PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovim p	. A ..
Abb. postale I gruppo	- VOCIMI 40 llT
Leto XIX. St. 293 (5668)
TRST, sreda 11. decembra 1963
Vlada je včeraj soglasno odobrila glavne obrise programske izjave
Pripravljalni sestanek v palači Farnesina za pariško zasedanje sveta NATO Avtonomisti v PSI bodo zastavili vse sile, da ne bi prišlo v stranki do razkola
natne skupine, ki bo najbrž sen. Mariotti iz avtonomistične struje, podpredsednik pa levičarski sen. Schiavetti.
Istočasno so se sestali tudi člani CK PSI, ki pripadajo avtonomistični struji in obravnavali vprašanja, o katerih bo razpravljal CK jutri, predvsem pa o novih vodilnih funkcijah v stranki. Obravnavali so tudi grožnjo levičarjev, da izstopijo iz stranke in vsi so bili soglasni, da je potrebno vložiti vse napore, da do razkola ne bi prišlo, pri čemer pa je treba vztrajati na političnih stališčih, ki jih je zavzel zadnji kongres PSI. Glede novega političnega tajnika PSI je večina zagovarjala kandidaturo dosedanjega podtajnika De Martina.
V	četrtek se bodo sestali komunistični poslanci, ki bodo obravnavali programsko izjavo vlade in določili govornike za diskusijo.
V	vsej državi bo v prihodnjih dneh več stavk. Za četrtek je napovedana stavka gasilcev, ki so včlanjeni v CGIL, za četrtek in petek pa vsedržavna stavka nameščencev Rdečega križa. Sindikalne organizacije nameščencev v kreditnih zavodih so sklenile, da bodo svojo sindikalno akcijo nadaljevale ter napovedale ponovno stavko za 19. december na Siciliji in v Lombardiji, za 23. december pa v vsej državi razen v omenjenih dveh deželah.
Toskanski kmetje so priredili danes v Florenci v deželnem okviru veliko manifestacijo, katere se je udeležilo več kot 5000 kmetov in ki jo je organiziral odbor Federmez-zadri. Manifestanti so zahtevali med drugim ustanovitev deželnih ustanov za razvoj kmetijstva, agrarno reforma, reformo delovnih pogodb in preureditev kmetijskega trga.
Saragat Popoviču
BEOGRAD, 10. — Italijanski zu. nanjj minister Giuseppe Saragat se je brzojavno zahvalil državne, mu tajniku za zunanje zadeve Kočd Popoviču za če=tit’se ob njegovem imenovanju za zunanjega ministra, «Želim vam zagotoviti svoj namen, da prispevam k utrditvi plodnih odnosov dobrega so. sedstva in prijateljskega sodelovanja, ki obstajajo med našima dvema sosednima državama.» poudarja Saragat v svoji brzojavki.
Atentat na ministre v Adcnu
ADEN, 10. — Z neke terase je neznanec vrgel bombo na skupino arabskih ministrov in britanskih visokih funkcionarjev na letališču v Adenu ter ubil eno žensko in ranil 39 oseb. Med ranjenimi so britanski visoki komisar Gerald Kennedy Trevaskis, aden-ski notranji minister Beihan, minister za informacije Ahmed Abdula in minister za narodno u-smerjanje. Med huje ranjenimi sta minister za narodno usmerjanje južnoarabske zveze in angleški)
misarja Trevaskisa. Komisar Trevaskis in adenski notranji minister sta že zapustila bolnišnico. Policija sedaj išče atentatorja. Ta je baje odvrgel bombo z bližnje terase za gledalce na adenskem letališču in je nato med splošno zmedo, ki je nastala, zbežal.
Zvezni vrhovni svet v Adenu je nocoj razglasil izredno stanje.
Polk. Pakasa še vedno v Parizu
PARIZ, 10. — Parišlka policija in francosko zunanje ministrstvo sta zelo rezervirani glede podatkov o položaju kungoškega polkovnika Pakase, ki so ga aretirali v nedeljo v Parizu.
Danes so zanikali trditev, da sta italijanska in belgijska vlada zahtevali njegovo izročitev, pač
RIM, 10. — Danes je bila napovedana seja nove vlade, ki je trajala eno uro in pol in na kateri so ministri odobrili najprej ukrep glede carine na železno rudo, nato pa je predsednik Aldo Moro obrazložil v glavnih obrisih programsko izjavo vlade, ki jo bo pojutrišnj em prebral pred parlamentom.
Minister Bosco je po seji novinarjem izjavil, da se izjava strinja z doseženim sporazumom med štirimi strankami levega centra. Minister Delle Far ve pa je dejal, da so se razprave o Morovi razlagi udeležili skoraj vsi ministri, ki so poudarili predvsem tista vprašanja, ki zadevajo njihova ministrstva. Predsednik vlade Moro je obljubil, da bo njihove pripombe upošteval bodisi v sami izjavi, bodisi v odgovoru ob zaključku debate. Minister Delle Fave je končno dejal, da je bila diskusija o programski izjavi vlade zelo iskrena. V uradnem poročilu o seji vlade pa se poudarja, da je vlada soglasno odobrila Morova izvajanja. Na seji so sklenili tudi, da bo stalni delegat pri OECE proračunski minister, ki bo hkrati tudi predsednik CIR.
Pod predsedstvom zunanjega ministra Saragata je bila v palači Farnesina medministrska seja, na kateri so razpravljali o pripravah za zasedanje sveta NATO, ki bo v Parizu od 16. do 17. decembra letos. Seje so se udeležili: obrambni minister Andreotti, veleposlanik Cattani v svojstvu generalnega tajnika zunanjega ministrstva, generalni ravnatelj za politane zadeve Fornari, nekateri drugi funkcionarji zunanjega ministrstva ter načelnik glavnega štaba gen. Rossi z dvema generaloma. Podrobno so ob. ravnavali politična in vojaška vprašanja, ki bodo na dnevnem redu pariškega atlantskega zasedanja, na katerem bodo sodelovali zunanii in obrambni ministri držav NATO.
Razpravljali bodo predvsem o sedanjem mednarodnem položaju, posebno glede na stanje odnosov s «sovjetskim blokom» in o «pobudah za utrditev pomiritve», po drugi strani pa o «vojaškem položaju ter o obrambnih načrtih NATO v sedanjih okoliščinah».
Ob 17.30 so vsi državni podtajniki položili prisego v palači Chigi pred predsednikom vlade Al-dom Morom, Odsotna sta bila le podtajnika Donat-Cattin, ki je moral zaradi bolezni ostati v Turinu, ter Salizzoni, ki je prisego položil takoj, ko je bil imenovan.
Predsednik vlade Aldo Moro je poslal danes posebno poslanico predsedniku vlade Kenije Jomu Kenjati ob priliki slovesne proglasitve neodvisnosti Kenije. Pred. sednik ZDA Johnson in predsednik francoske vlade Pompidou pa sta poslala Moru brzojavne čestitke ob sestavi nove vlade. Podobne čestitke so mu poslali tudi številni drugi državniki.
V levičarski struji socialistične stranke je še vedno živahno. Danes popoldne so se sestali levičarski socialistični senatorji in razpravljali o stališču, ki ga bodo zavzeli do nove vlade, toda po sestanku niso objavili nikakršnega sporočila; pač pa so nekateri izjavili novinarjem, da bo stališče do vlade določeno skupno z voditelji levičarske struje ter da je zaradi tega sleherna izjava v tem trenutku prezgodnja.
Kljub temu se je zvedelo, da je prišlo na sestanku do deljenih mnenj. Vsi senatorji PSI pa bodo Jutri izvolili predsednika svoje se-
V Turčiji zopet na desno
ANKARA, 1Q.	— Predsednik
turške republike Gursel je povabil danes voditelja skrajno desničarske «stranke pravice» Gumu-spalo, naj sestavi novo koalicijsko vlado. Kakor je znano, je ta stranka močno napredovala na nedavnih upravnih volitvah. Voditelj republikanske stranke Ino-nu je izjavil, da njegova stranka ne misli sodelovati v novi vladi.
pa je zahtevala izročitev kongo-ška vlada. Toda med Francijo in Kongom ni nobene konvencije o ekstradikciji. Ce bi francoska via-da izročila Pakaso, bi povzročila oster protest bivšega francoskega Konga, s katerim je Francija zelo tesno povezana. Na tem ozemlju je namreč «ikongoškl revolu-cionarni odbor», kateremu baje pripada Pakasa.
Visoko odlikovanje prof. Josipa Plemlje
BEOGRAD, 10. — Predsednik republike maršal Tito je odliko, val dr. Josipa Plemlja, univerzitetnega profesorja v pokoju ob njegovi 90-letnici življenja z Redom republike z zlatim vencem za njegovo dolgoletno znanstveno delovanje.
SPOROČILO O RAZGOVORIH BUTLERJA V BONNU
Nadaljnje iskanje možnosti za izboljšanje odnosov z Vzhodom
Butler je sinoči obiskal tudi zahodni Berlin
BONN, 10. — Ob zaključku razgovorov britanskega zunanjega ministra v Bonnu so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da so govorili o vseh najvažnejših vprašanjih mednarodne politike, o katerih so že govorili na zasedanju sveta ministrov ZEZ v oktobru.
Dalje pravi poročilo, da so bili razgovori še posebno važni zaradi bližnje konference zunanjih ministrov NATO in obiska Erharda v Londonu.
Zunanja ministra Butler In Schroeder sta še posebej proučila odnose med Vzhodom in Zahodom ter se strinjata v mnenju, da je važno nadaljevati Iskanje možnosti za izboljšanje teh odnosov. Mnenja sta, da je prav tako kakor včeraj tudi danes vprašanje v tem, «ali je Sovjetska zveza resno pripravljena iskati sporazum, ki naj omogoči pravo popustitev napetosti, ki pa ne bi prinesel enostranskih koristi samo zanjo».
Dosežen je bil sporazum o potrebi, da se ne pusti z vidika v okviru morebitnih pomirjevalnih ukrepov nujnost, da se napreduje pri odpravljanju vzrokov sedanje napetosti, zlasti kar se tiče Nemčije
ln Berlina.
Dalje je rečeno, da so podrobno govorili o procesu evropske enotnosti ter so poudarili važnost rednih stikov med člani evropske gospodarske skupnosti in Velike Britanije v okviru zahodnoevropske zveze
V Bonnu so govorili tudi o pripravah za pogajanja v okviru GATT, ki se bodo začela prihodnje leto.
Oba zunanja ministra sta se tudi sporazumela, da je velike važnosti, da se «stalno ohrani obrambna sposobnost atlantskega zavezništva» ter, da se sprejmejo ukrepi za prilagoditev te sposobnosti tehničnim pogojem, ki se stalno razvijajo. Govorili so tudi o vprašanjih, ki se tičejo načrtovanja NATO, ter si izmenjali misli o večstranski jedrski sili.
Na koncu pravi sporočilo, da so govorili tudi o številnih aktualnih vprašanjih, ki se tičejo jugovzhodne Azije. V prihodnje bodo med obema vladama novi redni stiki.
Butler Je prinesel nocoj v zahod-ni Berlin, kjer ga je sprejel župan Brandt. Jutri bo odpotoval v Lois don.
.............I..»"""■•.imiiimiiii.n.»•■»■■■»■•■.mm,Milnimi,nt,.um.mimmi.i.mi.......n
PROCES PRED POROTNIM SODIŠČEM V MILANU
Obtožnica dolži južnotirolske obtožence atentata na ozemeljsko celovitost države
Predsednik sodišča je ponudil čitanje obtožnice tudi v nemščini Komentarji avstrijskega tiska - Kreisky poudarja, da želi Avstrija rešitve z mirnimi in pozitivnimi pogajanji
MILAN, 10. — Na današnji razpravi proti skupini 94 južnih Tirolcev je predsednik sodišča Simonetti prebral tisti del obtožnice, ki omenja obtožbe proti vsakemu posameznemu obtožencu. Pomožni sodnik pa je prebral tisti del, ki podrobno obrazložuje posamezna dejanja, za katera dolžijo obtožence.
Našteta so bila številna dejanja, med katerimi tista, ki se tičejo 85 obtožencev, katere dolžijo «a-
tentata na ozemeljsko celovitost države, s tem da so v raznih krajih bocenske pokrajine in v tujini izvršili dejanja z namenom, da postavijo del državnega ozemlja, in sicer boncensko pokrajino, pod suverenost avstrijske države in so ob sodelovanju s tujimi ireden-trstičnimi organizacijami organizirali in pomagali pri sabotaži». Ra. zen tega so vodili propagando za izvrševanje terorističnih atentatov z eksplozivom, izvršili so attentate v bocenski pokrajini in v drugih krajih severne Italije. Z istim namenom so vodili propagando po tisku, z govori in na zborovanjih tudi v tujini.
Tudi danes je bilo na procesu navzoče veliko število ljudi. Da-vi so karabinjerji pregledovali žepe in aktovke tudi časnikarjev in advokatov. Nadzorstvo so zaostrili zaradi včerajšnje aretacije Nemca Dunkla, pri katerem so našli večjo količino eksplozivnih snovi. Razen tega so v nedeljo ponoči našli na hodniku sodne palače zlomljen ključ, zaradi česar je nastal sum, da je kdo skušal ponoči vdreti v urade porotnega sodišča Toda to možnost so pozneje zanikali.
Obtožnico so najprej prebrali v
Novo naselje v predmestju Skopja
BEOGRAD, 10. — Okrog 5000 prebivalcev bo štela nova naselbina Aerodrom, ki so jo zgradile enote Jugoslovanske ljudske armade v predmestju Skopja. Ob zaključku graditve naselbine, ki ima 969 družinskih in 312 samskih stanovanj, šole z desetimi u-čilnicami, dva otroška vrtca in druge komunalne objekte ter prodajalne, je bila danes slovesnost, na kateri so številnim vojakom izročili odlikovanja in nagrade ter jih pohvalili.
Butler bo vodil
v Ženevi
LONDON, 10. — Predsednik angleške vlade Home, je sporočil, da bo zunanji minister Butler zastopal Veliko Britanijo pri pogajanjih o razorožitvi na ženevski konferenci, ki se bodo obnovila 21. januarja. Home je pripomnil, da je mnenja, da se bo konferenca začela ob udeležbi zunanjih ministrov.
Predstavnik predsednika vlade je pòzne.ie izjavil, da bo Butler odgovoren za ženevska pogajanja, toda Hnmovo sporočilo še ne pomeni, da bo Butler vedno osebno navzoč pri pogajanjih.
podkomisar George Henderson, ki italijanščini; čitanje je trajalo e-je s svojim truplom zaščitil ko-I no uro in 40 minut. Nato je pred.
V Zahodni Nemčiji se še vedno urijo ustaški teroristi
Namesto prepovedi takega početja je prišlo do odložitve procesa proti teroristom in nezaslišane obtožbe nekega odvetnika
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 10. — Po uradnih vesteh je zahodnonemška vlada nezadovoljivo odgovorila na jugoslovansko noto od 16. sept., s katero je jugoslovanska vlada po aretaciji skupine diverzantov, ki so se šolali v Zahodni Nemčiji, zahtevala prepoved delovanja ustaških terorističnih organizacij na ozemlju zvezne republike. Načelnik za tisk državnega tajništva za zunanje zadeve je na zadnji tiskovni konferenci jasno dal vedeti, da je prepoved delovanja ustašev proti Jugoslaviji v Zahodni Nemčiji eden bistvenih pogojev za zboljšanje ju-goslovansko-zahodnonemških odnosov. Doslej niso zahodnonemške oblasti ničesar ukrenile, da bi onemogočile delovanje številnih ustaških terorističnih organizacij, ki z odobrenjem zahodnonemških oblasti neovirano delujejo pod plaščem humanitarnih, kulturnih, socialnih in verskih oiganizacij kot članice tako imenovane «Zveze združenih Hrvatov». V okviru te zveze je bila leta 1961 ustanovljena «Tajna revolucionarna ustaška postrojba» z nalogo, da fornirà diverzantske skupine in postavlja mine v vozila, ki potujejo v Jugoslavijo, da organizira napade na gospodarska zastopstva. Na čelu te diverzantske skupine sta vojna zločinca Mile Rukavina ln Nahid Kulenovid, sin bivšega Pavelidevega ministra Kulenovi-da. Na enem izmed sestankov skupine leta 1962 Je bil sprejet sklep o organiziranju raznih terorističnih tečajev, na sestanku oktobra istega leta pa so bile določene skupine teroristov za delovanje na ozemlju
Jugoslavije. Rezultat aktivnosti te skupine je bil zločinski r 1 na jugoslovansko zastopstvo v Go-desbergu 29. novembra lani m sklep o podobnih napadih na jugoslovanska zastopstva v Franciji, Italiji, Avstriji in Holandiji.
S temi napadi so želeli ustaški zločinci svetovnemu javnemu mnenju pokazati, češ da gre za široko protijugoslovansko razpoloženje e-migracije, in zmanjšati zločinsko odgovornost udeležencev napada na jugoslovansko zastopstvo v Bad Godesbergu. Za finansiranje tega delovanja so ustaški zločinci organizirali široko nabiralno akcijo ne samo med emigranti, temveč tudi med ostalimi Jugoslovani, zaposlenimi v Zahodni Nemčiji, od katerih skušajo izsiliti denar z raznimi pritiski, izsiljevanjem in grožnjami.
Ustaške teroristične skupine «Tajno ustaško gibanje» v Dortmundu se za svoje diverzantsko delovanj« pripravljajo v eni izmed telovadnic v mestu, medtem ko se v neposredni bližini mesta vadijo v miniranju in manipuliranju z eksplozivom. Vse te in druge podatke je jugoslovanska vlada sporočila zahodnonemšk; vladi z zahtevo, naj sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečitev tega delovanja. Namesto odgovora je iz zahod,nonemike_ strani prišla vest, da je bil odložen proces proti zločinskim napadalcem v Bad Godesbergu, in vest o predrzni, nezaslišani in na izmišljenih dejstvih sfabricirani obtožbi zahod-nonemškega advokata Wilhema Schetlerja proti državnemu tajniku za zunanjč zadeve Koči Po-povičču.
B. B.
sednik Simonetti vprašal, ali obtoženci ali pa kdo od njih zahteva, da se čitanje ponovi v nemščini. . Branilci nisp postavili rup«. bene zahteve v tem smislu, in zato se je začela ustna razprava.
Branilci so sporočili, da so se združili v kolegij branilcev, da se ne bi oviral potek procesa v primeru, da bi bil kdo od njih odsoten.
Zagovornik obtoženca Koflerja, ki je zapleten v neko drugo dejavnost, o kateri se še vodi preiskava v Bocnu, je zahteval, naj se akti proti njemu izločijo iz sedanjega . procesa, in naj jih izročijo sodišču v Bocnu, da se združijo s tamkajšnjimi akti.
Tej zahtevi se je pridružil tudi državni pravdnik.
Izločitvi teh aktov pa so se uprli predstavniki civilne stranke trdeč, da Je v podobnem položaju drugih 15 obtožencev. Nekateri pa so zahtevali odložitev procesa, dokler se ne konča preiskava proti Koflerju v Bocnu, in potem naj se oba procesa združita.
Na popoldanski razpravi pa je eden od zagovornikov omenil, da so sedanjemu * procesu priložili samo razsodbo sodišča v Tridentu, ki je oprostila obtožene karabinjerje. Po. udaril je, da sedanji proces ne more biti pod vplivom katere koli razsodbe in da mora milansko sodišče izločiti iz spisov razsodbo iz Tri-denta, ali pa mora zahtevati celoten spes ln proučiti njegovo vsebino skupno z razsodbo.
Govoril je zatem državni pravdnik, ki je izjavil, da nasprotuje združitvi sedanjega procesa s procesom v Bocnu, in je predlagal, naj se samo spisi, ki se tičejo Koflerja, izločijo in združijo z omenjenim procesom
Kar se tiče vpoklica spisov o pro. cesu v Tridentu, se državni pravdnik ni uprl, dodal pa je, da bo nasprotoval vsaki zahtevi, da bi znova pregledali položaj karabinjerjev, ki so bili oproščeni. In prav tako bo nasprotoval, da bi znova proučevali izjave tožiteljev o načinu, kako so jih prisilili do priznanja. Prav tako se je državni pravdnik uprl zahtevi civilne stranke, naj bi sedanji proces odložili, dokler se kasacijsko sodišče ne izreče o razsodbi v Tridentu.
Predsednik sodišča je določil, da bodo Imeli v ponedeljek, torek in sredo po dve razpravi dnevno, v četrtek eno razpravo do 14. ure, ostale dni v tednu pa ne bo razprav. Prihodnji teden bo zadnja razprava v petek, in nato se bo proces odložil na 7. ali 8. januarja.
Zasliševanje obtožencev se bo verjetno začelo šele jutri popoldne.
Mladi Nemec Jachn Dunkel, ki Je bil pred dnevi aretiran na švicarski meji, je bil prijavljen sodišču pod obtožbo, da Je skušal tajno pripeljati na Italijansko ozemlje eksplozivni in vojni matérial z zločinskimi nameni. Baje je Dunkel med zasliševanje izjavil, da samo naglica, s katero so ga aretirali, je preprečila, da bi uničil avtomobil, s tem da bi povzročil eksplozijo materiala v njem. Obtoženca so odpeljali v Bočen, kjer ga bodo še dalje zasliševali.
Glasilo južnotirolske ljudske stranke v Bocnu «Dolomiten» piše v zvezi s procesom med drugim: «Domneva se, da bo proces trajal od tri do sedem mesecev.
Kar se tiče splošnega razpolože- MOSKVA, 10. — Širši plenum nja, se lahko reče, da vsi dobro Ck KP SZ je začel davi diskuai. misleči pričakujejo pravično in jo o poročilu, ki ga ie podal vče-človečansko razsodbo z vseh vi- raj Hruščov. Govorili sc prvi taj-diknv, tako razsodbo, ki bo po- niki CK KP posameznih republik magala pravemu pomirjenju na o funkciji teh republik v okviru južnem Tirolskem. Kljub nedav- razvoja kemijske industrije.
nim grenkim razočaranjem, neodgovornosti nekaterega italijanskega tiska in nepoboljšljivosti redkih ekstremistov, ki so na odvraten način pomazali zidove, bi moralo ozračje ,ki vlada v Milanu, ugodno vplivati na izid procesa. To seveda, če ne bo prišlo do dogodkov, ki bodo razvneli duhove in ki bodo zaželena vaba apostolom sovraštva, ki se niti sedaj ne vzdržujejo izzivanj.»
Avstrijski tisk poroča danes pod velikimi naslovi o milanskem procesu ter kritizira dejstvo, da so obtožence pripeljali na sodišče sklenjene v verigah. Razen tega daje tisk velik poudarek napovedi, da bodo verjetno tudi karabinjerji, ki so bili oproščeni na procesu v Tridentu, pričali na tem procesu. S tem v zvezi piše glasilo socialistične stranke «Ar-beiter Zeitung» med drugim: «Mogoče, da bo to pot moč zvedeti resnico o sistemu mučenja, ki ga uporablja italijanska policija na južnem Tirolskem, ker karabinjer, ji, ki bodo prišli v Milan kot priče, bodo morali priseči in se ne bodo torej mogli več poslu-žitl pravice obtožencev, da lahko lažejo, ne da bi bili kaznovani. Ali bodo povedali resnico, ali pa bodo krivi lažnega pričanja, V tem primeru se lahko kazensko zasledujejo.»
Avstrijski zunanji minister Kreisky je med debato v avstrijski poslanski zbornici o proračunu zu. nanjega ministrstva govoril tudi o južni Tirolski. Med drugim je dejal, da se izrecno obrača na novo italijansko vlado in je pripomnil, da ne sme biti nobenega dvoma, da avstrijska vlada in avstrijski parlament želita rešitev tega vprašanja samo z mirnimi in pozitivnimi pogajanji.
Dalje je dejal, da med svojim bivanjem v Bonnu ni nikoli rekel, da je napetost v zvezi z južno Tirolsko popustila. Rekel je samo, da mu je kancler Erhard postavil nekaj vprašanj o morebitnih težavah z Italijo v okviru ureditve pridružitve Avstrije evropski gospodarski skupnosti, ln da se je na zadnji italijansko-avstrijski konferenci v Ženevi govorilo o tem (o pridružitvi Avstrije evropski gospodarski skupnosti) v pomirjenem in prijateljskem ozračju.
Zatem je Kreisky izjavil: «Ker je Avstrija šla v New York, je bila tudi ustanovljena komisija
Še vedno iščejo ugrabljenega sina Franka Sinatre
STATEL1NE, 10, — Iskanje u-grabljenega sina Frank» Sinatre se nadaljuje: toda do sedaj brez uspeha. Ugrabitelji so zbežali z avtomobilom v državo Nevado. Oče ugrabljenca čaka ves dan v hotelu, da bi dobil morebitni telefonski poziv, naj bi plačal od. kupnino. Pravosodni minister Robert Kennedy mu je sporočil, da bodo storili vse mogoče, da izsledijo ugrabitelja in rešijo njegovega sina. Zvečer se je Frank Sinatra razgovarjai s šefom FBI države Nevada. Omenjeni funkcionar je izjavil, da je prišlo «do nadaljnjega razvoja», da pa ne more povedati drugega. Na vprašanje, ali je razvoj ugoden, je funkcionar odgovoril; «Da, lahko rečem, da gre za ugoden razvoj, toda to je vse, kar lahko rečem.»
devetnajstih približno pod geslom' ,Ce Avstrijci mislijo, da bodo rešili vprašanje od zunaj, jim bomo mi dokazali, da g» bomo rešili v notranjosti Italije.’ Rešitev v okvi. ru komisije devetnajstih, je nadaljeval Kreisky, bi mogla biti tudi podlaga za pogajanja z Avstrijo, K temu nas pooblašča resolucija OZN, in realistična italijanska zunanja politika mora tc tudi upoštevati. Spočetka je italijanska vlada oporekala Avstriji pravico do pogajanj. Toda to pravico je potrdila OZN. Pri prvih pogajanjih niso z italijanske strani kazali nobene pripravljenosti, da bi upoštevali morebitne nove zakone in še manj spremembe ustave, toda po avstrijskih informacijah to predvideva komisija devetnajstih. Razen tega je Italija izrekla v Ženevi pripravljenost sprejeti kot podlago za pogajanja zaključke, ki jih bo italijanska vlada povzela iz poročila komisije devetnajstih. To še ne pomeni, da smo pred rešitvijo; pripravljeni moramo še vedno biti na zapletena in izredno težavna pogajanja. Avstrijska vlada ne bo glede tega nikoli opustila poti mirnih sredstev; če se bodo uporabile drugačne metode, se bo od njih jasno in nedvoumno oddaljila.»
Med debato so južno Tirolsko omenili razni poslanci, ki so govorili tudi o milanskem procesu.
MIRKO KOSMINA
Vedno nas prizadene, ko se za vedno od nas poslovi dober znanec,. prijatelj. Ko pa nas zapusti ne samo znanec in prijatelj, temveč človek, s katerim smo bili vajeni dan na dan skupnega dela, razpravljanja, s katerim smo prebili tudi kako veselo uro in obdobja zaskrbljenosti — tedaj nam je, kot da z razumom — in Se manj s srcem — tega ne moremo dojeti. Le bolestno občutimo, da smo izgubili del nas samih.
Včeraj zvečer st je bliskovito razvedelo, da je za vedno zatisnil oči tov. Mirko Kosmina, ravnatelj Založništva tržaškega tiska, član predsedstva in dol poletni tajnik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze. Niso Se bila leta, ki so nam ga vzela, temveč kruta bolezen. Lahko bi bil še dolgo let med nami, bil navn je Se potreben ...
Življenjska usoda pokojnega tov. Kosmine je odločila, da je njegovo življenje potekalo v razgibanem zaporedju. Rojen decembra 1904 v Gorici je nadaljnja mlada leta prebil v Dekanih, kjer je bil njegov oče občinski uslužbenec. Od tu je šel za nekaj let v gimnazijo v Pazin, nato pa je nadaljeval študij na trgovski Sqli v Trstu. Ze mlad st je vkrcal na ladje ter prepotoval ves svet. Pri tem se je vsestransko obogatilo njegovo poznanje sveta. Poleg lepih doživetij ni manjkalo grenkih spoznanj. Dvakrat je tudi doživel brodolom; prvič že kmalu po prvi svetovni vojni nekje pri Kubi, drugič pa leta 1942 pri Korintu. Tedaj je zapustil morje in se vrnil v Trst.
V	tistem času tov. Mirku, ki je že l. 1921 sodeloval v levih mladinskih organizacijah, ni bilo težko stopiti na pot, ki so si jo že izbrali vsi zares zavedni Slovenci, pot aktivnega upora in borbe proti fašizmu in nacizmu. Takoj se je vključil v OF in l. 1943 je bil sprejet v KP. Mirko Kosmina je bil eden izmed vodilnih, neustrašenih delavcev medvojne ilegale. Njegovo krepko delo se je močno čutilo, dokler ni bil junija 1944 aretiran. Odpeljali so ga v nemško koncentracijsko taborišče Buchen-wald. Po osvoboditvi je še nekaj (asa v Pragi deloval v bazi za repatriacijo ter se nato sredi poletja 1945 vrnil v Trst.
V	Trstu je takoj prevzel razne funkcije v OF, S1AV in ostalih organizacijah, v (asu od 1948 do 1950 pa je bil uslužben v K<-pru kot šef za komunalne zadeve. Za tem je prevzel mesto tajnika Kmečke zveze v Trstu, leta 1958 pa je postal ravnatelj Založništva tržaškega tiska. Ob ti-stanovitvi Slovenske kulturno-go-spodarske zveze je postal njen tajnik in ostal je na tem mestu vse do letošnjega poletja.
Tov. Mirko je na vseh mestih, ki jih je zavzemal, bodisi v organizacijah, bodisi v službah, postavil vedno celega moža: odločnega, nepopustljivega, če je bilo treba, vendar pa razumevajočega in konciljantnega. Vse njegovo delovanje je vedno vodila neomajna zvestoba napredni miselnosti ter nenehna zavest o pripadnosti k tistemu delu sloven-
skega naroda, ki se je moral vedno b oriti za svoj obstoj in za svoje pravice. Pri tem njegova borbe ni navdihovalo sovraštva do naroda, s katerim je tukajšnjim Slovencem usojeno skupaj živeti, temveč prepričanje, da j« najbolj pspešna pot do priznanja pravic za manjšinski narod napredno, demokratično stališče večinskega naroda. Zato je bilo tudi njegovo delovanje usmerjeno v krepitev vseh tistih sil, fct jim je tako napredno in demokratično stališče osnova njih političnega dela.
Posebno vidno je bilo Mirkovo neutrudno delo na mestu tajnika Slovenske kulturno-gospodnrskt zveze. Kot politični delavec ja imel vedno v mislih vsa področja udejstvovanja slovenske manjšine od prosvete in kulture do šolstva in športa. Bil je povsod prisoten in skušal je vedno pomagati, kolikor je najbolj mogel.
Delo, ki ga je tov. Mirko <*• pravljal vsa ta leta, ni bilo lahko in ni nudilo vedno velikih zadoščenj. Težave in skrbi, ki niso bile njegove osebne zadeve, pri njegovi bolezni niso imele majhne vloge, zlasti če še upoštevamo, da se pri bivših internirancih pogosto še čez leta pojavljajo posledice prestanega gorja. Vendar pa Mirko nikoli ni hotel tožiti, celo skrival je svoje bolezni — tudi to svojo zadnjo, dokler se ni zgrudil in je bila vsaka pomoč že zaman.
Zdaj Mirka Kosmine ni več. Slovenci v Trstu so izgubili še enega od mož, ki so močno zaorali v njivo življenja naše manjšine. Za njim bo ostalo njegovo delo, ki mu bo med nami ohranilo stalen, hvaležen spomin.
Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza sklicuje žalno sejo izvršnega odbora za preminulim članom predsedstva in dolgoletnim tajnikom Mirkom K o s m i n o, v četrtek, 12. t jrt. ob 12. uri na sedežu v Ulici Geppa 9.
Na sejo so vabljeni tudi zastopniki včlanjenih organizacij in ustanov.
PREDSEDSTVO SKGZ
inNII4iiiHiliiiimiiiiiHiiiiHiniiiitiiMHiiiitiiimi«iiniiiiiiiiMiiiimiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiMmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiioimaiiiMiitmiimniiiiiiiiMiiiiiiMimiiiiniiiiMiiiiiiii«i
■ JOHNSONOVO POSVETOVANJE Z VODITELJI KONGRESA
IDA se bodo še dalje trudile za zmanjšanje nevarnosti vojne
Izjave Deana Ruska - Pred omejitvijo pridelka žita
WASHINGTON, 10. - Ameriški predsednik Johnson je imel razgovor z demokratskimi in republi-kanskimi voditelji obeh zbornic kongresa. Uradno sporočilo Bele hiše pravi, da so na razgovoru napravili «najnovejšo ocenitev vojaške moči ZDA in Sovjetske zveze». Poročilo so podali državni tajnik Dean Rusk, tajnik za u-brambo McNamara in ravnatelj tajne obveščevalne službe Mac Cone.
Sporočilo dodaja, da ni bilo govora samo o ravnotežju sil v sedanjem trenutku, temveč tudi o predvidevanjih, ki se tičejo tega ravnotežja do konca tega desetletja.
Nato pravi sporočilo, da je predsednik Johnson poudaril, da bo ameriški vojaški program ie dalje jamčil ameriškim oboroženim silam «strateško silo, ki lahko prenese nenaden napad in se vzdrži z zadostno močjo, da lahko uniči napadalca».
V poučenih krogih pravijo, da je bil glavni namen tega posvetovanja, pomiriti člane kongresa po nedavnih napovedih znižanja proračuna za obrambo.
Nato je predsednik Johnson znova pozval kongres, naj v čim krajšem času odobri program zakonov o državljanskih pravicah, ki ga je bil pripravil predsednik Kennedy. Johnson je poudaril nujnost, da se «tako obsežno in važno vprašanje ne ignorira za drugih sto let in niti ne za drugih sto dni».
Ameriški tajnik za kmetijstvo Freeman je včeraj izjavil, da je predsednik Johnson naklonjen programu omejitve proizvodnje ži. ta v ZDA. Novi predsednik je prav tako kakor njegov prednik zaskrbljen zaradi zmanjšanja kmetijskih dohodkov za 600 milijonov dolarjev v prihodnjem letu zaradi
znižanja uradne cene žita. Minister za kmetijstvo je izjavil, da mu je Johnson izrekel prepričanje, da bo potreben program omejitve proizvodnje žita, de se znižajo kmetijski presežki, ki predstavljajo breme za proračun.
Znano Je, da so ameriški kmetovalci maja letos zavrnili program obvezne omejitve ob zajamčeni ceni, kakor je bila vlada predlagala z referendumom.
Predstavniška zbornica je sinoči odobrila načrt zakona, ki določa na 3,6 milijarde dolarjev pomoč ZDA tujini za davčno leto, ki se je začelo 1. julija in ki se bo zaključilo 30. junija. Predsednik Kennedy je bil zahteval 4,5 milijarde dolarjev. Razen tega je v zakonu ostalo pooblastilo ameriškemu predsedniku, da dovoli klavzulo največje ugodnosti Poljski in Jugoslaviji, če se mu zdi, da je ta klavzula v interesu ZDA ter v interesu neodvisnosti omenjenih dveh držav.
Državni tajnik Dean Rusk Je govoril danes v Saint Paulu na zborovanju kmetijskih lndustrijcev. Izjavil je, da je predsednik Johnson odločen iskati v dobri veri ln potrpežljivo vse možnosti, da pride do sporazumov, ki naj omogočijo nove ukrepe za zagotovitev trajnejšega miru.
Zatem je Rusk Izjavil, da ni mogoče popolno in trajno pomirjenje med Vzhodom in Zahodom, ne da bi se prej rešila vprašanja, kakor so delitev Nemčije, Berlin, Laos in Južni Vietnam, ter «uporaba Kube kot oporišča za prevratno dejavnost v Latinski Ameriki». Razen tega bo potrebno napredovati glede nadzorstva nad oborožitvijo in glede zmanjšanja nevarnosti nenadnega napada ali napada po pomoti.
Rusk Je zatem poudaril važen delež ameriškega kmetijstva v ame-
riški zunanji politiki in je nato o-menil glktne obrise te ameriške po. lltike, kakor se kaže v trenutku, ko je. Johnson prevzel oblast.
Nato je Rusk poudaril- potrebo ieboljšanja ln okrepitve zahodnih organizmov. Hkrati pa ZDA iščejo v dóbri veri irf s potrpežljivostjo skupna področja Interesov s svojimi nasprotniki In sporazumne u-krepe za zmanjšanje nevarnosti tretje svetovne vojne, i
Karamanlis je dokončno odšel
ATENE, 10 - Bivši grški ministrski predsednik in voditelj narodne radikalne zveze Karamanlis, ki je sinoči odpotoval iz Aten v Pariz, je pustil nekaterim prijateljem pismo, ki so ga objavili sinoči. Karamanlis pravi, da je sklenil umakniti se iz političnega življenja, ker ga rezultati novembrskih volitev prepričujejo, da v Grčiji ni pogojev, ki bi bili po njegovem mnenju potrebni, da lahko uresniči svoje poslanstvo. Kakor je znano, je pri zadnjih volitvah doživel Karamanlis precejšen poraz.
V pismu poziva Karamanlis člane	narodne	radikalne	zveze,	naj
branijo enotnost stranke, ter določa za svojega naslednika Pana-jotisa Kanelopulosa.
Umik Karamanlisa omogoča novo	rešitev.	Radikalna	desnica,	ki
je	zgubila	svojega voditelja,	bo
verjetno težko ostala združena in po	mnenju	političnih	krogov	je
pričakovati, da se bo stranka razcepila na dve ali tri stranke. Nekateri radikalni poslanci pà so pripravljeni podpreti novega predsednika vlade.Papandreua in glasovati za njegovo zaupnico.
Vreme včeraj: najviSJa temperatura 7,7, najnižja 2,9, ob 19. url 6,2, zračni tlak 1022,5 pada, vlage 63 odst., veter 2 km Jug, nebo 2/10 pokrito, morje mimo, temperatura morja 12,7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 11. decembra
Danijel
Sonce vzide ob 7.34 In zatone ob 16,20. Dolžina dneva 8.46. Luna vzide ob 2.43 in zatone ob 14,15
Jutri, ČETRTEK, 12. decembra
Aljoša
TAKŠNIH VEČEROV SI ŠE ŽELIMO
Prekrasen koncert Slovenskega okteta v prenapolnjeni dvorani Avditorija
Mojstrsko izvajanje polifonskih, umetnih in narodnih, slovenskih pesmi ter pesmi drugih narodov, je navdušilo poslušalce, ki so umetnike is Ljubljane nagradili z burnim ploskanjem
Vrsto lepih prireditev smo imeli v zadnjem času v našem mestu, toda sinočnja v Avditoriju je tako po svojem umetniškem ni-šku, kot po ozračju prazničnosti in po naravnost manifestacijski u-deleibi občinstva, presegla vse prejšnje. Z zadovoljstvom smemo ugotoviti, da je Slovenski oktet iz Ljubljane s svojim ugledom, ki ga uživa v kulturnem svetu od Japonske do Amerike, predvsem pa s svojo priljubljenostjo pri nas v Trstu, kjer je prav v Avditoriju pred 12 leti imel svoj prvi javni nastop, znal pritegniti naše ljudi vseh slojev, vseh skupi n in miiljenj in da je njegov sinočnji nastop prav zaradi tega imel poleg značaja izredne umetniške prireditve tudi značaj manifestacije naše narodne kulture, našega narodnega ponosa. Slovenskemu oktetu gre zato naša globoka in topla zahvala in zagotovilo, da nam bo njegov sinočnji nastop ostal v srcih in da nas bo še dolgo, dolgo ogreval s toplino akordov in harmonij naših in tujih pesmi, ki so nam bile ta večer enako blizu.
Pisati o umetniških odlikah tega vokalnega ansambla se mi zdi skoraj odveč, ker bi končno moral ponavljati, kar so ugotovili le vsi svetovni kritiki in kar se danes le istoveti s samim pojmom Slovenski oktet iz Ljubljane. O njegovi zlitosti, o glasovnih lastnostih njegovih članov, o tehničnih finesah in interpretacijski sposobnosti je mogoče govoriti samo
v	superlativih in še bi mogoče tu in tam ne našli dovolj teh superlativov, da bi se lahko komaj približali temu, kar občutimo in kar doživljamo, ko poslušamo njihovo petje. In popolnoma vseeno je ali pojejo stare polifonske skladbe ali moderne umetne, za glasbeno preprosto uho skoraj di-sonančne pesmi, naše domače o-tožno-prešerne narodne ali ritmično svojevrstne jugoslovanskih narodov, vseobjemajoče ruske z njih očarljivo melodiko ali črnske duhovne, ki vzbujajo simpatijo in čustvovanje. Prav vseeno je: v vrhunski interpretaciji postane vsaka umetnina zase, vsaka dobi svoj čar, ki ji ga je pogosto sam avtor morda le nakazal, v svojem ustvarjalnem navdihu tudi točno občutil, a ki bi vendarle ostal samo notranji avtorjev občutek, sam o navdih, če ne bi našel takih interpretov kot so pevci Slovenskega okteta:
Prvi del programa je obsegal pet polifonskih skladb O. di Lassa, Gastold ija, Mozarta in Gali u-sa-Petelina ter Mokranjčevo «Svjat njest». Sledili sta umetni Ravnt-kova «Kam si šla mladost» in Sre-botnjakova «Kraška vas», nato slovenska narodna v Krekovi priredbi -Marko skače». Mokranjče-va «Vil. rukovet» in Berdoviče-va «Ltndjo».
Zaman bi iskali med njimi najlepšo, a sodeč po aplavzu, je najbolj ogrela Mokranjčeva na narodnih motivih grajena «VIL rukovet» s solistom tenoristom Lipuščkom.
Drugi del, v katerem so se pevci predstavili v krasnih gorenjskih narodnih nošah, smo najprej poslušali «Pesmi iz Turo polja» (R. Matz-V. Vodušek), nato pa Simonitijeve «Pesmi iz Rezije», ki so ogrele zaradi svoje nežnosti. Slovenska narodna v Vrabčevi obdelavi «Bratje veseli vsi» je izzvala navdušen aplavz, katerega je bil deležen tudi prisotni avtor, Že hip nato pa so se komaj izpeti veseli zvoki umaknili melanholičnim a-kordom večno lepe Venturinijeve »Nocoj pa oh nocoj».
S koroško narodno v Kernjako-
vi	priredbi «Mojcej» so ljubljanski umetniki spravili avditorij dobesedno na noge. Posebej je požel priznanje solist Božo Grošelj. Eno. dušni želji po ponovitvi se je oktet oddolžil s še eno koroško narodno «Katrca», v kateri se je spet uveljavil solist Grošelj,
Zadnji del programa je obsegal pesmi drugih narodov: dve moravski narodni «Ej hory, hory» in »Dyby čeme očenfca», dve ruski
narodni «Dvanajst razbojnikov» in «Kalinka» ter še dve črnski duhov. ni pesmi «Wittness» in «You bet-ter mind». In spet bi se težko odločil za najlepšo. Poslušalcem sta zlasti ugajali obe ruski narodni, posebno še «Dvanajst razbojnikov», v katerem smo imeli priložnost slišati krasen glas novega člana okteta Dragiše Ognjanoviča. Tudi obe črnski duhovni pesmi sta očarali tako zaradi svoj. stvenosti melodije kot zaradi brezhibne interpretacije.
S tem je bil najavljeni program izčrpan, toda Slovenski oktet se je hotel navdušenemu ob-činstvu zahvaliti za sprejem in
toplino z dodatkom in je kot prvo dodal znano «Ribniško» s solističnimi vložki Kozlevčarja in Ognjanoviča, nato pa še koroško narodno «N’mav čez jezero» ter za slovo še «Žabe».
Mala deklica in dečko sta prinesla na oder Šop rdečih nageljnov. Bil je to trenutek preproste, a zato toliko bolj iskrene prisrčnosti, ki je ganila in ki je brez besed povedala več kot še tako uglajen govor. V krvavordečih nageljnih je bila simbolizirana kri, ki nam je tokrat zaplala z novo močjo in z novo prepotrebno vero v nas same,
j. k.
Skupni krajevni odbor bivših političnih preganjancev in antifašistov ter bivših partizanov bo priredil v nedeljo, 15. t. m. ob 15. uri na
strelišču pri Opčinah
SPOMINSKO
SVEČANOST
ob 22. obletnici mučeniške smrti PINKA TOMAŽIČA, IVANA VADNALA, VIKA BOBKA, SIMONA KOSA in IVANA IVANČIČA.
•NIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||IVlllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||llll||||||||lU||||||||||l||||||||||||||||||||||||m|f||||||||||||||||fu„|,|„m,|„m„|,n
SESTANEK POKRANNSKECA ODBORA ZA CENE
Ugotovljena prevelika razlika v ceni mlečnih proizvodov na debelo in drobno
Določili bodo maksimalne cene mesu mladega goveda - Zagotovljena preskrba s sladkorjem
Prefektura sporoča, da se ja včeraj ob 17.30 sestal pokrajinski odbor za cene Na sestanku, kateremu je predsedoval podprefekt dr. Pasino, je bilo poudarjeno, da je bilo po ogledu skoraj vseh tržaških mesnic ugotovljeno, da je cena telečjega mesa v prodaji na drobno v več kot 60 odstotkov mesnic izpod najvišje določene cene. Telečji zrezki se v večini mesnic prodajajo po 2200-2300 lir za kg, čeprav najvišja določena cena predvideva 2480 lir za kg. Poleg tega je bilo tudi ugotovljeno, da je vest o znižanju cene telečjega mesa uvoženega iz Jugoslavije brez vsake osnove. Hkrati pa je odbor izrazil mnenje, da bo treba določiti tudi najvišjo ceno mesa mladega goveda (vitellone). V ta namen je bila komisija pooblaščena, da določi ceno do prihodnje seje odbora. Na seji so tudi poudarili nujnost, da morajo mesarji postaviti cene raznih vrst mesa tudi na male kose razstavljenega mesa.
Na oshovi podatkov, ki jih je zbralo nadzorništvo za prehrano, je bilo ugotovljeno, da obstajajo v mnogih trgovinah neupravičeno visoke razlike med ceno sira in masla na debelo in na drobno.
Zaradi stalnega gibanja cen na tem področju, je odbor za cene sklenil, da odloži vsako odločitev v tej zvezi, dokler ne bo dobil na razpolago točnejših in popolnejših podatkov. Kljub temu pa bo odbor poskrbel, da bo za ta živila izdajal tedenska poročila o cenah pri proizvajalcu, ki jih bo pripravilo nadzorništvo za prehrano, in katere bodo poslali časopisom v objavo, da se bodo potrošniki znali ravnati pri nakupih.
Glede vprašanja dobave sladkorja, prefektura sporoča, da je prišlo pretekli teden v Trst 2000 stotov sladkorja. Prefektura poudarja, da sedaj ni več nobenih raz-iogov za zaskrbljenost, kako bodo preskrbeli potrebno količino 7200 stotov sladkorja, ki jo mesto potrebuje, ker so predvideni naknadni in redni prihodi sladkorja iz italijanskih tovarn, ter 1580 stotov iz Mehike in 1400 stotov iz Češkoslovaške. Omenjeni dve pošiljki bosta prišli v Trst pred božičnimi prazniki.
Za sinočnji sestanek pokrajinskega odbora za cene je vladalo precejšnje zanimanje, ker je bilo skoraj gotovo, da bodo na seji določili maksimalne cene raznih vrst sira in masla, iz gornjega sporočila prefekture pa je razvidno, da so sicer ugotovili, da se to blago prodaja v trgovini na drobno po cenah, ki so neupravičeno visoke v primerjavi s cenami na debelo. Hkrati pa odbor še nima, vsaj tako pravi sporočilo, vseh potrebnih podatkov, da bi lahko določil maksimalne cene, češ da se cene tega blaga stalno gibljejo. Upajmo torej, da se trgovci na drobno
iiiiiiiiiiiiiiniiimiiiimiiiiiiiHHiiinuiiiiiiiiimniiiiiuiiiiii
in tudi na debelo ne bodo sedaj spuščali v nadaljnjo navijanje teh cen, ki so v zadnjih mesecih najbolj poskočile in so pri nekaterih vrstah presegle 40 odstotkov prejšnje cene.
uveljavilo nove vsedržavne pogodbe za delavce opekarn, sklenjene v Rimu 24. septembra in ki bi morala stopiti v veljavo s prvim decembrom.
Uspela stavka gasilcev
Včeraj se je pričela 48-urna stavka gasilcev. Udeležili so se je vsi gasilci, ki niso bili oproščeni stavkanja. Stavka se danes nadaljuje.
Seja občinskega odbora
Na sinočnji seji tržaškega občinskega odbora je odbornik za finance dr. Rocco podal poročilo o enoletnem delovanju njegovega resorja, o katerem bomo poroča, li jutri.
Nato je odbor razpravljal o številnih navadnih upravnih sklepih.
SESTANEK O PRISTANIŠČU V MILANU
Lombardskim industrijtem se splača pošiljati proizvode skozi Trst
Poročilo predsednik» trgovinske zbornice dr. Caidassija
Včeraj Je bil v Milanu važen sestanek, na katerem so razpravljali o možnosti, da bi se lombardski in-dustrijci v večji meri posluževali tržaškega in beneškega pristanišča, ki bi lahko povečali promet, medtem ko Je Genova preobremenjena. Sestanek je bil na trgovinski zbornici na pobudo Zveze lombardskih industrijcev. Trst so predstavljali predsednik trgovinske zbornice Cai-dassi, predsednik industrijcev Do-ria, predsednik špediterjev Gropaiz, ravnatelj Albanese in izvedenec Pal. ladini ter zastopnik Javnih skladišč Inž. Colautti. Glavno poročilo Je imel dr. Caidassl.
Dr. Caidassl Je najprej poudaril, da se lombardski industrijci ne okoriščajo dovolj z ugodnostmi, ki jim jih nudita tržaško in beneško pristanišče. Trst in Benetke nista v celoti izrabljeni zlasti za promet proti Levantu in deželam onstran Sueškega prekopa. Od leta 1955 do 1962 se je industrijska proizvodnja v državi povečala za 85 odstotkov, promet iz italijanskega zaledja Trsta pa samo za 60 odstotkov. Se bolj neugodno je razmerje, če se upošteva izvoz in uvoz iz Italije, ki se Je v teh letih povečal za 150 odstotkov, kar pa se ni odražalo na prometu tržaškega in beneškega pristanišča. Poudaril je tudi, da lahko nudita Trst in Benetke v prime-
ri z Genovo razne ugodnosti ter tudi bolj cenene pristaniške tarife. Se večje ugodnosti pa bosta lahko nudili, ko bo dokončana nova av-tostrada. Pri tem ima še posebno važno vlogo dejstvo, da so pristanišča na Bližnjem vzhodu in onkraj Sueškega prekopa bližja Jadranskima pristaniščema kot Genovi. Zaradi manj dela v pristanišču pa tu blago tudi manj čaka na natovarjanje in iztovarjanje. Ce bi bilo več prometa, bi se tudi obe pristanišči lahko specializirali za razne vrste blaga, kar bi pospešilo delo v pristanišču. Poleg tega bi v tem primeru zgradili tudi razne nove naprave.
Dr. Caidassl Je dejal, da razpolagata Trst in Benetke tudi z večjim številom odhodov ladij proti Vzhodu kot Genova, čeprav se to ne zdi. Proti Bližnjemu vzhodu sta vsak dan dva odhoda, proti Rdečemu morju, ter Južni in Zahodni Afriki po en odhod vsaka dva dni; proti Indiji in Daljnemu vzhodu pa je tudi mnogo odhodov. Dr. Caidassl je nato orisal strukturo prometa v obeh pristaniščih in primerjal njegovo količino s količino prometa v Genovi. Svoj govor je zaključil s trditvijo, da se lombardskim in-dustrijcem splača pošiljati blago skozi Benetke in Trst alasti proti Vzhodu.
Zaključek stavke delavcev v opekarni
Snoči opolnoči se Je zaključila 36-uma stavka delavcev opekarne Val-dadige, ki sta jo enotno napovedala oba sindikata. Delavci so napovedali stavko, ker ni ravnateljstvo
Nova dela
na letališču v Ronkah
Predsednik konzorcija za zgraditev letališča v Ronkah inž. Bartoli je na tiskovni konferenci (na kateri ni povabil našega lista), izjavil, da bodo v prihodnjem letu začeli obratovati nove letališke naprave. Inž. Bartoli je tudi dejal, da so v preteklih dneh predstavniki ministrstva za obrambo, za prevoze in finance podpisali konvencijo, k; določa, kraj se morajo končati dela ter ustrezne vsote za kritje izdatkov. Januarja bodo razpisali dražbe za dodelitev del v skupni vrednosti 470 milijonov lir, ki jih bo plačal v celoti konzorcij. Po drugi strani pa je država nakazala prvi prispevek 200 milijonov lir v sedanjem proračunskem letu. Po koncu teh del bo vzletišče dolgo 1.600 m ter bodo dokončali glavne naprave.
S Danes bodo dali v prodajo skoraj 25 stotov plošč (passere). Ribe bodo prodajali po znatno znižani ceni.
Sestanek predstavnikov strank levega centra
Načelniki skupin občinskega sveta so snoči zaključili proučevanje programskih točk, ki jih je predlagal župan dr. Franzil za sestavo večine levega centra. Nov sestanek bo v petek. Ob tej priliki se bodo seznanili z novimi predlogi štirih strank, še posebno pa s socialističnim.
Na prihodnjem velesejmu tudi Španija in Grčija
Prihodnjega tržaškega velesejma se bosta prvič uradno udeležili tudi Španija in Grčija. Stvar še ni uradna, toda dosedanja pogajanja o njuni udeležbi so že privedi a do dejanskega sporazuma. Grčija in Španija imata posebno razvito obrt in izvažata predvsem izbrana vina, sadje in kvalitetne tekstilne izdelke.
Velesejmska uprava je tudi pripravila načrt za «teden», ki bo posvečen tujim gospodarstvenikom in med katerim bodo Vazni «dnevi» u-deleženih držav. Velesejem bo tako okrepil svojo posredovalno vlogo med gospodarstvom afriških držav in med proizvajalnimi evropskimi tržišči.
Občni zbor
Sindikata slov. šolnikov
Jutri, v četrte'* 12. t.m., bo ob 18. uri v risalnici znanstvenega liceja v Ul. Lazzaretto vecchio 9 redni letni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu. Dnevni red je naslednji: otvoritev, poro. čilo odbora, razprava o poročilih, razrešnica, volitve novega odbora, predlogi.
Mrtev je ležal v stanovanju
Včeraj okrog 17. ure so v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer Je na razpolago sodnim oblastem, prepeljali truplo 58-letnega Romana Satana iz Ul. Genova 4. Bolničarji RK so ga našli mrtvega v njegovem stanovanju, kjer Je baje ležal že več časa, tako se je izrekel zdravnik RK dr. Gurardo, ki pa po pregledu trupla ni mogel ugotoviti vzrokov smrti.
Agenti letečega oddelka policije so uvedli preiskavo, da bi ugotovili vzroke Salanove smrti.
Duhovnik podlegel zadobljenim poškodbam
Na drugem kirurškem oddelku je včeraj zjutraj podlegel hudim poškodbam 90-letni duhovnik Lui-gi Di Giacomo, ki se je 2. novem bra ponesrečil, ko se je vozil v avtobusu, ki je trčil v zid pr Grljanu. Di Giacomo je bil v go riškem zdravilišču Fatebenefra telli in je 2. novembra stopil na avtobus, ker je imel opravke v Trstu. Po poti se je dogodila nesreča. pri kateri se je Di Giacomo ranil po zatilju, nosu in čelu ter se je udaril po hrbtu in levi podlakti. Takrat so ga v bolnišni. co sprejeli s pridržano prognozo.
iiiiiiiiiiiiiiii inni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii iiiiiiiiii Hlinili iiiiiii umil ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil,iiiiiiiiiiiliilltiiiiiiiiiiiiiiuiiliiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Po eno leto in pol bosta sedela v meniško kuto oblečena sleparja
Kuti sta si izposodila od nekega patra z izgovorom, da ju potrebujeta za neko gledališko predstavo
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d’Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Qulnn, Jose Fer-rer. Film sedmih Oskarjev,
Arcobaleno 16.00 «Le tentazioni della notte». Technicolor. Prepovedano mladini.
Excelilor 16.00 «Il piede più lungo». Danny Kaye, Clara Williams.
Fenice 15.30 «La noia». Horst Buch-holz, Catherine Spaak. Prepovedano mladini.
Grattacielo 15.00, 18.30, 22.00 «Il gattopardo». Technicolor. Buri Lanca-ster, Claudia Cardinale, Alain De-lon.
Superclnema 16.00 «I Basilischi». Nagrajen v Lokarnu In z nagrado mednarodne kritike. Zadnji dan.
Alabarda 16.00 «Sexy proibitissimo». Technicolor. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.00 «Il monocolo nero». Elga Andersen, P. Meurlsse.
Aurora 16.30 «Rapina al Cairo».
Cristallo 16.30 «I figli del cap. Grant». Technicolor. Walt Disneyjev film.
Capitol 15.30 «Gli uccelli». Technicolor. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.00 «Il giardino della violenza». Buri Lancaster. Prepovedano mladini. Zadnji dan.
Massimo 16.00 «Il mistero del falco». Humphrey Bogart.
Impero 16.30 «Tom e Jerry botta e risposta».
Moderno 16.00 «Sabrina». William Holden, Audrey Hepburn, Humphrey Bogart.
Astoria 16,30 «I vivi e i morti». Technicolor. Prepovedano mladini.
Astra 16.00 «Vanina Vanimi».
Vittorio Veneto 16.00 «Battaglia di spie». Bradford Dilman, Susy Parker. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «Stella di fuoco». Elvis Presley. Technicolor.
Marconi 16 00 «I diavoli alati», John Wayne, Robert Ryan
Ideale 16.00 «1 piaceri del mondo». Technicolor. Prepovedano mladini.
Skedenj 16.00 «La donna di notte». Technicolor. Prepovedano mladini.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Trg Oberdan 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Depan-gher, Ul. sv. Justa 1 ; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanetti, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
fam ita Lnéù
Wh
predvaja danes 11. t. m. ob 18. url Columbia film:
IL
GRANDE
CALDO
(HUDA VROČINA) Igrajo:
GLENN FORD GLORIA GRAHAME JOCELYN BRANDO
KINO PROSEK-KONTOVElJ
predvaja danes 11. t. m. ob 19.30 uri Metro barvni film:
«COCKTAIL PER UN CADAVERE»
(Cocktail za mrtvaka)
Igrajo: J. STEWART, SIR C. HARDWICKE In J. DALL
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
Včeraj-danes
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
10. decembra 1963 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 13 oseb.
UMRLI SO: 71-letna Isabella Nu-mln por. Rova, 72-letna Maria Gior-gini vd. Vesselli, 81-letna Gabriella Lorcet por, Zanon, 59-letnl Lodovico Tempesta, 52-letni Silvio Susa, 75-letna Lugi» Rusian por. Gelmi, 66-letni Giovanni Funes, 83-letni Vittorio Giacomelli,. 69-letna Vincenza Slmonelti por. Grego, 61-letni Angelo Luglio, 70-letni Martino Fioranti, 20-letni Luciano Delich, Claudio Steiner, star 14 ur.
Razna obvestila
Planinsko predavanje SPD. V petek, 20. t.m. ob 20.30 priredi SPD predavanje «Slovenska planinska odprava na Kavkaz» z mnogimi barvnimi diapozitivi.
» • •
Seja SPDT. Danes, sreda, 12. t.m. ob 20.30 ustanovna seja SPDT v društvenih prostorih. Vsi odborniki vabljeni, da se seje gotovo udeleže,
* * *
Prosvetno društvo Barkovlje. Jutri, četrtek, 12. decembra, ob 21. url v društvenih prostorih redna odborova seja.
Po eno leto in pol zapora, 200 tisoč lir globe in 60.000 lir denarne kazni je včeraj naložil tržaški sodnik Brenči lažnima menihoma, ki sta pred časom hodila oblečena v frančiškansko kuto od hiše do hiše po mestu ter zbirala prispevke za ponesrečence v Vaiontu.
Ob 9. zjutraj so karabinjerji pripeljali v sodno dvorano 45-let-nega Vittoria Gregorija od Spodnje Magdalene 1809 in 38-letnega Gabriela Giansantija iz Ul. Flavia 6. Oba sta bila vklenjena, ker sta v zaporu že od 16. preteklega meseca. Obtožili pa so ju goljufije in nedovoljene nošnje meniške kute. Giansantija pa so še obtožili tatvine 4 ključev za osebna dvigala.
Razprava proti goljufoma se je začela nekoliko pozneje. V začetku je Giansantijev zagovornik odv. Filograna zahteval, naj sodnik zasliši tudi Giansantijevo ženo. S tem pričevanjem je zagovornik upal, da bo jasno prikazal težke obtoženveve življenjske razmere, saj je Giansanti poročen ter ima tri otroke, en sin pa se mu je lani smrtno ponesrečil. Sod. nik si je v prvem trenutku pridržal odločitev, toda pozneje je zahtevo odbil.
Zasliševanje obtožencev je bilo zelo kratko, saj so vsi dogodki, ki so ju pripeljali na zatožno klop, zelo jasni, a oba sta priznala krivdo. Giansanti je izjavil, da ni skušal nikoli napotiti dobrosrčne meščane na misel, da nabira prispevke za ponesrečence v Vaion-tu. Navadno je vstopil v to ali ono hišo zelo pohlevno ter s skrušenim obrazom pozdravil domače: «Mir naj bo z vami, bratje.» Cesto so ga ljudje vprašali, če morda pobira prispevke za ponesrečence v Vaiontu. Na taka vprašanja je lažni frančiškan navadno nemo prikimal. Gregori pa je vztrajno trdil, da ni nikoli skušal navesti ljudi na misel, da pobira za ponesrečence.
Kot je znano, sta Gregori in Giansanti pobirala «prispevke» po videmski pokrajini in v Trstu. Iz kraja v kraj sta se vozila z avtom, ki je last žene enega izmed obtožencev. Obtožnica je trdila, da sta nabrala vsega skupaj okoli 700.000 lir, obtoženca pa pravita, da sta dobila le kakih 150.000 lir. Kuti sta si sposodila od frančiška.
na o. Costanteja. Da ne bi menih sumil, da gre za kako nečedno zadevo, sta mu dejala, da rabita kuti pri neki gledališki predstavi.
Na razpravi je nastopilo več prič. Mario Malazzi je rekel, da je prišel k njemu neki menih ter ga prosil naj pomaga ponesrečencem v Vaiontu Priča je prepoznala lažnega meniha v Giansantiju. Isto izjavo je podal tudi Bruno Malazzi, a neka ženska je izjavila, da jo je menih prosil, naj podari kako oblačilo Tudi ona je trdila, da je šlo za Giansantija. Annunziata Nisci je tudi pjepoznala Giansantija, toda le na "sliki. Ko ji je sodnik pokazal Giansantija ter jo vprašal, če je bil on, je ženska vzkliknila : «Ko sem ga videla oblečenega v kuto, je bilo seveda nekaj drugega.» Zato ji je sodnik pokazal sliko in Niscijeva je brez oklevanja izjavila, da je
šlo za Giansantija.
Nato so nastopili še o. Costante ter dva funkcionarja letečega oddelka: marešal Blasina in brigadir sta ma
ško predstavo, policista pa sta po-trdila zapisnike.
Javni tožilec je zahteval za obtoženca po 2 leti zapora in 60.000 lir globe ter 6.000 lir denarne kazni. Za tatvino ključev za dvigalo pa je menil da bi moral sodnik oprostiti obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Zagovornika Filograna in Padovani sta skušala doseči za svoja varovanca čim milejši kazni, S posebno vnemo sta vztrajala pri zahtevi, naj se upoštevajo vse olajševalne okoliščine; splošne, malenkostna škoda itd. Sodnik pa je bil neizprosen
Po kratki in hudi bolezni nas je nepričakovano zapustil naš dragi
MIRKO KOSMINA
K zadnjemu počitku bomo nepozabnega pokojnika spremili jutri, v četrtek, 12. decembra ob 14.15 izpred veže poslopja v Ul. Geppa 9.
Žalujoči: žena Malka, sestra Zorka, brat Darko, svak Franjo Valenčič, nečaki Saško, Igor, Marju-ča, Marinca in Vladko.
Družine: Kosmina, Valenčič, Fatur, Žerjal in ostalo sorodstvo
y. <$£-?•'’
Trst, Šembije, šempolaj, Opatija, Kaper, 11. decembra 1963
niiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
V SKROMNEM STANOVANJU V UL. PONZIAN1NO
Tragična smrt upokojenca zaradi uhajanja plina
Nesrečnež je živel bolno v bolnišnici
sam, ker je imel ženo . Nesreča ali samomor?
a i/ui6iaiuuiu I f i tv J CI JR
vel sam (žena je nam 1 j en ju v bolnišnici),
V lastnem stanovanju v Ulici Ponzianimo 17, lcjer je dva dni ži.
namreč na zdrav, se je s plinom zastrupil 61-letni upokojenec Mario Piemontesi. Včeraj zjutraj so stanovalci v stavbi zavohali značilen vonj po plinu in poklicali gasilce. Ko so ugotovili, iz katerega stanovanja uhaja plin, so najprej dolgo trkali na vrata in ker niso dobili odgovora so najprej poklicali agente letečega oddelka v prisotnosti katerih so s silo odprli vrata. V sobi se jim je nudil tragičen prizor. Na postelji je že mrtev ležal Piemonte, si, iz odprte pipice gorilnika pa je uhajal plin.
Nesreča ali samomor? Agenti so uvedli preiskavo, da bi ugotovili vzaoke tragične smrti. Morda si
KINO <R0SANDRA> B0LJUNEC
predvaja danes H. t. m. ob 19.30 uri film:
«Appuntamento ton il delitto»
(Sestanek z zločinom)
Igrajo: LINO VENTURA, SANDRA MILO in FRANCO FABRIZI
je Piemontesi zvečer hotel segreti pijačo in je potem pozabil zapreti plin, morda pa se je odločil za usoden korak, ker mu je nenadoma zmanjkala življenjska družica. Po pregledu trupla je sodni zdravnik dr. Nicolini dal nalog, da ga prepeljejo v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Pijan je razgrajal in motil goste v baru
28-letni mizar Licerlo Carboncich iz Ul. Vasari 6, se ga je v nedeljo popoldne napil. Nič nenavadnega, če ne bi bil prišel v bar «Saint Tropez» na Drevored XX. septembra 29 in tam začel razgrajati. Najprej Je motil goste, potem je v Jezi razbil še steklo na notranji izložbi. 26-let. ni upravitelj bara Giulio Gropazzi iz Ul. Paduina H Je telefonsko poklical agente letečega oddelka policije, toda preden so prišli, se Je Carboncich že oddaljil. Zasačili so ga na vogalu Ul. Gatteri in ga nato spremili najprej v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi pijanosti, ln nato na kvesturo. Včeraj so agenti Carbonclcha prijavili sodnim oblastem zaradi pijanosti in motenja javnega miru. Carboncich sedi v koronejskih zaporih.
Sporočamo žalostno novico, da je sinoči v tržaški bolnišnici po budi bolezni umrl
MIRKO KOSMINA
predsednik Založništva tržaškega tiska.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 1415 iz Ulice Geppa 9. Hudo prizadeti družini in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje
UPRAVNI SVET IN OSEBJE ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA
Trst, 11. decembra 1963
Sredi dela in borbe za pravice slovenske skupnosti v Italiji je nenadoma umrl
MIRKO KOSMINA
član predsedstva in dolgoletni tajnik SKGZ-
V četrtek dopoldne bo pokojni Mirko ležal na mrtvaškem odru na sedežu SKGZ v Ulici Geppa 9, od koder se bo istega dne začel žalni sprevod do trga pred sodno palačo.
Slava njegovemu spominu!
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
V Trstu, 11. decembra 1963.
— 3 —
11. decembra 1963
«DRAMATIČNI INTERVJU» BRAZILSKEGA PREDSEDNIKA
Ofenziva reakcionarnih sil proti nujnim reformam
73.737 oseb, ali 2,2 odstotka vseh zemljiških posestnikov, ima v rokah 58 odstotkov vseh obdelovalnih površin * Samo v Rio de Janeiru živi v bornih pločevinastih kočicah nad milijon ljudi
«Doživljamo najtežjo krizo v vsej zgodovini Brazilije. S pospešeno hitrostjo se približujemo razpletu, ki bo — če tega pravočasno ne preprečimo — povzročil pretrese v nacionalnih strukturah v doslej še nevidenem obsegu, a pri tem bo prišlo do razvrednotenja vseh dosedanjih dosežkov in razkroja ogromnih sposobnosti ter možnosti za bodočnost». To so besede brazilskega predsednika Goularta, ki jih je bil izrekel ob priliki enega od svojih zadnjih intervjujev tisku. Ta intervju so v deželi označili s pridevnikom «dramatičen», kar obenem razkriva tudi vso težo krize, ki se skoznjo zdaj prebija ta največja latinskoameriška država.
Odkrita beseda o sedanji brazilski stvarnosti je bila tako prepričljiva, da so mnogi omenjeni predsednikov intervju označili za «temeljni dokument» vladnega programa. Zato je tudi postal predmet ostrih napadov opozicijske desnice, kakor je obenem bil povod za nadaljnje zaostrovanje političnih spopadov v deželi in predstavlja tudi korak naprej glede njihove polarizacije. Zatorej ni nič čudnega, če se trenutno v Braziliji vse pogosteje govori o državnem udaru, saj vsa ta nasprotja predstavljajo izredno vnetljivo vzdušje.
Kaj se v resnici dogaja v Braziliji? Postopni, v vsakodnevnem življenju morda celo povsem neopazni proces dovorevanja je končno privedel do neogibnosti izvedbe globokih reform v brazilski družbi. Ne gre samo za agrarno reformo kot vprašanja št. 1, marveč za neogibnost mnogo širše preobrazbe dežele. «Zastareli državni stroj», ves prežet od birokratizma, čaka na modernizacijo. Tako pravi brazilski predsednik.
Danes se lahko že vsakdo prepriča, da brazilski ljudje mnogo samostojnejše in bolj trezno gledajo na razne nacionalne probleme, a pri tem tudi vse bolj odločno postavljajo zahtevo glede svoje udeležbe v njihovem reševanju. Sile, ki streme za tem, da se obstoječe ohrani, pa se čeda-J^je bolj brezobzirno in organizirano upirajo dozorevanju takega procesa. Oni so odločno proti vsaki reformi, enostavno zaradi tega, ker bi to pomenilo okrnitev njihovega dosedanjega gospodarskega monopolizma. Lacerila, zastavonoša najbolj ekstremistične reakcionarne desnice, se je prav zadnje dni znova z vso silovitostjo zagnal proti vladi: «Naša dežela nima vlade,» je rekel, «pač pa ima tolpo roparjev, ki sleherni dan izdaja deželo in jo ugonablja.» S tem je spet začel svojo ofenzivo, ki jo običajno označujejo najbolj grobi napadi in subverzivna dejanja.
Deželo je, kot rečeno, znova zajel val resnih notranjih spopadov. Desnica je izkoristila celo Kennedyjev umor, da bi znova dvignila svojo glavo in nadaljevala krčevito borbo za ohranitev svoje nadoblasti v gospodarskem življenju. Postavljajo se ji po robu napredne sile, ki pa niso dovolj enotne, dasiravno že danes v glavnem obvladujejo tokove političnega gibanja dežele.
Kennedyjeva smrt je bila jasen signal za konservativne sile, da okrepe svojo subverzivno dejavnost predvsem v vojski, kjer so ključne pozicije v Goulartovih rokah. Skušali so organizirati «vojaško krizo». Najprej so v Sao Paolu z najbolj brutalnimi sredstvi hoteli zatreti stavko 700.000 industrijskih delavcev, zatem pa povzročiti nezadovoljstvo in u-por proti disciplini v vojaških vrstah. Toda predsednik Goulart je na to energično odgovoril: takoj je zamenjal in kaznoval nekatere pristaše «goril», se pravi generale, kot je komandant druge armade v Sao Paolu. Obenem pa je istočasno povišal nekaj njemu vdanih častnikov v generalski čin, da bi tako še nadalje mogel v vojski čvrsto ohraniti vajeti v svojih rokah. Bitka v vojski in' za vojsko predstavlja sestavni del trenutne politične situacije v Braziliji. Kolikor pa je desnica nestrpna, da bi s svojo ofenzivo razbila vse, kar so nacionalne šile v zadnjih letih dosegle, toliko je po drugi plati Goulart preveč potrpežljiv v svoji želji, da bi z najmanjšimi bolečinami našel izhod iz trenutnega položaja.
V glavnem je omenjeni Gou-lartov intervju prav’ zaradi tega tudi tako razjaril desnico. Poglavar države je energično, morda odločneje kot kdajkoli poprej izjavil, da bo agrarno reformo «izvedel za vsako ceno.» Dejanska reorganizacija poljedelstva in vasi, in to v najkrajšem času, lahko edina prepreči nadaljnje obubo-žanje dežele. Goulart je jasno povedal, da je ljudska revščina Predvsem posledica latifundistič-ne strukture poljedelstva. Prav nič se ni pomišljal prikazati pravo sliko brazilske vasi: komaj 2,2 odstotka zemljiških posestnikov, oziroma točneje 73.737 veleposestnikov, ima v rokah 58 odstotkov zemljiških površin, ostalih 42 odstotkov pa 97,8 odstotka posestnikov, se pravi 3.288.360 kmetov.
Goulart je v svoji anatomiji brazilske družbe prikazal neko bist-
veno dejstvo: «Danes je nemogoče še nadalje ohranjati neznosne privilegije manjšine. Nemogoče je brezbrižno nadaljevati s tem, da živimo z ramo ob rami z revščino. Brazilija mora prenehati biti dežela takšnih nasprotij, pri katerih je dovolj odpreti okno stanovanja, da že ugledaš najbolj črno bedo, ki jo našim očem nudijo ponižujoči življenjski pogoji Brazilcev, prebivajočih v .favelah’.» Favele so borne kočice, izgrajene iz pločevine in lesa, tipične za vse predmestja južnoameriških velemest. Samo v Rio de Janeiru prebiva v takih kočicah okrog 1.200.000 ljudi. Zaradi tega je Goulart tudi naslovil na brazilsko ljudstvo svoj «dramatični apel», zahtevajoč od njega, da združi svoje sile, da bi se država mogla osvoboditi od te bede. ««Zakaj,» je rekel bra-
zilski predsednik, «skrajno žaljiva je zavest, da v naši deželi otroci še vedno umirajo od lakote.»
In končno je še rekel: «V imenu nacionalne vesti, želim ljudstvu sporočiti, da so reforme potrebne, neobhodne. Čemur pa se želimo ogniti, je kriza, ki vodi v nered in subverzivno spletkarjenje. Reforme niso predsedniške kaprice, a reforme bodo, v to ne sme nihče dvomiti.»
Vtem pa brazilske množice postajajo čedalje bolj nestrpne, ker zahtevajo dejanj. V resnici zahteva reforme tudi brazilska stvarnost sama, tako da ni moč popustiti pred sedanjo ofenzivo destruktivne opozicije. Sile nacionalnega napredka imajo dovolj moči, da se temu postavijo po robu.
M. P.
VIDKO VREMEC:
Uprli so se fašizmu
VII.
Utrinki s srečanja s Finkom
V drugi poolvici novembra leta 1938 sva se srečala nekega deževnega popoldne s pok. Dragom Furlanom z Opčin. Drago je bil trgovski pomočnik v Ul. C. Ghe-ga v Trstu. Bila sva iskrena prijatelja od mladih nog. Skoraj vsak dan sva se sestajala zaradi domenkov o ilegalni dejavnosti. Bil je hudomušen, ukaželjen in prepričan komunist. Padel je v NOB, pred smrtjo so ga strašno mučili.
Zavila sva po samotni poti in se zapletla v razgovor o tekočih zadevah. Znano mi je bilo, da je postal Drago v zadnjem času e-den najožjih Pinkovih sodelavcev. Prejemal je od njega ilegalno gradivo, navodila za sestanke in za izvrševanje posebnih nalog,
Drago mi je z vidnim zadovoljstvom dejal:
OZRAČJE POZNE JESENI	(Foto M. Magajna)
........"""""""""""......um,.,„....................„„„„„.milinmiil.
MESTO ZAGREBŠKE OPERE V SPORU MED MILANOM IN NEAPLJEM
Vstopnice za premiero v «San Carlu»
«prenaglo razprodane»
Ze dolgo ni bilo v glasbenem svetu neko delo dočakano s tolikšnim zanimanjem, kot nova verzija Soštakovičeve «Katarine Izmajlove». Delo pravzaprav ni novo .kajti krstno predstavo je doživelo že 1934 v Moskvi, kjer je bilo lepo sprejeto. Toda Stalinu opera ni bila všeč in šla je «v pozabo». Skladatelj jo je sedaj nekoliko predelal in v začetku letošnjega leta so jo ponovno uprizorili v Moskvi. Mo. skovska premiera je imela velikanski odmev in koj sta se dve Operi začeli pripravljati na izvedbo tega obnovljenega dela. Ti dve Operi sta londonski Covent-Garden, in zagrebška O-pera, ki je pravzaprav to Sošta-kovičevo delo uprizorila že pred zadnjo vojno, seveda v tedanji verziji.
Londonsko občinstvo je Sošta-kovičevo «Katarino» moglo videti na odru že 2. t. m., zagrebško pa bo moglo dati svojo oceno o tem delu šele prve dni — napovedana je za 7. jan. — januarja. Toda tudi pri londonski krstni predstavi tega Soštakovi-čevega dela so sodelovali člani zagrebške Opere, kajti režijo in scenski okvir sta pripravila Vlado Habiinek in Boško Rašica. Izvedba «Katarine» je med londonskim občinstvom žela vsestransko priznanje. Temu navdušenju se je pridružila tudi kri-
tika. Posebno povoljno se je o njej izrazil kritik v «Timesu», dočim sta bila «Daily Telegraph» in «Guardian» nekoliko bolj hladna.
Kot smo omenili, se na novo krstno predstavo tega dela pripravlja tudi zagrebška Opera, ki je v novo uprizoritev vključila svoje boljše moči: dirigent bo Milan Horvat, režiser Rosta Spaič, Katarina Izmajlova bo Mirka Klarič, v raznih drugih vlogah bodo nastopili še Nera-lič, Zunec, Janjič, Filippi, Prel-čec itd. .
Priprave so v polnem teku in temeljite, kajti komaj mesec dni po zagrebški premieri bo Opera šla s «Katarino Izmajlo-vo» na pot in to v Neapelj, v gledališče «San Carlo», kjer bo dva večera nastopila s «Katarino» jn tri večere z «Igorjem». Obe deli bodo Zagrebčani peli v ruskem izvirniku.
Odkod tako naglo vabilo za tolikšno novost?
Zagrebčani so bili letos zgodaj spomladi v Neaplju z «Borisom Godunovom» in s «Pikovo damo». Njihov uspeh je bil tako velik, da so kmalu zatem dobili vabilo na novo gostovanje, ki tokrat zavzema še poseben pomen zaradi «spora», ki je nastal v zvezi s «Katarino Iz-majlovo».
Spor ni nastal med Zagreb-
▼
Uspeh Soštakovicevega dela v Londonu - ,V Zagrebu pripravljajo premiero za 7. januar - Milanska premiera v italijanščini, Neapeljčanom pa bodo Zagrebčani peli v ruskem izvirniku
čani in Neapeljčani, pač pa med gledališčema «San Carlo» iz Neaplja in milansko «Scalo». Spor je bil zabeležen v italijanskem tisku, pa tudi na straneh tujega tiska so o tem pisali. Kot vemo, je v Italiji navada, da pomembnejši odri krijejo svoje repertoarje do poslednjega trenutka, da bi «prehiteli» in «presenetili» druge odre. To velja seveda za gledališke novosti. V novembru pa sta bila objavljena repertoarja za sezono 1963—64 pri obeli o-menjenih gledališčih. In v repertoarjih obeh opernih gledališč je tudi Soštakovičeva «Katarina». Neapelj si je «Katarino» zagotovil tako, da se je pravočasno dogovoril z zagrebško Opero za gostovanje, milanska «Scala» pa si je krstno premiero zagotovila s tem, da je od
............................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiu,......
Flamska šola v «Rossoni»
Na predzadnji razstavi v Ros. sonijevi galeriji smo videli izključno slike cvetic, izvršene na način starih flamskih mojstrov. Zanimanje, ki ga je ta razstava vzbudila, je gotovo dalo pobudo lastniku Gemellarijeve galerije, ki je v zadnjem nadstropju nad Rossonijevo. pripravil skoro edinole podobe flamske šole, v kolikor niso pač navedeni izvir-niki dvomljive pristnosti.
V Italiji 17. stoletja, kjer so vse do tedaj dajali v slikarstvu glavni poudarek upodabljanju človeka, je pojav odličnih nizozemskih tihožitij ustvaril pogoje za njih posnemanje zlasti med manj vidnimi slikarji. Tako je nastala med odličniki moda, ponašati se, če že ne s pravim delom flamskih slikarjev, pa vsaj s tihožitjem enakega videza.
Slike na razstavi v Rossonijevi galeriji sicer nimajo dognanega flamskega očetovstva, sta pa tu dve olji, ki se temu zelo približujeta. Eno je cvetlična slika značilne zasnove in zlasti polna one prefinjene obdelave podrobnosti, kot jo opažamo v delih Rolanda Saverija. Drugo olje pa je podoba s pernato divjačino, s čapljami in jerebicami, ki spominja po rahlosti perja na ustvaritve znamenitega Jana Fyta. Tudi pri nas v Trstu je v oni dobi nastalo povpraševanje po tovrstnih tihožitjih. Verjetno sta dve podolgovati podobi cvetlic, ki sta morda nekoč poživljali steno nad vhodnimi vrati in zato nista najbolje uspeli, delo tržaškega podobarja Bernadina Bissona.
Razen teh tihožitij je flamske šole tudi olje, ki predstavlja nočni prizor ljudi pri neznanem tajinstvenem opravku, nastalo pa je, po našem, gotovo v Genovi. Nasprotno pa bi dejali, da slika iz lovskega življenja, podaja le-to prerafinirano, skoro čisto francosko, da bi bila flamsko dojeta, kot je pod njo navedeno. Dobra kopija, morda po kaki Van de Veldijevi sliki, je podoba, v kateri se razkazuje moč nizozemske mornarice. Isto bi dejali o flamski madoni.
12 UMETNOSTNIH CALERU
INTARZIJA E. MARASSIJEVE
Umetnost intarzije je prastara. Nastala je na Srednjem vzhodu in izvor imena je arabski. Do nedavnega pa nismo imeli v Trstu še nikake umetniške delavnice, kjer bi se gojila ta zvrst umetnosti. Sele pred tremi leti je tako delavnico pri nas postavila mlada Tržačanka Emanuela Marassi v Ul. Battisti št. 19. Pričela je tiho, a je kmalu zaslovela zaradi popolnosti njenih intarzij, tako da zasluži, da jo predstavimo širši javnosti.
Med nami je postala znana, ko je izvršila dekoracije po osnutkih prof. Černigoja za ladjo «Galileo Galilei». Slična dela pa je izvršila pred tem tudi za ladje tržaškega Lloyda po zasnovah pokojnega Russiana. Pred nedavnim pa je dokončala za ladjo «Guglielmo Marconi» velike panoje po risbah znanega grafika Marangonija.
Kako odlično ume Marassije-va prenašati umetniške vrednote v lesno intarzijo po predlogah slikarjev, tako imenovanih kartonih, smo ugotovili, ko smo si ogledali Černigojeve intarzije,. ki jih ta naš, vedno v novo usmerjeni mojster, namerava v kratkem razstaviti v Milanu, in pred tem še v Občinski galeriji v začetku januarja med razstavo slik. Videli smo sedem velikih del, šest abstraktno nepredmetnih intarzij ploskovno razgibanih zasnov in pa nabožno kompozicijo «Križanje», v kateri se
romanski elementi prepletajo z narodnimi motivi. Bolj kot v omenjenih abstraktnih zasnovah, se pa morda prav v tem delu odkriva spretnost Marassijeve v tenkočutni izbiri primernih furnirjev eksotičnih lesov, s katerimi podaja prepričljivo resnično nagubanost raznih tkanin in celo mišičevja teles. Rožasti vara les s Filipinov in beli japonski tamos s kodrasto zavitim ožiljem ,se družita v učinkovite ploskve z rumenim kongoškim in rdečim brazilskim palisan-drom
Marassijeva ustvarja v duhu dunajske šole, ki upošteva le lepotne učinke lesnega ožilja brez slikarskih posegov, kot so to žganje s pirografom in barvanje, kakor jih pozna neapeljska Šola. Kako vestno se drži dunajskega postopka, pričajo podolgovate skoro štirimetrske intarzije izredne natančnosti. So to florentinski motivi iz 14. stoletja in sicer Boccacijeva poroka, Griseldina novela in kačja nadlega v Florenci, v katerih je ponazorjena množica pestro odetih ljudi in izcizelirane arhitek. ture. Videli pa smo tudi nekaj prenosov v intarzijo Picassoje-vih slik in motive olimpijskih iger. Zal pa večina teh del zapušča Trst. Gredo v Milan in inozemstvo, kjer se pač laže najde kupec za te razmeroma drage umetnine.
M. B.
založbe «Ricordi» odkupila pravico za izvajanje tega goštakovi-čevega dela, ki ga je založbi prepustila moskovska, založba «Mednarodna knjiga». Potemtakem bi mogla milanska «Scala» iz tega spora potegniti daljši konec, kajti njej je moskovska «Mednarodna knjiga» prepustila pravico za italijansko krstno predstavo, toda stvari so nekoliko drugačne. Res je, da ima milanska «Scala» pravico do krstne predstave Soštakovičeve «Katarine Izmajlove» v Italiji, toda le v italijanskem prevodu. Zagrebčani pa gredo v Neapelj z isto «Katarino», vendar pa v ruskem izvirniku in z lastnimi pevci, z lastno sceno, kostumi itd. Skratka, z vsem svojim in v — ruščini. Tako je stvar postavil tudi londonski «The Sun-day Times», ki je hkrati označil «Scalo» za «senilno», gledališču «San Carlo» pa je pripisal «vitalnost».
V tem smislu so pisali tudi nekateri drugi italijanski listi, ki so hkrati dali zelo laskave pohvale na račun zagrebške O-pere in njenih umetniških kakovosti. Milanski «Corriere della Sera» navaja, da je «intendant «San Carla» sklenil sporazum za zagrebško izvajanje Soštakovičeve opere preden je vedel za namene «Scale», založba «Ricordi» pa ne more proti temu ničesar, ker so Rusi dali Zagrebčanom pravico za izvajanje opere v izvirniku». Sicer pa zvemo iz istega lista, da je «Ricordi» bila v sporu s «Scalo», ki se ni hotela odreči svoji premieri. Na koncu isti list o Zagrebčanih pravi: «Veruje se, da bo zagrebška izvedba zelo moderna, ker je ta operna hiša tudi v drugih izvedbah dokazala svoj ugled».
Milanski dnevnik «Il Giorno» je poudaril, da bo zagrebška izvedba «Katarine» «težak udarec» za «Scalo», hkrati pa se tudi ta dnevnik strinja s splošnim mišljenjem, da založba Ricordi, ki je depozitar le italijanske verzije sporne opere ne more ničesar storiti, ker bo zagrebško gledališče pripeljalo s seboj tudi glasbeni material in umetnike in zato pravno in dejansko ni k temu možen noben ugovor.
Tudi turinska «La Stampa» je posvetila temu sporu članek, v katerem med drugim beremo: «Pričakuje se, da bo opera izvedena na način, s katerim dobré slovanske Opere izvajajo reper-
ii...mili....il i milil lil l il I mili llllllllll lllllllllll...........................................lili.....................................iiiiiiiiiiiiiiiihi
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Otresite
se bojazni pred svojimi tekmeci, Ne bodite sebični in ljubosumni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Neko delo bo zahtevalo, da vložite vanj vso svojo dobro voljo. Nepričakovano moralno zadoščenje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaši napori bodo rodili zaslužen sad. Povrnili boste tekmecu to, kar je on storil vam.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Uspeh za one, ki se ukvarjajo s slikanjem in umetnostjo. Dobro razumevanje med prijatelji.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Posel, ki nanj niste več računali, vam bo prinesel veliko zadoščenje. Hladni odnosi z nekim sorodnikom.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Trenutek ni primeren, da bi družino seznanili s svojim načrtom. Ne bodite preveč radovedni in gostobesedni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dober zaslužek v teku jutra. Ne prepuščajte se svoji fantaziji.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne glejte s prevelikim optimizmom na najnovejšo ponudbo. Zaradi družinskega miru boste mo-
rali poseči v neko diskusijo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dan je ugoden, da pospešite neki posel. Rahla napetost v čustvenem razmerju.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan je primeren za poslovna potovanja. Prejeli boste darilo, ki vas bo osrečilo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne kesajte se za besede, ki ste jih izrekli v obrambo svojega prijatelja. Prejeli boste novice o neki dragi osebi.
RIBI (od 20.2. do 20.8.) Ne zamudite priložnosti, da se seznanite z zelo važno osebo. Prišlo bo do nesporazuma z nekim družinskim članom.
toar slovanskega izvora». To zaupanje do zagrebškega opernega ansambla prihaja do izraza tudi na koncu zadevnega članka turinske «Stampe», ki pravi: «.Scala’ je bila okrnjena v svoji ničemrnosti, toda to je naključje, v katerem ni krivcev, najmanj pa je tegéhlfftMi!1 zagrebška Opera, ki bo, kot smo prepričani, prinesla v Neapelj vrhunsko stvaritev».
Ves ta spor med Milanom In Neapljem je še bolj poživil zanimanje za gostovanje zagrebške Opere v gledališču «San Carlo», še posebej za premiero Soštakovičeve «Katarine». Londonski «The Sunday Times» je glede tega med drugim napisal: «2e zdavnaj ni za neapeljsko premiero Soštakovičeve opere razpoložljivih mest in tudi mnogi člani diplomatskega zbora bodo nezadovoljni zaradi prenagle razprodaje vstopnic.»
To izredno zanimanje za So-štakovičevo «Katarino Izmajlovo» na odru neapeljskega gledališča «San Carlo» je prav gotovo tudi ustrezno priznanje ali vsaj zaupanje v kakovosti zagrebških umetnikov, ki pa jim hkrati nalaga izredno odgovornost ,kako bodo v tujini ponovno zastopali najprej svoje matično gledališče, pa tudi svojo domovino.
A. M.
— Z njim sem se razgovarjal pred dvema dnevoma.
— Ali- gre za kakšen bližnji sestanek? sem mu vpadel v besedo.
— Da. Danes ob 20.30 bo na običajnem mestu sestanek širšega pomena. Pridi pravočasno sku. paj z ostalimi tovarišil
— Poskrbel bom za prostor. Kaj bo novega?
—	Ne bodi neučakan -Saj veš, da ne smemo biti radovedni.
— Ze prav, toda nisem ga videl od njegovega prihoda iz vojske.
Preden sva se razšla, mi je Drago povedal o Pinkovem romanju v prejšnjem tednu.
Pri 23 letih starosti je bil v polnem razmahu mladostnih sil. Noben napor ni bil zanj pre-težak. Od doma je prejemal dovolj denarja za lastne potrebe. Zase je obdržal le najnujnejše, vse ostalo je razdal za potrebe same organizacije. S svojim vedenjem je postal vzor redke skromnosti.
Bližnji sestanek s Pinkom me je navdajal s posebno radostjo. Prisotnost njegove osebnosti v vrstah ilegalne organizacije je bilo čutiti vsepovsod. S takimi mislimi sem odšel takoj k somišljenikom zaradi priprav za srečanje. Drago se je odpeljal v Trst z openskim tramvajem.
Za kraj tega sestanka je bila izbrana soba s posebnim vhodom v hiši zanesljivega tovariša, kamor so peljale vijugaste in slabo razsvetljene ulice. V jesenskem času si po osmih zvečer srečal po vasi le kakšnega zapoznelega domačina.
Ob napovedanem času so že bili zbrani okrog mize v sobi: Vid-ko Vremec, Drago Furlan in še trije drugi komunisti.
Slišali smo pridušeno trkanje na vrata. K njim je pristopil gostitelj in jih odprl. Zagledal sem nasmejan pinkov obraz, za njim pa še dva neznanca.
Prisotne je prisrčno pozdravil z besedami;
—	Pozdravljeni tovariši! Lepo je od vas, da ste tako točni. Z menoj sta prišla še dva druga tovariša.
— Prisedite med nas, smo v
Pinko Tomažič leta 1936, ko je študiral v Zagrebu na ekonomski fakulteti
Pinko Tomažič na tržaških ulicah, le malo pred aretacijo
glavnem sami poznani domačini. Posebno mi smo veseli tega srečanja! — je dejal Drago.
— Zarobljeni fašisti bodo kmalu zapravili svoje cesarstvo z Ducejem vred, kajne? — je Pinko ogrel vzdušje z domiselno pripombo,
— Vse kaže, da mu bomo pomagali tudi mi, — se je oglasil starejši komunist. Prisotni so se zasmejali od srca.
Po tem uvodu so se obrazi zresnili. Začeli smo s predvidenim sporedom.
Pinko je v klenih stavkih povedal, kaj moramo storiti za širjenje naših vrst, dalje kakšne so trenutne naloge vsakega posameznika.
Dotaknil se je pomena političnega dela, ilegalnega tiska in priprav v primeru vojnega spopada.
Nad njegovim izvajanjem smo bili mladi komunisti dobesedno vzhičeni. Pred očmi nam je lebdel njegov lik zavednega komunista, ki je oznanjal novi svet.
Nadalje smo se dogovorili za predavanja o zgodovini delavskega gibanja in o dialektičnem materializmu.
Razšli smo se pozno v noč, preden je odpeljal zadnji openski tramvaj v Trst, s katerim se je Pinko sam vrnil v mesto.
Pok. Drago Furlan je vse naslednje obdobje marljivo in točno izpolnjeval Pinkova navodila, ki so razgibala komuniste in antifašiste nasploh v tem delu tržaške okolice.
Vsako srečanje s pinkom je pomenilo svojstven doživljaj za vsakogar. Utrinki njegovega življenja in dela so last delovnih množic na primorskem, ki se hvaležno klanjajo neštetim žrtvam za osvoboditev izpod fašističnega jarma.

(Nadaljevanje sledi),
nmssi
Radio Trst A
7.00:
Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Folklorni mozaik; 12.15: Brali smo za vas; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Pòi stoletja melodij: 17.00: Tipični furlanski ansambel; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Znanstveni leksikon; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Pravljični svet v glasbi; 19.00: Zbor «Giuseppe Tartini», iz Trsta; 19.15: Higiena in zdravje; 19.30: Lahka glasba; 20.00; Spcrt; 20.30: Revija pevcev; 21.00: Simfonični koncert; V odmoru Franc Jeza; «Klavdij Palčič»; nato Mojstri swinga.
Trst
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.40: D'Annunzio — Zan-donai «Francesca da Rimini» — I. in II. dej.; 14.35: Antologija.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15; Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: O-poldanski cpcktail; 12.50: Turistične beležke; 13.00:	Operna
glasba; 13.40:	Mala prodajalna
plošč; 14.00: Melodije in ritmi; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.30: Dueti iz ital. oper; 16.15: Nastopajo pevci; 16.30: Otroški kotiček; 17.00: Portreti s festivala «Bled-63»; 17.40: Dunajski valčki; 18.00: Prenos RL; 19.00: Melodije; 19.30: Prenos RL; 22.15: Kvintet G. Shearing; 22.40: Beethovnove skladbe; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Jutranji pozdrav; 8.50: Stra-
SREDfl, 11. DECEMBRA 1963
ni iz albuma; 9.10; 2enska pri volanu; 10,00; Operna antologija; 10.30: Radijska šola; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Koncert; 13.25: Italijanske popevke; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Pianistka Antonia Giusto; 17.25; Operna glasba: 18.40: Srečanje s sireno; 19.10: Kmetijska oddaja; 20.25: Lahka glasba: 21.40: Kolumbijska folklorna glasba; 22.15:	Baritonist Herman
Prey.
II. program
7.35: Vreme na ital. morjih; 8.35:	Pojo «Quattro Caravel»;
9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35; Nove ital. pesmi; 11.00; Vesela glasba; 14.05: Pevci; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Orkestralna glasba; 17.35: Mala enciklopedija; 18.35: Enotni razred: 18.50: Vaši izbranci; 19.50: Simfonična glasba; 20.35: Filmske novosti; 21.45: Večerna glasba; 22.10; Jazz.
III. program
18.30:	Gospodarska rubrika;
19.00: Ottejeve skladbe; 19.15: Likovna umetnost; 18.30: Vsako-večerni koncert; 20.30: Revijski program; 20.40:	Beethovnove
skladbe; 21.30: Dve Malipierovi skladbi; 22.15; Poljsko slovstvo; 22.45: Stare orgle v Evropi.
Slovenija
5.00: Dobro jutro; 6.20: Tečaj makedonskega jezika; 8.05: Jutranji divertimento; 8.55: Pisani
svet pravljic in zgodb; 9.25; Glas-
ba ob delu; 10.15; Zbori angleških skladateljev; 1Q.45: Človek in zdravje; 10.55: Glasbena medigra; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05:	Zabavna glasba;
12.15: RKU — prof. L. Zor: Čebele in cvetlice; 12.25: Slovenske narodne; 12.40: Lepe melodije; 13.15: Zabavna glasba; 13.30: Koncertni drobiž; 14.05: Radijska šola; 14.35: Priljubljeno in znano; 15.15: Zabavna glasba; 15.40: Komorni zbor RTV Ljubljana; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Pianist Josef Paleniček; 17.35: Iz fonoteke Radia Koper; 18.00: Aktualnosti doma in po svetu; 18.10: Mojstri orkestrske igre; 18.45: Ljudski parlament; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Skladb» Janeza Matičiča: 20.35: Puccini: Tosca; 22.40: Nočni akordi; 73.05: Literarni nokturno; 23.15: Plesna glasba.
Ital. televizija
Od 8.30 do 13.55: Sola; ’6.45: Nova srednja šola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15: TV razprave; 20.15: Šport: 20.30: Dnevnik; 21.05: Skupno življenje: «Priča»; 22.15: Leta swinga; 23.00-Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Dnevnik; 21.15:	Film
«Furore»; 23.25: Športne vesti.
Jug. televizija
17.30: TV za otroke; 19.00: TV dnevnik; 19.15: Panel diskusija; 20.15: TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05; «Skupno življenje»; 22.15: «Swinging years» in TV dnevnik.
NA SESTANKU FEDERALNIH ODBOROV V GORICI IN VIDMU
Levica zahteva izredni kongres PSI in nasprotuje razkolu v stranki
Avtonomist! v Cosici odobravajo Nennijev vstop v vlado levega centra • Poslanca Fortuna in Marangone se podrejata disciplini stranko in napovedujeta svojo podporo novi vladi
Pokrajinski odbor PSI za Goriško j« na zadnjem sestanku, ki je bil v ponedeljek ziečer, z večino glasov odobril resolucijo levičarske struje za sklicanje izrednega kongresa na podlagi člena 22 pravilnika, ki pravi, da se kongres skliče, če to zahteva ena tretjina federacij. Na tem kongresu naj se temeljito prouči položaj v stranki v sedanjem političnem trenutku. Manjšina je predložila drugo resolucijo, v kateri zavrača potrebo po sklicanju izrednega kongresa ter odobrava Nennljevo sodelovanje v vladi levega centra.
Tudi videmska federacija PSI je z večino glasov sprejela resolucijo za sklicanje izrednega kongresa stranke, da se «utrdi enotnost PSI in usposobi stranka za resnični preokret na levo».
Furlanska poslanca PSI odv. Loris Fortuna in prof. Vittorio Marangone sta obsodila ikodljive težnje, ki se pojavljajo med nekaterimi levičarji, da bi nastal v stranki razkol. Fortuna je izjavil, da se podreja strankini disciplini in da bo glasoval za novo vlado, prof. Marangone pa bo na svojo odločitev počakal do samega glasovanja v zbornici.
Negativne tendence po razkolu v stranki se odločno obsojajo tudi med gorižkimi socialisti, kjer prevladuje mnenje, da je potrebna enotnost stranke in diskusija med članstvom, da se preprečijo katastrofalne posledice, ki bi jih utegnil povzročiti razkol v delavskih vrstah.
Brezplačni tečaj za mlade živinorejce
Kmetijsko nadzorništvo iz Benetk prireja dva tečaja za strokovno usposabljanje rejcev goveje živali. Eden bo v Canovi, drugi pa v San Dona del Piave. Obiskujejo ju lahko vsi mladi živinorejci. Vpisuje kmetijsko nadzorništvo v Gorici, Ul. Duca d'Aosta 113 najkasneje do 20. decembra letos. Predavanja se bodo pričela v prvih 15 dneh meseca januarja in bodo trajala 45 dni. Udeleženci bodo imeli brezplačno hrano in stanovanje in jim bodo pomagali tudi na druge načine.
Izenačenje plač v trgovskem sektorju
Uslužbenci in uslužbenke trgovskih podjetij bodo od 1. julija 1964. dalje prejemali enako plačo za enako delo. Draginjska doklada pa bo izenačena že s 1. januarjem 1964. O tem vprašanju so dosegli soglasje med zastopniki Zveze za trgovino in turizem ter
sindikalnih organizacij na pogajanjih za obnovo delovne pogodbe. Nadalje so se sporazumeli, da bodo deležni delavci v trgovini od 1. januarja 1964 dalje treh prostih dni v mesecu (med tednom), medtem ko so imeli doslej samo dva. Med poletnimi počitnicami bodo dobili 14. plačo. Za leto 1964 in 1965 bo znašala 30 odst. normalne plače, z letom 1966 pa bo enaka višini ene mesečne plače.
Dve nezgodi v Novi Gorici
Včeraj popoldne se je 44-letni Franco Lino doma iz Gorica Ul. Ceconi peljal s svojim mopedom
po cesti iz Solkana proti Novi Gorici. Iz neznanih vzrokov pa je padel in se pri tem ranil. Z avtom jugoslovanskega Rdečega križa so ga pripeljali v goriško civilno bolnišnico, ker so mu ugotovili udarec na glavi s pretresom možganov ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Ob 19.25 pa so pripeljali v bolnišnico še 39-letno Nives Franco iz Gorice Trg Transalpina 4, ki je prav tako padla v Novi Gorici, ko se je tamkaj peljala s kolesom. Pri tem si je verjetno zlomila nekaj reber, se udarila v tilnik ter si pretresla možgane. Tudi njo so pridržali za 15 dni na zdravljenju.
TBI NEZGODE HA DELU
7j vrelim katranom $«e je opekel po životu
Tram mu je padel na glavo - Nezgoda z gonilnim jermenom
Včeraj ob 14. uri popoldne so Giuseppe Zanon v Gorici. Zdrav-
pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 37-letnega Elia Marego iz Moše. Zdravniki so mu ugotovili več opeklin na telesu, ki si jih je Marega prizadejal s katranom na delu pri gradbenem podjetju Medeot. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju.
Najmanj 15 dni se bo moral zdraviti v bolnišnici tudi 43-letni Alfio Zorzet iz San Pier d'Isonzo, ki se je ponesrečil na delu pri podjetju Costruzioni generali. Neki tram mu je namreč padel' na glavo, pri čemer je Zorzet dobil močan udarec s pretresom mož-gan in si je verjetno zlomil tudi nosno kost. V bolnišnico so ga pripeljali nekaj po 14. uri.
Okrog 17.45 pa so sprejeli na zdravljenje še 18-letnega Paola de Battista iz Chiesa dal Pago iz pokrajine Belluno. Tudi ta se je ponesrečil na delu pri podjetju
■ lllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllJIlllllllllllllUlllžlllllllllllllllllllllllllIllUMJIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
NA PRIZIVNI RAZPRAVI PRID OKROŽNIM SODIŠČtM
Delno znižana Kazen obsojencu Ki je ogoljufal dva Jugoslovana
Kaien za mladoletnega tatiča iz Tržiča, ki je kradel vozila in cigarete
Za goljufijo, izvršeno na račun dveh jugoslovanskih beguncev, je okrajno sodišče svoj čas obsodilo 36-letnega Celsa Staniča iz Mariana na 7 mesecev zapora in plačilo globe v znesku 30.000 lir.
Kaznivo dejanje je Stanič izvršil 11. marca letos. Tega dne sta prišla v Gorico jugoslovanska državljana Ivan Verga in Antun Obrovac. Stanič se jima je približal in ju povprašal, ali imata dinarje in ali jih nameravata zamenjati. Izročila sta mu 16.300 dinarjev. Kot jamstvo, aa se bo vrnil z lirami, jima je Stanič izročil svoj potni list. Mladeniča sta dve uri čakala, Staniča pa ni bilo od nikoder. Odšla sta na kvesturo, kjer sta prosila za «politično» zatočišče, obenem pa prijavila «menjalca». Policija je bila storilcu kmalu za petami, ker si je s potnega lista prepisala vse njegove podatke. Stanič se je zagovarjal, češ da ni nameraval menjati denarja, ampak jima je obljubil, da bo pripeljal osebo, ki jima bo zamenjala denar. Pri nadaljnjih poizvedovanjih je policija ugotovila, da je Stanič denar zamenjal in plačal dolg, ki ga je imel v neki gostilni, ker ni plačal prejšnji dan večerje. Vnaprej je pri isti gostilničarki plačal 3.400 lir za sobo, tako da je imel na razpolago še 4 000 lir, ki mu jih je kvestura zaplenila.
Včeraj so Staniča vklenjenega pripeljali v dvorano okrožnega sodišča, ker je proti prejšnji razsodbi vložil priziv. Njegov zagovornik odv. Luzzatto je predlagal, naj bi se obsodba spremenila iz goljufije v nedovoljeno prisvaja-
ZAHVALA
Vdan v božjo voljo Je umrl 6. decembra
ALFONZ KORŠIČ
Pogreb je bil v Steverjanu v nedeljo, 8. decembra popoldne.
Žalujoči se iskreno zahvaljujejo čč.gg. duhovnikom, županu in občinskim svetovalcem iz števerjana, domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem udeležencem, ki so našega dragega moža, očeta in brata pospremili k večnemu počitku.
Žena ZOFIJA, sin KLAVDIJ, hčerka NEDA, brata REMIGLI in IVAN, sestra ALOJZIJA ter ostali sorodniki.
Gorica — Steverjan, 11. decembra 1963.
nje tuje lastnine, češ da Stanič denarja ni nameraval ukrasti, am. pak ga zamenjati, kar dokazuje
tudi dejstvo, da je fantoma dal za jamstvo svoj potni list. Sodišče je upoštevalo branilčev zagovor in je znižalo zaporno kazen na 4 mesece in 20 dni ter 20.000 lir globe.
Na naslednjem procesu so sedli na zatožno klop trije mladeniči iz Tržiča: 18-letni Giuliano Marchese iz Ul. Totti 21, ki igra sedaj pri nogometni ekipi Como, 17-letni Aldo Ulian iz Ul. Pascoli in 20-letni Giuliano Sambo iz Ul. Puccini 23. Vsi so bili obdolženi, da so kradli denar in cigarete.
Na sodišču so zaslišali 11 prič, ki so bile okradene. Spoznali so za krivega samo Samba. Obsodili So ga na 16 mesecev zapora in na plačilo globe v znesku 40.000 lih; ostalih obtožencev niso sodili, ker sta mladoletna predsednik sodišča Storto, prisednika Arculeo in De Carlo, državni pravdnik Ca-putti, zapisnikar Petti.
prodajajo kot «posneto mleko» ne sme imeti več kot 0,50 maščobe, pol posneto mleko pa mora imeti
od 1 do 1,80 odst. maščobe.
Saje so se vnele
Obvestilo za prebivalce občine Doberdob
Doberdobsko županstvo sporoča, da se morajo lastniki motornih tovornih in ročnih vozil čimprej zglasiti na županstvu, da jim naročijo tablice, ki se pritrdijo na vozila. Obvezna je prijava naslednjih prevoznih sredstev: ciklomotorji brez gonilk ali z gonilkami do 50 kub., cm, motorji do 1,50 konjskih sil, do teže nad 16 kg, ali ki dosežejo na cesti brzino 40 km na uro. Za samokolnice in prevozna sredstva, ki krožijo po stranskih poteh, ni potrebna prometna tablica.
Prodaja posnetega mleka
V uradnem listu je bil objavljen odlok predsednika republike štev. 1504 z dne 11. avgusta 1963, ki določa predpise za prodajo posnetega in pol posnetega mleka. Tako mleko morajo pasterizirati v mlečnih centralah in podobnih pooblaščenih ustanovah, da se ga lahko potem ohrani za daljšo dobo. Mleko lahko potem prodajajo v mlekarnah in jestvinskih trgovinah. Mleko, ki ga
Včeraj okrog 13. ure so poklicali goriške gasilce v Ul. Rabatta št. 14, kjer so se v stanovanju Giovannija Pessotta vnele saje v dimniku. Po dobri uri dela so gasilci ogenj pogasili. Skoda je malenkostna.
Klub «Simon Gregorčič»
Večeri ob sredah
V okviru rednih VEČEROV OB SREDAH bo danes 11. t.m. ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 (poleg prosvetne dvorane)
Večer
slovenske knjige
na katerem bodo predavatelji strokovno ocenili knjige Prešernove družbe, ki so priložene Jadranskemu koledarju za leto 1964.
Jože Koren bo podal pregled izdajanja koledarjev med Slovenci od Trubarjevih časov do danes. Prof. Rado Rauber bo predstavil letošnji Jadranski koledar, dr. Andrej Budal Bevkovo knjigo Iz iskre požar, dr. Robert Hlavaty knjigo Naš zdravnik dr. Franja Smerduja, Samo Pahor pa knjigo Slovenija in njeni kraji Franceta Planine.
Ob tej priliki bo prirejena v klubu razstava najrazličnejših slovenskih knjig, primernih za mladino in odrasle, ki bodo naprodaj.
Pridite!
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
niki so mu ugotovili udarec na glavi z rano in izgubo spomina ter rano na mezincu leve roke. Pridržali so ga za 15 dni.
Okrog 15. ure pa je prišel po prvo pomoč 30-letni Alberto Bailo doma iz Riccione, ki je bil v Gorici ob priliki Andrejevega sejma. Pri upravljanju nekega gonilnega jermena se je ranil v levo roko. Okreval bo v osmih dneh.
Po mestu nameščajo božično razsvetljavo
Mestno podjetje Je pričelo nameščati električno razsvetljavo, ki bo krasila glavne ulice med božičnimi prazniki. Trenutno so v teku dela na Verdijevem korzu, polagoma pa bodo električne žice namestili še po Gosposki cesti, Mazzinijevi ulici, Korzu Italija in drugih.
Vzporedno bodo namestili veliko zvezdo repatico na gradu, ki bo vidna daleč naokoli.
Globe mestnih stražnikov
Mestni stražniki iz Gorice so v preteklem mesecu novembru naložili 562 denarnih glob za razne prekrške. Od teh je bilo 519 prekrškov proti cestnemu pravilniku, 26 proti pravilniku mestne policije, 10 proti predpisom za pse, 3 proti predpisom za gradnje in po 2 za prekrške proti predpisom na tržišču in predpisom poljskega pravilnika.
V istem mesecu Je mestni konje derec polovil 17 psov, ki so se klatili brez gospodarja.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
Sestanek
načelnikov skupin na županstvu v Gorici
Na zadnji seji načelmsoi/ stcu-pin v občinskem svetu z nekaterimi obiinskimi odborniki so proučili način podeljevanja štipendij, pobiranje trošarine na gradbeni material kakor tudi javno avto-prevozno uslugo. Odborniki so na takšen način uresničili predlog občinskega sveta, da pride do občasnih podobnih sestankov, kadar gre za odločanje o važnih vprašanjih. Na takšen način se bo obenem pospešilo delo v samem občinskem svetu.
VERDI. 10.30: «Dal sabato al lunedì», G. Meynier In M. Hold. Italijanski film v barvah.
CORSO. 17.15:	«La cuccagna», D.
Turrl in L. Penco. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.15: «Donne d’estate», J. Woodward in R. Beymer Ame. riški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 16.30: «Le avventure dl Pippo Trippa, di Nicola Gorgonzola e compagni». Ameriška barvna slikanica. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 7,9 stopinje ob 14. uri, najnižjo 6,2 stopinje pod ničlo ob 5.40 Povprečne dnevne vlage je bilo 75 odstotkov.
V petek 13. t.m. bo ob 20.30 v dvorani stadiona «Prvi maj»
4. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije
3.	Poročila
a)	predsednika
b)	tajnika
c)	blagajnika
4.	Diskusija
5.	Poročilo nadzornega odbora in razrešnica
6.	Volitve
7.	Razno
j...........,...................
ZADNJI TRENING PRED TEKMO Z ITALIJO
11 golov Avstrijcev juniorski reprezentanci
Floegel 5, Nemec in Viehboeck pa 2-krat uspešna
DUNAJ, 10. — šele po četrtkovem treningu v Turinu bo tehnični komisar avstrijske nogometne reprezentance Karl Decker najavil postavo, ki bo v soboto igrala proti Italiji. Danes so Imeli Avstrijci zadnjo trening tekmo z juniorsko reprezentanco, ki se pripravlja za nastop na turnirju UEFA, in so
zmagali 11:1. Gole so za zmagovalce dosegli: Floegel 5, Nemec in Viehboeck po 2 ter Koller in Koležnik po 1. Zelo verjetno bo avstrijska reprezentanca nastopila v Turinu v postavi, ki je Igrala v prvem polčasu današnjega treninga in sicer: Pichler, Hirnschrodt, Ha-senkopf, Frank, Glechner, Oller, Koležnik, Wieger, Nemec, Floegel in Viehboeck.
Ni še gotov nastop Hasenkopfa in Wiegerja, kakor so tudi možne spremembe med samo igro. Domenjeno je namreč, da lahko vsaka
•iiiiimiiHiiiHiMiuiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiimimHHimtimumiiiiiiiiiiiii
Nekaj novega v košarkarskem prvenstvu ženske lige
Poraz Stan de presenečenje kola
Tržačanke zmagovite na domačih tleh
Naš tedenski komentar je doslej prav zaradi povsem pričakovanih rezultatov postajal bolj in bolj enoličen. Težko je bilo namreč dobiti navdiha za res zanimivo poročanje. Nalogo nam v tem tednu olajša petorka Portorica iz Vicenze. Od nje nismo niti najmanj pričakovali takega podviga: dokaj prepričljivo je odpravila milansko Stando in tako zadala hud udarec ekipi, ki je
računala z najvišjim uspehom. Dosedanji nastopi Portorica so bili precej negotovi, zmagam so sledili porazi. Zato je bilo predvidevati, da bo Standa, čeprav nekoliko teže kot v prejšnjih tekmah, vendarle zaključila pozitivno tudi svoj nastop v Vicenzi.
Na igrišču pa so stvari potekale po svojih izvirnih tirih. Domačinke so kaj kmalu spoznale, da Milan-čanke niso tako nevzdržne kot so jih opisovali. To Jih je spodbudilo in po začetni negotovosti so se brez strahu spustile v napad in ob zaključku žele letošnji največji uspeh.
Mnogo bolj solidno so zaigrale v tem kolu italijanske prvakinje, katerih upi za ponovno osvojitev prvenstva so se po spodrsljaju Stantìe še povečali. Pejo iz Brescie, čeprav je zaigrala pred svojimi navijači, Je enakovredno odgovarjala le v začetnih minutah igre. Ko pa se je tekma odvijala dalje, je bo'lj in bolj prihajala do izraza premoč Fiata, ki je imela ob zaključku dvoboja dvajset točk prednosti.
Tržačanke so gostile bolonjsko Fontano. V pretekli sezoni so bolonjska dekleta presenetljivo osvojile na tržaških tleh obe točki. Zaradi tega je Triestina začela zelo oprezno, vendar Je kaj kmalu pospešila tempo Igre in začela napredovati, medtem ko so nasprotnice zaostajale ne le po zadanih točkah, temveč tudi po sposobnosti manevriranja.
Ko pa je Tarabocchiova začela neizprosno nizati točko za točko, Je bila njihova usoda dokončno zapečatena in pozitivni izid za tržaške vrste je bil gotov. S tem uspehom Je Triestina izenačila število zmag in porazov, vendar teh zadnjih bi bilo brez dvoma manj, da ne bi morala odigrati prve tekme letošnje sezone brez svoje kapetanke.
Neapeljska ekipa je nezrela za tako zahtevno tekmovanje. To smo že večkrat omenili. Njen poraz pro. tl OMSA iz Faenze pa to naše mnenje še potrjuje.
Onda iz Pavie, v katerih vrstah nastopata Tržačanki Persich in Pau-sich ter Videmčanka Geroni, se je s težavo rešila začetnega naskoka torinskega Autonomi, a ko je končno le strla odpor domačih Igralk, je naglo prodirala do nasprotnikovega koša in zabeležila visoko zma-
go nad ekipo, ki nima veliko puščic v svojem tulju.
IZIDI:
Triestina - Fontana	49:38
OMSA Faenza-Libertas Napoli 42:28 Fiat - Pejo Brescia	50:30
Portorico Standa	64:58
ONDA Pavia - Autonomi (To) 66:36 IVAN PATRIZIO • » •
RIM, 10, — Predsedniki košarkarskih klubov so pozitivno odgovorili zvezi glede možnosti nastopa posameznih igralcev v italijanski reprezentanci, ki se bo pripravljala za tokijsko olimpiado. Tudi igralci sami so se stavili na razpolago zveznemu trenerju. Italijanska košarkarska zveza bo tako razpolagala z 19 igralci. Ti so: Albanese, Ber-tini, Bufalini, Bonetto, Cescutti, Cosmelli, Flaborea, Gatti, Gavagnln, Giórno, Lombardi, Pellanera, Pieri, Sardagna, Vatteroni, Vianello, Vittori in Zuccheri. Masini, ki je trenutno nerazpoložen, je javil, da bo na razpolago trenerju po okrevanju, to je po turneji italijanske reprezentance po Ameriki.
FIP je zato povabila na priprave za nastope v Ameriki naslednje košarkarje: Pieri, Vittori, Vianello, Sardagna (Simmenthal) ; Gavagnin, Bufalini, Gatti (Ignis); Flaborea (Biella) :	Bertini (Fides Bolo-
gna) ; Pellanera, Giorno, Lombardi (Knorr), Bologna.
reprezentanca zamenja vratarja in po dva igralca.
Avstrijski igralci bodo Jutri odpotovali z Dunaja, v Turin pa bodo prispeli v četrtek zjutraj.
EVROPSKI POKAL NARODOV
KOPENHAGEN, 10. — Povratno tekmo četrtfinala turnirja za evropski pokal narodov sta Danska ln Luksemburg zaključila 2:2 (1:1). Ker se je tudi prva tekma končala neodločeno (3:3), bo potrebna tretja odločilna tekma, s katero se bo zmgovalec uvrstil v polfinale.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
MANCHESTER, 10. — Manchester United je nocoj premagal 4:1 Tottenham Hotspur ln se tako u-vrstll v četrfinale turnirja za pokal pokalnih prvakov. V prvi tekmi je zmagal Tottenham z 2:0.
MILAN, 10. — FIGC je določila Giuseppa Adamija za glavnega sodnika tretje tekme osmine finale turnirja za pokal evropskih prvakov Galatasaray (Turčija) ■ Zuerich (Švica), ki bo Jutri v Rimu. Stranska sodnika bosta Sbardella in D’Agostini.
• * *
MILAN, 10. — Sodnik Šamani bo ob pomoči Saettija in Sibonija sodil jutrišnjo tekmo I. kola turnirja za italijanski pokal 1963-64 Torino-Varese.
* • 4
BIRMINGHAM, 10. — Deset no-gometašev prvoligaške enajstorice «West Bromwich Albion» so zaprosili, da bi jih zaradi spora s trenerjem Jimmyjem Haganom premestili k drugemu klubu.
Igralci, med katerimi so številni reprezentanti, katerih vrednost presega 250.000 šterlingov (približno 425 milijonov Ur), so se pritožili, da trener postopa z njimi kakor s šolarji in ga obtožujejo «pomanjkanja fantazije», ker ves atletski trening obstaja v tekanju okoli igrišča. Igralci, ki so zaprosili za premestitev so Don Howe, Graham Williams, Ray Potter, Doug Fraser, Terry Simpson, Stan Jones, Olive Clark, Bobby Hope, John Kaye in Ronnie Felton. številni drugi Igralci istega moštva so že v preteklosti zahtevali premestitev.
UMETNO DRSANJE
PARIZ, 10. — Danes se je izvedelo, da bo svetovno prvenstvo 1965 v umetnem drsanju v ZDA in sicer v Coloradu Springsu. Ta vest je prišla iz krogov mednarodne zveze za umetno drsanje. Kraj evropskega prvenstva pa še ni znan.
iiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiHiiHiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiimuiiiitiii,,11111,111,11,11,,,,,1,1,1,
-OD RINGA DO RINGA.
PO VESTEH IZ ZDA
Julija 1964. leta Gardiello-Benvenuti za svetovno krono
BOLOGNA, 10. — Po vesteh iz ZDA, kjer se trenutno nahaja bo lonjski prokurator Amaduzzi kaže, da je prišlo do sporazuma za dvoboj za svetovni naslov srednje kategorije med italijanskim prvakom Ninom Benvenutijem in novim svetovnim prvakom Joeyem Giardiel-lom. Srečanje bi moralo biti juni-
ja prihodnjega leta v ZDA. Pogod bo bosta boksarja podpisala fe bruarja prihodnjega leta med ev ropsko turnejo sedanjega prvaka
* * *
BIRMINGHAM, 10. — Amerišk časopis «Birmingham News» objav lja v intervjuju izjave bivšega sve tovnega prvàka težke kategorije Ja cka Dempseya, da ga je na dai dvoboja s Tunneyem za svetovni krono 23. septembra 1926.' leta nje gov najboljši prijatelj omamil. 1 kavo naj bi mu ta «prijatelj» na sul mamila, ki so Dempseyu taki škodovala, da je izgubil naslov. Ti naj bi storil z namenom, da bi ne kateri čikaški ljudje obogateli stavo na dvoboj
ALOJZ
RAVBAR
«Ali so se te dni pojavili tod okrog?» Je zanimalo Pavla.
«Ne,» je povedal Sebastlan. «Odkar so naši porušili most, ne prihajajo na to stran. Toda više, kjer Je reka plitva, tam se večkrat priklatijo čez patrulje. Ce ste namenjeni v tisto smer, bodite previdni.» Pomolčal je, nato pa povabil : «Posedite malo, tovariši, če se vam ne mudi»
Kazposedli so se okoli mize.
Sebastian se je spustil na razvegani stol, ki je cvrkutnil pod njegovo težo. Potem je spet segel po eni Izmed rib, preudarno odstranjeval koščice in jih metal pod mizo mački, meso pa je polagal na oškrbljeni krožnik. Počasi in previdno je izločal koščico za koščico iz mesa in če katere ni opazil s svojimi daljnovidnimi očmi, je meso pazljivo otipal s svojimi dolgimi vozlastiml prsti.
Pavel in tovariša so ga nekaj časa molče opazovali.
«Zanjo jih trebim,» je naposled rekel in z glavo namignil na ženo. Nato je dodal: «Ne vidi, reva. Fašisti so jo oslepili.»
Brigadisti so se kakor en sam ozrli po ženi. Sele zdaj so opazili, da je žena res slepa, da tam, kjer so bile prej oči, zeva dvoje krvavordečih duplin. Vse tri je presunil pogled na nesrečno ženo.
«Zakaj ona oslepiti fašisti?» je nerodno vprašal Boleslav, ki Je izmed trojice najslabše obvladal španščino.
Sebastian je z omaščenim kazalcem porinil klobuk na tilnik, se obrnil k ženi in rekel :
«Daj, Dominga, povej tovarišem, kako je bilo!»
In žena je začela pripovedovati z glasom, ki je zvenel
kakor počena porcelanasta vaza:
«Nekega dne so prišli v vas frankisti, ki so se umikali pred našimi.	Med njimi so	bili	tudi trije	domačini. Z njimi je vdrl
v hišo	tudi njihov oficir	in	rekel:	,Ti imaš dva sina, ki se
borita proti nam, ne?’ ,Ne borita se več proti nikomur, ker sta padla,' sem rekla. Tedaj so me zgrabili In vrgli na tla. Nato mi je oficir z bodalom izdrl desno oko in rekel: ,To je za sina Segunda/ Potem mi je izdrl levo oko in dejal: ,To pa za sina Lucia.’»
«Da, tako je bilo,» je potrdil mož. In iz očesa mu je pri-polzela solza ln izginila v gošči ščetinastega obraza. Ko je mukoma požrl nekaj	kar	se	mu je	vtem nabralo v grlu, je
povzel:	«Mene takrat	ni bilo	doma,	sicer bi me gotovo ubili.
Bil sem po nekem opravku v sosedni vasi. Ko so prišli tja, so začeli pobijati vse, ki so bili za republiko. Triletno punčko pa so zaklali samo zato, ker je Imela na glavi rdečo pentljo. Pomislite!... E, da ste videli, kaj vse so tiste zveri počele tam! Strašno je bilo... O!» Zastrmel je predse, ko da še vedno gleda grozljive prizore. Po kratkem premolku je dodal: «Ko pa pridem domov, najdem ženo tule na tleh. Ležala je v nezavesti in zraven nje so ležale njene oči.... Ne, raje ne govorim o tem!» je zagrenjeno odmahnil z roko.
Nastala Je mučna tišina, ki jo Je motilo le maftkino hrustlja-nje in prasketanje gorečih oljčnih polen.
Sebastian Je položil na krožnik zadnji košček otrebljene ribe, si obliznil zamaščene prste in odnesel ženi polento in ribe.
«Tu imaš kosilo, Dominga,» Je rekel ter položil pred njo na ognjišče pladenj ln krožnik.
Zena Je tipaje segala po ribah ln polenti in počasi Jedla.
«Kje pa sta padla vajina sinova?» je vprašal Dmitar.
«Segundo je padel pri Mirandi del Ebro, Lucio pa nekje v Estremaduri,» Je odvrnil Sebastian, se zamislil, nato pa povzel: «Tako je, vidite, tovariši. In zdaj sva sama. Mislila sva, da nama bosta kdaj v oporo, pa sta padla.»
Spet je zavladal neprijeten molk.
«Vse kaže, da ste zmerom trdo živeli, kaj?» je prekinil tišino Pavel.
«Zmerom smo životarili, da,» je rekel Sebastian. «Ker se nismo mogli preživljati s tistim, kar nam je dalo nekaj zaplat krševite zemlje, ki jo imam, sem svoj čas odšel v Asturijo in s tam zaposlil v nekem rudniku. Leta štiriintridesetega sem se udeležil oborožene vstaje. Potem ko je bila vstaja zadušena, so tudi mene spodili z dela. Vrnil sem se domov in se od takrat naprej ubadal s svojo zemljo in hodil na dnino, da nismo pomrli od lakote. Komaj pa sta fanta dodobra odrasla, na, pa sem ju izgubil....» Premolknil je, nato pa pridal: «Ko bi vsaj naši zmagali! Toda vedno slabše jim gre....»
«Ni da bi obupali,» je rekel Pavel in vstal od mize. «četudi so fašisti trenutno res močnejši, končno bo zmagala pa le republika.»
«Tudi jaz trdim tako,» je dejal Sebastian. «Za svojo zmago pa bo republika še posebno hvaležna vam, ki ste ji lz vseh krajev sveta prihiteli na pomoč v teh hudih časih.»
«Storili smo samo svojo dolžnost,» je skromno rekel Pavel in stisnil roko, ki mu jo je Sebastian prožil v pozdrav.
Pavel je s tovariši hodil po področju, ki so ga že nekajkrat imeli v rokah frankisti, a so Jim ga nato vselej iztrgali republikanci. Zdaj pa so pripravljali nov napad na republikanske sile, da bi ponovno osvojili te kraje.
«Kdo mi lahko postreže s cigareto?» je čez čas vprašal Helmut.
Nihče ni imel več niti trohice tobaka.
«Kjer ni, niti vojska ne more vzeti,» se je tolažil z znanim rekom. Nato Je polglasno zapel popevko «ščurek», ki je nastala v Času mehiške revolucije:
La cucaracha, la cucaracha Ya no quiere caminar,
Porque no tiene, porque le falta Marijuana que fumar.
Potem je vzdihnil:
«Ko bi vsaj kaj kmalu spet prišli v stik s fašisti, da bi jim izpraznili tobačne mehurje!»
«Nekaj mi pravi,» je rekel Riccardo, «da se bo v doglednem času izpolnila tvoja pobožna želja.»
«Ti, coprnik res marsikatero uganeš, zato pa veliko dam na tvoje besede,» je dejal Gabor napol za šalo, napol zares.
Prišli so v neko vas, ki so j0 fašisti deloma porušili iz zraka. Zidovi hiš so bili prepleskani s številnimi republikanskimi parolami v španščini in katalonščini. Na pročelju neke hiše so poleg parol ABAJO FRANCO Y SU FALANGE FASCISTA! in VISCA LA REPUBBLICA DEL POBLE ESPANYOL! bile s katranom napisane naslednje besede:
«Las mujeres espafiolas prefieren, ser viudas de heroes que mujeres de cobardes.» PASIONAR....
Črki IA sta odpadli s kosom ometa, ki ga je odluščil rastrelek fašistične bombe.	<
V	vasi je bilo nekaj civilnih gardistov, republikanskih orožnikov v napoleonskih dvorogeljnikih. Kaj se dogaja onstran Ebra, niso vedeli veliko povedati, ker se za to očitno niso preveč zanimali, čeprav so se tam zbirali hudourni oblaki.
V	vasi je bil tudi oddelek anarhistov, ki so se pripravljali na obrambo proti frankistom, če bi le-ti udarili čez Ebro. Okrog vasi so izkopali strelske jarke, na glavni cesti, ki je držala skozi vas, pa so postavili barikado iz raznotere navlake. Med drugim so privlekli iz vaške cerkve, ki so jo fašisti nehote napol razdejali, klopi, lesene kipe in razne druge predmete ter jih nakopičili prek ceste. Iz bombardirane zgradbe, kjer je prej bilo županstvo, so prinesli pisalne mize, omare in drugo opremo. Na nekih vratih, ki so jih prinesli od tam. sta bila napisa SE RUEGA CERRAR LA PUERTAjin ANTE DE ENTRAR LIMPIENSE LOS ZAPATOS. Ta napisa, ki sta bila na vratih bivše županove pisarne in od katerih je prvi opozarja! obiskovalce. naj zapirajo vrata, drugi pa jih je opoz.arlal, naj si pred vstopom očistijo čevlje, sta zdaj izzvenevala tragikomično.
(Nadaljevanje sledi)
-—7- pRSl UL MONTECUHI b II TELEFON 93-808 IN 94-638 — PoStni predal 559 — TOIIKUZNl(;A (»OKU.A: Ulica 8 Pellico lil, Tel *(82 - UPRAVA:	TRSI — UL SV FRANČIŠKA St 20 — Tel St 37-338	- NAROČNINA: meserna ->51 lij - Vnaprej četrt
I im II « Iirtiu 3506 lir celoletna 64(8' Ur - SFRJ- v tednu 20 dni mesečno 120 din - Nedeljska: posamezne «0 din tetm 1920 din. polletno *60 din, četrtletno MU d'n osmi tekoči račun: Založništvo tržaške*! -iški, Trst n 5374 - Za SFRJ ADII DZS. Ljubljana.
L . MlB. 21 928 tekoči račun prt Narodni banki v Uubljkm 600-14-603-86 - OGI.ASl: Cene osiasov Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravm 250, osmrtnice 150 lir - MaU oglasi 40 Ur beseda. - Vsi oglasi se naročajo pri upravi. -Stritarjeva u	».	..	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst