123
Ijani je bil njegov koncert vrlo obiskan. Njegova igra je očarujoča. Soglasno ga prištevajo vsi kritiki med največje virtuoze. Iz Ljubljane je šel koncertirat v Gorico in v Trst. Povsod je dosegel največje priznanje. Na klavirju je spremljal njegovo igro O. Dienzl. Ko se je pa ta moral od njega ločiti, je spremljal velikega violinista njegov rojak, g. I. Prochazka, učitelj „Glasbene Matice" v Ljubljani.
Sedemdesetletnica dr. Jos. Vošnjaka. Dne 20. januarija je praznoval dr. Jos. Vošnjak svojo sedemdesetletnico. „Slovensko pisateljsko društvo" mu je priredilo slavnosten večer, pri katerem je čital slav-ljenec svoje „Spomine". Rojen 4. januarija 1. 1834. v Šoštanju na Štajerskem, je študiral v Celju, Gradcu in na Dunaju. L. 1859. ga je vojska privedla v Ljubljano, kjer je kot mlad zdravnik deloval v bolnici, prenapolnjeni z ranjenci. Potem se je vrnil zopet na Štajersko, kjer se je začelo živahno politično delovanje. Izdal je brošuro »Slovenci, kaj hočemo?" Z dr. Matijem Prelogom je ustanovil „SIovenskega Gospodarja", dopisoval v »Novice", v Einspielerjevega »Slovenca" in bil med ustanovniki »Slov. Naroda*. Pozneje se je vrnil na Kranjsko, kjer je postal poslanec in deželni odbornik. V slovenski književnosti je znan po raznih delih. Pisal je gospodarsko-poučne stvari in pripovesti. O romanu „Pobratimi" je „Dom in Svet" obširneje pisal 1. 1889., str. 28. Za slovensko gledišče je spisal drame „Lepa Vida", „Doktor Dragan", »Pene" in „Premogar". Med veseloigrami imenujemo „Svoji k svojim!", »Resnica oči kolje", »Ministrovo pismo" in »Ženska zmaga". Od 1. 1895. živi dr. Jos. Vošnjak na svojem posestvu v Visolah pri Slovenski Bistrici, se bavi z gospodarstvom in piše knjigo »Iz mojih spominov".
Kako je Dežman postal nemškutar? O tem je dr. Jos. Vošnjak pri svojem slavnostnem večeru pripovedoval sledeče: L. 1861. so bili za državne poslance po novi ustavi izvoljeni dr, Janez BIeiweis, dr. T o m a n in v Idriji Dežman, ki se je delal takrat najbolj narodnega in ki je po svoji pesmi »Slava Slavljanom" in po povesti »Proklete grablje" imel mnogo vpliva v narodnih krogih. Na vse smo se trdno zanašali, vsi so šli kot slovenski poslanci na Dunaj. A Dežman se je pa izneveril še tisto leto. Ko so se 1. 1861. slovenski poslanci peljali na Dunaj, so jih slovesno pozdravljali na Dunaju in v Gradcu slovenski dijaki. Tomanu, ki je bil ognjevit govornik, so prirejali velikanske ovac^ za Dežmana, ki kot govornik nikogar ni mogel navdušiti, se pa nihče zmenil ni. Dežmanovp častilakomnost je to bolelo; obrnil se je,na nasprotno stran, kjer so mu dali prvo mesto in so ga radostno sprejeli. Že 27. junija 1.1861. je Dežman nastopil v -državnem zboru z govorom proti Tomanu in proti slovenskim zahtevam. Od tega časa je bil vedno hujši nasprotnik Slovencev.
»Matica Srpska" je izdala knjigo »V i z a n t i j a i Srbi", knjiga prva. Napisao S t. Stanojevic Pisatelj pravi v uvodu, da bo v desetih knjigah obdelal vse zgodovinske, politične in kulturne odno-šaje med Srbi ter med Bizantom in helensko kulturo. V tej popisuje Balkan pred prihodom Slovanov ter prodiranje Slovanov, Bolgarov in Avarov na Balkanu v VI. veku. — Zadnji »Letopis Matice Srpske" ima članke: »Odnošaji izmedju Srbije i Ugarske 1331. do 1355. (Petar Markovič.) Bogoboj Atanackovič. (Jovan Skerlič.) Iz »Knjige skica". (Dr. Svetislav Stefanovič.) Razpust Preobraženskog Narodno-Crkvenog Sabora 1872. (Dr. Štefan Pavlovič.) Slede književna poročila in »Beležke".
Srbska književnost. Jovan Grčič je sestavil »Istorijo srpske književnosti prema nastavnom planu za srednje škole". Knjiga je izšla v Novem Sadu. Življenje Hercegovcev popisuje v črticah in slikah Svetozar Corovič v knjigi „U časovima odmora". Dušan Gjukic je izdal zbirko liričnih pesmi »Kroz suton".
Srbska književnost na Nemškem. V Lipskem izhaja »Knjižnica izbranih srbskih umetniških del", ki objavlja nemške prevode iz srbske književnosti v prasnem izdanju. Nedavno je izšla Milovana Gj. Gli-• Šida »Podvala" v dr. Krausovem prevodu „Ein Genie-streich".
Slovanska epigrafika. Izšla je druga knjiga »Starih srbskih zapisa i natpisa", katere urejuje Lju-bomir Stojanovič.
Jaroslav Vrchlicky je spisal novo zgodovinsko dramo v šestih dejanjih »Knižata", katere snov je zajeta iz dobe Pfemvslovcev okoli 1. 1000. V njej nam predstavlja Vrchlicky boj med slovanstvom in ger-manstvom, med vzhodom in zapadom.
Jubilejno izdanje „Babice" je izšlo pred kratkim v zalogi »Unie*. Lepa povest Božene Nemcove se nam predstavlja v krasni, okusni obliki.
Sydor Worobkiewicz, poljsko-rusinski pesnik, je umrl 19. okt. pr. 1. v Černovicah, star 67 let. Bil je profesor bogoslovja in je zložil tudi več iger, ki so jih radi igrali.
Poljska umetniška akademija se ustanovi v Rimu. Predsednik akademije bo slavni poljski kipar Teodor Rygier.
-SNS"
Veronika Deseniška. Zgodbo Veronike Dese-niške, nesrečne soproge celjskega grofa Friderika, katero je že Jurčič izkušal dramatično obdelati, je porabil zdaj hrvaški psatelj J. E. Tomic za zgodovinsko dramo v štirih dejanjih.
s($\«r                                                                            . '                                                                      ^¦S'