeno mrzlo, pa tudi rogljičke oblikujete iz mrzlih koščkov testa. Poljubčki dobijo volumen zaradi beljako-vega snega. Osnovni pogoj za uspeh je, da so pri njihovi pripravi posoda za mešanje in metlice povsem brez maščobe in hladni. Če dodate v beljakov sneg nekaj kapljic limoninega soka, bo še bolj trd. Sestavine, ki vsebujejo maščobo, se dodajo nazadnje. Med delovnimi postopki je testo treba ved-^^postaviti na hladno. Trdo testo oblikujte z žličkami, penasto z vrečko za krašenje tort. Lecat, medenjake in medene kolače tradicionalno pripravljamo z jelenovo soljo, zadnje čase tudi s pecilnim praškom. Testo za medenjake postane zaradi kisanja še bolj krhko. Zato ga je treba rahlo pokriti in potresenega z moko pustiti, naj en teden zori pri sobni temperaturi. Umešano testo je primerno za nabrizgano pecivo, rjavčke, sadni kruh in preproste kolače. Umešamo ga s kuhinjskim mešalnikom. Testo ni treba pustiti mirovati. Za pripravo brizganega peciva mora biti mehko. Pred peko mora biti tako dolgo na hladnem, da se strdi. Biskvitno testo (za torte) postane rahlejše zaradi beljakovega snega. Pomembno je, da testo spečete takoj, sicer se sesede. Priprava pekačev in modelov Keksi in kolači se pri peki sprimejo na podlago. Obstaja več možnosti, kako to preprečiti: - tradicionalno se pekači namastijo in pomokajo. Pri tem je nadležno pomivanje pekača med peko; - pri prevlečnih pekačih in modelih to ni potrebno, manj pa tudi pri novih silikonskih slojih (pleksifleks); - mazanje pekačev z maščobo in potresanje z moko si lahko prihranimo, če pekač obložimo s papirjem za peko. Če papir po eni peki obrišemo s kuhinjsko krpo, ga lahko uporabimo celo večkrat. Valjanje testa Za valjanje krhkega testa je treba delovno površino in valjar potresti z moko. Testo ločimo od podlage s pomočjo valjata. Priporočljivo je valjati vedno manjše porcije, preostalo testo pa naj bo na hladnem. Modelčke za izrezovanje je treba potopiti v moko. Marcipanovo testo in testo, ki vsebuje veliko sladkorja, bolj stiskajte med plastema folije za živila kot valjajte, nato pa z modelčkom izrežite piškote. Za valjanje lepljivega testa je najboljša novejša folija za peko, pleksifleks iz silikona. Okraševanje slaščic Bolje se drži, če se peče zraven. Klasični piškoti, izrezani z modelčki, se pečejo skupaj z dekoracijo. Da se piškoti lepo svetijo in da se tudi dekoracija »prilepi«, lahko zgornjo površino s čopičem na tanko premažete s smetano, kondenziranim mlekom ali z jajcem. Najlepše se sveti rumenjak, razžvrkljan z žlico vode. Za porabo beljaka, ki pri tem ostane, je cela vrsta receptov. Za dekoracijo lahko uporabite: sladkor in grobo mlet sladkor, pisane sladkorne per-lice, nasekljane, nastrgane ali cele mandlje, orehe in lešnike, sezamovo seme, pistacije, pinije in druga jedrca. Previdno: preveč sladkornih okrasov se med peko raztopi v trdo skorjo. Sladkorni preliv deluje čudežno Nežne okraske je najbolje nanesti po peki. Namestijo se bodisi neposredno na vlažen sladkorni preliv ali se prilepijo s sladkornim prelivom. Preliv lahko tudi obarvate in pecivo z njim poslikate, npr. božičke. Poleg barv za živila obstajajo naravna barvila: žafran za rumeno, rdeča pesa za rožnato, špinača za zeleno, robide za vijolično. Najprej morate presejati sladkor v prahu, nato po žličkah vmešate tekočino. Gostejši je preliv, bolje prekriva in se suši. Na 100 g sladkorja v prahu je dovolj že 2 žlici tekočine. Z rahlo stepenim beljakovim snegom (približno 1 beljak za 150 g sladkorja v prahu) je preliv še posebej trd, odlično prekriva in je pri tej pripravi odličen za okrasne like in čarovničino hišo. Tanke črte lahko nanašate s čopičem ali pa s prelivom napolnite vrečo za zamrzovanje in odrežete vogalček. Barvo lahko upotegnete tudi v injekcijsko brizgo za enkratno uporabo (iz lekarne), kar je priporočljivo, kadar uporabljate različne barvne odtenke. Splošno: preden kolače prelijete s sladkornim prelivom, morate podlago glazirati z želejem, da bo preliv gladek. Prava temperatura Pečice lahko za 30 °C odstopajo od označene temperature. Zato se ne zanašajte slepo na podatke o temperaturi. Večkrat poglejte v pečico, da pecivo ne bo pretemno. - pri konvekcijskih pečicah nastavite za 20 °C nižjo temperaturo od navedene; - za plinske pečice veljajo podatki, navedeni v knjižici z navodili za uporabo; - če pečete v pečici več pekačev en za drugim, je kljub ogreti pečici pri prvem pekaču nekoliko nižja temperatura kot pri naslednjih, zato morate kasneje temperaturo nekoliko znižati; - beli pekači in modeli pečejo svetleje kot tisti iz temnega materiala. Temne pekače lahko pri 10 °C nižji temperaturi daste v pečico na nekoliko višje vodilo. Dober tek! Nataša Zagoranski (Vir: Advent in božič, Praznične dobrote) Sem fantič mlad, vesel Pevke, pevci in muzikantje FD Lancova vas vabijo na slovesno predstavitev nove zgoščenke z naslovom Sem fantič mlad, vesel. Predstavitev bo v prazničnem mesecu 28. decembra, ob 18.uri v vaškem domu Lancova vas. Vljudno vabljeni! pevci in l JUTlilC ' muzikanti mlad vesel BOŽIČNO GLASBENA SKRIVNOST MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR OSTI JAREJ z godalnim orkestrom www.ostijarej.com © IČINA VIDE« SOBOTA, 29. DECEMBER 2007 OB 19. URI V CERKVI SV. PETRA IN PAVLA NA PTUJU VSTOP PROST! V VIDEMSKEM VRTCU SONČEK SO OKRASILI NOVOLETNO JELKO Adrijana Smigoc, 5, razred, OS Leskovec