TRGOVINA
V tej serlji podatkov o okra-JSh objavljamo prikaz a štcviiu prodajaln in nstvarjenem pro-metu   v   trgovini  na  drebno.
Kazen trgovinsk'h prodajaln ne glede na sektor imovine so vračunane tudi kmetijske za-druge, ki se akvarjajo s trgo-vino na drobno, in prodajalne proizvajalnih podjetij ter obrt. nih deiavriic. Stevilo prodajaln navajamo po stanju ob koncu leta 1955.
Promet v trgovini na drobno obsega samo promet, ki ga je Dstvarila trgovinska mreža ne glede na sekfotr imovine in na-čln plafila. Potemtakem pfldat-ki n prometu blaga v trgovini na drobnn ne obsegajo prometa na trgih med kmeti.iskimi pro-IzvaJalci in potrošniki kakcr tudi ne prometa med praizva-jalnijni podjetji. Promei trgo-vine na drobno prav tako nc ohscKa  prometa   v  lekarnah.
Stevilo prebivalcev na «n» prodajalno kaže »biemenjenost prodajalne ali razvitost »rgo-vinske mreže v nekem okra|u. Zato imajo bolj razviti okraji, posebno pa okraji. v katerih so glavna tnesta   laših republik.
ka>>t>r tudi okraji, kl imajo na svojem ozemlju velika trgovska ali industrijska središča, znat-no manjšo obremenjenost »zl-roma odpade na eno prodajalno mnogo mamjše število prebl-valcev kakor v drugih okrajih, ker imajo mnogo bolj razvlto trgovsko mrežo.
Na prvem mestu po števtlo prebivalstva na eno prodajaino ]e trgovsko in industrijsko jno-čan okraj Koper. na drugem okraj Reka, ki ima ns svojem ozemljn našo največjo pomor-sko luko — Reko. Beogralski okraj je Šele na osmem mestu. Pred njim so 5e okraji: KranJ, PulJ, Ljubljana, Dubrovnik in Gorica. Za njim in na devetem mestu Je okraj Zagreb. Zadnji je okraj Zvornik v Bosni In Hercegovini, kjer odpade na eno trgovinsko pnodajalno 1.116 prebivalcev. Cc sedaj primer-Jamo najboljši okraj z najslab-šim, vidimo, da <ma Zvo.rnilk skoraj osemkrat več prebival-cev na prodajalno kakor Koprr.
Zanimiva Je strnktura okra-jev pio SteTiIn prebivaioev na eno prodalalno:
do 200 prebivaleev ima 1 od-stotek okrajev;
do 300 prebivalcev ima 7 od-stotkov  okrajev;
do 400 prebivalcev ima 9 oA-stotkov okrajev;
do 500 prebivalcev ima 18 od-stotkov okrajev;
do 600 prehivalcev ima 25 od-stotkov  okrajev;
do 700 prebivalccv ima 20 od-st'Dtkov ckrajev;
do 830 prebivalcev ina 12 od-Stotkov okrajev  in
nad 800 prebivalcev Ima 8 od-slotkov okrajev.
\<z te strukture okraJev izha-ja, da imamo največ okrajev (25 odst«>tkov) % povprečno obremenitvijo ene proiiajalne od 501 do L00 prebivalcev.
Promet na enega prebiva!c» kaže, kol'ko v povprečju potro-Si vsak član ali vsak prebiva-lec nekega okraja med letom r trSovini na drobno. Seve<la morarao tu Uj minio delstva. da nstvarjeni pramet nckega okraja ni samo rezuliat kupo-va<nja prebivalcev prav tegs okrala, temveč tudi druglh oseb, ki kupujejo na ozcmlju tega okraja. Ker pa osebe tegs okraja navadnn kupujejo tndi T prodaialnah drugega okraSa. T praksi vzametno pri takiih primerjavah, da se ti zncskl medsebo.jno  krUejo. '
Ljubl)aiiski okraj Je s po-Vprefno 104.000 dinarji na ene-gra prebivalca na prvem mesta, ti*.oj za nlim prihaia beograj-ski okraj z 91.000 din na pre-bivalca. Na zadn]«in mestu Je industr'j.sko in trgovskv« slabo razvit okraj v AK3T ob!asti Gnfilane z 1« 7.000 dinarfj na prebivalca. To nam kažc, da vsak prebivalec ljubljans&ega okraia v povore?ju kupttje 15-krat več ali da med letom po-rabi 15-krat večio vsoto denar-ja kakor prebivalec . okrajB Gnjilane.
Iz strukture po velilmvst; f>ro-tneta na posamesnega prebival-Ca je razvMno, da se najveB Okrajev nvršča v skupino nd 10.001 do 20.000 din in <m) 20.001 do 30.000 d>n. Ti dve ikupinJ obs<"*wta 69 od^toHtov nA vs?Tt (Konec na 13. strani spodaj)