URN_NBN_SI_DOC-8CTYPBF1

O C E N E I N P O R O Č I L A — R E V I E W S A N D R E P O R T S Bibliotekarstvo Jugoslavije 1969 do 1971. III. in IV. skupščina Zve­ ze društev bibliotekarjev Jugosla­ vije. Ljubljana, (Zveza društev bi­ bliotekarjev Jugoslavije) 1972. 242 + (II) str. 8°. Publikacija je izšla po IV. skup­ ščini Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, ki je bila jeseni 1971 na Bledu. K er po III. skupščini v Pulju zbornik ni izšel, skuša pri­ čujoča publikacija prem ostiti vrzel tako, da poleg celotnega gradiva IV. skupščine objavlja tudi uvodni referat in zapisnik III. skupščine. Ostali referati III. skupščine so bili m ed tem že vsi objavljeni v glasilih posam eznih nacionalnih društev. Publikacijo sta sm otrno uredila Jože M unda in Maks Veselko, k rat­ ko sprem no besedo pa je prispeval predsednik zveze dr. B ranko Ber­ čič. V referatu D vajsetletnica Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije je Andon Andonovski podal kratek prerez dela društva od ustanovitve do III. skupščine v Pulju 1969 s sum aričnim pregledom najvažnej­ še problem atike, ki se je obravna­ vala na posam eznih kongresih, ozirom a skupščinah. Referati s IV. skupščine so ob­ javljeni v istem vrstnem redu, kot so se brali n a skupščini. V prvi skupini so referati, ki obravnavajo koncepcijo razvoja bibliotekarstva v posam eznih repu­ blikah. Pri tej tem i so zastopane vse republike. Razen slovenskega prinašajo vsi referati nekaj podat­ kov o razvoju knjižničarstva v re- Knjižnica 17/1973 publikah in opisujejo tudi sedanje stanje, vendar so za nas najbolj zanim iva tista poglavja, ki govore o n ačrtih in ukrepih za nadaljnji razvoj. Če prim erjam o ta poglavja m ed seboj, z veseljem ugotovimo, da so vse republike krenile k iste­ m u cilju. M orda bi kazalo izvzeti Črno goro, ki vsaj po referatu so­ deč, izdelanega načrta za razvoj še nim a in se zadovoljuje z običaj­ nim i tožbam i o prem ajhni razvi­ tosti in prem ajhni uveljavljenosti bibliotekarstva. Vsi ostali referenti se odločno zavzemajo za novo vrednotenje knjižničarstva v druž­ bi, govore o enotnih knjižničnih sistem ih, vsi si prizadevajo za gradnjo občinskih, regionalnih in republiških centrov, vsi vidijo v organiziranju povezanih sistem ov edini način, da prodre knjiga prav do vsakega prebivalca, tudi do ti­ stih v najm anj razvitih krajih in zaselkih. Kot enotno potezo v vseh razvojnih načrtih lahko označimo tudi odločen poudarek na splošno­ izobraževalnih knjižnicah, ki jih kot republiška centralna knjižnica povezuje nacionalka. Ta vloga na- cionalke kot vodilne knjižnice splošnoizobraževalnega knj ižnič- nega sistem a pom eni znaten od­ klon od starih delitev nalog m ed »ljudskimi« in »znanstvenimi« knjižnicam i. V vseh republikah je tudi enotna zavest, da bo treba vzgojiti knjižnične delavce z višjo splošno izobrazbo in z veliko več strokovnega bibliotekarskega zna­ nja, kot smo ga od knjižničnih de­ lavcev zahtevali doslej. V skladu z novo usm eritvijo in novo vlogo knjižnic predvidevajo vse republi­ 157