Novičar. Državni zbor. Dne 13. t. m. je denarstveni minister baron Becke razJagal stanje avstrijskega denarja in dolga. To razlaganje se ob enem izroči tudi ogerskemu ministerstvu, da pride v roke zbornikom ogerskega državnega zbora in deputaciji, ki ima cis- in translajtanske skupne zadeve razpravljati. Razlaganje pa itna ta nainen, da se dozdajno gospodarstvo iu one naprave potrdijo, ki so se zgodile brez državnega zbora, in posebno kar sc dolga tiče, da se deputaciji lebko porazumete in izračunite, koliko pridc na ogersko in koliko na cislajtansko polovino. Od leta 1860 — 1865 je novega dolga narastlo, tako da je za 1. 1865 luanjkalo 104,o78.000 gld. Najelo se je zato 90 milionov v srebiu, kajti ni bilo druge volitve kakor posojilo ali bankrot. Najelo se je pod prav neugodnimi pogoji, kajii če je državina nioč in ustavnost zmajana, pravi minister, je mogoče le po viši ceni posojila dobiti in pomankljivo varnost glavnicam dostavljajo le povišane obresti in enaka dražila upnikov. Državni zbor leta 1865 je siccr bibe in rane državnega gospodarstva odkril pa jib»ni zvračil. Vendar je posojilo začasno pomagalo, banki so se obroki lehko izplačevali, in ažijo je skoro minolo. Za leto 1866 je manjkalo 40 milionov, k temu še pristopi londonska kriza in vojska, nastali so izredni stroški. Naj bolj je kazalo tiskati državni papir. Po vojski je treba bilo vojno odškodbo platiti, na to so posodili družniki, jim se še zdaj dolguje 14 milionov in ta ostanek je že oskrbljen. Po Praškem miru se je imelo tiskanje državnih not v red spraviti in ob enem tudi pomagati državljanom, ki so škodo trpeli v vojski in na Ogerskem po mrazu. To se je zgodilo s postavo dne 25. avg. 1866, uašla so se pota, da seje tim tirjatvam zadostilo. Za leto 1867 zmankuje 77 milionov in ti so tudi že oskrbljeni po izrednib dohodkih. Na banko dolguje država 80 milionov. V vsetn skupaj iraa država 3046 milionov državnega dolga, 127 milionov obresti, 24 milionov poplačevavnic ali amortisacij, papirni denar, in kroničen deficit, t. j. kar vsako leto zmanjka. Na to govori minister blizo takole: Ni treba te žalostne podobe še žalostnejše izslikati, vsaj že bočejo prevladati naj gorše misli, ampak prašatn se, je li upanje, da izkobacamo iz tega žalostnega stanja s častjo? Po mojeni živem prepričanju, je upanje. In ininister stavi svoje upanje na poravnavo s Ogerskira. A ostajajo še državni troški. Sedajni troški za upravo, za vojake, za državni dolg, se komaj zmorejo ali se ne ztnorejo. Štedeti ali šparati je premalo, pretualo zda, treba bo inisliti na druge pomočke. Prašatn tukaj, je-li se dozdaj kaj rabila korist obče priznane samoupraveV Smo-li neliali na Avstrijskem mnogo-vladiti, to je, z mnogimi uradniki vladati in o vseb potrebnih in nepotrebnih rečeb. vladati? Je se li ljudstvo odvadilo za vsako malenkost prositi državnG pomoči? Davki in dače se ne morejo povišati, kajti so že tako napete, da ne tečejo več od dobodkov, anipak že od glavnice, in z večirai davki bi se ne doseglo druga, kakor več zaostankov. Al kaj se je dozdaj zgodilo za pravično razmerjenje davkov od premoženja, za potrebno popravo obrtnijske in dobodninske dače, za vse posrednje aavke, kaj za umetno gospodarstvo monopolov ali saraotržstva državnega imetka? Kako tuji še si te uasproti gospodarstvi Darodnega in državnega blaga. In kaj se je zgodilo, da bi se povzdignolo naroduo gospodaistvo v ljudkib in djanskih šolah, da se vzbudi delo in štedenje, da se oživlja družbovanje? Vse to in enako se pričakuje od Avstrijskega prerojenja, ki po tolikih skušnjah in po takih silnih bojih irna dati državi v miru na vse strani poboljšek in novo moč. To razlaganje denarstvenega ministra se izroči denarstvenemu odseku. Za novo kazensko postavo so se prejela do zdaj ta le načela: 1. hudodelni čini se razdelijo v dve vrsti nainreč: v budodelstva in v pregreške. Dozdaj je bila še tretja vrsta: prestopek. 2. Smrtna kazen, ki jo je odbor predložil odstraniti, se pusti z79 glasi proti 56, za njo so glasovali tudi Slovenci. 3. Postavijo se sramotne in nesramotne kazni. 4. Posamni zapor. 5. Pogojni odpust kaznjencev. Ob enem je 19. t. m. niinister pravosodja Hye podnesel vladino novelo h kazenski postavi, ki iraavnačelu tele prenaredbe: l.tepenje se odpravi, 2. vkovanje v železje se odstrani, 3 razdelitev sramotnib in uesramotnih kazni in odjeinanje državljanske časti na 10 let. Dne 18. je bila v državnem zboru vroča borba o teni, jeli bi se postavilo novo cislajtansko ministerstvo. Odsek za denarstvene zadeve je namreč predložil, naj se napravi adresa do cesarja iu se prosi za deželno, t. j. cislajtansko ministerstvo, da imajo tudi cislajtanske dežele svoje ministerstvo, kakor je imajo Ogri. Proti temu so ostro govorili Greuter, Svetec in Toman. Svetec kaže, da bi se s tira cislajtanskira ministerstvom dualizniu krona postavila, tam vladajo Madžari, tukaj bi po svojem iz netnške večine stvorjenem ministerstvu vladali Nemci in kaže na nasledke, kaj se zgodi; kaj se godi n. p. Hrvatskera: Banska vlada čestita je odstranjena, kaznujejo se moži brez sodnije ia sodnikov, ljudstvo se podbada in moti s krivimi obcti, da ne bo več velikib dač plačevalo i. t. d. Kam to pelje? Jaz mislim tje, pravi govornik, kder smo bili v začetku 1. 1848, in bojim se, da država in ljudstva takrat ne bi iraeli moči lake nevarnosti premagati. Ia odkod bi Nemci imeli pravico vladati nad diugimi narodi? Zarad više izobraženosti'? Kaj bi rekli Nemci, ko bi pred 100 1. iz tega vzroka Francozi hteli vladati nad Nemei, so takrat bili pogrezneni v francozko literaturo in naj več Netnec kralj Fric II. sam ni maral na Nemštvo! Ali mord: Nemci inMadžari večo dačo plaeujejo na denarjn in ^jakib ali je država inočnejša, če stoji na dveh stebrih mesto m štireh? Nemci in Madžari se ednok morajo odločiti, jel Avstrijo hočejo ali je nočejo. Pogoj Avstrije pa je prvi po tnirjenje vseh narodov. Deželne samouprave nam treba, m cislajtanskega ministerstva. Tomanov govor pride prihodnjic. Predlog odborov je b preklican od odbora samega, kajti je Beust se izjavil, d vlada misli zaželjeno ministerstvo postaviti, poteiu ko s< ogerska in cislajtanska delegacija poravnate o skupnih za devah. — V delegacijo za poravnanje s ogersko delegacij so izvoljeni dne 21. sledeči poslanci: Ziemialkovski, Hopfen Tinti, Kaisersfeld, Vidulich, Herbst, Plener, Winterstein Brestel, Klun. — Gosp. žl. Cseh je, ne povedavši vzrokov, muni cipalnega sodca gosp. Schleimerja iz službe djal, ker se ne zlaže z njegovo politiko. Imenovan sodec ima sedem majhenih otročičev, kterih še nobeden ni oskrbljen ; in zdaj je na enkrat zgubil ves zaslužek, kajti se jegospodu žl. Cseh-v tako račilo. Po izreku gosp. Cseh-a se gospod sodec naj tolaži s tem, da bodo jegovo osodo delili tudi mnogi jegov tovarši. — Res prav potolažljiva reč! — Razdražba v Hrvaškem prirnorju protivmadžaronskem krivičnemu ravnanju prihaja zmirom vekša. Če bi se zatora tamo res kaj nenavadnega prigodilo, kar Bog obvari, gotov ne bodo krivi razdraženi, temoč oni, kteri dražijo. — V vseh časnikih se bere, da gospoduje še zmiron goveja kuga v našem cesarstvu, da bi se od naših dežc odvrnola ali morebiti celo izkorenila, nanierjava naše nii nisterstvo — tako piše namreč dunajski časnik nVolkswirth" — ostrejše naredbe vpeljati in sicer tele: Na mejah na šega cesarstva se napravi več zaprtij (kontumacij); vsaks živina, ktera čez rtiejo dojde, se za 10 dni dene v zaprtijo. ker je na Ogrski stanovitno kužno gnjezdo, zato se z živino ki se iz Ogrske v drugo deželo prižene naj ravna ravno tako kakor z vunajno tujo živino. Deželnim zborom se bode pri poročilo, da se napravi v vsaki dežeh prisilna zavaro va 1 nica živinska. Postava za pobijanje suinljive živine bode ostrejša. — Na Dunaju se je napravilo iz najimenitnejših in bo gatih mestjanov komite, kteri bi naj skrbel, da se cesarju Maksu postavi prav imeniten spominek. — Baron Rauch je imenovan za pravega kronskega namestnika v Zagrebu, ima 12000 fl. plače, je tajni svetovavec in bo stanoval v banskem stanovanju. — Iz Meksike se piše, da je Dano francoski poslanec tamo vjet in da se ž njim ravna, kot zasebnim človekom ne pa kot z polancem. Pred osmimi mesci si je vzel naj bogatejšo Meksikaiiko za ženo in poslal taki 1,200.000 pijastrov (1,700.000 tolarjev) v Evropu. V Meksiki pa se nahaja postava, ktera prepovedava izvažanje gotovega denarja — Prav izvrstna postava. — Ko je Porfirio Diaz došel v vzeto mesto, je izrekel, da se mora z vseini poslanci tujih vlad, ko zasebnimi ljudmi ravnati. Ker je na ta način gosp. Dano podvržen občinskim postavam, se mu je taki naznanilo, da ostane tako dolgo vjet v Meksiki, dokler ne spravi one pijastre nazaj v deželo, ktere je poslal v Evropo. Tako tedaj stoji ta stvar. — Kakor smo izvedeli iz gotovega vira, se je slovenska narodna čitavnica Solkanskav nedeljo 14. t. m. z veliko slovestnostjo odprla. Lepe narodne pesmi, govori, deklamacije in napitki so navdušili vse nasoče. Živila tedaj citavnica Solkanska. — Pravl se, da je iskren rodoljub in po celem slovanskem svetu dovolj poznan pisatelj župnik Matija Majar zaprt v Kapucinskem samostanu v Celoveu in sicer zato, ker je bil v Moskvi pri razstavi. — Polak Berezovski, ki je hotel v Parizu ruskega cara vstreliti, je obsojen (15. julija) k posilnemn delanja na vse žive dni. — Iz Reke se piše, da je tudi Hrgesič, adjunkt župnijske sodnije, svojo službo zgubil, zakajto se prav za prav ne ve! —Vodil je preiskavno pravdo proti onim inadžaronom, kteri so v Kukuljanovi nemir podigli. — Ali je morebiti to jegovo pregrešenje ? — Iz Madrita se piše, da je deželni poglavar naznanil nkaz, po kterem se skoz celo leto ne sme več praznikov ob- služavati kakor samo trinajst; ta ukaz tudi zapoveduje ostro, da je dolžnost vsakega državljana, da mora v nedeljo in v praznikih svojo delavuico in štacan zapreti in na dalje, da se časniki v nedeljo ne smejo izdavati. — V Galiciji je velika povodcnj t. m. samo pri žele/-nicah več od jednega milijona škode napravila. Večidel dežele je pokončan in nadloga zato strahovita. V Italiji je prekucijski veter začel spet od dneva do dneva bolj puhati in nemiri, kteri se skorej vsak dan na Riniski meji ponavljajo in prekucijsko gibanje v Siciliji ne da dobre nade. — V Črnigori in Dalmaciji je kolera spet začela ostro gospodovati in tudi iz Italije in nekterih krajev Francoske se čuje, da kolera posaniezne ljudi popada. V Varšavi pa je že letos več od 300 ljudi za kolero umrlo. — Pravi se, da je gosp. žl. Rauch prepovedal vsako slovesnost pri prvem velikem zboru 28. t. m. jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu. — Kar se tiče upora na Kreti smo iz gotovega vira izvedeli, da so vse širokoustno naznanjene turške zinage nič kaj drugega, kosamogola laž. Krečanom se zdaj bolj godi, ko kedaj prej, celo 5 parobrodov so z 30 topovi oborožili in proti turškim barkatu poslali. — Iz Varšave je došla sledeča važna novica: Ruska armada, ktera je bila zarad vaj skupčena pri Pavonskih, in kteri je že bilo zapovedano, da se po končanih vajah, mora spet pomeknoti v Rusko, je zdaj naglo dobila povelje, da mora ostati v Polski in se taki pomeknoti proti meji Galicije. Ta uredba je naredila mnogo hrupa, ker se iz nje sklepa, da se morebiti premeni politična razmera med Rusko in Avstrijo. — Letos je imel profesor slovauščine na Graškem vseučelišču gosp. dr. Krek 41 slnšateljev, to je za prvo polletje jako dosti in tudi jasno znamenje, da je ta stolica bila živa potreba. Razglas in prošnja. Namenjem sem prihodno šolsko leto ,,Praktično glaskovaDJe v zvezi z spisaDJem" izdati. Prosim tedaj vse svoje sobrate, da me v tej važni reči s svojimi sostavki radi podpirajo. Kdor me podpirati želi, ga prosim, naj mi svoje sostavke naj manje do konca septembra pošlje. Imena podpornikov bodo v knjižici naznanjena. Z druženimi močnri bo knjižica kmalu na svetlem. Pri sv. Benediktu v slov. gorieah 20. julija 1867. Franjo Ceh, Strmski učitelj.