Irhija dvakrat na mctcc lo sicer prvi ittrtelt pO 1. If! 1» * mesicu. Cene mu |e ( K 60 » m Ido, (tt Ntm/l|0 J K 8 v, „ Ameriko In druge lu|e drJa»f 1 K 60 v). — Spisi In dopisi u poJitja|o Ured-■Utva .Domoljuba', L|ubljana. Seme-allke ulic« It 2. oaro£nlna, reklamacije In Ime n II pi. llpravnlttvu .Domoljuba* Uubl|«na, Kopitarjeva ulice R 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO, i t ni trati M sprejemajo po sledečih cenah' Enostopna petitvrsta (»estina .Dorno-Ijubove' Urine, 34 mm) alane aa enk/at 30 v te aa tiska dvakrat 26 v, It se tiaka trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljen^ znaten popust — Reklamne notica navadna garmondvrsta 60 v. mmmmmmmn. Čekovni promet pollno • hranilnitnef* urada ti. 824.797. »mnanoeaaeeaa M 14. V Ljudijanl, M ZO. julijo 1905. Leto xvm. Zavarovanje poslov. Cim pride človek, ki nima last-he&a premoženja In j« navezan samo na svoje foke, do treznih let, brž začne resno misliti, kaj bo na starost. Ko se oženi, mu gre vse sproti; rajše mu zmanjkuje, nego ostaja. 2ato pa imajo posebno mikavnost vse službe, ki je ž njimi zvezana pokojnina ali preskrbnina za starost. Gruntarske hčere gredo rajše za kakim dosluže-nim vojakom s certifikatom, ki ima Zagotovljeno cesarsko službo s pokojnino, kot bi se možile na grunt. Pokojnine pa nimajo samo državni uslužbenci, marveč tudi pri drugih večjih podjetjih je za uradništvo, pri nekaterih tudi za delavce preskrbljeno & starost. Delavci se že dolgo časa Potegujejo, naj se zanje splošno kaj stori v tem oziru. Dozdaj so zava-ovani, da dobe v bolezni zdravnika, Pravila in šestdeset odstotkov svoje >lače na dan redno skozi dvanajst ednov; če umrjo, dobe njihovi domači pogrebnino. Vrh tega dobe, če ie ponesrečijo pri delu, letno odškodnino, dokler in kolikor so za delo ^sposobni; če se pa pri delu do smrti pobijejo, gre njihovim domačim primerna odškodnina. Posli, gojzdni in poljedelski delavci niso bili doslej nikjer zavarovani. Pač je po postavi dovoljeno, d« sme gospodar zavarovati pri blagajni tUdI take delavce, toda v naši deželi se ni v tettl oziru nič zgodilo. Posebno grdo je to, ker niti država po svojih in verskega zaklada gojzdih n! svojih mnogoštevilnih, večinoma dolgoletnih delavcev nikjer zavarovala. Tudi po mestih, zlasti v Ljubljani, moramo grajati, da se gospodarji za posle v tem oziru niso nič brigali. Za na kmetih je bilo seveda to dozdaj nemogoče. Ali naj bi nosil kmet vsak teden zavarovalnino v mesto, kjer je sedež bolniške blagajne in bi za vsako bolezen odtam klical zdravnika, da potrdi bolezen, in na podlagi tega potrdila še-le iskal pri bolniški blagajni bolniščine za bolnega posla? Kolikor se pa razteguje zavarovanje obrtnih delavcev, toliko se pa manjša število kmečkih poslov in delavcev. Zlasti bi zavarovanje za starost, ko bi se ne oziralo na kmečko delavstvo, zopet silno poredčilo že tako pičle vrste hlapcev in dekel. Državnemu zboru je že predložen načrt zakona o delavskem zavarovanju. Pohvaliti ga moramo, da se vsaj nekoliko ozira tudi na kmetijsko delavstvo. Preteklo bo sicer še nekaj vode, preden bo državni zbor to postavo sprejel, todapotjeodprtaindolgo ne bo mogoče čakati v tem oziru. Stvar je izredne važnosti. Tovarniški in drugi obrtni delavci, še bolj pa fabrikantje in gospodarji se že temeljito razgovarjajo o tem načrtu; po obrtnih in trgovskih zbornicah, po shodih in društvih se sklepa o tem; po časopisih se razpravlja delavsko zavarovanje. Eni so proti, drugi za; gospodarji se boje novih bremen, delavcem tudi marsikaj v postavi ni všeč. Edino kmet molči, ker ga dozdaj še niso podučili, da se ta načrt v živo tiče tudi njega. Neobhodno je potrebno, da vsak razumen kmet gospodar pozna to zadevo; treba je, da se kmetje zbirajo in posvetujejo o tem, ter natančno povedo svoje želje in pomisleke, da se bodo mogli njihovi poslanci ravnati po njih. V prihodni številki pojasnimo natančno, kaj obeta nova postava kmetom. Za danes omenjamo le, da bi morali biti tudi vsi kmečki posli, če se sklene omenjena postava, zavarovani za bolezen in za onemoglost in starost. To kaže velik napredek; treba bo pa vsestranskega premišljevanja, da se zadene pravo. Kotiček za o. p. In p. Fantje abstinentje! Zdaj imamo pa svoj č a s e p i s: »Piščalka za abstinente, pivce in pijance" mu je ime! Nekaterim se ime ne dopade. Meni se pa! Če ve kdo za boljše, pet kron mu dam zanj. Piska pa prav lepo, in take „viže" in napeve, kakoršnih je bilo najbolj treba. Ljudem sicer bolj dopadejo tiste: Sladke vince piti svoje žive dni, svoje žive dni brez vse skrbi, to me najbolj veseli." Mnogi bodo še nalašč peli: Mi pa ostanemo kakor smo bili, vince pijemo, zdravice pojemo trč! trč! . . . Mnogim pa je besed in arije že davno zmanjkalo in le še tulijo. Pa to ravno kaže, kak« močno jetreba bilo take piščalke, ki bi nam piskala v uho trez nost in pamet Čast gospodu Leopoldu Le-nardu, ki jo je vrezal in »vštimal". »Samo, če ji ne bo sape zmanjkalo?" Ne more zmanjkati! Ni treba dvajset tisoč naročnikov, kakor „Dom«ljubu". Če jih dobi en tisoč, pa je na trdnem! Pa jih bo več! Računim«! Kdobonaročil? Mi fantje abstinentje, ki nam preostaja denar, naročili bomo kar vsak po več iztisov! Potem bodo naročili vsi duhovniki, razun nekaj prav starih gospodov, ki se jim že ni treba več brigati za ta svet Duhovniki v službi pa bodo naročili brez dvoma vsi, razen če so že naročeni na nekaj nemških protialkoholnih listov in imajo že večje znanstvene k n j i g e • tem vprašanju. Naročili bodo gg. učitelji in učiteljice, ni treba da vsi, da je le pri vsaki šoli en iztis. Nemci imajo 44 protialkoholnih časopisov in pri petih so učitelji uredniki. Naročila bodo „ Piščalko* vsa društva, ki imajo namen zboljšati nravno in gmotno stanje svojih udov: Izobraževalna društva, Marijine družb«, strokovna društva, tudi socialdem«kraška društva; po druzih deželah so celo socialdemokrate več storili zoper pijančevanje kot katoličani. Po mestih bo v raznih stanovih nekaj naročnikov: Saj en tisoč iztisov še dosti ne b«! Ali je sploh m«goče misliti slovensk« župnijo, kjer bi ne bilo prav nobenega naročnika ? To bi se reki« misliti, da med tisoč, tri tis«č, pet tisoč ljudmi ni en e ga, k i bi hotel m is li t i, videti in pomagati ob tej splošni kugi alkoholizma. Kdor pa hoče tukaj pomagati, mora študirati, mora brati Ni da bi moral ravno to »Piščalko", lahk« si izbira med drugo-rodnimi časopisi in knjigami. Lahko pa rečem, da se že prva številka .Piščalke" lahko pokaže poleg najboljših nemških listov glede vsebine in glede obliki. Torej vzemite nakaznico in zapišite: .Piščalka" na Jagnjenici pri Radečah, 2 kroni za pol leta. A. Političen pregled. Iz državnega zbora. V soboto teden je imela poslanska zbornica zadnjo sejo v tem zasedanju. Kako se časi spreminjajo. Ze leta in leta smo ob koncu vsacega zasedanja tarnali na »razvalinah" parlamenta, nad katerimi je vihrala zastava neizprosne obstrukcije. Toda danes je drugače. S ponosom lahko zremo na zadnje tako plodonosno zasedanje državnega zbora. V petih mesecih je parlament dovršil ogromno delo. Še v maju ni nihče mislil, da se posreči premirje in poslanci razidejo mirnim potom, želeč si mirne počitnice p« dovršenem delu. Vlada je debila vojaške novince, začasni proračun, carinski tarif, nove kredite za alpske železnice in celo trgovinsko pogodbe z Nemčije. In kaj je vzrok temu prevratu, kaj je ukrotilo obstrukcijo ter zopet omogočilo redne parlamentarno delo? V prvi vrsti je bil pač baron Gavč, ki je s svojim resnim nastopom, odkrito besede in pošteno obljubo ustvaril v zbernici razmere, v katerih se lahko dihale vse stranke. Vse večje in resne stranke so se prepričale tekem prvih tednev, da hoče baron Gavč uveljaviti zopet ustavne običaje, ogniti se političnih grehov ter vrniti parlamentu njegove pravice, katere je izgubil pod Kerberjem. Ta prevrat je drugič pospešila velika zmedenost in upornost na Ogerskem, ki stresa vso državo. Vzbui!i'a se je avstrijska zavest, nehote so se vsaj začasno zbližale stranke, da odvrnejo pretečo nevarnost in branijo skupne avstrijske koristi. Da pa ostane tako težko pridobljeni mir v avstrijski zbornici, bo moral držati baron GavČ besedo in izpolniti Cehom in Slovencem dane obljube. Razprave v državnem zboru in delo naših poslancev. Zadnjič smo poročali o razpravi glede italijanskega vseučilišča. Sedaj zahtevajo italijanski poslanci drugo branje vladne predloge, proti čemur so se izrazili načelniki klubov, ki zahtevajo, da se zgodi to šele jeseni. Naši poslanci pa so pri tej priliki penovili svoj sklep, da se sme dati Italijanom vseučilišče, le če se ustanovi tudi v Ljubljani slovensko vseučilišče. — precej prahu pa je vzdignila v zbornici razprava o železničnem kreditu. Keiberjevavlada je že pred štirimi leti predložila zbornici dva velikanska načrta, za katera bi morala država najeti milijardo kron. Grozna svota. To so takozvane vodne ceste na Moravskem Češkem in Galiciji, druga železnična zveza s Trstom skozi Bohinj. O kakih vodnih cestah še sedaj ni duha ne sluha; a pri železnicah so se hudo vrezali inženirji, ki so delali načrte in proračune. Ze pred štirimi leti je bilo dovoljenih 224 miljonov kron; sedaj jih pa nujno zahteva vlada še 91 miljonov in sicer za tekoče leto 60 miljonov in za naslednja leta 31 miljonov. Po prizadevanju Gavčovem in po dolgotrajnih obravnavah je zbornica dovolila vladi to veliko posojilo pod pogojem, da se pedržavijo nekatere železnice. — Pri razpravi t kvotnem vprašanju, koliko naj prispeva Avstrija in koliko Ogerska za skupne izdatke, je obveljal sklep, za katerega sta glasovala tudi Ploj in Šusteršič in ki se glasi: »Prva naloga vlade je, da zabrani nasproti Ogr«m vsako finančno ali državno pravno zagato Avstrije in vsakem slučaju da parlamentu priliko, da stori svojo dolžnost in prosto sklepa." Nato je prišle na vrsto poročilo carinskega odseka o trgovski pogodbi z Nemčije. Pri tej razpravi, med katero je prišle do burnih prizerov med vse-nemcem Steinom in češkimi radikalci, je govoril tudi poslanec Povše. Sprejeta je bila trgovska pogodba z Nemčijo z vsemi glasovi preti glasovom čeških radikalcev. Poslanec Pfeifer je vležil nujni predlog za podporo nesrečnim Dolencem, katerim je uničila toča poljske pridelke. Poslanec Rici pa je vprašal vojnega ministra, kaj heče storiti proti temu, da se ob taki vročini, kakoršna vlada letos, omeje orožne vaje. Po teh razpravah je bilo to zasedanje zaključeno. Državni zbor se zopet snide jeseni. Spor med vladarjem in Mažari. Pred kratkim je pozval ogerski ministrski predsednik Fejervari k sebi voditelje vladi nasprotujoč h strank, da jim naznani vladarjevo željo. Fejervari je naznanil, da obstojč nesporazumljenja med vladarjem i® večino egerskega državnega zbora le v vprašanjih, ki se tičejo armade, ker ima v na-tranje političnih in gospodarskih vprašanjih ogerski državni zbor proste roke. Vladar je voljan rešiti vprašanje o skupnih vojaških znamenjih. Tudi pri unanjih zastopstvih se uvedejo skupne zastave in grbi. Vladar je že dovolil, da se sme uporabljati madjarščin« j vojaških sodiščih kakor je tudi že vrejene P šanje 0 dopisovanju vojaških oblasti v madjarščini. Ker manjka še približno 3000 oerščine zmožnih častnikov, še ni mogoče uvesti mažarščine za polkovni poučni in službeni jezik. Zahteva za ogrski poveljni jezile ni utemeljena v nobenem ogrskem zakonu, ker razločuje ogrska zakonodaja cesarsko armado in ogrsko deželno brambo. Nastala bi v armadi velika zmešnjava, če bi se dovolil mažarški poveljni jezik, ker bi potem to zahtevali tudi Čehi, Poljaki in drugi. Končno je prosil voditelje opozicije, naj izločijo iz svojega načrta vojaško vprašanje, da omogočijo parlamentarno vlado iz večine. Tako vlada in Fejervari! Ogri se jima pa smejijo. Cesar v Islu. Vladar se je podal kot vsako Itto na s?eje letovišče v Išlu. Sem pride ogrski ministrski predsednik Fejervari, da mu potoži svoje križe in težave, svoje neuspehe in samoglavnost ogrskih politikov. Tudi Gavč se poda tje, ki bo pa prinesel vladarju veselo poročilo. Iz Balkana poročajo o nemirih ob črnogorski meji. Črnogorci so napadli dve uri od Berane turško stražnico. Straža mečna 11 mož se je umaknila. Črnogorci so poizkusili tudi utihotapiti orožje v Turčijo, a turška vojaška patrulja je to preprečila. V boju so bili ubiti trije črnogorski tihotapci, ostali s« pobegnili. V severni Makedoniji se tvorijo sedaj mogočne albanske čete, ki pripravljajo skupne napade na srbska obmejna mesta. Srbsko prebivalstvo beži. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Francoska zbornica je docela odobrila načrt o ločitvi cerkve od države V Rimu pa zboruje ravno sedaj komisija kardinalov, ki se posvetujejo o preosnovi francoske cerkve. Ta bo uredila cerkvene razmere, ki bedo odgovarjale novemu položaju od države ločene cerkve na Francoskem. Nemiri no Ruskem. Tužna Rusija. Zadnjič smo poročali o groznih nemirih v Lodzu, in danes imamo poročati o vojaški vstaji v Črnem morju. Če smo dosedaj poročali o delavskih nemirih, ki so se vrstili , * Rusiji, je bilo hudo; veliko hujše pa nam Jei ko poročamo o vojaških uporih. Ti upori so pokazali, da se maje v Rusiji oni steber, na katerega se je car s svojo birokracijo najbolj upiral. Čeprav so bili ti upori nekaj nespametnega od strani upornežev in čeprav jih je ravno vsled tega carska moč zatrla, vendar uvidi vsak, da bo ogenj, ki tli pod pepelom, bruhnil skoro gotovo pri prvi priliki zopet na dan. Car in njegova bližnja okolica se bode morala privaditi na misel, da ni ona edina poklicana misliti za vse ljudstvo. V Peterburgu se je zbrala nedavno pravoslavna duhovščina. Znane je, da hrepene ruski popi po neodvisnosti od urad-ništva. Danes ima policaj v ruski cerkvi večjo oblast, nego škof. Na zborovanje pride policaj in je razpusti. Najhujši črv, ki gloje na tužni Rusiji, pa je mednarodno židovstvo, ki podpira uporniško gibanje z denarjem in tiskom. Judje upajo, da po oporih dobe enakopravnost v Rusiji, se vsilijo v parlament in v javne službe in tako dobe vodstvo v roke. Tako se združujejo najrazličnejše sile, da pretresajo orjaško Rusijo. Nad njo pa bedi car v skrbeh ne vedoč, kaj bi storil, komu zaupal. Boji se ustave, ker ne ve, s kakšnim ljudskim zastopstvom bi moral deliti vladarsko oblast. Vstaja mornarjev v Odesi. Pred par tedni je izbruhnila v južno-ruskem mestu Odesi ob Črnem morju vstaja. Množica je hodila ponoči po ulicah, plenila, vrgla pred zastopnika tujih vlad bombe in se rila proti luki. Prodiranje vstajnikov je vstavilo vojaštvo, ki je vhod v luko zastra-žilo. Kmalu je bil proglašen v Odesi preki sod, ki je obsodil nad sto ljudi v smrt. Istočasno so se uprli mornarji bojne ladije „Po-temkin". Upor se je pripravljal že delj časa, a bil vendar premalo premišljen. Kako se mc re upreti jedna borna ladja, če ni popolnoma gotova, da ji bodo sledile tudi druge sosestre. Uporniki na »Potemkinu« so ob-streljavali s topovi Odeso in druge ladje, ki se niso hotele upreti. Nato je odplul »Potem-kin" na romunsko obrežje proti luki Kon-stanca. kjer se je udal z upornimi ruskimi torpedovkami vred romunskim oblastim pod stavljenimi pogoji. Moštvo se je izkrcalo na suho, ter bo razdeljeno v malih oddelkih po raznih krajih dežele. Ruske ladje so prišle po »Potemkina" in ga odvedle domov. Moštvo se menda ne povrne v Rusijo. RusKo-inponsKn uoislio. V Mandžuriji. Poročila o kaki veliki zmagi, ali kakem večjem porazu dosedaj še ni in ga najbrže 1 ne bode, kakor pripovedujejo zadnja poročila. Japonci so začeli s prodiranjem in pridno potiskajo Ruse nazaj. Pri tem pride do večjih ali manjših spopadov, ki nimajo posebnih posledic. Na obeh straneh jih pade nekaj, nekaj jih ujamejo in velika igra se igra nemoteno naprej. Kak je položaj ruske armade? Rusi zatrjujejo, da je njihova armada sedaj v takem položaju kot še nikoli. Li-nevič je preskrbel armado z vsem potrebnim in moštvo je navdušeno ter pripravljeno za boj. Drugačna so londonska poročila o ruski armadi. Ta pravijo, da so Linevičevi vojaki sila klaverni. Linevič jim je pravil, da bo Japonce pregnal iz Mukdena in jih premagal. Sedaj Linevič dela povsod velike utrdbe. Če napade Japonce, se mu bo slabo godilo, ker prav nič ne ve, kje je Ojama. Najbolj je potrla vojake vest o "porazu brodovja in upor črnomorskih mornarjev. Častnikom je vseeno, ali zmagajo ali ne, vojaki se pa odkrito izražajo proti vojski. Če je verjeti angleškim poročilom potem Rusi ne morejo upati na zmaga, še manj pa na srečen izid vojske. LISTEK. Blazni Jakob. V. Kosmak. Neko popoludne meseca majnika se napotim na izprehod k razvalinam starega gradu, ki so bile v bližini mojega rojstnega kraja. Jasno nebo se je radostno oziralo na cveteče travnike in zelena polja. Zrak je bil kakor napojen z balzamom. Pe drevju so skakljali in prepevali krilati pevci, po zraku pa so brnele mušice, kot bi nekje v daljavi zvenela harfa. Pot me je vedla skozi vinograd v gozd, kjer so vitke jelke in košate bukve tvorile gesto senco. Kakšna ti-heta je vladala tu notri! kak hlad, kake mehke preproge iz mahu! Pomiloval sem ljudi, ki stanujejo v velikih mestih in ne poznajo gozdov. Ti ne poznajo največje krasote v prirodi. Par trenotkov sem premišljeval to krasoto, potem pa stopal po mali strmini dalje proti razvalinam. Tisoče cvetlic me je pozdravljalo, tisoče metuljev me je obfrfotavalo, stopal sem zamišljeno dalje in bil sem — skoraj nevede kdaj — na vrhu pri razvalinah Starodavno, začrnelo zidovje je otožno kipelo proti nebu, in skozi porušena okna je sijalo majnikovo solnce v notranje prostore in obsevalo osat in drugi plevel, ki se je razraščal na dvorišču. Nemo sem gle dal to razpalo zidovje in nekako tesno mi je bilo pri srcu. .Dobrodošel prijatelj, kaj pa iščeš tukaj ?• začujem nenadoma za seboj nekoga spregovoriti. Ozrem se in vidim pred seboj slabo oblečenega, sestradanega moža, ki me je motril z osornim pogledom. Brado je imel sivo in razmršeno in dolgi lasje so radovedno gledali iz raztrganega klobuka. Začuden sem ga motril od vrha do tal. „No, kaj me tako gledaš? Glej te je moj grad, a moji spremljevavci so mi vsi ubežali in me zapustili. Pojdi, da ti razka-žem v gradu svoje dragocenosti!" Boječe sem se umikal neznanemu pri-šlecu korak za korakom in kmalu ubral pot pod noge nizdoli. Ko sem bil že nekoliko oddaljen, sem slišal, da je klical za menoj: BAko jo srečaš, nikar je ne pozdravi!" Ko sem prišel domov, sem pripovedoval kaj sem doživel. „A, to je bil pa blazni Jakob", dejali so mati. .Kdo je to?" vprašal sem z velikim zanimanjem in radovednostjo. „E to je žalostna povest — poslušaj jo! V Dragi je živel pred nedolgim časom krojač Finka. Imel je čedno biš;ce in pošteno preživljal žene in enega sinka Jakoba, ki je bil priden in poslušen deček. Hodil je v šolo in ko je bil star dvanajst let, ga je vzel oče v šolo" in kmalu je pomagal pri njegovem rokodelstvu kot izučen pomočnik. Vsem se je dobro godile, posebno pa Pinkovki, ki ni imela drugega dela, kot kuhati, prati in oskrbovati dve kozi. Toda kmalo se je vse spremenilo. Pinka, ki je dan za dnem sedel sključen pri šivalnem stroju, se je lotila jetika in ga kmalu spravila pod zemljo. Za Pinkove so se začeli žalostni časi. Vse je bilo prazno in zapuščeno, povsodi je manjkalo očeta. Mati je hodila molče s po vešene glavo semintja, Jakob pa je žalosten posedal pri očetovem stroju, a do dela ni imel več veselja. Minil je Božič in predpust, in ko je spomladi pričelo poganjati prvo zelenje, mu je mati pripravila perilo in mu navezala sveženj. Jakob je šel na pokopališče in se poslovil od očetovega groba. Ko je prišel domov, je padel materi okrog vratu, poljubil jo na čelo in jo tolažil: „Ne jokajte mamica, ako Bog dd, se čez dve leti zopet vidiva in potem bodete lahko brez skrbi živeli pri meni, jaz ostanem vedno vaš hvaležni sin." Pokropil se je z blagoslovljeno vedo in odšel po svetu. Bil je v službi pri raznih mojstrih pe mestih in na deželi. Od časa do časa je pisal materi, kako se mu godi. Od začetka mu je mati odpisovala, toda vedno redkeje in redkeje, dokler niso pisma od nje popolnoma izostala. Jakob si tega ni znal raz ložiti, dasi je ugibal in ugibal na vse različne načine. To pa mu niti na mar ni prišlo, kar se je doma med tem prigodilo. V Drago je prišel neki črerljar, ki se je s Pinkevko kmalu seznanil, ko je videl, da je še precej trdna vdova in da ima hišico ter tudi nekaj pod palcem. In tudi tu se je pokazalo, da je neumen star človek hujši od mladega. V kratkem sta se vzela, dala je nanj prepisati hišico, na Jakoba pa je pri tem popolnoma pozabila. • • • Minuli ste dve leti in po poti proti Dragi je stopal Jakob. Kako lahko in z veseljem se stopa proti domačemu kraju! Utrujen je obstal Jakob pred rojstno hišo, ko so je ravne obsevali zadnji žarki zahajajočega selnca. Stopil je čez prag, odprl vrata v hišo — za mizo je sedela mati z nekim tujim možem pri večerji. Jakob ji je podal roke in ji radostno voščil dober večer. Mati pa je prebledela in odhitela vun. Jakob je začuden uprl pogled ▼ tujca za mizo in odšel za materje. .Kdo pa je eni tujec v hiši?" „Tvej novi oče in moj mož." »Kaj?--Je mogoče? — In niti pisali mi niste o tem?--Ali se niste zanesli na mojo pomoč?" .Kako naj se zanašam nate? Tebe lahko k vojakom vzamejo in kaj naj počnem sama?" „Mene k vojakom, edinega sina?" »In kaj je s hišico?" »Za to se nič ne brigaj. Hišica je moja in jo dam lahko komur hočem. In sploh — kaj te briga to, kar jaz delam ? Saj boš itak jetičen kot je bil tvoj oče. Ali naj bom vedno za usmiljeno sestro kot v bolnišnici?" Jakob je nekaj časa premišljeval, potem pa se obrnil in melče odšel. Zunaj se je med tem stemnilo. Odšel je na pokopališče. Poiskal je ečetov grob, prekrižal se in meiil nekaj časa, potem pa sedel na grob, oprl komolca na koleni, naslonil lice ob dlani in sedel nepremične. Ura za uro je minevala a ni odšel še domov. Zjutraj ni bilo o njem ne duha ne sluha. Cel teden, cel mesec in še dalje ni vedel nikde ničesar o njem povedati. Pozneje pa je povedal ta ali oni, da ga je videl na grajskih razvalinah, kjer si ga tudi ti danes dobil. Pravili so, da se vsakega ogiba in se skuša pred njim skriti. Mati ga je šla nekoč iskat in ga našla blizu razvalin v grmovju, kjer je nabiral lešnike. Toda komaj jo je zagledal, se je stresel, začel grabiti kamenje in metati za nje, Uko, da je mati takej pobegnila. Komu drugemu ni storil nikdar nič žalega, ako so ga pustili pri miru. Ljudje ga tudi niso nad. legovali. Nikdo se ni zmenil zanj, kaj de|a in s čim se živi. Ko je zapadel sneg in je pričel pritjj. kati mraz, je začel zahajati v bližnje vasi Šel je v kako hiio, sedel k peči in molče čakal, da so mu dali kaj jesti. Ko seje najedel, je molče odšel, kot je prišel. Revei' Zmešale se mu je, tako silne ga je zabolelo te, da je mati nanj pozabila in oddala hišico tujcu. Take blazni ubogi Jakob že nad trideset let. V klet v starem gradu si je na-nosil mahu in listja, tja znese tudi sadje krompir in drugi živež, ki ga dobi na p«|ju' Pozimi pogosto vidim, da se vzdiguje dim iznad pedrtin, takrat si kuha obed Z ljudmi ne govori, le če ga kdo eb išče in mu prinese kaj za jesti,'mu reče za slovo: .Ako jo srečaš, nikar je ne pozdravi.1 S tem misli na svojo mater, meneč, da k živi in ga še sovraži." .Ali je že umrla?* .Seveda. Z možem se nista razumela. Bil je pijanec, zapil hišo in umrl v ječi.« Od tega časa sem se začel za nesrei nega Jakoba zanimati. Sklenil sem, da gi kmalu spet obiščem pri grajskih razvalinah. Toda vedne sem odlašal. Nekega popoludne meseca novembra je sijale jesensko solnce v vsej svoji lepoti. Morda letos ne bo več tako prijaznega dne, mislil sem si in se napravil na pot k raz valinam. Šsl sem zopet skozi vinograd proti gozdu. Kake je bilo zdaj vse drugače. Nikjer cvetja, ne zelenja, ne pisanih metuljev. In v gozdu! Jelke so se tožno majale in šepetale jesenske žalostinke. Pri vsakem koraku je zašumelo listje pod nogami, ki ga je natresel veter pe tleh. Razvaline starega gradu sem videl k ed daleč skozi goli gozd. Ko sem prišel bližje, sem zapazil Jakoba, ki je zamišljen sedel na obzidju. Oblečen je bil v star plaši, roko je držal nad očmi in nepremično zrl v daljavo. Počasi sem se mu bližal. Ko me je zaslišal, se je obrnil pro" meni, pokazal z roko v daljavo, kjer se je nebo navidezno stikalo z zemlje in vprašal: »Kako daleč je do tjekaj ?" „Zakaj pa to vprašujete?" „Zakaj? Oditi moram tjekaj." »Kaj pa bote delali tam?" »Lastovke so že zdavnaj odletele tja -samo jaz sem še tukaj." »Pa pojdite z menoj doli v vas, d a se pogrejete, tukaj vas zebe." »Jakoba in razvalin ne zebe." Hotel sem se spustiti ž njim v kak po-gevor, a me je kratko zavrnil: »Le pojdite sami, a če je srečate, nikar je ne pozdra-vite'', in zoPet se ie za8,edal v daljavo. Odšel sem počasi proti domu. Po nebu so se podili temnosivi oblaki, veter je začel pihati močneje in na drevju je trepetalo suha listje kaker krila pojemajočega metulja. Prišel sem domov že po solnčnem zahodu. Mesec je bil že visoko in zdelo se mi je, da hiti za oblaki tj« nekam v daljav«. Ko sem zaspal, se mi je sanjalo, da vi- dim Jakoba sedeti na grajskih razvalinah v luninem svitu. Roko je držal nad očmi in strmel samo v daljave. Na obzorju se je hipoma pokazala neka svetloba kot severna luč in obsijala Jakoba, da je bil videti kakor v ognju. Njegova postava se je začela večati in večati in je segala skoraj do oblakov. Njegovi lasje so vihrali v vetru in oči so se mu bliskale. Zamahnil je z roko in zaklical, da je tdmevalo daleč na ekreg: „Ne pozdravi je!" V tem trenetku sem se prebudil. Zunaj se je že danilo in ko sem se ozrl skozi okno, sem videl, da naletava prvi sneg. Zvečer se je razširila pe vasi novica, da so našli blaznega Jakoba na grajskih razvalinah mrtvega. Vi, ki trdite, da preprosto ljudstvo nima čuta in srca, kaj vam govori Jakobova usoda ? Razgled po domovini. 20. avgusta v LJubljano! V zadnji številki „Domeljubau sme ponatisnili vabile na slavnost 30 letnice Marijinih družb v Ljubljani, ki se bo obhajala, kakor čujemo, zelo slovesno. Danes vabimo iznova vse mladeniške in moške Marijine družbe in jim ki čemo: Na noge! Vsedruž-be naj bi bile zastopane ta dan pri slavnosti tristoletnice! Pridite v obilnem številu! Pridite z zastavami! Pokažimo se, keliko nas je ! Doslej so -se že oglasile te družbe: 1. Mladeniška Marijina družba v Kamniku; 2. .Mladeniška Marijina družba v Mengšu; 3. Meščanska Marijina družba v K r a nju; 4. Moška Marijina družba na Pre žganju pri Litiji; 5 Marijina družba v G o r i č a h pri Kranju; 6. Mladeniška Marijina družba v Bučki na Dolenjskem; 7. Marijina družba mož, žena, fantov in deklet v Preski; 8. Mladeniška Marijina družba v Starem trgu pri Ložu; 10. Mladeniška ter moška Marijina družba v Selcih nad Škcfjoloke; 11. Mladeniška Marijina družba v D e v. Mar. v Polju; 12. Dekliška in ženska Marijina družba v Selcih nad Škofjolok«; 13. Mladeniška Marijina družba v J a v o r j a h nad Škefjo-leko; 14. Mladeniška družba v Zapogah; 15. Mladeniška Marijina družba v Pred dvoru; 16. Mladeniška Marijina družba v A m b r u s u; 17. Mladeniška Marijina družba v D o m ž a 1 a h; 18. Mladeniška in možka Marijina družba na Jesenicah, na Gorenjskem; 19. Dekliška Marijina družba v Šmarju pri Ljubljani. — Seveda se z veseljem pričakujejo tudi i z -venkranjske slovenske družbe. T r -ž a š k a novoustanovljena moška družba se je sama oglasila. Čast ji za to! Dobrodošli bratje tržaški! — Pridružite sejim tudi drugi! Zastopane naj bi bile vse slovenske družbe! Za t« priliko bo izšla tudi primerna spominska knjižica, ki bo takrat tiskana. Obsegala bo imena, leto ustanovitve in število udov. Povest „Žrtev spovedne molčečnosti", kater« smo v predzadnji številki našega lista priporočili, velja s poštnino vred 2 K 10 v. in se naroča v »Katoliški Bukvami" v Ljubljani. Kdor želi či-tati kako posebno mično povest, naj si jo nabavi; naj bi tudi v nobeni ljudski knjižnici ne manjkala. Romanje v Loreto. Romarjev se je oglasilo toliko, da je mogeče sprejeti le še nekatere. Ake se še torej kede misli tega remanja udeležiti, naj ne pošilja takoj voznine, temveč naj podpisano vodstvo preje pismeno vpraša, če je še mogoče sprejeti ga, da si tako prihrani nepotrebne stroške, ki bi jih imel s pošiljanjem voznine. Druga potrebna pojasnila prinese prihodnja številka »Domoljuba". Vodstvo tretjega reda v Ljub ljani. Letni sestanek društev »Slovenske kršč. soc. zveze" bo letos v Mariboru. Prične se prvo nedelje v septembru dne 3. septembra z veselico, v ponedeljek, dne 4. septembra pa bo peučne zborov a n j e. — Te zborovanje ne bo imelo, kaker ono lani na Brezjah, znak manifestacije, ampak be nekak poučni kurz za voditelje društev. Že danes opozarjamo na to zborovanje s pezivom, da vsako društvo odpošlje na ta sestanek nekaj članov. Ta sestanek bo zopet mnogo pripo megel za nadaljnivspešni razvoj naših društev. »Društveni koledarček" za I. 1906. izda tudi letos »Slov. kršč. soc. zveza". — Uredniško delo se je že pričelo, zato prosimo vse one, ki bi želeli dati kaj svetov, ali ki imajo že kaj pripravljenega gradiva, da iste nemudoma pošljejo na naslov »Koledarčkovega" urednika gos p. Luke Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani. V društvih naj tajniki zapisujejo naročnike na »Koledarček". Cena .Koledarčku" bo tudi letos 1 K. Za uravnavo Sore je dovolilo ministrstvo k stroškom 405000 kron petdeset odstotni državni prispevek tako, da bo torej država za to prispevala polovico. Navadno država ne prispeva v teliki meri, a trudoljubnemu prizadevanju g. poslanca P o v š e t a se je posrečilo izposlovati tako znaten prispevek. Vodja salezijancev utonil. Dr. A n g e 1 u s F e s t a, vodja salezijancev v Ljubljani — je preminul v noči 4. do 5. junija. Njegovo veliko veselje je bilo knaj-pati se zvečer, ke so že drugi počivali. Zadnji večer je bil jako dobre volje, veselil se je zlasti kresa, ki je gorel na bližnjem griču in godbe, ki je svirala na dvorišču. Kdo bi bil mislil, da ga ravno v tej noči čaka smrt. Šil se je kopat v bližnji potok in se je ondi ponesrečil. Ko so ga pogrešili, šli so iskat in našli ob ribniku njegovo obleko. Nedaleč proč zapazili se njegovo glavo, ki je molela iz vode. Pri kopanju se mu je udrla mehka zemlja, rešiti se ni mogel, ter je stoje utonil. — Bil je skrben in jako delaven. Rojen dne 15. okt. 1. 1866. v Tu-rinu je bil že takoj v mladosti velik don Boskov prijatelj. V starosti osmih let ga je don Bosko sprejel v svoj zavod. Ko je z najboljšim uspehom dovršil gimnazijske študije, je šel na gregorijanske vseučilišče v Rim, kjer je postal doktor teologije. Nato je bil nekaj let den Boskov tajnik in njegov največji prijatelj. V svoji gorečnosti je prosil, da bi ga poslali v daline ptuje misi-jene, in res so ga poslali v Egipet kot ravnatelja. Bil je jako delaven na literarnem polju in je spisal mnogo knjig. Naj v m. p. Doktorja bogoslovja sta postala urednik g. Anton Korošec iz Maribora, in g. A1 f e n z L e v i č n i k, c. kr. profeser na I. drž. gimnaziji. Iskreno časti-tamo! Nevarno je obolel č. g. Jakob Strupi, župnik v Šmartnem pod Šmarno Goro. Priporoča se vsem sofcntoe t pobožno molitev ! Čebelarski shodi bodo t nedeljo. d a e 2 3. j n 1 i j i vSelcah aadSkofjoloko t gostilni gospeda Fertice; dne 3 0. juliji v Trto-j a k pri Smledniku v gostilni gosp. Kreka m dne avgust« v K a m -■ i k a pri čebelnjaku trgovca gosp. Koschierja. — Začetek vsakokrat ob pol štirih popoldne. Neprecenljive važnost «o ti shodi za čebelar« zatorej naj ne zamudi noben čebelar te ugodne rrilike Zvedel bode marsikaj ranimi vega :n koristnega o čebelarstvu. Gorenjske novice. Strašen požar « Horjulu pri Vrhniki. Iz Horjula se nam poroča: Dne 4. jul:ja zvečer ob 6. uri opazili smo ogenj v strehi lesene .Puzrove hiše", ki se js tako naglo širil po bliinjih hišah, da je bilo vdveh urah v groznem plamenu okrog 2 9 hiš s pripadajočimi gospodarskimi poslopji Severni veter je zabraniL da se ni vžgala šola. cerkev in župnišče. Domača požarna bramba je bila hitro na mestu, a primanjkovalo je l;udi, ker so se večinoma mudili po travnikih. Prišedši domov, našli so preplašeni siromaki vse uničeno. Pogorelo je ljudem prav vse: krma, gospodarsko orodje, prav vsa obleki, mnogo živine krav. prašičev itd. Prihitele so na pomoč Trle požarne hrambe iz Pclhovega gradca, z Vrhnike in z Vrda pri Vrhniki, ki so vso nac neumorno delovale, za kar jim tem potom v svojem in v imena žcpljanov župnik izreka najprisrčaejšo zahvalo Bog jim istotako plati: Škodo so cenili na 1C0.800 kron. V resnici pa ista znaša sigurno mn^go tisočakov več- ker ,e vsled silne vročine cel«j rdovje tako razrahljano in rupokaao, da mora samo ob sebi razpasti. Zavarovani so bili za pičle vsote, skupno komaj za 30 CCO kron. Ker so bili skoraj vsi pogorela zelo zado'ženi m ker rrfau tega v Lastnih gozdi nimajo na razpolago smreko Tega lesa. j as ;« strašni požar povzročil tako obžctao škodo, da mnegi izmed njih spJoc ne bodo mogii pondad nonh hiš. Večina prgorelcev se je oh času p »ara mudila na p«<;u in travnikih. zato niso mogli rešin mu. gospodarskega orodja m:i efc-kke in iiTiL Strcaiašso ohiečsai in sestradani pretakajo soize aa rarraiinah scraiotae ga pegerišča v skrbeh, kako bodo obleki: ter preživeli sebe in giadne ecročzče. Zato se vsa ciaga srca lepo prosijo: usmilite se ■esrečaih pogorel«* aer blagovolile čim prej mogoče s kakršnokoli podporo lajšati njihovo bedno stanje. Bog bo stoteren plačnik: Darovi naj se pošiljajo župnemu uradu v Horjuli * Pri sv« Joštu nad Kranjem b« dne 26. t m. sv. Ane dan, navadni romarski shod. — Sv. maša s pridigo bo samo zjutraj ob 6 uri: ob 9. uri ne bo duhovnega opravila. Spovedovalo se bo že na predvečer * žrtev solnčarice! Na Hotav-Ijah nad Š*of,o Loko je vsled silne vročine umrl 4. t. m. Tomai Bohinc, pismonoša doma s Trate, zapušča ženo in štiri žalujoče ne-dorastle otroke. Priporoča se v molitev! Bil je vrli bravec dobrih knjig. — Naj ▼ miru počival * Is Podbrezij. Podbrezje na Gorenjskem so posule bolj znane šele v novejšem času. Izletniki iz Kranja in Ljubljane jih dobro poznajo. Služi jim posebno dvajset minut oddaljena postaja Podnart. Svet se stopnjevito znižuje proti Tržiški Bistrici. Pokrit je z ravnim poljem in z gostimi gozdi, za sprehajališča zelo pripravnimi Zite tujci zelo radi ostanejo čez poletje v Pod-brezjah. Vsako leto se jih oglasi več. Dobrodošli letovičarji! — V zadnjem času je zadela Podbrežane huda nesreča. Ni še dolgo od tega, ko je pogorela cela vas Podtabor, kmalu nato so zažgali otroci v Dolenjivasi in so pogorela poslopja štirim gospodarjem in v najkrajšem času pri rŠeljutniku~ na Klancu Ko ljudje vidijo ogenj, tarnajo po domači požarni brambi; v takem slučaju so vsi vneti za požarno brambo. Ko pa ne vidijo več uničljivega elementa, jim mine vse veselje. Možje in mladeniči na noge! Skoraj vsaka vas ima že požarno brambo, le Podbrezje še ne. Potrudite se, da se skoraj ustanovi! Podbrežan. * Iz Žabnice. Nekteri tukajšnji posestniki poskušajo s hmeljevimi nasadi. Mikajo jih lepi denarci, ki jih v savinjski dolini na Štaj. dobivajo za hmelj. Tla so ugodna. Kdor ima hmeljevke v lastnem gozdu in bo umno ravnal, zlasti pri sušenju, se mu bo gotovo dobro izplačilo. Če le ostri gorenjec s planin ne bo škodoval nasadom! Zato trebi bolj po malem poskusiti. — Letina obeta dobro. Sadja pa letos ne bo nič. Sena se je precej na kosilo, a kazalo ga je še več. — Vročina je tudi tu neznosna. Celo ribe v potoku je niso mogle prenesti, da so nekega dne kakor mrtve plavale po vodi. Ali je bilo morda kaj drmega vzrok ? - Zaradi vročine imamo zdaj tudi šolski poduk le dopoldne-pričenja se vsak dan ob 7. - Toče nas je Bog dozdaj obvaroval; da bi je nss tudi še unaprej: _ Treščilo je enkrat v strelovod zvonika zupne cerkve, a škode ni napravilo aocene - Streha na župni cerkvi, ki je bolj slaba, se je temeljito popravila deloma se je napravila celo nova u ščaka. Tudi streha na zakristiji je ploščevinasta. Pri podružnici v Spod. Bitnj^ so okusno prenovljeni v»i trije starinsk, znameniti oltarji. V kratkem bo lično p^ slikana tudi kapelici ob cesti. — Dae 20.p4 smo imeli sveto birmo. B rmamh je kilo 64 otrok. Vkljub vsemu nasprotnemu hujskanj, je dobila žabniška župniji za sprejem pri-svetlega knezoikofa kaj praznično lice, C« vsem. ki so k temu pripomogli' Pri tej pri liki bodi tu povedano prizadetim, da školi slovesno ee sprejemati nikakor ni „m»$k» ampak neolikano m znamenje neotesanosti Po končani sv birmi so Presvetli vpeljali dekliško Mar. druibe in vanjo slevesnospre jeli 26 članic. Bog daj obilo sadu! — Zgradbi novega šolsk. poslopja, za ktero se je tako mudilo, menda tudi ni več tako nujna, kali) Tudi župnišče krTavo potrebuje temeljite poprave. — Strugo potoka Žabnice bi bilo treba znižati, da bi o 'deževju ne napravljil povodnji. Tu ne velja korist posamezniki ki jo ima morda od peplavlanja, ampak občna potreba. ' Iz Polh. Gradca. Zadnji dopis od tukaj je dregnil v sršenovo tnjezdo, To je bilo vika in krika, vgibanja in natolcevanja Eni so se smejali, drugi kleli in prizadeti je pretil celo s tožbo, češ, če me tudi 200 gld. stane, moram zvedeti kdo se drzne mene djati v .cajtenge". Pa so si premislili, ker s tožbami imajo »smolo*. G. urednik ali se vam niso nič hlače tresle, ko jegre-melo kakor iz .Retvizana" ? 1'čenesi tep moža je pa res „neizgruntana* ! Le poslu šajte! Udeležba pri obč. volitvah je bili mnogoštevilna. Izid je povoljen. Prišli ss v odbor tudi dva izmed prodajalcev in li-brikantov žganja, a to je prav, bodeta vsij okušala kake neslan je kruh. ki ga daje čast — biti obč moi, ter da se bodeta prt-pričala, da naklade na žganje ni ne izpila-snedel stari odbor. Zmago radi dveh moi so obhajali prav slovesno s pijačo, kakot je sploh navada. Pa že tudi med rolitvijo so si močili grla, da ne bi obtičal komi „leben* v grlu. Lažnive agiucije, zabavljanje in več tacega .čednega* govorjenja seji čulo. A le slepci so jim vrjeli! Vedeli stuo že naprej, da se bodo naš „učenjak" 1 katerimi kimovci pritožili proti volitvi, k« popolnoma prepričan biti, da se vrnem do-mov kot Bmož4, pa propasti, to mora » kaj groznega. To so celo boljša polo"» -novega župana" pokazali, ker so ^ prve vest, da je njih mož izvoljen vskliku"11 »nove hlače pa le pomagajo". Druge zanesljivejše vesti, da so očka propadli, p« ^ hoteli verjeti in se pozneje hudovali nad on® ki njihnega niso volili. Jeza je bila P* ' taka, da nekemu, ki ni po njih volji V8"' Še sni i nrrkHi*; /P.-.eraici' 1 roorate hoditi tje, saj ste drugod tudi postrežem') Ta učeni mož pripovedujejo: vse je mene volilo, pa le niso izvoljeni, kaj ne, [o je čudež učenosti! O vsebini pritožbe bi najraje molčal, a ker se hvalijo, „da ni bila pisana v kuhinji, ampak v imenitni sobi", najbrž pri kakem liberalnem pisaču, ki je ie nekaj koštala, pa saj imamo denar !) jo moram omeniti. Prvič, ni bil imenik pravilno sestavljen in razglašen, pa ne vedo, da je tak ugovor po izvršeni volitvi — nedopusten. Drugič, in to je posebno dokaz njih Bučenosti", da učiteljica Vičič ni dala pioblastila, res je to, saj tega imena niti v voli nem imeniku ni. Dalje, da Marija Ko-privec ni dala pooblastila, zopet resnično, ker tudi tega imena ni v volilnem imeniku. Io tretji ugovor, da se je za mežnarijo Pod-reber napačno volilo, pa ne vedo povedati na kakšen način se je volile napačno. Zavoljo takih puhlih ugovorov je bila pritožba kaj hitro rešena, ter se je g. Jožefu Lebnu in tovarišem vrnila z opazko, .da je dež. vlada ugovore proti izvolitvi novega ebč. odbora deloma kot nedopustne, deloma kot neutemeljene zavrnila in da proti tej razsodbi v smislu § 33 obč. volil, reda ni nobena pritožba več dovoljena " To so pasji dnevi! Poglejte vi sopodpisanci pritožbe kako so vas ta učeni gospod na led speljali in osmešili, ko se niti za prava imena volilcev in volilk pobrigali niso. Natvezujejo vam tudi, da bodo vsi, ki se za naklado glasovali, kaznovani. In še drugače vas vlečejo. Le capljate za njimi! Vsi vas bodo imeli za nerazsodne in slepe, ki gredo za lučjo, ki se pod mernikom dosti ne sveti. Ne verjemite vendar vsaki reči, katero stresejo iz rokava, kakor se jih bili vajeni metati že od mladosti, ker zadnji čas zlasti zajemajo svojo učenost iz jako kalnega, liberalnega vira, ki pa nima lepega duha. Še bi lahko raztegnil dopis, a naj si še kaj prihranim za prihodnje čase, ker slišim, da bodo nas vse (katere?) v .Narod" dali. Kečem, slabo bi naleteli, ker potem bi se videli kar fotografirane ! Zato jim svetujem aaj malo menj, pa bolj tihe govore, ker tudi stene imajo ušesa ! Lepša od „učenosti" je modrost! * Kresovi v Domžalah. Navdušenje za delo slovanskih blagovestnikov še bolj vzbujeno v?led postopanja c. kr. deželne vlade, okrajnega glavarstva in slavnega c. kr. orežništva, se je najbolj pojavilo na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov, ko so v Domžalah goreli kre sovi, priče narodne zavesti domžalskih Slovencev. Visoko je plapolal kres pri Rode-t«vem znamenju, kjer so vrli pevci peli »Naprej" in „Hej Slovani"; nared je navdušeno klical „Živie" in „Na zdar". Ne vemo, bodo li tudi ti zaprti radi .kaljenja javnega miru". Nad vse lep je bil kres nad šolo, kjer se je prižgalo mnogo umetalnega ognja. Najmogočnejši kres pa je bil na Šumberku. Tu je igrala godba narodne koračnice, ljudje pa so peli in vzklikali »Živio" in „Na zdar", da so se tujci kar spogledovali in penili jeze. Domžalci so počastili slovanska apostola tako navdušeno, da morajo biti vzgled celi Sloveniji. Kakor letos tu, naj bi se prihodnja leta slavila Ciril-Metod po vsej Sloveniji. Ali nas bodo zopet klicali radi .Živijo"- in „Na zdar"-klicev k sod-niji? * Za .Zivijo"-klic pet dni zapora. V Kamniku je bila izrečena obsodba nad tistimi, ki se v Domžalah pri izgredih klicali „Živio" Dobili so do pet dni zapora. * Kresovi na Jesenicah. Tudi na Jesenicah smo zažigali kresove na čast sv. Cirila in Metoda in sicer dva na Me-žaklji, enega na Merci. Posebne lep je bil na Mežaklji, ki so ga zažgali tovarniški delavci. Spuščali so rakete in svirala je godba. Vrnivši se na Savo, so se udeleženci pri Markotu v prostorih »Katoliškega delavskega društva" navduševali za svoj narod ob sviranju godbe in napitnicah v vznesenih besedah. * Nemška šola na Savi ni dobila pravice javnost", za katere je prosila. * Javno predavanje je priredilo v nedeljo, 2. julija .Strokovne društvo tovarniških delavcev* na Savi, ki je bilo vkljub neznosni vročini in raznim slovesnostim dobre obiskano. Predaval je Go-stinčar o zmislu organizacije z ozirom na razliko med organizacijo in mehanizmom. Po predavanju je bil kratek razgever o notranjih društvenih zadevah, o katerih sta poročala tovariša Glavič in Čebul. * Orjaška smreka. Posestnik Markeš na Jesenicah je podrl v Mirci orjaško smreko, ki bo dala 17 kubičnih metrov lesa. Na spodnjem koncu je tako debela, da bi lahko izdolbel iz nje kadi, in ima še v višini devetih metrov, v obsegu dva metra in pol. e Nevarno je obolel č. g. Jakob Strupi, župnik v Šmartnem pod Šmarno Goro. Župnik Aljaž je pred kratkim prestal v deželni bolnici hudo operacijo. Vsled te mu je nekoliko boljše, vendar je še zelo slab. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja! « Veselica v Radovljici. Veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda, ki se je vršila v nedeljo, 9. julija, je izpadla v popolno zadovoljnost odbora in občinstva, zadovoljna pa bo najbrže tudi blagajna naše dične šolske družbe. Bila je to narodna slavnost, kakršne Radovljica že dolgo ni videla in je pomenila nov začetek.v dobi velikih narodnih slavnosti naše Gorenjske. * Pri zgradbi nove železnice dela še precej hitro napredujejo. Le na Jesenicah se nekam počasni. Čuje se, da podjetnik že plačuje kazen, ker ni dovršil dela v določenem času. Sicer so začeli že polagati prage in šine za novo prego, vendar novega kolodvora še deset dni gotevo ne bodo otvorili. Most čez Save pri tovarni be kmalu gotov. Proga Gorica Jesenice bo menda otvorjena s 1. decembrom. * Čebelarski shodi. V nedeljo, dne 9. julija se je vršil v Gorjah shod čebelarjev; minulo nedelje je bil pa v Cerkljah čebelarski shod. Cujemo, da s« je v Gorjah osnovala podružnica »Čebelarskega društva". 4 Strela in ogenj. V Zapogah je udarila strela v hišo ključarja Andreja Hočevarja in pogorel mu je skedenj z mrve in drvami. Močan dež in pridni gasilci so srečno preprečili, da ni danes vsa ali vsaj polovica vasi s cerkvijo vred v pepelu. V Dravljah je ubila strela dve osebi. V Črni vasi je treščilo v Drelsetove svisli, ki so bile takoj v ognju. Svisli so pogorele do tal, v njih 700 stotov sena in več poljedelskega orodja. Drelse ima veliko škodo — 8000 K. * V tovarni parketov gosp. Ed. šimnica v Kranju je ogenj napravil veliko škodo. Delavnica z vsemi napravami je pogorela, istotako en voz parketov. * Premog na Gorenjskem. V radovljiškem okraju so zasledili izdatno, dva do tri metre močne žilo svitlega premoga. Za ustanovitev rudnika je potreben kapital od 200000 K in bodo za udeležbo najprej naprošeni domači slovenski kapitalisti. Le če bi med Slovenci ne bilo dobiti tega kapitala, ponudi se podjetje vnanjim interesentom. Priprave vedi in sprejema tudi vešče delavce za ta rudnik g. Iv. Fajdiga. * Blagoslovljenje nove šole. Na Vrhpolju pri Moravčah se je na dan sv Petra in Pavla slovesno blagoslovila šola. Ob desetih je bila peta sv. maša. Po sveti maši je bil blagoslovljen nevi šolski križ. Potem so se podali ljudje v procesiji iz cerkve k novemu poslopju. Učenec je nesel naprej blagoslovljeni križ, ki je bil okrašen z lepim vencem. Za križem so šli šolski otroci in glasno molili rožni venec. Zadaj pa je bila še dolga procesija drugih ljudi. Sprevod je prišel do šole. Tu so se otroci lepo postavili na obe strani vhoda. Za njimi so stali drugi ljudje. C. g. dekan so nato blagoslovili šolo zunaj in znotraj ter obesili novi križ v šolske sobe. Po blagoslovljenju pa so pred vhodom v lepem nagovoru pojasnili pomen blagoslevljenja križa in procesije za njim. Nato je sledil še ganljivi učiteljičin govor, ki je vrlo pojasnil pomen šole za današnje čase. Opoldan so bili otroci dobro pogoščeni v novi šoli. Vsi reseli so zapustili blagoslovljeno poslopje. Pomnili bodo pač ta dan še mnogo let Po poldan ski službi božji je bilo kot k sklepu šolske slavnosti še srečkanje na vrtu g. Mergusa Dobitki so bili prav znatni. Vsi Vrhpoljci otroci kakor odrasli smo bili prav veseli in želimo, da bi nam Bog dal kmalu doča kati še tacega veselega dne; kajti tudi mi nočemo ostati med zadnjimi, ampak se ho čemo po s peti čimdalje više na stopnji iz obrazbe in omike. 0 Iz blejske okolice. Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu so goreli na Snetovi Pleši, Galetovcu in Ribenjski gori. — Pri kopanju je utonil 21 letni Josip Vu-kelič iz Hrvaškega. — Na Bledu je umrla nečakinja g. župnika Oblaka gdč. Marija Jenko. — Istotam je bilo od 21.-28. junija 282 tujcev. — Župnijo Ribno je dobil č. g. Valentin Oblak dosedaj kaplan v Šenčurju pri Kranju. * Z Dobrove pri Ljubljani. Kakor vsako leto, tako se bodo tudi letos pri nas opravljale božjepotne pobožnosti. Začetek je dne 14. avgusta popoldne. Ta pobožnost se obhaja do praznika Marijinega Imena. Vsak dan je sv. maša ob 6. in 8. uri. Ob nedeljah in praznikih pa je 5 — 8 sv. maš. Kdor obišče našo božjepotno cerkev v tem času in prejme sv. zakramente, dobi popolen odpustek. Pobožni Marijini častilci, obiskujte pridno našo božjo pot, ona vam bo obilno povrnila, kar bodete storili v njeno čast. ° S Krtine pri Dobu. Domžalske demonstracije so zelo vplivale na sosedno prebivalstvo. Povsod je nastalo nekakšno gibanje. Vse staro in mlado je z veliko radovednostjo segalo po časopisih, v katerih so bili popisani dogodki iz Domžal. Vse je bilo ogorčeno nad ljudmi, ki si drznejo skruniti s svojim nemčurstvom našo slovensko zemljo! Vse je nekako kipelo, ter iskalo priložnosti, da pridejo na dan naša srčna čustva. Priložnost se nam je hitro nudila. Večer 4. julija je bil res pravi iz bruh tega kipenja. Vse je proslavljalo naša slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. S tem pa tudi milo našo slovensko domovino. Tudi Krtinci nismo bili zadnji v tem. Hoteli smo svetu pokazati, da se tudi v naši občini zavedamo, da smo Slovenci, pa tudi katoličani. Kajti liberalec, brezverec ali maloverec nikakor ne more proslavljati svetnikov zlasti ne sv. Ciiila in Metoda, ki sta nam prinesla mili dar sv. vere in s tem tudi omiko. Za njima so nujno delo nadaljevali duhovniki do današnjega dne. To je bilo že čestokrat dokazano. Toraj kdor slavi sv. brata apostola, zraven pa zaničuje čast. duhovščino, on sam sebe po obrazu bije! Navozili so v Krtinski hrib, ki je precej visok, raznega kuriva, postavili tri visoke mlaje; z dveh ste plapolale slovenske tro-bojnice, z enega pa cesarska črnorumena. Tri četrt na devet naznani strel z dvo-cevke, da se zažge kres. Zvonovi v zvoniku slovesno zapojo, kres žari, rakete frčijo, bengaličen ogenj v raznih barvah gori, za stave v večernem vetriču plapolajo. Tam v gozdu pa pokajo topiči. Med veliko množico ljudstva pa gromi živijo. Veliki pevski mešani zbor pa nevtrudno prepeva mile slovenske narodne pesmice. Bilo je čarobno krasno! In kamor se človek ozre proti vzhodu in še bolj proti zahodu, kjer so Domžale, povsod se svetijo kresovi pa vži-gajo rakete. Res krasen večer ! Ne bodemo sv maša Slovenska zastava v zvoniku slovesno zvonenje je naznanjalo, da praznujemo god naših sv. apostolov, p^ sv. maši se je pelo. Kako lepo se je krasni cerkvi razlegala himna sv. CwllW pesmijo in drugimi Marijinimi pesmic®' poslovile od preblažene Device. Ta dan » •stal vsem navzočim gotovo v najpn)e nejšem spominu. Dal Bog obilo dušnih « 82le«ni starček — ministrant. K« sem opravljal sv. mašo v Ho-temažah dne 4. julija t. 1. na praznik sv. Urha v podružnici obširne Šentjurske žup nije, mi je pri sv. maši stregel 82!etni Janez Hrolih, po domoče Križarjev oče, vžitkar v Hotemažah, brat pokojnega dekana v Šmarji Matija Brolih Bil je tudi svoj čas hišni oskrbnik pri svojem bratu. Dobro je stregel pri sv. maši, samo klečal in priklanjal se je težko. Njega pozna osebno več duhovnikov. Andrej Voler, župnik v pok. v Olševku. ' Razstava vajenSkih del za 2.-6. ure popoludne. — Vstop je brezplačen. — Razstava se zaključi v nedeljo, 6. avgusta 1.1. popoludne. — Odbor. — Posebej se še prip .mni, naj bi slav. občinstvo razstavo mnogoštevilne obiskalo in s tem pokazalo zanimanje za mladi obrtni naraščaj, ter ga s tem posredno spodbujalo k pridnosti in strokovnemu napredku Tudi obrtni stan zahteva pridnega in vztrajnega učenja in tisti, ki preživi svoj učni čas — v splošno pri nas, življenskih skrbi še prosti in veseli mladostni čas — le v težkem pričakovanju, da bi skoraj te leta minule, brez hrepenenja si. tudi spretnost v delu prisvojiti, od tistega „3tajerca" bereta Sta pač pomilovanja vredna, da iščeta hrane v tako umazanem lističu. — Škandal, da nimata sama toliko pameti, da si isto iščeta pri propalih izdajicah, pri nemškutarskih kramarjih. Sramota! — Da bi se odgovarjalo na dopis, pač ne zasluži, če ga skujejo take poturice, taki janičarji okrog te umazane cunje. — Ako ima še količkaj verskega in narodnega čuta v sebi poboljšajta se, drugače pridemo z vajinimi imeni na dan Li ni na Kranjskem časopisov? Li niso v društveni sobi ? Seveda za vaju tako velika učenjaka je vse prepobožno! Morebiti postaneta še kedaj vetika politi- Kaj je novega? ni pričakovati, da bi bil kedaj dober pomočnik, še manj sposobni mojster. Naj bi razstava, ki se namerava, prva te vrste na Gorenjskem, dobro uplivala in rodila obilo sadu. * S«. Lambert. Kakor povsod, tako je tudi pri nas parkrat vihrala nevihta. Pa hvala Bogu, hudega še ni bilo; Bog dal da ostane tako! — Pač pa je nekdo napravil nevihto v resnicoljubnem »Narodu" proti vlč g. župniku in v „nemškutarskem Štajercu" proti s. k. izobr. društvu. — Kar je dobrega in koristnega, to b6de nasprotnike v oči. — Oh! vaju predobro poznamo, ki radovljiški politični okraj pod pokroviteljstvom preblagorodnega gospoda c. kr. okrajnega glavarja Otona pL Detela se otvori v nedeljo, dne 30. julija 1905, ob 9. uri depo-ludne v poslopju ljudske šole v Radovljici objednem z razstavo izdelkov obrtnih nadaljevalnih šol v Radovljici in na Bledu.— K otvoritvi se vabijo v prvi vrsti obrtni m*jstri in njihovi vajenci, ki so svoje izdelke razstavili, nadalje vsi, ki se zanimajo za napredek obrtnosti. — Splošnemu obisku je razstava odprta fie istega dne, takoj po •tvoritvi, do 5. ure popoldan, nadalje pa vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od karja v naši župniji > Gotove ! p St. Lambert. „Narod" mora biti, ki pobira od lažnjivcev snovi, pa od klepetulj. Resnica pri njem je že zdavnaj zdavnaj umrla. Njemu je pač vsejedno, kakšna baba mu novice prinese. (Seveda poti detična oseba ni dobila plačane.) Žalibeg, da se podpisuje v imenu „Vaši zvesti farani". No, tako zvestih kakor je dotičnica je pač malo. Glej! da bodeš ti imela toliko zvestih, kakor v!č. g. župnik. Najbrž se ti godi predobro, kakor se je že popr6d nekaterim. — Nekaj se kuha in konkurenca bode velika ! — Kar je »Narod" pisal in obeloda- ni), je laž! — Dopisniku v »Narodu pač ni bilo za resnico, ampak, da bi oblatil vlč. g. župnika, ki so mu najbrž še premalo dobrega stoi ili. No ako se še jedenkrat oglasi, kakor je zažugal, potem ga brez milosti razkrinkamo, ka liko Slevico! Izobraževalno društvo v Laščah priredi 30. juliji popoldne na Veliki Slivici tombolo v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Dobitki bodo najbolj raznovrstni in lepi. Vsakdo dobro došel! t Na predvečer sv. Cirila in Metoda je izobraževalno društvo v Laščah zažgalo na čast slovanskima apostoloma velikanski kres pri sv. Roku. Pevski zbor je zapel več domorodnih pesmi. Čul se je tudi kratek nagovor o sv. bratih. i V kratkem se postavi umrlemu g. župniku Lovru Grjol v Laščah nagrobni spominek. Denar so zanj dali nekateri župljani. To je lepo ! T Vratnica in druge nalezljive otroške bolezni še sedaj niso pojenjale v lašai župniji. Z» temi boleznimi je letos umrlo že 34 olrok Če bo šlo tako naprej, bodo Lašče izmrle. f Vol je poginil posestniku Ivancu v Dvorski vasi vsled vročine. f Korajžen čuvaj. Janez Gorjup, lovski čuvaj pri Kozlerju, je dne 26 junija na Neredovih senožetih zasačil v grmu skritega lovskega tatu, ki je čakal s puško na divjačin*. Tat je bil velike in jako močne postave. Med lovcem in tatom se je vnel hud boj, ki je trajal nad pol ure. Naposled se je čuvaju posrečilo, da je odvzel tatu puško ter zbežal. f »Kontnapikus«. Nekdo v ribniški okolici si je privzel ime Kontranikuš ■ • j. a , . I ----"" Jv uui IVI IO t U Ljudje, ki ga poznajo, med njimi njegovi grehe odpuščati. Dalj stanovski tovariši in celo njegovi somišlje-niki so pa mnenja, da bi mu pristojaio še bolje samo b i k u š. Sicer je pa že po svojem očetu dobil svojemu značaju primeren priimek, ker zna v „Slov. Narodu" tako mojstersko — legati, t Smrt v vodi. pajočo se mladino. Redarja naj hodita v poletnem času večkrat za vodo in naj pazita ne samo na telesno nevarnost, temveč tudi na dostojno vedenje. Popolno brez obleke naj bi se nc smel nikdo kopali. Do-zdaj je zgubilo po brezbrižnosti staršev in javnih oblastij mnogo otrok že v nežni mladosti vso sramežljivost in zato se ni čuditi, da se odkrije tu pa tam kako nečedno početje med še nedoraslo mladino. f Tudi pri nas je bilo vroče. V začetku meseca julija je bila silna vročina. V šoli v Ribnici je omedlelo nekaj otrok, zbolela je semtertje tudi kaka žival, vendar pa ni čuti, da bi koga pokopala solnčarica. Vsled silne vročine se je moral tudi popoldanski šolski poduk opustiti. Mnogo krvavih jermenov so izrezala liberalna peresa in strupeno ostri jeziki v Šmartno pri Kranju odišlemu ribniškemu kaplanu Jan. Travnu. Gospod je deloval tiho toda neumorno in plodo nosno. Hvaležnosti za svoje delovanje ni opažal, krivice, ki so se mu godile, je molče prenašal, in da bi mu še nazadnje ne bila ušla trpka beseda je tudi molče odšel iz Rib niče. Bog mu naj bode plačnik! Oni pa, ki so tako ali drugače drgnili ob njem naj bodo prepričani, da so s svojim strupenim orožjem delovali na nedolžnem hrbtu. Nepremišljene kupčije. -Mnogo se sliši v naših krajih o kupčijah za domačije. Sklepajo se pri pijači, brez razsodnosti, brez posvetovanja z domačimi, zato se prodajalec navadno skesa in ako hoče na svojem domu ostati, mora se odkupiti za jako visoke svote. Vse polno takih slučajev nam je znanih. Ljudje, ki na tak način bogate, so navadno izmed onih, ki so s svojimi kremplji že večkrat praskali po revni „farški bisagi." Kmetje ogibajte se takih ljudij, da ne bodo ti brezvestneži rož-Ijali z vašim denarjem v žepu, vi se pa praskali za ušesi! t Nesramna predrznost. Ljubljanski lutrovci pošiljajo svojega krivover-skega „Blagovestnika" posebno radi c e r-kvenim ključarjem. V tem listu vedno bolj odkrito oznanujejo svojo krivo vero. Uče namreč, da ni treba hoditi k spovedi, da je dosti če se grešnik le kesa. Toda čemu je pa dal Kristus svoji cerkvi oblast e pravijo, da Kristus ni v sv. hostiji pričujoč. In vendar je Go-špod razločno povedal: „To je moje telo" in dalje: „To delajte v moj spomin" Ali menijo lutrovci, da je neskončna Modrost Božja kako besedo izrekla brez namena' t Spomenik župniku pri kopan* v ribniški B. Jifft j^c I ^ Ivan Zobec iz Dan. Ta neS,eCa priCa, da Se Lfcln po,™, S'6"'« n,noSo premalo a„ celo n* ne paZ, na ko- | „«e, Jso -.'o^T^Sr Spomenik je lep, do tri metre visok ziepjni napisom. Postavili so ga, kakor se bere na njem, hvaležni župljani in prijatelji. f Pri novi Štifti bo v nedeljo 23. julija ob 4. popoldne shod Marijinih družb iz Lašč, Poljan in od Sv. Oregorija Novice iz šentrupertsko. mokronoške doline. + Utonil je 5. julija zvečer IgBac Dolenšek v Mirni; sušil je mrvo, zašel v vodo in utonil. f Strašen vihar je divjal 4. julija popoldne po naših krajih. Prišel je od Štajerske strani, prinesel seboj točo pest debelo seve bila je redka. Gorski cerkvi napravil je škode do 100 K; odnesel ji jc del strehe, razbil drago opeko, udri slikano okno in polomil na velikem altarju relikvarije. f Kozolce je podiral vihar, na Za-gorict se je velikanska šupa kar sesedla. f Lintvrn je imel mlade v tej šupi, tako pravijo nekateri; zakaj ga niste ujeli) Z zlatom ga vam v Ljubljani odtehtajo! t Novo SV. mašo je daroval 16. julija domačin g. Anton Brajar. Fridigoval mu je nekdanji mokronoški kapelan mil. g. generalni vikarij Janez Fiis. t Silna vročina je napotila oblasti prepovedati popoldanski pouk v šoli. Zato so prišli otroci ob 7 uri v šolo. Pa ne bo šlo! Vse je bil« zaspano, otrokom je pri bajalo slabo. Nič čuda ! Saj so šli nekateri ob pol 6 uri od doma. Kmet pa pravi: kde mi bo vendar sedaj pasel? t Vesel dan za faro bo 30. julija, ko bodo prvoobhajančki pristopili k angeljski mizi. Stariši in mladinoljubi le pridite, da bote videli prihod kralja neba in zemlje v srca naših otročičev! f Lepo kaže trta, le tuintam se je grozdje vsulo, pa be že. f Mirno so zopet začeli uravnavati, dela vodi g. dež. inženir Zajec; delajo le Slovani, mažarski rod je ostal letos doma pri golažu. Belokranjske novice. f Štiri nesreče so bile na dan 6. julija, ko je bil silen vihar. f Nagloma umrl je za solnčarico J. Škof iz Bolokaža, ki je bil drugič oženjen še komaj 14 dnij. Bil je v petih minutah mrtev, in gosp. župnik, ki so šli k njemu so se morali vrniti. t Strela udarila je istega dne proti večeru v skedenj in kozolec J. Petnca v Trnovcu tik cerkve; zgorel je do tal Škode okrog 1000 gld. Bil je nezavarovan. f Gorelo je v istem času tudi v N«*1 gori pri Draštčib, kjer je strela užgala zidanico M. Vukšiniča. Gospodar je bil ravno v zidanici, kar se zaziblje zemlja vsled s tem zagrizeni liberalni učiteljček Bažič, kateri naj le še sanjari naprej, da smo v Avstriji dvesto let za francoskimi prosto zidarji! Pač pomilovanja vredna starotrška šola! f V občini Čepljane imajo pasji kontumac, ker je neki stekel pes ugriznil v lice neko dveletno deklico, katera je vsled tega tudi umrla. strele in — ie vse Podstrešje. Vino v kle,i je ostalo nepoškodovano. -j- Ponesrečil se je isti večer č. go-spad Jakob Pavlovčič na Suhoru. Prišedši demov je padel iz voza tako nesrečno, da si je izpahnil in nalomil roko v levi rami. Zn pet tednov smo dobri, da ga ne izpuste iz sebe. Doktor Dereani iz Metlike ga je obvezal. -j- Preč. g. dekan so bili v Metliki navzoči pri izpraševanju otrok v cerkvi. Nekateri so znali jako dobro. f Zopet gorelo. V Malik Laščah so otroci zažgali Ogenj je upepelil 5 hiš. f Strela je udarila dne 12 jul. zjutraj v hlev J Slobodnika na Radovici, ubila enega vola, drugega pa je iz ognja rešil Matija (lesar iz Radovice. Zgorel je hlev do tal. f Potrebno požarno brambo bedo osnovali na Radovici. f Birma je bila v Starem trgu, kjer sa Prevzvišeni posvetili tudi cerkev. Birman-cev je bilo okrog 220. f Peronospera grozi našim vinogradnikom. Gosp. Skalicki je pisal, da naj škrope pogostoma — To je edina rešitev pred pretečo nevarnostjo. t Pri 3 farah popravljajo zid okrog pokopališča. Kedaj bomo pa spodnjo cerkev ? Kedar nam bodo ljudje dali kaj denarja! S par kroncami se ne more začeti. Torej! t Konj utonil je v Obrhu nekemu posestniku iz Metlike. f Krivoverski protestantje so pričeli razširjevati svoj neumni list „Bla-govestnik" tudi po Belokranjskem. V zadnjem času ga dobiva posestnik Stajdoher iz Obrha, dragatuške fare. Gospodje duhovniki! obrnite svojo pozornost na ta list, če ga še kd» drugi ne dobiva po Belokrajini, oziroma ne razširja, da se pomete ta nesnaga od nas. f Solnčarica je zadela janeža Kuzma na cesti od Vinice do Dragatuša na povratku iz karlovškega sejma. Mož je hotel mala počivati ob cesti, ko ga pa le ni bilo dolgo za ženo, se je ta vrnila, a našla ga je že mrtvega. t črnomeljsko cerkev so prav leP° prenovili znotraj in zunaj. Čast vrlemu 8 župniku in župljanom na takem delu! t C. kr. uradnike tako v Crnomlji kakor v Metliki vprašamo, kdaj so se pri-čele uradne ure dne 10. julija? f V Starem trgu pri Poljanah so Prav slovesno sprejeli presvetlega g. knezo-škofa ob priliki posvečevanja velikega oltarja >n delitve sv. birme. Po vseh vaseh, koder so se peljali presvetli, je bilo več slave-tokov. V Starem trgu samem je bilo vse v slovenskih trobojnicah, le šolsko poslopje n' imdo nobene razobešene, dasi ima tudi kla zastave. Prevelike olike pač ni pokazal Iz raznih krajev Dolenjske. + Iz Zatičine se nam piše: Naš samostan je zapustil pred tedni priljubljeni oče K o 1 u m b a n, ki je deloval kot oskrbnik samostanskega posestva od tistega časa, ko so se naselili cistercijani pri nas. Bolezen v grlu ga je prisilila, da se je povrnil v mehreravski samostan, kjer je živel prej. Priučil se je bil že dobro slovenskega jezika. — Umrl je občespoštovani posestnik in občinski odbornik Jožef Lampretpo zelo kratki bolezni. Sv. Rešnjega Telesa dan je nosil še nebo pri procesiji, čez teden dni so pa že izročili njegovo truplo materi zemlji. Bil je značajen mož katoliškega prepričanja. Naj v miru počiva! — Na karmel-sko nedeljo smo imeli novo mašo. Daroval jo je cistercijan č. o. Robert S e n n. Slavnostni govor je imel veleč. g. stolni kanonik dr. Andrej K a r 1 i n. Prihodnjo nedeljo bo zopet nova maša. Daroval jo bode č. o. Štefan Glier. Slovesni govor bo imel njegov rojak in vikar zatiški č. o. L a v r e n c i j. — 27. avgusta bo naredil slovesno obljubo č. o. Bernard Marenčič iz Kranja. Notranjske novice. — Tudi „liotranjeo" daje lepe nauke. V zadnji številki pravi: .Naučni minister je dejal, da bodo predavanja na bodoči pravni fakulteti deloma nemška. V tem vprašanju morajo biti Slovenci pač previdni". Slišite Hribar, Plantan in drugi ? Tudi ni težko uganiti količkaj treznemu človeku, koliko poštenja in odkritosrčnosti mora imeti tak list, ki take nauke daje Slovencem a podpira težnje ljudij, ki so se pokazali v vseučiliškem vprašanju še posebej neprevidne. — Suša. Kljub temu, da gre v Postojni večkrat dež in da se še ni bati skrajne suše, vlada vendar pri »Notranjcu", če znamenja kaj pomenijo, že precejšnja suša, kajti zadnjo številko so zopet dobili nekateri brez naročbe. V skrbi za občni blagor bi svetovali „Notranjcu", da si poišče drugih virov do svitlih kronic, zakaj na ta način bo prej-kone precej težko zamašiti luknje v blagaj-nici upravništva. — France in narodno gospo** darstvo. »Valilnik za 70 jajc je dobil pred kratkim g. Nikola Dabovič, obratni vodja elektrarne v Postojni. O uspehu bomo bodoče poročali", pravi „Notranjec". Prav je, da ga je dobil, da bi le bilo dosti pišet in piš^ncev. A za eno uslugo bi prosili slavno uredništvo »No t ran j ca", to namreč, da bi nam blagohotno hotelo povedati, koliko bi vendar stal en tak valilnik in ali je treba takoj plačati ali gre tudi na „puf* in za koliko časa. — Novo poslopje v obliki barake se dviga na postojnskem glavnem trgu. Ko smo to videli, smo se oveselili, da je „Slo-venski Narod" vendar dobil svoj dom. Povsod so se ga branili in ga vrgli iz hiš, kakor pa čujemo bo sedaj po pomoči postojnske občine dobil svoj dom, torej tudi »Narodni do m". — Iz Starega trga pri Ložu. Sv. birma. Ložka dolina si šteje v čast, da je imela dva dni v svoji sredi preljub-ljenega nadpastirja. Zavedajoč se visokega obiska, so storili vneti župljani, kar so največ megli storiti. Vasi, skozi katere so se vozili knezoškof, so bile vse v zastavah, okrašene od slavolokov in visokih mlajev. Še celo Ložani in Podgorci, ki pred petimi leti niso ničesar priredili svojemu škofu v pozdrav, postavili so sedaj malodane najlepše slavoloke in največ mlajev. Kaj ne, Ložani in Podgorci, verska zavest raste in strahopetnost pojenjuje? Čast vam! — Vesten oskrbnik je starotrški g. Stritof. Ker je varuh mladoletnih otrok gospe Žurgove, si je vtepel v glavo, da mera tudi on odločevati, sme li na Žurgovi hiši za časa birmovanja vihrati zastava ali ne. Lastnica hiše ga je pa dobro podučila o njegovi preveliki skrbi. Kaj ne, g. Stritof? — Zaveden slovenski meščan vam je gosp. Franjo Lah, trgovec v Ložu. Škoda, da ga ne poznate. Njemu niso bile v Ložu postavljene kolone nič prav všeč. Ko pa vidi, da se poleg teh začne sredi mesta vzdigovati še visok mlaj s slovensko trobojnico na vrhu, ga to spravi y sveto jezo in ves iz sebe zakliče: „Pri moj d . . i, to je pa že preneumno; na Kranjskem pa obešajo slovensko zastavo. Ali nimajo nobene kranjske?" — Lepo podoknico je napravil moški zbor pod vodstvom g. Turka pre-vzvišenemu na dan prihoda. Mnogoštevilna množica mož in mladeničev se je pomikala v čarobnem svitu lampijončkov po Starem trgu pred župnišče. Pred župniščem so pevoi izobraževalnega društva odpeli tri krepke pesmi, za kar so se škof osebno zahvalili. Množica je zaorila nato »Živijo" ter med petjem »Hej Slovani" odkorakala zopet nazaj. Res lep večer je bil to, — Tudi notranja cerkvena slovesnost s« je prav dobro obnesla H rmancev je bilo 549. — V nekaj letih se je vse spre r enilo okoli starotrške farne cerkve. Pred t:rmo pa smo dobili še krasno nove ie i zno ograjo, ki bi bila lahko kras vsaki rtjlepši stavbi. Sredi lepega cerkvenega ; ostora je sedaj najbolj poniovanja vreden S'. Jurij s svojim nizkim hramom božjim. S tega bo treba vzdigniti, potem b« pa starouška župna cerkev z lepo okolic« ne kaj krasnega. — Pa vse najbolje tudi pri nas ni. Suša nam bo vse uničila, ako se kaj kmalu ne usmili B»g. Nesreča bo še bolj občutna kakor lansko leto. ker se je suša prej pričela. — Vročina je bila nekatere dni naravnost neznosna. Ljudje s« po senoietih omagovali in oslabeli padali na tla — Pol leta šele brenči .čebelica', pa je že nabrala nad 1700 kron. V kratkem času pa tolika vsota ! N'i to lepo ? Še lepše pa je. če povem«, da je to večinoma denar naš h varčnih deklet. Štajerske novice. š Imenovanje. V osmi činovni razred je povišan dr. Anton Medved, c. kr profesor v Mariboru. š Slovenski mesar v Celju. (leljsk; Slovenci so ie dcij časa pcgrcSali svojega mesara. Vedno so morali nositi svoj denar narodnim nasprotnike m Zato se je na željo Slovencev naselil tamkaj dobčr io soliden slovenski mesar. Na podlagi po-izvedeb pri naših zaupnikih v Celju prav toplo priporočamo tudi mi dončnega slo venskega mesarja gosp. Josipa štel-c e r j a , ki ima sv«jo mesnico v hiši gosp. Kolenca na Graški cesti št 22 š Nemci med seboj. Nemško mariborsko pevsko društvo je pod vodstvom c. kr deželnega sodnega svetnika Liebischa priredilo izlet t Konjice. Ker se niso Slovenci za nemška izzivanja zmenili, so se udeleženci nemške slavnosti sami stepli med seboj. Več udeležencev slavnosti je ranjenih ter s« bili drugi d»n od nemške kulture otekli š Pri Sv. Barbari niže Ha* ribora so imeli žalibeg ie v četrtič toč«, a sedaj, 13. t m. ob 5. uri popoldne, nam je pojedla polovico trgatve. Ta teča se je z neviht« v sivih oblakih cd severozahoda tu začela in v par minutah je bil celi hribček v dežni in točni megli ter lilo liki iz škafa med bliskom in gromom. Veliko škodo je tudi naredila na zelen« cepljenih ameri-kancih. Drobtine« TomaŽ Hren, katerega sliko vidijo naši čitateiji v današnji številki, je vladal ljubljansko šketifo v težavni dobi, ko je bilo naše ljudstvo zbegano po protestantovskih agitatorjih. Vse s^oje s:le je posvetil ta res apostolski mri nalogi svojega življenja, ia privede vse Slovence zopet v katel ško cerkev. B 1 je visoko zobraien moi. breimadei nega ii»ljenja, odločen in netrudno delaven. Kaj je novega? (K sliki Čts« pisje prcvdira že vse sloje in tudi v delavni. Kaj je novega ? — to vprašanje se ponavlja neprestan«, zlasti kadar pride določena ura, ob kateri prinese pism«noša teiko pričakovani časopis. In tedaj se po-ščejo najnovejše vesti o vojskah o T«litvah, o nesrečah in st«tere druge novice Kaj bi ljudje počeli dandanes brez listov ? V delavnici, ki jo kaže naša slika, s« ravno dobili najno vejš;ga .Domoljuba". Kaj je novega? vprašajo vsi. in eden vzame list ter čita na glas. Da bi le bilo vedno kaj veselega '. Kaj se vse lahko zgodi z brezžičnimi brzojavi. Odkar je v N\w Vorku ustanovljena Marcon jeva postaja za brezžično brz«javljeoje, se pritožujejo posebno pomorske družbe, da se jim na neumljiv način zg-ubi več brzojavk. Domnevali so, da jih kdo s kakšno posebno napravo .krade* in v zraku vjame. Sedaj so zasledili pravo tat co. Ta je — boginja. sv«bcde. tisti velikanski sp«menik. ki st«ji ob ustju Hud>ona pred ntwvorško luko. Spomenik iz brona je d«ber prevajalec elektrike ki brezžične brzojave odvaja od njihove p;ave poti. Ko se je potopila ,Cun-nocia". ladja Cunardske družbe, s« pet ur zaman poizkušali stopiti v brzojavno zvezo z ozemljem. Higiena v rodbini. Vesela resnica je, da obč.nsuočimdalje bolj vp«števa svarila, ki izhajajo od najznamenitejših zdravnikov pr«ti alkoholu in vsem pijačam, dražečim živce. K poslednjim je šteti, kakor znano, zrnata kava, ki se ne bi je smela navaditi zlasti naša dorastajoča mladina. V prid vsake rodbine se je tudi v poslednjem desetletju izvršila nekakšna izprememba v navadi in povzročila jo je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava, ki ji posebn« Kathreiner-Kneip-povo proizvajanje daje okus in vonj zrnate ka ve. Zaradi te prednosti v okusu, vzorno združene s tako dragocenimi, zdravstvenimi lastnostmi sladoviml je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava že izza petnajst let najbolj priljubljena kavina pijača. Da si pa vsakdo zagotovi prednrsti te rodbinske kave, ki speši zdravje, opozarjamo na to, da se pristna Kathreinerjeva Kneippova sladna kava prodaja samo v izvirnih zavojih z imenom .Kathremer- in s slik« župnika Kneippa kot l varstveno znamko. Vsi posnemkl ki jih pogostoma odtehtavajo odprt«, so vedn« le preprosto opražen ječmen ali cel« opni«, rež: to dvoje pa glede okuia Be bukT* koli ustrezati zahtevani, ki jih upr«^ imamo do nadomestka kavioe pi;afe Narodno goMfto, Nafta mlinarska obrt Nekdaj je bila mlinarska ob:: aa£ruj. skem zelo razvita in cvetoča. Ob Savi, ^ Tržiški in Kamniški Bistrici je sulo veliko mlin«v, ki so veliko žita zmleli :er cm« moke ne le d«ma, ampak tudi ca Koroško da še cel« za Franc«sko armade sa Krs prodajali Mlinarji so bili imoviti. PaTtcks let se je veliko izpremenilo. Nastali so n ljični mlini na turbino in na par T: so i;, delovali moko v veliki množin ;n t !qjj kak«v«sti. Ti mlinarji so z lepim blagoaii ne ravno pretiran« cen« tistega pnd«tii dosti odjemalcev v domači deieh in t ptu-jini. — Vsled tega je pa začela stan domača mlinarska obrt pešati in neka:eri obrtniki s« še celo mlinarski «brt opustili I>ni-gim gre trda za obstanek, ker ne morejo t modernimi valjičaimi mlini konkurirati Nekateri kmetijski g«spodar pran: ,Kaj čem žit« v mlin dajati, saj mi mlinar preveč vzame". Drugi reče: .Bom raje žito predal ii mašinsko mok« kupil, ker mi mlinar preslabo zmelje; če dam pšenico v m'.m. pa dobim tak« m«ko, kakor bi bil rei t ml n, dal: če pa rei dam v mlin, mi pa mlinar dno moko zmelje." Marsikatera gospodinja pa le hoče! maš nsk« moko peči, ker po domači moki kruh ne vzhaja in p«sUne nizek In tiko se je zgodilo, da mn'gi gospodarji iit« pro dajo in mašinsko moko kupujejo. | Vprašanje nastane, kak« propadajoči mlinarski obrti pomagati? Prvič naj bi se v mlinih pr.menu postavna merica jemala, da se glede merice nihče ne bo mogel pritožiti. Drugič naj bi si mlinarji omislili opravo, kakor jo zahteva sedanji čas in oodenu mlinarska «brt, n. pr. beljše kamene, f» sita, vzorne pajkelne in izvrstne stope; K> res stane precej denarja, a sedanji zahteva, ker le na ta način se more lef1 moka izdelovati. Tretjič je treba dobro izučenih in urjenih pomočnikov za to delovršbo, in bro bi bilo, ;da bi vsak teh nekoliko deloval v kakem valjčinem mlinu, «» takoj pridobil strokovno izobrazbo. pri drugih »hrtih, je treba tudi pri tem tmi, proti bodenju, katsru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 ori-jinalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 10 v, 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se nc razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod caslovom: P. Jurišič, lekarnar u Pakracu 103, Slavonija. o £ 4) >0 o L a a Kadi pomanjkanja Brn štora proda se več slamoreznir i s mlatiTnjcTi en gepelj, in več drusih poljedelskih str0j^ za zelo nizko ceno! A. Sušnik trgovina s spccerijo in«, leznino, I-jubljana,Zaloški 1340 D cesta. 6" Naprodaj Je 1)161)2-! malo posestvo obstoječe iz p.,lja enajst bimov posetve, dobro ziraščcncgim,. da, hiše in gospodarske^ n0. >lop|a HeJI sc lahko u, organistu v Siofu I.oki. 1437 1) 1-1 Popoino prepričahjfe, da J« lekaraarja Tblerry-t Bilsim In centif. mililo p. »oh aotr. boleialh. laflueael katarlh, krčlb la va»tjlh ml »rrt, ••»^oatlh. moti*njo v prebavi, raaab, abaeealk la U-lenalh poJkodbah Itd .eJoaelanvipeUo iredatvo. fam pojaial pfl aaroflla bal-Hanla ali a» l»IJo poacbe br.«pWiP boilaaa kollilca ■ tl*o? la.lr. tahvalHU planil kot doa.^1 aretovaJee. U »aj »11 5 dvojnih .teklbaliani. 6 ktoa. «0 m al lil ali 80 dvojnih atekleale k iS. - Dva lončka eeatlfolljakega mailla fraako* S 110 T. Pro.lm aaalovltl aa lekarnarja A. THIERRY v Pregradi pri Boga ikl-Nlatial. — Poaar. la raiprod. poaa-rejanj H aodnljako aaalednjejo „fl m e r I k a". £. Kristan oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna > Ameriko I ii 1. aipnuia, i 11. I ■ 1 M linkiHi« li Ljubljani, Kolodvorske ulice 41 (18-7) (na dvorišču.) 468 D m • r I k a". i m UN a» « 0 Nt 1 * » 3 m Cementna zarezna stresna opeka Iz portland - cementa In peska t 1SLJKSLa* tbm Inj.te -------------- — Edini izdelovatelj za Krar\J«ko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri LJubljani. Za plinarne in tovarne koksa I Avstr. patenta 2975> 10194 za „Navod za ■t napravo svetilnega plina (Leuchtgas) v pečeh za koks in navtd za do-množitev svetilne moči pri plinu iz koksovih peči sta naprodaj alt pa se dasta v najem potom k® ' vPr?šanja odgovarja: „Patentanwalt-bureau Viktor Tlschler, Dunaj VII./2, Sieben-sterngasse 39. 1138 D (, fj. Lepa priložnostnadarlla! Krasna darila za raz prilike kakor ure, verižice, kr.žce, obeske, prstane, zapest- »iv,.« . nice> aP'°h najrazličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran Čuden uran in trgovec v LJubljani, Prešernov, ulice, fllijalka na Me.t! nem trgu. 256 52-27 Novi ceniki tudi po poitj brezplačno. Izdalatell in odgovorni urednik: Dr. 1*0*0tj Sltalk Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov K. Rezervni zakladi okroglo 700.000 k »Mestna Iriiu pljuska t svoji lastni tli$i t Prešernovih ujjj,| »prejema hranilne vlege vsak delavnik od 8. d* 12. ure dopoldne in jih obrestuje p« 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti t«. eega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vlolnlh obresti plačuje hranilnica sama, nedi bi ga zaračunala vlagateljem. a D 12-4 2* varnost vlogjamfti poleg lastntgt reaervnega »aklada mestna ob6ii» IJnblJanaka ■ reem ivojlna preaol« nJem in veo svojo davčno močjo. Dsji varnost vlog popolna, svedofil slaitl t«, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodlife denar mladoletnih otrok in varovano«! beharte vi«|e spftij(im»io m M po pošti in potom o kr. poštne hranilnice Posoja se na zemljišča po 4® t % na leto Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik tolike na kapital, da znašajo obresti in to od plačilo ravno 5 % izposojenega kapitala. Ni ta načbi se vsa dolg poplača v 62 in pol iitt. Ako pa £eli dolžnik poplačati dolg 1 obresti vred na primer v 33. letih, tedaj mora pli-čevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4 xit% d« 5 j. Hočete imeti čedno vežo in hodnike v hiši ? Oskrbilesi cementne plošče katere dobite po nizkih cenah, kak.irlnlh ni^t,- , nI. > rml barvah in vzorcih po } do 6 K loco Ljuhlj : /i t m- Cementne plošče so izvrsten tlak za cerkve, zakristije, *a kublije; močnejše tudi ileganten troto« za pred in okoli hiše n cerk>-t. Dalje priporočamo po