170. štev. Pclfnlita plačana v gotovini. V Uubllanl, v soboto 30. lutila 1921. Posamezna Stav. K 1*60. Lato V. lahaja rs*«B nedelj in ^rezniiiov vsak dan cfo 1©. uri eSopeletae, Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, bi cer se jih ne pri' obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—, Pii večjem naročilu popust. Glasilo iugesiov. socllefno - demokretKne strank®. TeteSeess&a šfi. 312« Naročnina: Po posti ali i dostavljanjem na dom za celo isto K 288, sa pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine prosta. CJpravniStvo >e v L ubljani, Frančiškanska uiiea st.G Ueifel sita tiskarna. Politična perspektiva. Atentat prvi. drugi, nameravani tretji — in vi v.cnje. psovanje, mrzlično delo vlade glede uzakonitve obznane. aretacije, razpuščanje organizacij. stroga cenzura, stroga kontrola potnikov, ustavljanje listov in neštete hišne preiskave se ie vršilo drugo za drugim. Vse javno mnenje obvjadujejo ti ^kinemaiograieui« dogodki, a uolitičarji pregledujejo 1cren ter imsjo že danes gotove načrte in račune glede posledic vseh teli dogodkov In ukrepov. 0 atentatih in preiskavi je danes težavno razmotrivati. ker so poročila nejasna zaradi vrteče se preiskave. Vendar nam bodi dovoljeno, da Spregovorimo o celotnem razvoju dogodkov, zlasti onih. ki so v zvezi i obema atentatoma. Takoj po prvem atentatu na regenta in potem po atentatu na Dra-škovi^a je vlada sklenila, da izdela ter predloži ustavnemu odseku stroge Jiarcdbe proti komunistom, ker so atentatorji Izjavljali, da pripadajo komunistični stranki. V vsej stvari je le nekaj čudnega, t£> je. da atentatorji ter najrazličnejši aretiranci in sokrivci skoro brez izjeme povsem prostodušno pripovedujejo, kdo je teroristični- odbor, kje in kdaj se ie to in ono sklepalo. Kaj takega pri faznih atentatih še nismo culi. Tu gre očividno ali za zavedene naivne ljudi ali pa za proVokaterje. kvečje-liui še dobimo ta utisk zaradi netočnih poročil, ki jih morajo preiskovalni organi sklede na zaupnost preiskave objavljati. V obeh slučajih sta bila atentatorja aretirana. Na podlagi njiju izpovedeb so se vršile aretaciie in Preiskave v Belgradu. Novem Sadu, Smederevu, Sarajevu. Splitu. Zagrebu in tudi Ljubljani. Enako po drugih krajih. Ustavili so belgrajski »Radnički Jist«, ljubljansko »Delo«, razpustili komunistično stranko in ne-kai strokovnih organizacij. Sindikalno Veče. krojaško in rudarsko organizacijo, v Ljubljani komunistično železničarsko organizacijo, ter zaprli delavske domove. Važen je tudi predlog vlade, da naj se razveljavijo vsi mandati komunistične stranke v skupščini in v občinah ter drugih javnih korporacijah. Vlada opravičuje ta svoj predlog na dva načina. Prvič hoče potegniti vse prizadete poslance v preiskavo, drugič hoče odreči komunistični stranki pravico do obstoja v državi, torej logično tudi do izvrševanja javnopravnih mandatov v imenu stranke, ki bo v državi prepovedana. —Ml ■ — ■■ " 1 Sedaj moramo izpregovoriti §e nekaj o vseh dogodkih s političnega vidika. Po našem skromnem mnenja so jugoslovanski komunisti precej neresni ljudje. Delo v organizacijah in konstiluanti U> jasno dokazuje. Da so zapleteni v atentate, ni posledica niil) načela, marveč le posledica ne-sigurnosti komunistične stranke, katere ekstremni in nerazsodni elementi se dajo izrabljati po popolnon«. tujih »vplivih, nekomunistične mentalitete. Zaraditega menimo, da bi bilo krivično, če se obznana izrabi proti delavstvu, to je. proti delavskemu razredu v prid meščanskih kapitali-tičnih strank. V ustavi in v današnjem pravnem čutu je utemeljeno, da vlada nastopi proti zločincem, ki jih lahko kaznuje po svojih postavah, napačno pa bi bilo, če bi vlada videla v dveh atentatih neki sistem, za kateri napravlja odgovorne široke množice naroda. Opazili smo v vrstah meščanskih strank, tudi klerikalnih, veselje nad žalostnim dogodkom. češ, da pomeni tak dogodek ali pa glad v Rusiji povrnitev h krščanskemu sociializmu* Seveda ie taka logika smešna, ker se svet ne suče v preteklost nego v bodočnost. Dotaknimo se še najbolj kočljivega vprašanja. V vladi odločujejo sedaj radikalci in demokrati. Nastop komunističnih atentatorjev ie obema strankama politično dobrodošel, ker se s tem nudi prilika, da se razve-Lia\ ijo komunistični mandati ter razpišejo nove volitve, pri katerih bodo večinske stranke, vsaj nekaj profilirale ter s tem okr.epile svoje stališče in večino. Ce se to zgodi, potem še pridejo eventualno tudi Radičevei na vrsto. Za vladno večino ima torej ta korak velik politični pomen. Našs naloga ni. da zagovarjamo državo več kakor toliko, da smo zanjo in za edinstveno državo. O načinu. kako naj se vlada v tei državi, kako naj se vlada demokratično, da pride narod do vpliva, da dobi interes na tej državi, na nje razvoju, to ie oa vprašanje, o katerem smemo in tnoranio govoriti. Iz naših dosedanjih izvajanj je razvidno že, da ie treba v državljanih zbuditi interes za državo. To pa je mogoče le tedaj, če pritegnemo te državljane k sodelovanju. Državljani ne smeio videti v državi sakrosanKt-110 skupino, ki sama odločuje in diktira, marveč mora vedite v vladi izvrševateliico volje naroda. Iz tega razloga menimo, da je stavlianje drža viianov izven zakona napaka, ki ne more ugodno vplivati in kateri mora naravno slediti kakršnakoli erupciia prej ali slej. V kalnem hočejo ribariti... V kalnem hočejo ribariti zopet enkrat maziljeni »socijalisti« okrog »Novega Časa«. Ker bi radi ob polomu komunistične stranke vlovili nekai delavcev, ki so bili doslej zaslepljeni po komunističnih obljubah, v svoje mreže, blatijo sociialiste, jih obrekujejo v svojem glasilu in jih spravljajo v zvezo z vlado. »Novi Čas« od včeraj piše med drugim, da so socifalistl iz Zakonodavnega odbora pred glasovanjem o zakonu o zaščiti države zbežali. Pri tem se sklicuje na »Jutro«, ki je poročalo, da socijalisti pri tozadevnem glasovanju niso bili jiavzoči, iz česar hoče seveda »Jutro« za sebe tudi kapital kovati, češ. celo socijalisti nočejo glasovati zoper zakon o zaščiti države. Da se »Novi čas« in »Jutro« pomirita. jima moramo vendar odgovoriti in povedati: Socijalisti imamo v Zakonodavnem odboru enega za- stopnika. in ta je sodrtig E. Kristan. Na S£ii Zakonodavnega odbora v četrtek dopoldan ie sodr. Kristan ostro govoril proti zakonskemu načrtu o zaščiti države. Popoldan Pa. ko se je glasovalo, n! bil navzoč, ker se je odpeljal v Slovenijo, kjer ima važne opravke in shode. »Novi čas« In »Jutro« bodeta pa imela priliko videti socijalistične poslance v Skupščini. ko bodo glasovali zoper reakcionarni zakon o zaščiti d.ržave; o klerikalcih pa dvomimo, če bodo proti zakonu glasovali. Zdi se nam. da bodo raje ostali doma. da si n& pokvarijo svojih šans za vstop v vlado, ki ie — izgleda — zelo blizu. Zato tudi v Zakpnodavnem odboru ni bi! navzoč niti en slovenski klerikalec, ko je bilo glasovanje o predmetnem zakonskem načrtu. Torej — kje je politična poštenost, gospodje »Novo Časarji«?, _______ Razprava o »zakonu o zaščiti države" v zakonodajnem odseku. Beograd, 28. julija. Danes dopoldne le imel sejo zakonodajni odsek pod predsedstvom dr, Momčilo Ninčičem. Za podpredsednika je bil izvoljen posl. dr. Žerjav. Zatem ie nazaianil dr. Momčilo Ninčlč, da ie druga točka dnevnega reda razprava »zakona o zaščiti javne varnosti in javnega reda v državi«. Posl. Jovan Djonovič (republikanec) je stavil nato vprašanje, ali naj se razpravlja o tem po členu 133. ustave, po katerem je treba, da se zakoni, ki se tičejo izenačenja zakonodaje ali pa uprave države rešujejo po skrajšanem postopanju. Ostali zakoni pa se morajo obravnavati, kakor ie to prepisano z ustavo in poslovnikom narodne skupščine. Sodi, da se zakon, ki je na dnevnem redu, ne more obravnavati po členu 133. ustave. Nato je v imenu vlade govoril minister za notranje stvar! Svetozar Pribičevič. V odgovoru posl. DJo-noviču je izjavil, da stoji vlada na stališču, da spada ta zakonski predlog med one predloge, ki se pojmujejo pod Imenom >uni-fikacija zakonodaje«. Unifikacija zakonodaje se mora Po preliodnih odredbah vršiti potem tako, da se skupščina z resolucijo izjavi, ali zakonski predlog, ki Je sprelet v odseku, sprejme ali odkloni. Na drugi strani je ta zakonski predlog v zvezi s predmetom, ki ta je že obravnavala »Obznana«, kar torej pomenja do gotove meje samo revizijo »Obznane«. — Posl. Jovan Djonovič se strinja z mnenjem ministra Priblčeviča. — Posl. Trlša Kaclerovič (komunist) izjavlja, da razlogi ministra Pribičeviča ne morejo vzdržati kritike. — Zakonodajni odsek je nato z večino glasov sprejel stališče vlade, da se zakonski predlog o zaSčiti Javne varnosti in javnega reda razpravlja po K. 133. ustave. — Zatem je bil sprejet predlog o načelni razpravi — Tajnik je nato prečita) zakonski načrt, ki obsega 22 členov, — Zatem ie govoril komunist Triša Kaclerovič, ki !e izjavi1, da je zakonski načrt, ki ga Je vlada pripravila proti komunistom in njihovi stranki, posledica režima obznane. če bi ne bilo obznane, bi ne bilo tega zakona m bi ne bilo atentatov. Ako hočete verjeti besedam politika, jc izjavil, vam odkrito povem, da od onega trenotka, odkar sem postal vodja komunističnega poslanskega kluba, to !c od 6. aprila, pa do atentata na regenta prestolonaslednika Aleksandra !n naslednjega atentata (tedaj že nisem bil več v Srbiji, nego v drugem kraju) ni bil komunistični poslanski klub absolutno nič udeležen pri vseh Individualnih In terorističnih komploti. Nasprotno le komunistični klub, razumevajoč zelo dobro objektivno in subjektivno položaj, v katerem se nahaja naša država in komunistična stranka, stal na marksističnem stališču glede razrednega boja in spopada buržoazije s proletariatom. Stal je na stališču, da ni nobena individualna akcija iu noben teror v času buržoaznega režima v stanu Izpremeniti državnega sistema. To velja tudi glede atentatov. Vsak atentat prinaša še hujšo reakcijo, kakor j« bila prej. Vsak atentat škoduje direktno ail indirektno več ali manj onim razredom, radi katerih blagostanja je vzel kak človek v roke revolver ali bombo, da se maščuje buržoazni stranki nad posameznim človekom. Mi smo to pojmovali že za proglašci nia obznane, ko še ni bilo nobenega a ten« tata na kako osebo. Jaz v tern svojem go« govoru ne podajam nobene izjave, s katero ba vas hotel prepričati, da se trd kesamo, ker se nimamo ničesar kesati. Ako se ho« čete o tem prepričati, boste spoznali to ta* krat, ko se ne bo več javno obsojala komu* nistična stranka, O tem se boste prepričali tudi pri sodni razpravi. V komunističnem klubu, kakor tudi v komunistični stranki sploh niso obstajale nobene zveze s te>m vprašanjem hi zato ne nosimo tudi nobeno odgovornosti. Minister Prlbičevlč je zagovarjal zakonski načrt, In odgovarjal, da so vsi oni, ki so bili sedal zapleteni v: atentate, govorili tako, češ, da so samo idejni boritelji in da niso povzročitelji atenta« tov, ker so nasprotniki takih dejanj. Ali so komunisti, pravi min. Pribičevič, govoril^ da hočejo mirnim potom med narodom preobraziti Človeštvo za red v njem. Ali niso govorili, da hočejo to doseči samo s krvavo borbo In diktaturo, ki jo hočejo uvesti?, Vsi vemo, da taga ni propovedoval Marka, Na kvngresu v Vukovarju so govorili, da se more samo s krvavo revolucijo In samoi z diktaturo priti do ustvaritve njihovega reda. (Glasovi na komunistični strani: Kle imate dokazov za to?) 2e samo pojem diktatura proletariata predstavlja krvavo rt* volucijo, ker do diktature ne more priti drugim potom, kakor z revolucijo. (Glaso- vi komunistov: Vi ne poznate Marksa.). Marks ni proglašal nobene diktature proie-tarijata. Nikjer v njegovih delili ne mor&t« ničesar najti, nakar bi mogli sklicevati svo« Jo diktaturo proletariata. Pričakoval sem( da bo poslanec Kaclerovič izjavil, da noč« komunistična stranka z nasiljem doseči Iz« premembe državnega reda, temveč s po« stavnim zakonitim bojem in da bo v dokas temu glasoval za ta zakonski načrt. Ml sma s svojo ustavo uvedli reiim, ki zahteva spoštovanje državne organizacije In predvsem splošne volilne pravice. V Belgiji se uporablja proti komunistom zakon o pobijanlu anarhizma z 1. 1908. Tudi naš 1. Člen ni ničesar drugega kakor prepis ameriškega za« Jcona. — Posl. Kaclerovič obsoja vsako teroristično propagando, ne priznava pa pravnega kazenskega varstva proti takim ele« mentom. Ta zakon je naperjen proti komunistični stranki! — Posl. dr. Grgič: Kaj se vam je treba bati? — Posl. Kaclerovič: Po tem zakonu se nam ne da živeti 1 — Minister Pribičevič: Moramo se spomniti v tem času pokojnega tovariša DiaSkoviča, Vprašam, ali bi prišlo do obznane, če bi komunistična stranka v svojih glasilih spoštovala 6plošno volilno pravico in bi ne izvajala; Jlanns Heinz Evers: Pajkinja. Ko se je dijak medicinec Rihard Bracquemont odločil, da se preseli v sobo št. 7 malega hotela Stevens v ulici Alfred Stevens 6. so se bile v tem prostoru tri zaporedne petke obesile tri osebe na okenski križ. Prvi je bil neki švicarski trgovski potnik. Našli so njegovo truplo šele v soboto zvečer; zdravnik je ugotovil. cli je smrt nastopila v petek med luMn Iu ^cst0 P0P°Jdne. Truplo je vi- SSieti inočliem kavlju, zabitem v okenski križ kavlju< k. &o s.cer fa KMn / ,SeSaI° obleko. Okno je. bilo /aptrto, mrtvec je uporabil vrvico on zavesi da se je nanjo obesil. Ker je bilo okno zelo nizko, sta ležali nogi skoro do kolen na tleh; samomorilec je moral imeti torej precej notranje sjle, da ie izvršil svoj namen. Nadalje so ugotovili, da je poročen in oče štirih otrok, da so bile njegove življenske razmere popolnoma neogrožene in povoljne, da ie bil vedrega, skoro veselega značaja. Cesa napisanega, kar bi se nanašalo na samomor, niso našli, isto-Jako nii kake v^roke; tudi kakemu svojih znancev ni bil nikoli zinil kaj takega, knr bi bilo v zvezi s samomorom. Prav malo drugače je bilo z drugim slučajem. Artist Karel Krause, ki so ga kot transformista na kolo angažirali v bližnjem Circme Mčdra-no. je najel sobo št. 7 dva dni pozneje. Ker se naslednji petek ni prikazal k predstavi, je poslal ravnatelj gledališkega slugo v hotel; ta je dobil umetnika v nezaklenjeni sobi obešenega na okenskem križu, in sicer v natanko istih okoliščinah. Ta samomor ni bil nič manjša uganka; priljubljeni ^artist je preiemal prav visoko plačo in njegova navada je bila. da užije kot. Petindvajsetleten mlad mož življenje v polnih čašah. Tjidi tu nič napisanega, nič sumljivih izjav. Ostala je za njim edino stara mati. ki ji je sin točno prvega vsakega meseca pošiljal po 200 mark, da |e mogla živeti. (^ Za gospo Duboimet lastnico malega. nedragega hotela, ki so se ga posluževali skoro samo člani bližnjih varietejev na Montmartsu, je imel ta čudni drugi smrtni slučaj v isti sobi zelo neprijetne posledice. NeMeri njšiji gosti, so .se že_ odselili drugi vsakdanji klienti pa niso več prihajali. Obrnija se je do ž njo spo-prijatljenega komisarja IX. okraja, ki ji je obljubil, da stori vse zanjo, kar bo v njegovih močeh. In tako se ni bavil s posebno marljivostjo samo s poizvedovanji po kakršnihkoli samomorilnih vzrokih obe!) hotelskih gostov. temveč ji je dal na razpolago tudi nekega nameščenca, ki se ie nastanil v skrivnosti polni sobi. Bil je to stražnik Charles-Maria Chatunil, ki se ie sam Prostovoljno javil za to. Kot star vojak, mornariški infanterist z enajstletno službeno dobo, je ta šeržan v Tonkinu in An-namu * že marsikako noč samevajoč prestal na straži, že marsikak nejav-ljen obisk po mačje plazečih se rumenih porečnih razbojnikov pozdravil z osvežujočim strelom iz svoje Lebclovke **; Jako sc je zdel popolnoma sposoben, da se sreča z »duhovi«, o katerih so govorili v ulici Alfred Stevens, Nastanil se je toret že v nedeljo zvečer v sobi in zadovoljno legel k počitku, ko je še * Dve francoski koloniji zapadni Aziji. v JUgO- poprej krepko posegal po jedeh in pijačah častite gospe Dubonnet. Vsako jutro in _ vsak yečer je Chaumil napravil policijskemu revirju kratek obisk, da ie oddal svoja poročila. Ta so se prve dni omejevala stuno na izjavo, da ni zapazil niti najmanjše stvarice. Potem oa je dejal v sredo zvečer, da meni, da je našel sled. Ko so ga silili, naj bi še več povedal, je prosil, da sme zaenkrat še molčati, češ, 4a nima še zagotovila. če ie to, kar misli, da ie našel. tudi v resnici v kaki zvezi s smrtjo obeh mož. In zelo se boji. da bi mu spodrsnilo in bi se mu potem smejali. V četrtek je bil njegov nastop malce bolj negotov in tudi resnejši; vendar pa ni imel ničesar, da bi sporočil. V petek zjutraj je bil precej razburjen, menil je. napol smehljaja napol resno, da tiči v tem oknu na vsak način neka čudna privlačna moč. Vendar je zatrjeval, da ni to v nikaki zvezi s samomorom in da bi se mu samo smejali, če bi več povedal. Na večer tega dne ga ni bilo v policijski revir: našli so ga obešenega na kavlju okenskega križa. Tudi iu so bili znaki do najmanjše - Podrobnosti isti kalcor v drugih slu- / čajih. Nogi sta moleli po tleli, za vrv; je služil trak pri zavesi, smrt je na-« stopila v šesti popoldanski uri. Usta umrlega so bila naširoko odprta in jezik ie visel ven.. Ta tretji slučaj v sobi št. 7 je imel za posledico, da so še isti dan odpo-< vedali vsi gostje, razen nekega n eniške,tr a profesarja ..v št. 16, ki je pa priliko uporabil, da fe zniž.al najemnino za tretjino. Bila je majhna to-« lažba za gospo Dubonnet. ko se je drugi dan pripeljala v kočiji Maryi Garden, zvezda Komične opere in ji Iztržila rdeči trak pri zavesi za dve-, sto frankov. Prvič, ker je nosilo sre« čo. drugič -- ker ie prišlo v liste. Ce l)i se prigodila ta zgodba v pch letju. tako v juliju ali avgustu, tedaj bi gospa Doubonnet izkupila pač trli kratno vsoto za trak; listi bi potetni gotovo po cele tedne polnili svoje stolpce s to snovjo. Tako pa. sredi sezone, volitve, v Maroku. Perzija, bančni polom v Ne\v-Yorku. nič manj kot tri politične afere — resnično, komaj si vedel, kje bi prostor vzel. Posledica je bila. da so slučaj v. ulici Alfred Stevens maui prereže tavali, kot bi bil pač zaslužil in dalje, da soi poročila, malo in kratko, ppdajala Ste v. 170. divje mržnle proti onim, k! ne stoje na komunističnem stališču. Komunisti so v gotovih trenutkih smatrali neodpornost in neaktivnost proti tema kot slabost oblasti, države in mislili, da je treba samo še koraka do revolucije proletarijata. Naša vlada je po odhodu Markoviča prejela od Čičerina protest, da se preganjajo ruski boljševiki. Kaj pa delajo ruski boljševiki tukaj? Zakaj so prišli semkaj, ko je tako silno lepo v ruski državi? Zakaj niso ostali tamkaj? (Klici pri komunistih: Bili so pridržani tukaj kot ujetniki! 7000 jih je na Hrvatskem!) Ni resnica! Mi nimamo ruskih ujetnikov. Mi smo vsem onim, ki so hoteli iti v Rusijo, dali pravilne potne liste za rajsko Rusijo »Obzor« prinaša mnogo neresnic ta ]e prinesel tud! to. Vi pa se poslužujete pisave vsakega glasila, ki ima kak povod, da vodi gonjo proti redu v naši državi. Vprašam le, kaj je storila hudega uaša državna obiast? Dosedaj nismo uporabljali drastičnih metod pi oti komunistom. Zlasti nismo vršili takega obračuna, kakor so ga vršHi v sovjetski Rusiji boljševiškl oblastniki. Dj-šia je le obznana, ki jo le izzvala akcija komunistične stranke. Mi hočemo, da se boj za varstvo države uzakoni. Treba je, da Imamo zakonito podlago za varstvo pred prevratnimi strujami. LDU. Belgrad, 28. (ZNU.) (Nadaljevanje seje zakonodajnega odseka.) Za ministrom Prihičevičem Je govoril poslanec Etbin Kristan, ki je rekel, da se ne more navdušiti za ta predlog. Pravi, naj bi se postopalo sploh proti vsakemu terorizmu, pa najsi že pride ta terorizem od komunistov, ali od buržujskih strank ali pa od strani države. Treba Je Izdela« zakoti proti terorizmu, ki pa ne bo oslabljeval dem> kracije. Seaa je bila končana ob trinajstih. Prihodnja seja se je vršila popoldne ob sedemnajstih In pol. —- Govoril Je komunist Života Milojkovič, ki Je rekel, da v Ameriki hi v Švici nimajo zakonov proti komunistom, pač pa da Imajo podoben zakon v Ameriki, ki Je pa naperjon proti anarhistom. Za njim Je govoril dr. Voja Marinkovič, ki je izjavil, da smatra komunistične Izjave za izjave, ki Izvirajo iz njihovega trdnega prepričanja. Vsekakor pa Je res, da so komunistični poslanci pristali režima, ki je sedaj v Rusiji in da ga žele izvesti tudi v Jugoslaviji. Država se mora upirati njihovi politiki. Komunisti so povzročili sedanji položaj, zato so oni odgovorni za te ukrepe. Nato je govoril zeiriljoradnik Uro? Staič, ki Je reke!, da se hočejo zemljorad-nUti lojalno boriti za tvoja načela la da so radi tega proti terorju. Boje se, da bi se ta zakon zlorabljal. Glasoval bo proti zakona. Radikalec Ljuba Jovanovič dokazuje, da je ta zakon potreben, ker je država v nevarnosti. Radikalec Ojonovič pravi, da sta država in socialni red v krizi. V teh težkih ičasih se postavlja pred nas ta zakon, ki absolutno ni logičen. Ta zakon vidi sovražnike samo v komunistih, ne vidi pa korum-piranlli uradnikov, ostankov Avstrije, Madžarske In Turške, ne vidi hajdukov, anarhistov in teroristov. Pribičevlč odgovarja poslancema (ijonoviču in Stajlču in pravi, da je strah g. Staiča, ki se bji zlorabe tega zakona s strani policije, čisto neupravičen. Nato se pri glasovanju sprejel v načelu zakonski predlog z večino glasov. Proti so glasovali republikanci in komunist!, v načelu pa zemjjoradniki. Socialisti niso bili prisotni. Seja je bila končana ob 8.20. Prih od iij« seja Jutri dopoldne. LDU. Bclgrad, 29. (ZNU.) Današnjo sefa zakonskega odseka otvori predsednik dr. NbičK ob devetih. Kakor se je včeraj sklenilo, ne bodo komunistični poslanci povzeli besede v debati glede podrobnosti. Zato govori danes pri načelni razpravi komunist Kosta Novakovič in In pravi: da 'e stanje v državi v resnici kaotično ta da se to kaže na poseben način. Nato veli, da skuša priti komunistična stranka na krinko le tedaj, ako je uverjena, da ga bo tud! obdržala v svojih rokah. Od revolucije ta prevrata sem niso komunisti niti trenotok razmišljali o tem, da bi vladno oblast vzeli mmsms večjidel stvarno policijsko poročilo in so se kolikortoliko vzdržala pretiravanj. Ta poročila so bila edino, kar je vedel dijak medicinec Rihard Brac-aueinont o celi zadevi. Nadalinega majhnega dejstva ni poznal: zdelo se je tako nebistveno, da sa niso ne komisar ne kak drug očividec omenili reporterjem. Sele pozneje, po medi-cinčevili docrodijajih. so se sp^t na to spomnili. Ko so namreč policisti sneli truplo seržana Charles-Maria Chaumt% z okenskega križa, ie prilezla iz odortih mrtvečevih ust velika črna naikinia. Domači hlaoec jo je sprožil s prstom proč. pri tem je zaklical: »Fej. vraga, snet taka be-štija!« — V teku nadaljne preiskave — tiste, ki se ie nanašala na Brac-queinonta — je potem izpoved?1 da je tedai. ko so sneli truplo šv.lirskega trgovskega potnika, videl na njegovih ramah čisto podobno pajki-njo — Tudi o tem ni vedel Rihard Bracauemont ničesar. Preselil se je v sobo Še_le dva tedna po zadniem samomoru, v nedeljo. Kar je tam doživel. je zapisal vsak dan zelo vestno v dnevnik. (Dalje prih.) svoje roke pod pogojem, da bi je tud: res ne bi mogli obdržati. Položaj v državi od ujedlnjenja sem, je bli silno kaotičen in dane so bile možnosti za prevrate ta puče, pa vendar komunisti niso delali pučev. Na ta način bi se komunisti samo osmešili. Komunistična stranka ni za puče, niti za to, da si osvoji oblast s silo. V dokaz skicira govornik nekatere odredbe iz V. člena programa komunistične stranke, ki je bil sprejet na drugem kongresu komunistične stranke v Vukovaru leta 1920. V tistem členu stoji, da se proletarska revolucija ne bori proti osebnostim, ampak proti zastarelta zgodovinskim institucijam ta da ne predstavlja poizkusa z nasiljem predrugačiti svet po svojem okusu, ampak da je revolucija za to, da ščiti velike maše naroda ter da tako vrši svojo zgodovinsko misijo in dolžnost. Komunistična stranka se je tudi v parlamentu vedno borila za legalizlranje stranke ln za to protestira proti temu, da se nazivlje komunistična organizacija teroristična. Navala mišljenje tretje internacionale o atentatu na regenta Aleksandra. Tretja internacionala ie ostro obsodila ta atentat ta je izjavila, da bo ostro postopala proti tistim krivcem, ki bi eventuelno zbežali v Rusijo, (Medklic: »Sima Markovič!«) Da, morda Je ravno dr. Sima Markovič bil tisti, ki je predlagal ta ukrep. Izjavlja, da je boljševlška vlada o priliki uboja Roze Luxetnburške Ui dr. Liebknechta sporočila nemških delavcem, da se s tem atentatom nikakor niso maščevali ln da ni prav, da izvršujejo atentate proti posameznim osebam nasprotnih skupin. Poslanec pravi, da misli, da komunistična akcija pri nas ne bo mogla dobiti večjega obsega in da jo je lahko zatret!. En izhod bi se dal najti v tem, da bi se morda zopet dovolile sindikalistične organizacije ta dopustilo delovanj« komunistov. Končuje, da je absolutno nemogoče nastopati proti komunistični ideji radi dveh atentatov, ker stranka ni odgovorna za to, kar store posamezniki. Po svojih prtact-plh, taktik! hi dosedanji politiki je komunistična stranica odločno nasprotna vsakemu atentatu. Zatorej izjavi, da bo glasoval pro- ti zakonu, ker misli, da se bo s tem zakonom povzročilo nekaj, česar si ne želi niti ■vlada niti komunistična stranka. Vprašanje je, ali bo vlada s tem zakonom dosegla to, kar sl želi, ali ravno nasprotno. — Nato se pride na podrobno debato. Republikanec j Gjonovič pravi, da ima prvi člen dve veliki | napaki: Prekmalu je proskribiral komuni-j zem idejo. Zato je treba Izpustiti besede ] komunizem iz člena, dokler ne odloči so-} dišče. Nato sesprejme člen v vladni stiliza-; cijl. Debatiralo se ie tudi o ostalih členih, 1 ki so bili z malimi izpremembami nato ; sprejeti z večino glasov. Odklonjen je bil j samo člen 16., ki govori o zločinih in pre-j stopkih proti splošnemu kazenskemu zako-j nu ter o prestopkih časopisov ln o prestop. ! kih javnih zborovanj. Sedanja stilizacija se 1 razlikuje od prve v tem, da je določena za težke zločine smrtna kazen. To predvideva drugi stavek člena 19 ki se glasi: Izvzetno od § 58. kazenskega zakona kraljevine Srbije se morejo soditi krivci na smrt za zločine proti temu zakonu, ako so izpolnili ta-! krat, ko so izvršili zločin, 18. leto življenja, i Potemtakem je polnoletnost za smrtno ka-I zen predvidena stem zakonom na osem-j najst let, dočim je bila po prvem zakonu j predvidena z 21. leti. Nato se Je glasovalo ] o zakonu in posameznih členih. Zakon 5e bil z večino sprejet. Proti posameznim členom so glasovali zemijoradniki in to proti členu 1. in 18., ki govorita o razveljavljenju komunističnih mandatov. Proti so glasovali tudi republikanci in socialisti. Komunistov ni bilo pri glasovanju. Seja je bila končana ob 13.35. Sela skupščine. LDU. Belgrad, 29. (ZNU.) Jutri ob devetih dopoldne bo seja skupščine, ki bo določila dnevni red bodoče seje. Razveljavljenje kom. mandatov, LDU. Belgrad, 29. (ZNU.) Z ozirom na razveljavljenje mandatov komunističnih j poslancev bo vlada tekom tega tedna dcio-čila, kdaj se vrše volitve za oseminpetdeset poslancev. Brzojavi. PREISKAVA ATENTATA NA REOENTA. I.DU. Belgrad, 29. (ZNU.) Pri predvčerajšnjem zaslišavauju je Stejič, k| je izvršil atentat na regenta Aleksandra, priznal, da Je nalog za atentat na regenta dobil v sobi komunističnih poslancev, torej v poslopju narodne skupščine. OPOZICIJA SE PRIPRAVLJA. LDU. Sarajevo, 29. julija. Osrednji odbor hrvatske kmetske zaedni-ce je Imel včeraj svoj občni zbor. na katerem so bili izvoljeni delegati, ki se udeleže v Zaerebu konference hr-vatskih opozlonalnih strank, ki se vrši koncem tega meseca. PRAZEN STRAH. LDU Zagreb, 29. julija. »Riječ« javlja Iz dobro poučenih virov, da pripravila madžarska vlada organizacijo terorističnih čet. ki bi imele začeti akcijo v naši državi s tem. da bi vršila atentate na regenta, ministrskega predsednika, bana dr. Tomlje-novjfa in druge. Vodja te organizacije ie zloglasni Oagllardi, ki prejema madžarski denar in z ojim nabira bivše madžarske rdeče čete v ta namen. PROTIALBANSKA. USTAJA V SKADRU. LDU. Pariz. 29. iulija. V Skadru Je izbruhnila vstaia proti albanski vladi. ČEHOSLOV 4ŠKA SE BLIŽA AVSTRIJI, LDU. Praga. 28. julija. Oficloznl »Prager Abendblatt« prinaša uvod-ink z naslovom »Dobro sosedstvo« k bližajočemu se sestanku predsednika Masaryka z avstrijskim zveznim predsednikom dr. Hainischem. V članku veli med drugim: Vsa razvojna tendenca kaže. da se bo razmerje do Avstrije obrazilo čim dalje ugodneje. To je tudi želia vseh tre-znomisiečih. — List Izraža mnenje, da bo le dobro razmerje med sosednjimi državami zajamčilo srednje -evropski mir ter odvrnilo balkanizacijo, katere so se svoj čas bali. Sestanek Masarykov s Hainischem je znamenje obojestranske dobre volje. Čim preje bo po vojni povzročena nenormalnost prometa odstranjena, čim prijaznejše bodo razmere med obema republikama, tem preje se bomo bližali gospodarskim predvojnim razmeram, po čemer stremi pač vsaka razumna državna politika. MALOAZIJSKA POLITIKA SOVJETSKE RUSIJE. LDU. Pariz. 29. julija. Agencija »Rosta« javlja, da je sovjetska vlada izročila generalu Brusilovu vodstvo diplomatske in vojaške akcije, ki jo je izvesti z Mustafo Kemal pašo. Brusilov je izjavil, da je pripravljen prevzeti v svoje roke vso politiko, ki se tiče sovjetske Rusije ter Perzije. Afganistana in indskih obmejnih ozemeli. ATENTAT NA BOLJŠEVIKE. LDU. London, 29. julija. »Daily Express« javlja iz Rige: Posebni vlak. s katerim so se vračali udeleženci moskovskega komunističnega kongresa v Rigo. ie skočil v bližini Krnska s tira. Ubitih je bilo 6 odposlancev. a mnogo poškodovanih. Sodijo. da je pripisovati nesrečo zločinskemu atentatu. Državno gospodarstvo. (Govor posl. sodr. Ktbina Kristana v podrobni razpravi o ustavi na seji Ustavotvorne Skupščine dne 14. jun.) (Dalje.) kar je prišlo iz vrst opozicije. Neprenehoma se tukaj prihaja s tretjim oddelkom, ki ga ni bilo v prvotnem vladnem načrtu, pa je sedaj sprejet, Gospodje, bilo bi nekoliko stvari, ki smo jih mi bili predložili in o katerih bi bilo treba govoriti, o katerih pa vendar ne bom več govoril, ker ml je žal gabiti čas. videč, da je tukaj večina že sklenila, da sprejme stvari tako, kakor so prišle iz odbora, govoriti le za stenografski zapisnik ie pa nepotrebno dejo. zakai parlament nima naloge ustvarjati velik arhiv. ampak izdelati nekaj praktičnega. Meni ni prav nič na tem ležeče, koliko bo teh govorov v vsakovrstnih zapisnikih in zapiskih, ampak za nas je vprašanje, koliko bo opozicija dosegla zahtev, izraženih v teh govorili. V tem oziru no morem biti tak optimist, kakor bi bil gospod minister za konstituanto snočl želeL On je tukaj naglašal, kako sta večina ln vlada sprejeli k#j vem kaj vse, in pravi se. da je to ogromna koncesija. Gospodje, če se le šteie. se že lahko tako operira, toda kvalitativno stoje stvari drugače. Vi bi bili lahko sprejeli ne le tretji oddelek, ampak še deset drugih oddelkov, toda če ni v njih nič drugega, kakor to. kar ste vi itak hoteli sprejeti, ni pa v teh oddelkih tega. kar je opozicija zahtevala, ne more ta koncesija veliko pomeniti. Ni tore! res, gospodje. da je vlada napravila opoziciji toliko uslug, da bi morali zaplesati kankan in glasovati kar dvakrat za to ustavo. Pokazati hočem, na nekatere odredbe Člena 118, ki so s stališča opo- zicije take, da nikakor ni mogoče glasovati zanje. Tu se pravi: »Predsednika in čla-ne Klavne kontrole voli narodna skupščina iz kandidacijske liste, ki jo sestavlja državni svet in na kateri ie predloženih dvakrat toliko kandidatov. kot je praznih mest.« Tudi to. gospodje, je nekakšen lucus a non lucendo. Treba je vedeti, kako naj se sestavlja državni svet po tem ustavnem načrtu, in šele tedai se more spoznati, kako brezpredmetna je s parlamentarnega in demokratičnega stališča odredba, da sestavlja državni svet kandidacijsko listo, po kateri naj narodna skupščina voli glavno kontrolo. Gospodje, če posežete na dno stvari, boste spoznali., da ne pomenijo določbe o državnem svetu in tukaj določb? o glavni kontroli nič drugega, ka^or Indirekten način, da sestav; vlada sama glavno kontrolo. Zakaj državni svet sam ni nič drugega, kakor kreacija vlade. Na en! strani im-3 kralj imenovati svoje kandidate za državni svet, na drugi strani ra skupščinska večina, kar pomeni. da postavlja vlada, ki reprezen-tira to večino, oboje kandidate. Kraljevi kandidati’ so kandidati vlade — to se razume samo ob sebi. Kandidati skupščinske večine so zopet vladni kandidati — tudi to je jasno. Iz teh kandidatov, gospodje, se sestavlja državni svet. Kakor si ga zamisli vlada, tak bo državni svet. Potem predlaga ta državni svet. kdo more nriii v glavno kontrolo — in to bo tedaj glavna kontrola, ki je je indirektnim potom sestavila vlada, zato, seveda, da bo vlada pod dovolj strogo kontrolo! Gospodje, ne verjamem, da bi se moglo najti podobno postopanje v demokratični državi. (Milan Pribi-čevič: Kaj pa. če bo vlada vaša?) — Če bo vlada naša. bi želel kontrolo. ki bi bila čim dalje od mene. (Milan Pribičevič: Torej buržvazno kontrolo!) Prav tako. gospodje, kakor sem dejal svojčas. da bi bil. če bi imel večino v parlamentu, zelo nesrečen, če ne bi bilo tukaj resnične opozicije, tako bi bil v državni upravi nesrečen, če ne bi hilo kontrole. ki bi se razlikovala od same administracije. (Medklic: Neodvisne kontrole.) Da, prav tako: Neodvisne kontrole. Kontrola, kakor jo določa ta stavek, pa ne m,ore biti smatrana za neodvisno. AH sie le naročili ,>Kres“? VpošHite zaostalo naročnino za »NAPREJ*, de se Vam njega pošiljanje ne ustav!. vesti. + Potrebna beležka. »Jugoslavija«, list narodnih sociaicev, in socialističnih monarhistov, Je po prihodu g. Ivana Hribarja V Ljubljano, le še Ust — liberalnih opozlcijonalcev. Njegova funkcija obstoji v tem, da prosjači Liberalne bogove dovoljenja, da smejo »državotvorni in za blagor ljudstva vneti mladi ljudje »socialističnih« monarhistov Iti med zapeljano delavstvo poučevat in spreobračavat. Za to delo prosijo zgo!] — malenkosti, pohvale in priznanja. Saj so že vendar Sil izpreobrače-vat celo v Trbovlje 1 E, liberalci so pač sila skopi in strogi očetje! + Nebogljeni otroci, narodni soclalci, dokazujejo naivnim liberalcem, ki se iz gole politične zavisti z vsemi štirimi branijo potrditve g. A. Peska ljubljanskim županom, in skušajo sedaj delati javno pokro za to, ker sta bila oba narodna socialna poslanca odsotna od seje konstituante, kjer se je sklepalo o izročitvi komunističnih poslancev sodišču !n vsled tega nista mogla glasovati za Izročitev. »Ne Jemljite nam tega v zlo, očetje liberalci, in dajte nam našega župana, vsaj smo vendar vaiši legitimni otroci. Socialnim demokratom ste pa Potrdili mariborskega župana! Menda za nagrado, ker So soc. dem. glasovali in so še cek) govorili zoper Izročitev komunističnih poslancev sodišču!* Tako jadikujejo narodni socialcl v »Jugoslaviji«. — Razumemo, gospodje okrog »Jugoslavije«! — Ce govorite tako, poveste pač, da bi bili vi zoper potrditev ravno tako zakonito — kakor ie ljubljanski župan — izvoljenega mariborskega župana, in da bi zahtevali kršitev ljudske volje In zakona za tega župana le zato, ker Je socialni demokrat, na drug! strani pa vidite v nepotrdltvi ljubljanskega župana samovoljno kršitev zakona, tako pač kakor m!. Toda gospodje, tako se pa pač ne pravi zastopati demokratično načelo, če ga zahtevate zase, drugim ga bi pa odrekali, le da bi radi liberalcem pokazali, da ste si v resnici ž njimi tudi v metodah sorodni ln da ste le njih prav ponižni opozlcijonalcl, nebogljeni otroci, pa nl-kakl »socialisti*. Ne prevzhičajte se tore! !>r( svoje® dokazovanju la moledovanju napram liberalcem,, da ste — lojalni patri« Jotje, da ni potrebno. + Vojna zveza med Jugoslavijo h, £ dela 215 moških in 83 Iskali lsoe!aV!!,lh m°a t>e,0(,aialci so pa SS? S H0ških in 76 žeas^ delavnih S Se Ie kršilo 303. _ • JanuarJa do 23. julija 1921. Izkazuje 19.331 strank ta sicer 9708 delodajalcev. Posredovanj se je izvršilo v tein času 4993. — Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, sedlarji, trgovski sotrudniki, čebeljarji, dninarji, dninarice, sluge, šivilje, perice, vzgojitdjice, ipoljski delavci, delavke, vajenci, vajenke Itd. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, mizarji, čev-j ljarji stavb, ključavničarji, šivilje za peri-j Io, natakarji, natakarice, vzgojiteljice, klfu-I čavničarii, slikarji, pleskarji, peki, služki-; nje, kuharice, vajenci, vadenke Itd. Novi kopalni vlaki Iz Ljubljane v Laze. j Od 31. julija naprej vozijo ob nedeljah in | praznikih do preklica iz Ljubljane v Laze ! nastopni kopalni vlaki: Z odhodom Iz Ljubljane glavni kolodvor ob 8.30, 12.06, 13. in 14.20 ter iz Laz v Ljubljano z odhodom iz Laz 13.42, 18.30 in 19.54. Ob delavnikih iz Ljubljane glavni 'kolodvor ob 12.06 in 14. 20, iz Laz v Ljubljano 18.30 in 19.54. Za te vlake veljajo dosedanje kopalne vozne karte. Zatvoritev sindikatov. »Jugoslavija« poroča, da je minister za notranje zadeve odredil zaporo od komunistov ustanovljenega krojaškega in rudarskega sindikata. Povod k temu sta bila atentata. — No, sedaj vendarle razumemo, zakaj je g. Brandti er takoj šel v Trbovlje na — lov. Ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov In | Slovencev priobčuje v celoti 87. številka j »Uradnega Lista*. Posamni Izvodi te številke se dobe po 2 kroni. Stavka v Zagrebu. Predvčerajšnjem so v Zagrebu stopili v stavko zidarski delavci. Pogajanja med stavci ta lastniki v Za- • grebu se nadaljujejo. Doslej ni prišlo do j sporazuma, obstoja pa upanje, da se bo stvar povoljno rešila. Drobiž. Finančno ministrstvo je prejelo 6 vagonov drobiža 00 10 in po 25 par. Novci do 10 par se pustijo takoj v promet, nove! oo 25 para pa se bodo nekaj časa zadržali. Zaenkrat pi idejo v promet novci po 5 para, ki se kujejo sedaj v Novem Sadu in Zagrebu. Zdravstveni teden v Celju In njega okolišu. Celjsko akademično društvo je sklenilo ves čas počitnic uprizarjati predavanja o alkoholu, jetiki spolnih bolezni Itd. Tem potom opozarjamo vse občinstvo, zlasti pa naše delavstvo, da se teh predavanj prklno In zanesljivo udeležuje. — IstoCasno opozarjamo, da Je vstop na predavanja j vsakomur brezplačen. — Predavanja se vrše v sledečih okrajih: 1. Sv. Pavel prt Preboldu dne 31. julija ob 8. uri zjutraj. 2. j Liboje dne 31. julija ob 3. uri popoldne. 3. : Store 2. avgusta ob 4. url popoldne. 4. Laško j 3. avgusta ob 8. url zvečer. 5. Velenle 4. avgusta ob 10. url dopoldne. 6. Polzela 5. avgusta ob 8. uri zvečer. 7. Žalec 6. avgusta. 8. Šentjur ob južni železnici 7. avgusta ob 9. uri. — O podrobnostih bomo še ‘ poročali. Imenovanje. Gospod Kuret Oskar, dosedanji knjigovodja Splošnega kreditnega ! društva v Ljubljani, je Imenovan zadruž-| ram revizorjem pri Zvezi slovenskih za-> drug v Ljubljani. Suša, ki traja že več tednov, silno ?h-| bo vpliva predvsem na rast krompirja, ft-, žola ki trave. Krompir in fižol se ne more-: ta prav razvijati. Trava vene. Zdi se, da j bodo cene krompirja, fižola in sena vsled suše znatno poskočile, če se ob pravem či-su vreme ne bo izpremenilo. Soince pripeka z vročino od 30 do 45' C. Na vojaškem vežballšču na GrmoščicJ v Zagrebu je neki vojak našel granato, s katero se Je pričel igrati. Naenkrat pa je granata eksplodirala in ubila 3 vojake, na-daljnih 13 pa deloma težko raniia. Ruski žandarjl v Jugoslaviji, Ker se Je priglasilo za sprejem v žandermerijo prav malo domačinov, bo vzelo ministrstvo no- I traniih zadev v žandarmerijsko službo 500 Rusov, ki jih bo poslalo v Južno Srbijo. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo r Ljubljani, Hrenova ulica 4, razpisuj« učno mesto za vajenca v prodajalko usnja in čevljarskih potrebščin, ter vajenko za izdelovanje gornjih delov za predšivalko Cenjene ponudbe pod gori navedeni naslov. Gg. člane opozarjamo na izdelovanje gornjih delov In na naročbo istih po kolekcijah. Uvedba selske službe pri poštnem uradu Straža. S 16. avgustom t. 1. se uvede pri poštnem uradu Straža dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v sledečih popisnih krajih: I. okraj: Dolenja Straža, Podgora, Lokve, Sela in Hruševec. II. okraj: Jurka vas, Potok, Prapreče, Drsanja sela in Romanja vas. Dostavljalo se bo v I. okraju v ponedeljek, sredo in petek v II. okraju pa v torek, četrtek in soboto. Iz ©i-e&reSiacffe* Seja centralnega odbora kovinarjev sc bo vršila v torek dne 2. avgusta. — Tajništvo. Livarji v Karlovcu se nahajajo v mezdnem gibanju. Naj nihče tja ne potuje. — Tajništvo kovinarjev. V®stnSSi Svobode. Odborova sela ljubljanske podružnice »Svobod&a se bo vršila danes dne 30. t. m. ob 5. uri popoldne v prostorih centralnega tajništva »Svobode« na Aleksandrovi cesti. Polnoštevilna udeležba vseh odbornikov Je dolžnosti — Tajnik. Podružnica »Svobode« Vlč-Gilnce priredi danes ob 8. zvečer v društvenem lokalu Glince št, 2 zelo zanimivo predavanje o alkoholizmu in abstinenci Vabljeni ste vsi! Gospodarstvo. k— Žigosanje In popis predvojnih to vojnih posojil. Ker se na ozemlju, ki Je do sedaj bilo po Italiji zasedeno is ki je po rapalski pogodbi pripadlo naši kraljevini, n! vršilo popisovanje ta žigosanje obveznic predvojnih In vojnih posojil bivše avstro - ogrske monarhije, kakor je to v mirovni pogodbi predvideno, je finančni minister s svojo odločbo D br. 8756 z dne 19. j julija t. 1. odredil, da se rok za popisova-' nje in žigosanje teh obveznic podaljša do j 15. avgusta 1921. To popisovanje in žigo-j sanje se bo vršilo v smislu Pravilnika D ; br. 4019/20. (Uradni list štev. 313 Iz 1920). Popisovale se bodo tudi obveznice vojnih posojil, ki že nosijo Italijanski žig »Tesoro italiano«.. Hkratu je finančni minister odobril, da se morejo do gornjega roka vzeti v pretres tudi prošnje za naknadni popis in žigosanje predvojnih posojil iz ostalega ozemlja naše kraljevine. Prošnjo za dovoljenje naknadnega popisa in žigosanja gornjih obveznic naj sa z obveznicami vred vlagajo do gori navedeneoa roka, t. J., do 15. avgusta t. !. pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani; na pozneje vložene prošnje se us bo oziralo. Na prošnjah mora biti od županstva potrjeno, da je prosilec naš državljan; tudi mora prosilec ra verodostojen način dokazati, da je pravi lastnik predloženih obveznic. — »Strojne tovarne In livarne d. d. v Ljubijank razdeljujeio svojim delničarjem za obratno leto 1920 7% dividende. — 85% bivše nemške pomorske tonafe se nahaja v angleških rokah. bankah bržkone v kratkem zopet vzpo* stavilo. — Prvi Svetovni shod slepcev se otvo-rj Istočasno z esperantskim kongresom 31. t. m. v Pragi Shodu se je doslej prijavilo 70 delegatov. — Brezdelnost v julijski Benečlil neprestano narašča. Te dni so zaprli ladjedelnico v Tržiču. Da bi potolažila vlada obupano delavstvo, naznanja, da se bodo v najkrajšem času začela dela za predilsko železnico, v katero svrho je vlada že izročila 15 milijonov lir, — Amerika pomag3. Hoover je ponudil v imenu ameriškega pomožnega komiteja za 1 milijon otrok in bolnikov iz ftladtijočih ruskih pokrajin obleke in živil seveda pod znanimi pogoji. =■ Žetev na Francoskem. Predsednik žitnega sindikata Pouet je izjavil poročevalcu »Matina«, da bo žetev na Francoskem izredno dobra. Bopisi. Kulturni vestnik. J. S. Machar: Strup iz Judaje. Pravkar je izšla leposlovna knjiga gornje vsebine. Je prevod Iz češčine, katerega je v lepem slovenskem jeziku preskrbel V. M. Zalar. : Knjiga Je izšla v založbi »Umetniške pr>-pagandec In jo vsem ljubiteljem lepe literature prav toplo Priporočamo, Po svetu. — Požar tovarne. V Ternitsu (Avstrl-1 ja) je v delavnici Schoellerjevih železoH-| vam iz neznanega vzroka izbruhnil požar, ki je uničil vso tovarno. Tri osebe so težko poškodovane. Gmotne škode je vrč milijonov kron. — Stavka tržaških natakarjev je stopila v zadnjo fazo. Pogajanja vodita izvrše-valna komisija delavske zbornice in generalni komisar. Stavkovno vodstvo je sklenilo proglasiti splošno stavko, če bi se vršita nasil-a s strani oblastev ali fašistov. — Stavka bančnih uradnikov na Češkoslovaškem. Zaupniki stavkajočih bančnih uradnikov so sprejeli po ravnateljstvih stavljene pogoje, tako da se bo delo v Kopalne hlače. Neznosna vročina! Priiate]j povabi, da bi sla v Savo. I kako mn odgovorim, ker nimam kopalnih hlač.« _ »Tudi jaz jih nimam, jih bova ku-:°da. saj se itak večkrat rabijo.« jih'pa kupiva?« vodo °‘rwi’er ]e n&jt>ližje. kar tja za jih dobival tam |)ri »Slovencu« drage vendar §n' uverjena da 1)0(10 biva Jih zagotovo do- /Dober dan, prosim, ali imate kopalne hlačer« »Nimamo! Žalibog, vse smo razprodali ; imamo jih na carinarni. Pa ne vemo. kdaj Jih dobimo.« Prijatelj nie prav pošteno ozmerja, zakaj ga vlačim k takemu »greis-lerju«, ker bi že itak moral vedeti, da jih nima. Nato greva čez most in kreneva v prvo trgovno na Sv. Petra cesji. »Prosim, ali imate pri Vas kopalne hlače?« »Oprostite, smo že vse razprodali. ampak na carinarni jih Imamo že tri mesece, menim pa. da jih kmalo dobimo; oglasite sc v par dneh.« V drugi trgovini: »Prosim, aJi se dobijo koDalne hlače pri Vas?« »Mi je zelo žal. vse smo razprodali. na carinarni jih pa imamo dalje časa; se priporočam!« V tretji trgovini; »Prosim, ali imate kopalne hlače?« >.Žalibog. vse razprodano, potrpite par tednov, na carinarni jih imamo, mogoče se drugo pot oglasite; z bogom!« V Prešernovi ulici vprašava takoj v prvi trgovini: »Prosim, ali Imate kopalne hlače?« Priletna prodajalka zarohni nad menoj. »Na carinam o pojdite, tam jih imam že štiri mesece!« Druga prodajalna: »Prosim, ali l imate kopalne hlače?« »Mi je žal. na carinarni so, pa jih ne dobimo ven!« V tretji trgovini odpre vrata že kar napol ter zavpije; »Imate kopalne hlače,« a nejevoljna podajalka zakriči še huje: »Idite na c a r i n a r n o. tam leže že dva meseca!« Obrnem se k prijatelju in mu v neprijaznem tonu pravim: »Sedaj jih Pa kar sam kupni dalje!« Prjateli ie pa boli »nobel« kakor jaz. zato poizkusi srečo še v boljših, večjih trgovinah na Aleksandrovi cesti pri Magdiču itd. Ko pride nazaj pred oošto. kjer sem ga počakal, pa prav do tolminsko zakolne: oroklcta carinama! Slavnemu občinstvu naznanjamo, da v Ljubljani za kopanje i\e veljajo policijske nravstvene odredbe toliko časa, cjokler c a r i n a r n a ne izroči trgovcem kopalne hlače. Diktator Rovtar s. r. Celje. Slišali smo. da je vodstvo državne policije v Ljubljani mnenja, da imamo v Celju premalo policije in nas zato namerava osrečiti še z nekakšnimi policaji-oficirji. Isti bodo baje z našo policijo, katera nima v Celju skoro nobenega,posla. ekserci-rali. potem ne bo mogel nihče trditi, da ga nirna. Mi opozarjamo ministrstvo notranjih zadev, da je vsestransko mnenje tukajšnjega prebivalstva, s katerim se strinjajo najbrže vse stranke, da imamo prevelik policijski aparat in da to ve tudi policijsko vodstvo v Ljubljani. Zakaj hoče torej pri nas nastaviti nove policijske oficirje? Za naše mesto zadostuje popolnoma 15 policistov, vse drage, kar jih je odveč, na s! lahko vzame ljubljansko policijsko ravnateljstvo. Namesto da bi razbremenili majhna mesta, ker Je s tem v zvezi tudi stanovanjsko vprašanje, slišimo, da pri nastavljanju novih policistov še zmi-rom snubite tujce. Naše domače ljudi pa ignorirate in zapostavljate ne samo pri nastavljanju, temveč tudi pri napredovanju! O tem bomo imeli še drutrfe priložnost, da povemo naše mnenje. Dobja vas pri Prevaljah. Neštetokrat smo bili priča polemiziranja in prav neljubih izrazov g. Josipa Plešlvčnika, veleposestnika, lesnega trgovca In velemliuarja zoper delavske mezde In 8 urni delavnik. Osemurni delavnik mu je menda precejfinna smet v očesu! Navzel se Je pojma nekega tovarniškega gospoda, ki se čuti od njega dobro podpiranega. Sedaj mu gre le to po glavi, kako naj udriha čez revno delavsko ljudstvo, ki se nahaja v največji krizi. Radarji razumevamo položaj tovarnišldh delavcev v Sloveniji, ki so sedaj v precejšnji zadregi, a ta gospod veleposestnik tega ne občuti; njemu sčasoma 5e piščanci ne bodo več dišati vsled samega preobi-lega zauživanja, ko ubogi delavski sloji ^e večkrat krompirja stradajo! Gospod J. P.; boljše bi se vam podalo, ako bi se spomnili svojih lastnih uslužbencev! Sramotno jih plačnlete! Ce se vam ljubi peljati se na izlet, se morate poslnžiti tujega voznika, ker se menda sramujete svojega lastnega, ker ga plačujete tako, da nima primerne obleke! In seveda se vozite v spremstva višjih uradnikov, kjer se že pričenja kapitalizem, ker ti gospodje enakomerno znajo vsi udrihati po delavskih mezdah. Jeli se tudi še spominjate revnega kočarja Što—? Rudarji se še vedno spominjajo t‘-ste kratke predzgodovine ... No, svetujemo g. Pl., da odneha od svojega kričanja in udrihanja po delavcih! Naj bodo delavci organizirani! NI se vam treba b*t‘, da bJ vašim piščancem kaj hudega storl-. . Pometajte torel najprej pred svojim pragom! Poslano.* Izjava. Ker so se po poročilih v listih v Srbiji in Hrvatskem vrinili v komunistično stranko neodgovorni elementi. ki s svojim načelom komunizma naravnost nasprotujočim de-ovaniem stranko onečaščajo. izjav-jam. da nočem imeti od današnjega dne naprej nobenega stika več s stranko in da bi iz nje tudi formalno zstopi!. Če bi stranka v Sloveniji še poslovala. Ljubljana, dne 29. julija 1921. Ljudevit Venca jz. * Uredništvo je odgovorno le v smislu zakona. Poslano. Zadnje tedne so me neprestano po raznih listih napadali radi kavarne »Zvezda«. Po krivici! Vkljub temu sem molčal in mirno prenašal vse zlobne in krivične očitke. Danes je stvar glede kavarne »Zvezda« definitivno končana, zato sem dolžan, da podam javnosti v stvarno informacijo ta-le pojasnila: V težkih razmerah, ko v Ljubljani n! bilo nobene slovenske kavarne, sem pred 06. leti začel s skromno kavarno ter sem z lastno pridnostjo prišel do tega, da sem pred 24 leti otvoril popolnoma novo »Narodno kavarno«. Ves čas sem bil odkrit in odločen Slovenec in narodnjak in to v časih, ko je imel vsak težko stališče, ako si je to upal javno priznati. Ne v lastno hvalo, temveč le v obrambo poudarjam, da Jo ni bilo narodne prireditve v Ljubljani, katere se ne bi bil udeležil ta jo podprl po svojih močeh, zlasti- Sokola, kar bodo vedeli vsi, ki me po bližje poznajo. Kavarna je sprva uspevala, kasneje pa je jela pešati, ker so se uradi preselili iz njene bližine, Moj položaj je bij semtertja že obupen, kar ve vsa Ljubljana. Zalo sem si moral pomagati, kakor sem sl pač mogel. Odprl sem gostilno in začel s prevozništvom, kt je prosta obrt. To obrt sedaj opustim iti prodam konje in vozove. Tako sem se vzdržal na površju in se s trudom in delom rešil gmotnega ta gospodarskega propada. Narodni krogi bodo vedeli, da so moji vozovi in konji vedno prišli v prid narodnim namenom in da nisem zato nikdar zahteval niti vinarja. Gostilniško koncesijo sem leta 1915. po Izbruhu vojne z Italijo takoj odstopil primorskemu beguncu g. Bisaiiu, ki jo ie potem leta 1919. prepustil sedanje-, mn najemniku g. Kočevarju, ker se je sam vrnil v svojo domovino. Da si s kavarno nisem mogel prislužiti milijonov, to bodo vsakomur jasno, drugih kupčij pa med vojno nisem imel, razun morda te, da sem za« stonj prevažal ranjene vojake. Pečal se ni* sem s kupovanjem blaga od vojakov ta ga naprej prodajal, kakor so to delali tisti, ki sedaj meni očitajo milijone. Prav rad prepuščam tem naipadalcem vse milijone, ki jih najdejo pri meni. d Ivančič, ki se do sedaj ni nikdar pečal s kavarnarsko obrtjo, katere tudi ni izučen, je Izrabil dva domačina brata Sedeja, da gresta za njega v ogenj. Res pa je, da ie imel g. Jakob Sedej priliko, da s g. Carlom skupno začne »Narodno kavarno« to pride tako do eksistence, toda on sam Je to odkloniL O. Vfictor Sedej Jam že od 2. decembra 1912. lastno gostilniško koncesijo, toda Je ne Izvršuje, temveč lo oddaja v najem. Kakor hitro prevzamem kavarno v Kazini, prepustim »Narodno kavarno« g. Carin, Irt bo njen pravi lastnik In ne tako, kakor sta gg. Sedeja solastnika kavarne »Zvezda« le na papirju, kar sta na seji društva natakarjev sama priznala. Da si Izboljšam svoj položaj, sem $e začetkom 1. 1919. trudil, da bi ilobil v za-! kup kavarno »Kaslno«, a sem propadel proti g. Josipu Ivančiču, Nemci, ki so še takrat odločali, so imel! več zaupanja vanj kakor v mene. Poznali so me kot odločnega narodnjaka, ki sem radi protlnenišklU septembarskih demonstracij leta 1908. celo sedel na obtožni klopi. Nemci so dali gosp. Ivančiča »Kasino* v zakup za eno leto* Kmalu na to je vlada imenovala »Kasin-skemu društvu« državnega upravitelja v, osebf g. J. Bitenca. Ko je zakupna doba enega leta potekla, Je državni upravitelj Javno razpisal natečaj za zakupno oddajo kaslns^e kavarne. Vloienih je bilo 9 pot nutlb, med temi tudi mo-ja in g. Ivančiča* Upravitelj je sprejel mojo ponudbo, ker i« bila najugodnejša in je nudila največ jamstva. Nato je upravitelj sklenil L 1920. z mano zakupno pogodbo za tri, odnosno za šest let. To pogodbo Je odobri! tudi takratni deželni predsednik dr. Brejc, Ker sem hotel stvar v dobrem poravi natl, sem sporočil g. Ivančiču, da sem pra-i voveljavno sklenil zakupno pogodbo za ka-sinslco kavarno ter sera mu dal razumeti, da sem pripravljen za pametno poravnavo. Pripravljen sem bil takrat prepustiti gosp. Ivančiču »Narodno kavarno«. G. Ivančič pa se z mano vobče ni hotel razgovarjatl. Sele potem sem obljubil g. Carlu, dolgoletnemu plačilnemu natakarju v raznih ljubljanskih kavarnah, očetu 5 nepreskrbljenih oUok, 'ia mu prepustim svojo kavarno pod pogojem seveda, da mu da lokal na razpolago hiSnl lastnik. Medtem je državni upravitelj odpovedal zakup kavarne Z. Ivančiču, ki p« te odpovedi ni hotel vzeti na znanje. Zato Je sledila soduijska odpoved, proti katert se je g. Ivančič pritožil. Tako se je začel proces med »Kasinsklm društvom« ta g. Ivančičem, v katerem procesu jaz nisem bil direktno čisto nič udeležen. Vkljub te-, mu pa sem bil ves čas predmet najnizkot-nejših napdov, na katere sem molčal, in sem molčal, ker sem se zavedal, da ima V stvari končno in edino besedo — sodišče. I11 to je razsodilo v prvi, drugi ta končno picd štirinajstimi dnevi tudi v tretji instanci v korist »kastaskemu društvu« in proti g. Ivančiču. Taka je stvar in nič drugačna. To se ml je zdelo potrebno povedati sedaj, ko sem prevzel kavarno »Zvezdo« jaz, da javnost ne bo nasedla krivičnemu natolcevanju in zavijanju. Mnenja sem, da imam končno pravico do skromnega prostorčka na solncu tudi jaz, ki mu doslej ni bilo nU koli postlano na rožicah, kar ve vsa Ljubljana. Kavarna ostane zatverjena dotlej, d>-kler nc bo v vsakem oziru moderno urejena. V nekaj tednih jo otvorim, za takrat pa se priporočam kar najtopleje cenjenemu narodnemu občinstvu, V Ljubljani, dne 29. julija 1921, Fran Krapeš. * Za vsebino le uredništvo odgovorno le v zmislu zakona. Stev. 170. Priporoča se tvrdka Ve£le'-fta g is r a b c f 1 r. !asKasss8®sEss3®S3ssa85ffis>»t »wmmiammmaeB!BBaBaB*3maBsmH2xmBgssBKWcamMK3XS2SS>: ^ ra i fS-, XRtrs*&tss r-w'w'#r*,‘- wycw^f«‘’- »>«* «x- ?.t **kb **•*#- ^ di Ji i j^^aBEa^aassami3^jij8fia^ poroštvom sprejema Iiranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°ioB "— Na podlogi zadnjega računskega zaključka ima 576 elanov ter sledeče društvene sklade: Radiaktivno termalno kepaifšfe Rezervni delež K 120.20* Društveni delež K 17.103*71. Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 100*—. Clan postane lahko vsak. 'zzijEszseasss&s 'j&BEar&z&ez* aaea zdravi iheumatismus, protin, neuraigijo, posledice zlomljenih kosti, ran in eksudate. Sezona od 1. maja do 80. septembra. Želez, postaja Straža-Toplice. Pojasnila daje ravnateljstvo. NadSI, Sak®V€ & Zanki, l»re| A. žcr.fc? sEnetv). TovsrnakemSčnEh In rutin. fcarv ter lakov Centrela:L|ub'!siia. d z o. z, Skladišče: Novlsad. Telefon 64. Brzojavi: MERAKL, Ljubljana. Telefon 64. Ernesti laki. Prair; ftrneS. Elarva za pcde. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenee (Fedenveifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tndi drugi v to stroko spada-joči predmeti. ..MERAKL", Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum Ink za pode. ^MERAKL", Emajlni lak. „MERAKL", Brunoline. i,■:■■■■, . i , - Ceniki se začasno na rszpoSillaloI =====3 Priporoča se atelje za Mik rstvo FILIP PRlSIttU, LJUBLJANA Aleksandrova cesta 1, Hotel Mclif. Edina razprodala vseh vrst specifsfnega ff1* H za C(^° kraljevin0 SHS tvoril 13 lil lil II u*c: ®*anz’ Kindberg, Sem- 1 nlllr EN mer’n£’ Schottwien, Puch- llil Ull IIO berg, Auseewiese etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun KOSTA NOVAKOVIČ) veletrgovina mavca, Ljubljana, Židovska ulica št. 1. KAJO DELIČ, zlatar In draguljar Ljubljana »tajenji.! priporoča svojo zlatarsko in diaiuliaisko Mia za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebr-jnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. i Haknpovalna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33 („BALKAN“) priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! vsah vrst ^ CIRII SITAR LJUBLJANA !? _ W Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulnnhieje. Izdajatelj: Ivan Mlinar. Tj sli Učiteljske tiskarne v »Ljubljani. .OOsQV-QtDi iKclnik; JaE. Ys.boy.ee«