8. številka. Ljubljana, v četrtek 10. januvarja 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MflH Izhaja vsak dan »ve*er, lziinfii nedelje, in praznike, ter velja po poŠti prejemati na a v r t r o - o g e r sk e dežele za vse leto lf> gld., v.a. pol leta H gtcl. za četrt leta l gld., za jeden mesec 1 gld. 4U kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Ya\ pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 2j0 kr. /a četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Stiristopne pet i t-v rute po (l kr., če no ozuan'lo jedcu krut tiska, po 5 kr., če ne dvakrat, iti p» 4 kr, če ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i/.vole frar.kivaii. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu it 12. U prav ni s t vu naj se blagovolijo p<& Ijati naročnine, reklamni "je, oznauila, t. j. vse administrai lvne stvari. Slovensko posojilništvo. (Spisal Ivan Lapajue.) (Dalje.) Drug jednako zasiužen mož je bil Schulze DelitzHch. Mož je menda ietib let, kakor je bi Raiffeisen. Za nemško posojilništvo imata oba jednake zasluge. Dočim je prvi začel svoje delovanje na zahodnem Nemškem, bilo je delovanje druzega prvotno razširjeno bolj po vzhodnem Nemškem, po Pruskem in Saksonskem. Oba moža sta začela delovati v istih letih (1847—1850); oba sta imela skoro jednaka načela in jednake namene: združiti posamezne moči, posamezne ljudi v celoto, v ta namen, da celota posameznim posojuje, kadar so v denarni stiski. Po načelih vzajemnosti, |>o principih skupne zaveze priti do skupnega kapitala in premoženja, s katerim naj se posameznim členom te skupnosti pomaga — to je bil smoter pri obeh možeh. Razločevala sta se le v nebistvenih rečeh. Raiffeisen je imel princip, pomagati le kmetskemu ljudstvu; zato je hotel ustanavljati le kmetske posojilnice. Schulze ni bil tako tesnosrčen. On je prirejal in nasvetoval denarne zavode za vse stanove, za rokodelce, kmete, trgovce in za slehernega pač, kdor se je hotel pridružiti osnovanemu denarnemu društvu; zato je nasvetoval zdaj omejeno, zdaj neomejeno zavezo, sploh je dokaj več svobode puščal V svojih naukih. Zato so se mogle po njegovih nazorih osnovane denarne zadruge več ali manj razširiti ali skrčiti in dobiti celo značaj velikih denarnih zavodov, denarnih bank. Raiffeisen je želel, da ima le vsaka kmetska vas ali vsaka kmetska župnija svojo posojilnico. Da bi več župnij skupno imelo svoj denarni zavod, to naj bi bila le izjema. Haiffeisnove posojilnice naj bi ostale tudi vedno prave kmetske posojilnice, katere naj bi v resnici le kmetje na skrbi imeli; jedino le za vodstvo računov naj bi se posluževali izobraženega moža (učitelja, župnika). Schulze pa ni izključeval inteligence in glede* obsega v terenu (ozemlji) ni stavil nikakoršnih mej. Zato so se posojiluice te vrste razprostirale navadno Čez jeden ali pa tudi več Upravnih (sodnih) okrajev m bile ustanovljene zdaj za kakošno mesto, zdaj za več vasij itd. Bistveni razloček mej tema snovateljema nemških posojilnic je bil ttidi ta: Raiffeisen je izključil deleže. Schulze jili j h pa na v.sak način priporočal. Raiffeisen ni trpel, da bi udje imeli od posojilnic še kiikošen drug dobiček, kakor ta, da so na posodo dobivali Schulze je pa dopuščal, da se je dajalo prvič deležem obresti in drugič primeren del udom od napravljenega konecletnega dobička ali celo oboje skupaj. Raiffeisen je pa terjal, da ves dobiček pride v prihranjeno zalogo. Za le-to je tudi Schulze skrbel, toda s tem razločkom, da on ni odrekal pravice posameznim udom do tega rezervnega fonda, katerega bi si oni smeli mej seboj razdeliti, ako bi se kdaj razšli Raiffeisen je pa hotel, da se posamezni udje nikoli ne dotaknejo prihranjene zaloge. Sicer sta pa oba, ki sta posredno in neposredno, z besedo in peresom jako veliko zavodov v življenje vzbudila, s tem nadzorovala posojilnice, da sta leto za letom priobčevala v letopisih o njih statistične date in dajala navode za pravilno poslovanje. Vrli tega sta oba združila večino svojih posojilnic v društvo, katero je po svojih knjigah, časopisih in uradnikih zvezne posojilnice podučevalo in nadzorovalo, torej sta ona dva to storila, kar dela „Zveza slovenskih posojilnic* tudi že več nego 10 let. Popred kakor nemški kmetje so znali češki kmetje razlagati si sanje egiptovskega Jožefa; t. j. v dobrih časih varčevati za slabe čase Že v 18. stoletji in menda še poprej so imeli kmetje po čeških vaseh in trgih navado, da so žito v dobrih letih ali pa sploh v jeseni shranjevali, da so ga imeli za slabe čase in za setev. Nekov del svojih pridelkov morali so „založiti" v skupnih žitnicah in shrambah, v katere so morali tudi graščaki nekaj doprinašati. Prve češke posojilnice na Češkem, Moravske m in Bleskom so bile torej žitne, a ne denarne založnico, ki so bile last vseh zemljiških posestni ko v dotične vasi. To shranjevanje žita je bilo začetkoma prostovoljno, pozneje pa za cesarja Jožefa ukazano. To je trajalo morebiti skoro do polovice tega stoletja. Iz teh žitnih zakladov, ki so prišli kmalu pod državno nadzorstvo, izcimili so se polagoma denarni zavodi. Žit;* je namreč večkrat preostajalo, prodali so ga, denar pa shranjevali. In kakor je bilo žito občna (občinska, vaška) last, tako tudi za žito skupljeni novci, katere so začeli mesto žita — ne podarjevati, marveč posojevati. Na ta način so nastale sredi tega stoletja in pozneje češke „gospodarske založnv". Z njimi se je začelo pecati tudi zakonodavstvo, osobito deželni zbor, da so se te starodavne češke posojilnice uredile v duhu časa in po jednakomernem zakonitem potu. Najprvo se je več teh tnalih založnic, ki so bile po vaseh raztresene, združilo v okrajne založnice, ki so bile in so še nadzorovane po deželnem odboru; pozneje so se uredile v smislu z idružnega zakona ali pa prelevile celo v čisto nove zadruge po Schulzejevern ali Raiffeisenovem sistemu. Razen „gospodarskih zatožen1* so se pa istočasno, kakor na Nemškem, tudi na Češkem snovale samostojne posojilnice za drugo ljudstvo, (zemljiški posestniki so jih že imeli) za meščane, rokodelce, trgovce itd. Te so bile osnovane največ po Schul-zejevih navodili. Njih število je bilo že pred 20 leti jako veliko, ko so se snovale še kot društva, ko ni bilo še sedanjega ugodnega zadružnega zakona. Te posojilnice so zvali „ohčauske (meščanske) založnv* ; imele so menda svoje sedeže največ po mestih, trgih in obrtnih krajih. Kot tretja pa slabše zastopana vrsta čeških posojilnic bi bile one male „založne" iz novejše dobe, katere imajo običajno naslov „sporitelni a uverni spolek". Te se le v tem od onih razločujejo, da so sprejele bolj Raifleisenova načela, da n. pr. izključno le na zadolžnice posojnjejo, kar so sicer tudi starejše „gospodarske založne" delale. Kakor imamo Slovenci svojo „Zvezo", tako imajo Čehi svojo „Jednoto založen v Ćechach, na Moravč a ve Slezsku", ki izdaje jednako našemu „Letopisu" statistiko čeških posojilnic in ki jih podučuje in menda nekoliko tudi po svojih uradnikih nadzoruje. K tej „Jednoti" plačujejo jednako slovenskim posojilnicam posamezne „založne" na leto 5 — L00 gld. po tem, kakor so večje ali manjše. Iz najnovejše statistike (za 1. 1892.) posnamemo, da je vseh čeških založnic 1. 1892. bilo v omenjenih deželah češke krone G80 (vmes tudi 1 na Dunaji), ki so imele 260.095 članov. Dočnn skrbi „ Jednota11 le za red in poduk pri posojilnicah, ima pa „Živnostenska (obrtna) banka" v Pragi s svojimi podružnicami nalogo, da jim priskoči na pomoč, kedar so v denarnih stiskah. Ta banka posojuje češkim založnicam, kedar potre- II. Zadovoljen s prvim korakom v novo leto stopa doktor po ulici. Na oglu se bas pokaže njegov gospodar, vračajoč se z jutranje šetnje. „Glej vender to kepo masti", si misli dr. Berla, »kako prezirno gleda na siromake, ki nimajo kot on, dveh trinadstropnih hiš in se ne prikazujejo z zlatimi pridevki na prstih in mi. Že me je opazil in gotovo pričakuje, da bodem spodobno počastil njegovo vzvišeno osebo ali bolje rečeno, kup denarja, na kojega solncu se greje; ali to pot se je zmotil." Gospodar, bližajoč se doktorju, je že dvignil roko, da se svojemu najemniku milostno zahvali za pozdrav, — ali dr. Beda koraka ponosnega čela mimo njega, ne da bi ganil prst v pozdrav; pri tem gleda domišljavemu denarnemu štoru naravnost v oči. Ta neuljudnost preseneti hišnega posestnika v toliki meri, da obstane kakor zadet od strele in zre nekaj časa za doktorjem, kakor za prikaznijo, — potem pa tako silno zmaje z glavo, da se zlato-rudeča v lasulj a precej pomakne na stran. (Dalje prili.) Doktorja Bede novo teto. (Oežki spisal Svatopluk Čech.) I. Doktor Berla se vzbudi in prvi pogled mu pade na nasprotni steni viseči koledar. Veliko in rudeče tiskana številka 1887 ga najedenkrat spomni včeraj storjenega sklepa. „Da,u govori samemu sebi, ,z današnjim dnem začnem novo življenje, posvečeno samo temu, kar bodem spoznal za dobro in pravo. Polovico svojega življenja sem zapravil, da sem v spone koval svoj značaj, zamolčal svoje prepričanje. V drugi polovici me bode vodilo samo moje prepričanje. Hvala ugodnemu slučaju, ki mi je vsled dedščine po mojem strici omogočil, da si uredim svojo usodo popolnoma po svoji volji. Izgovori v ši ta monolog se obleče in zapusti sobo. Spodaj v veži je stal neki mož z modrim predpasnikom in težko metljo — hišnik. Nategni vsi svoj surovi, slabo obriti, na vratu z razčupano sivo brado obrobljeni obraz v izraz odanosti, želi doktorju srečo in božji blagoslov v novem letu. „Gospod hišnik", odgovori doktor Berla, „dobro veni, da vam je moja usoda deveta briga, in da svojo čestitko le zato odmolite, ker mislite spraviti ponižujočo napitnino, katero bi vi takoj pognali po grlu. Jaz pa nisem pri volji nagraditi laž in podpirati nezmerno nagnenje do opojnih pijač. Da bodete pa vedeli, da ne govori iz mene skopost, dal bodem pred Vašimi očmi novoletno darilo oni ubogi udovi, ki je denarja bolj potrebna in ga 1 ode bolje obrnila nego vi." Mej govorjenjem da sir: mašno oblečeni udovi, ki >e ravno prišla z bolnim detetom v naročji po stopnj icah iz podzemeljskega stanovanja, precejšnjo svotico. „Vzprejmite od mene to malenkost, gospa Jelinek, nekoliko zapoznjen božični dar za vaše otroke," ji reče doktor. Presenečena udova komaj spregovori nekaj besed najsrčnejše zahvale in hišnik strmi za odhajajočim doktorjem z odprtimi usti, napetimi očmi z metljo v roki nepremično, kakor okaraeneli vratar sačaranega gradu v pravljici. bujejo, večje eli manjše svote proti menicam. S to banko so ntopile tudi že slovenske posojilnice na jednak način v zvezo in bile prav zadovoljne s postrežbo. (D.ilje prih.) V JL|nbl|aiil, 10. januvarja. Deželni zbor goriški V zadnji seji dež. zbora goriškega je v imeni dež. odbora predlagal posl. Payer, naj se v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja ustanovi dež. dobrodelni zavod. Dež. zbor je ta predlog soglasno vzprejel. V zadnji seji sta bila odsotna dva laška poslanca, bilo je torej navzočnih osem laških in devet slovenskih. Slučajno je bilo v tej seji voliti odsek, kateri se ima posvetovati glede podpore furlanski železnici. Slovenci so storili jedenkrat to, kar delajo Lahi vedno: volili so v ta odsek tri laške in štiri slovenske poslance. Sedaj je — če ostanejo slovenski poslanci možje — vsaj mogoče preprečiti, da bi se slovenski denar trosil za nepotrebno železnico na Furlanskem. Lahi seveda so jeze iz sebe. Ogerska kriza Madjarsko-židovska liberalna stranka se je jela upirati. Pripravljena je, podpirati tudi Khuena, ako se brezpogojno postavi na liberalno stališče, nikakor pa ne, ako bi hotel sestaviti novo vladno stranko s pomočjo drugih elementov. To pa je očitni namen Ivhuenov, jasna želja kro-nina. Liberalna stranka pa neče z nikomur deliti oblasti in iz tega je nastal kontlikt, o čegar rešitvi so vsa prerokovanja prezgodnja. Situvacija je sedaj prav taka, kakor za časa zadnje krize, ko je Khuen podlegel \Wkerlu. Srbske novice. Srlnki radikalei so imeli te dni važno posvetovanje Glavni odbor se je sešel v Belemgradu in se odlo'il glede postopanja stranke z ozirom na politično situvacijo. Kako stališče misli stranka zavzeti, ni še znano —■ M lan zahteva, naj se mu zagotovi letna penzija fiOO.000 frankov. Milan ni samo najslabši, ampak tudi najdražji kralj, sploh pa velja srbski dvor mej vsemi dvori na sve u primeroma največ, zdaj pa Bahteva Milan še zase več penzijn, kakor dobiva prezident francoske republike plače. — Pravda proti Gjakoviću in Miškoviću je končana, le sodba še ni razglašena. Bivši okrožni načelnik v Kragujevcu, Dukić, je dokazal, da vse, kar je povedal Baštovan je gola laž vender ljudstvo še vedno ne veruje, da izreče sodišče pravično sodbo. Ruska telegrafska agentura. Koncem 1894. leta je potekel privilegij, kateri je ruska vlada svoj čas podelila „Severni telegrafski agenturi." To agentstvo je pošiljalo inozemskim listom poročila o ruskih stvareh, ruskim listom pa poročila o inozemskih dogodbah. Take agencije niso nikjer nepristranske, povsod skušajo občinstvu sugerirati gotove politične tendence, ali samo „severna telegrafska agentura" je bila tako pogumna, da je zastopala Rusiji sovražno tendence. Prav za to vlada tudi ni obnovila privilegija in na mesto „severne agenture" je z novim letom stopila „Ruska telegrafska agentura", katero so ustanovili izdajatelji peterburškili in moskovskih časopisov in katerim je vlada dala privilegij za dobo 12 let. Crispi se maščuje. Crispijevi listi razširjajo vest, da je b. I poslanik Ressmann zategadelj odstavljen, ker je Rudiniju in Cavallottiju preskrbel materijal, kateri sta porabila proti Crispiju ter proti njemu spletkaril zajedno s francoskim poslani kom Billotom. Pariški škandal. Pariška .Autorite" javlja, da namerava drž. pravdnik prositi zbornico dovoljenja, da začne sodno postopati proti trem poslancem, zapbtenim v sleparije takozvane „južne železnice". V«e kaže, da se razvije nov velikansk politično finaneijalen škandal. Nemški državni zbor je v ponedeljek začel razpravo o zakonu zoper socijaliste. Kakor se kaže, ho debata jako ostra. Prvi govornik je očital vladi, da je vso stvar samo zate adelj izprožila, da bi mogla razpustiti drž. zbor, ker želi zopet vojsko pomnožiti, kar je prav verojetno. Nova kriza na Nemškem. Berolinska lista „U.irsen Courier" in „Localauzeiger' javljata, da se na berolinski borzi govori, da odstopi novi kancelar Hohenlohe in da pride na njegovo mesto zapriseženi konservativec in prijatelj Bismarckov general grof VValdersee. Kitajska in Japonska. Japonska vojska je naskočila kitajsko mesto Sumenčang. Kitajska posadka se je baje hrabro branila, a ko je nastal v mestu ogenj, spustila se je v beg Ogenj je mesto skoro popolnoma uničil, tako da 10.000 ljudij nima stanovanja. Dopisi. Iz l»ul»ljMiie, 7. januvarja. (Izplače* vanje pokojnin, miloščin in provizij.) „Slovenski narod" je dne 3 t. m. naznanil, da bodo hišni gospodarji penzijonistom, uradniškim udovam in sirotam na njih mesečnih pobotnicah za pokojnine, provizije in miloščine potrjevali, da žive in pri njih stanujejo. Taka dolžnost bi bila za hišne gospodarje in tudi za penzijo niste itd. zelo težavna, ker bi se v mnogih slučajih brez stroškov ne mogla izpolniti. Najvažnejši pomisleki so ti-le: 1. Ako hišni gospodar v drugem kraji stanuje, ali je od doma odsoten, na ta ali oni način zadržan, ako ne zna pisati ali ako bi pobotnice iz proste volje ne hotel potrditi, Česar bi penzijonist posebno ob času od po ved be stanovanja od njega težko dosegel. Po sebno pa bi skoro ne mogli dobiti potrdila, da žive, taki penzijjnisti, kateri so sami hišni posestniki.. 2. Pri takih potrdilih življenja bi se lahko napake zgodile, zato ker izplačevalni uradniki ne morejo natanko poznati podpisov dotičnih gospodarjev. 3. Udova bi zamogla brez vednosti hišnega gospodarja se orao-žiti, posebno ako bi gospodar v drugem kraji stanoval, in ravno tako bi znala sirota brez gospodarjeve vei'nosti k premoženji priti. 4. Zahtevana potrdila hišnih gospodarjev zamorejo popolnoma odpasti, zato ker niso posebno potrebni, ker župnijska potrdila zadosti spričujejo in so popolnoma verodostojna, ker se smrt dotičnega od njegovih svojcev in mrtvaškega ogledovalca precej gospodu župniku naznani in za to raj ni nič več mogoče, dobiti od njega potrdilo, da dotičnik še živi. Ws Bleda, 8. decembra. (Naš pevski zbor.) Dobil sem vabilo našega bralnega društva, naj pridem k veselici, katero napravi na dan sv. Treh Kraliev. Šel sem in ne kesam se. Bralno društvo je bilo Bledu potrebno kakor ribi voda sicer utone v mlačnosti in nemškutarstvu. Osnovalo se ju pred dvema letoma. Ali pametni možje so sprevideli, da brez petja ni družbe in zabave. Delujoč po pregovoru : „Lepe pesmi glas seže v deveto vas" združili so se pevci in pevke v 50 oseb močan mešan zbor. G. nadučitelj Rus prevzel je vodstvo in danes ga ni treba sram biti svojega zbora, naj nastopi ž njim, kjer hoče. Lani so v Finžgarjnvi gostilni prvikrat nastopili in pokazali, da imajo izvrstnega pevovodjo in resno volio do učeuja. Tudi ob cesarjevem rojstvenem dnevu se je razlegala slovenska pesem po jezeru, dtsi je takratni dopisnik „Lubacherice" ni hotel slišati, kajti pohvalil je samo godbo, 50 pevcev in pevk pa je preslišal, ker ni za nje imel nobene pohvalne besede. In danes? V Peternelovi gostilni je bila veselica. Gostov se je zbralo od blizo in daleč in prostori so bdi natlačeno polni, da slišijo blejski zbor. Peli so razne Huba-dove narodne pesmi, nekatere Nedvedove in Ma-škove, a vse tako natančno in pravilno, da ni bilo priznanja ne konca ne kraja. Skorej vsako pesem so morali ponavljati. Želim samo, da bi zbor ne ostal na dosedanjem potu, nego da bi napredoval, kar bo šlo pod takim izvrstnim pe.vovodjem brez posebnih težav. To ne bode samo Bledu, nego tudi celi okolici v čast in ponos. Živeli! I« .V| ari boru, 7. januvarja. (Veselice.) Na Silvestra večer je tukajšnja čitalnica priredila zabavni večer z gledališko predstavo, tombolo i sploh takimi rečmi, k so običaine ta večer. Zbralo se je toliko odličnega občinstva, da bi bila naše zagrizene pangermane prav gotovo kap zadela, da so videli, koliko Slovencev je v tem „čistonemškem" mestu. Zabava je bila izvrstna, gledališčna predstava izvršila se je izborno in gre vsa čast neutrudnim igralkam in igralcem. Upamo, da č. gospodične in gospode po tako dobrem uspehu kmalu zopet vidimo na odru. Omeniti moram tudi našega mešanega tamburaškega zbora, ki je z vso preciznostjo neutrudljivo udarjal, ter občinstvo zabaval, da pa tudi pevski zbor ni zaostajal, je po sebi umevno. — Včeraj je priredilo tukajšnje še mlado a jako krepko razvijajoče se „delavsko bralno in pevsko društvo" veselico. Udeležba je bila jako številna; igralo se je tudi na odru in sicer od g. K. sestavljeno igro. Igralci so svojo zadačo vrlo rešili. Ker je društvo šele dobro ustanovljeno in pa prav emi-nentnega pomena, želeti in bilo, da bi se ga naši slov. zavodi, morda posojilnice spominjale pri letnih sklepih. Podpirajmo kolikor je največ mogoče to prekoristno društvo! Naš čitalniški tamburaški zbor sodeluje pri vsaki veselici delavskega društva prav marljivo, za kar mu bodi najtopleja zahvala. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. januvarja. — (Javen shod) sklicuje „Slovensko društvo" za nedeljo dne 13. t. m v vrtni salon hotela „Pri Malici". Razgovarjalo se bode o volilni reformi, o kateri bo poročal gospod dr. Ivan Tavčar. Začetek je ob 10. uri dopolnilno. Z ozirom na važnost vzporeduega vprašanja je pričakovati obilne udeležbe. — (Dež. zbor kranjski) imel bo jutri petek 11. t m. svojo tretjo sejo. Na dnevnem redu je mej drugimi točkami: Utemeljevanje samostojnega predloga posl. dra. Tavčarja in tovarišev glede splošne volilne pravice; utemeljevanj« samostalnoga predloga posl. Po v Set a in tovarišev glede* revizije zemljiško davčnega katastra, poročila fin. odseka o rasnih računskih sklepih itd. — V nase poročilo o zadnji seji deželnega zbora kranjskega se je urinih* pomota. Zbornica ni odklonila Schweglovega predloga, naj se sa premestitev botaničnega vrta namesto predlaganih 500 gld. dovoli 1000 gld, ampak je ta predlog vzprejela. — (Slovansko gledališče. J Danes se bo predstavljal prvikrat na slovenskem odru zanimivi igrokaz v 5 dejanjih „Froraont mlajši in Risler starejši, po Daudetovera romanu sestavila A. Daudet in A. Belot, poslovenil Fr. Svetič. Ta efektni igrokaz je spisan po slovečem Daudetovera romanu istega imena. Dejanje je živahno in psihološko jako zanimivo, vsi značaji so vzeti iz življenja; poleg lahkožive Sidonije stoji resni in zaupljivi Risler, plemenita Klara in malopridni Fromont, mimo njih sta uprav klasična postopača Delobelle in Chebe, cela zbirka interesantnih značajev. „Fromont mlajši in Risler starejši* je repertoirna igra vseh večjih gledališč in zavzema mej modernimi dramatičnimi proizvodi jedno prvih mest. če bo predstava količkaj dobra, je igri sijajen uspeh gotov tudi pri nas. — (Koncert Slavjanskij.) Javili smo že, da se Slavjanskij s svojim zborom nahaja na zadnjem svojem potovanju Obiskati namerava Italijo, Francijo, Špansko, Algerijo, Egipt in Palestrino, potem pa še Angleško in Nemčijo. Namen mu je, da s svojimi koncerti pridobi kolikor je še treba, da se dogradi in ustanovi od njega zasnovana šola v Kijevu, v kateri se bo gojilo narodno in staro cerkveno petje. Ta zavod bo svoje vrste jedini na svetu, posvečen slovanski glasbi bo pristopen vsem Slovanom. Slavjanskij misli tudi temu zavoda izročiti vso svojo zbirko posvetnih in cerkvenih pesnij. Misel je že sama velikanska, nje izvedenje pi je zagotovljeno, ker je Slavjanskij tej najljubši svoji ideji žrtvoval velik del svojega imetja — Za koncert Slavjanskega nimajo abortirani sedeži veljavnosti in smo naprošeni, opozoriti gg. abonente, da se pravočasno oglase zanje pri g. Česar ku, kjer se prodajajo sedeži in vstopnice za koncert. — („Slovenske Matice*4) CI. od bo rova seja bode v sredo dne 10. januvarija 1895. leta ob 5. uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu štev. 7. Dnevni red: 1. Potrdilo zapisnika o C. odborovi seji. 2. Naznanila pred-8edništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročdo tajnikovo. G. Posameznosti. — (Pevsko društvo .Ljubljana") priredi v nedeljo 13. januvarja ob 7. uri zvečer družinski zabavno-pevski večer v zimskem salonu hotela „pri Malici". Več o tem v sobotni številki. — (.Slovenskega planinskega društva" družbinski zabavni večer) vršil se je včeraj v hotelu „L!oyd" na splošno zadovoljnost. Došlo je toliko članov in pri ateljev, dt je društvena soba postala premajhna. Gospod Jos. Mandelj je preda« val v prvi vrsti o prirodi in njenem uplivu na človeka ter dokazal, kako vzvišen smoter vodi pravega turista v krasno prirodo. V drugem oddelku svojega zanimivega predavanja razlagal je instinkt živalij in njih mejsebojno sporazum ljenje, kakor tudi sporazu tuljenj o istih s človekom. Predavanje je slušateljem jako ugajalo in je gosp. Mandelj žel splošno odobravanje. Ko se mu je društveni načelnik v imenu odbora in vseh udeležencev zahvalil z željo, da bi večkrat društvo s takimi predavanji počastil, zapel je slavni kvartet „Ilirija* nekaj krasnih pesmij. Za ta umetniški užitek izreka „Slov. plan. društvo" še tem potom svojo prisrčno zahvalo. Upamo, da nam „Slov. plan, društvo" čim prej zopet jednak večer priredi. — (Nabor v Ljubljani.) Letošnji glavni nabor za mesto Ljubljansko vršil se bode dne* 18. marca. K naboru poklicanih bode okolo 200 mladeničev. — (Učni tečaji za čevljarje ) C. kr. tehno-logiški obrtni muzej na Dunaji priredi 'tečaje za izučbo in nadaljno izobrazbo čevljarjev. V teh te* čajih se bode poučevalo o jemanji mere, strokov* nem risanji, prestrojevanji, o uporabi strojev i. t. d. Tečaji bodo trajali po G tednov in jih bode po štiri v letu. Učnina znaša 25 gld. in vpisnina 2 gld. Manj premožnim se omogoči obisk tečajev s oproščenjem od učnine in s podelitvijo ustanov (po 50—150 gld.) Prvi tečaj se prične dne 15. fe-bruvarja t. 1. Prošnje za vzprejem je vložiti do dna 20. januvarja 1895. pri ravnateljstvu tebnologi-ikega obrtnega muzeja na Dunaji. Vse podrobnosti se poizvedo v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — (Vpis firme.) Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani je vpisalo firmo .Karol Reck-nagel", trgovino z mešanim blagom in gospoda Karola Recknagla kot lastnika te firme v register za posamične firme._ — (Nesreča.) Na dolenjski železnici se je pripetila Sv. kraljev dan nesreča. Mej Grosupljem in Cušperkom je zgrabila lokomotiva tovornega vlaka težek voz, obložen z deskami, ko je bil ravno na tira, Čez kateri vodi cesta. Voz je bil baje čvetero-vprežen, a konji so se utrgali in pobegnili, voz pa je bil zdrobljen. Hlapca sta bila baje vinjena in sta vsled tega zakrivila nesrečo. Stvar se preiskuje sodno. — (Potovalno predavanje.) Gospod prof. Gombač iz Ljubljane predaval je dne 6. t. m. od treh do polupetih popoludne v šoli šentvidski na Vipavskem. Občinstvo, katerega je bilo gotovo pol-drugisto, sledilo je temeljitemu predavanju z naj* večjim zanimanjem. Posebno važen bil je pouk o cepljenji trt, oskrbavi In ohrani vinogradov ter bolezni matere kapljice. — (Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji) pri Novem mestu je ravnokar izdala svoje prvoletno poročilo z dodatkom bolezni, zdravniške pomoči in stanu vseh oseb brez razlike vere in stanu, ki so se v I. 1894. vzprejele v bolnico in tam zdravile. Vseh bolnikov je bilo 485 pripadajočih 58 raznim stanovom, največ je bilo kmetskih ljudij, (174) dninarjev (GO), šolarjev in gimnazijcev (33) itd. Po narodnosti je bilo največ kranjskih bolnikov (432) ostali pa iz raznih dežel; po veri je bilo 47G kaoličanov, 7 grško-katoliških. 1 pravoslavni in 1 brezverec. Število oskrbovalnih dnij vseh bolnikov je bilo 8926. Poročilo konča s prošnjo, naj bi dobrotniki ostali zvesti tudi v novem letu bolnici v nje tcAkem poklicu. — (Veselici.) Pevsko društvo „Zvon" v Srna rt. nem pri Litiji priredi v nedeljo, dne 13. januvarja t. I. v šolskih prostorih koncert z jako zanimivim vzporedom. Vstopnina: Sedeži 1. in 2 vrste a 80 kr. ; ii. in 6. vrste a 00 kr.; 6. in 8. vrste a 40 kr. Stojišča 30 kr. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Čisti dohodek je namenjen revnim šolarjem. — II. B i s tr i š k a - T r n o v s k a čitalnica priredi v nedeljo 13. t. m. v prostorih Jelovšekove gostilne veselico z dramatično predstavo, šaljivo loterijo in plesom. Mej točkami in pri plesu svira češki sekstet. Ziič^tek točno ob '/»8. uri zvečer Vstopnina za osebo G0 kr., za rodbino 1 gld. Čisti dokodek je namenjen Bistriško Trnovskemu gasilnemu društvu, tedaj so preplačila hvaležno sprejemajo. — (Italijanski odvetniki v Gorici in slo venščina ) Znano je, kako sovražno stališče so v poslednjem času zavzeli goriški italijanski odvetniki proti slovenščini. Po vsej pravici torej goriški Slo* venci morajo biti razžaljeni in je le naravno, če bodo tudi oni postopali odločno proti takim nasprotnikom svoje narodnosti, ki pa radi jemljo slo venske novce. Zadnja „Soča" je objavila imena 13 tacih odvetnikov, katerih naj se Slovenci vsekdar primerno spominjajo. Tako je tudi prav. Čemu bi nosili primorski Slovenci svoje novce italijanskim odvetnikom, ki nečejo ničesar vedeti o slovenščini, ko imamo že povsod tudi svojih odvetnikov. — (Lahonska nestrpnost) Mestne bolnice koperske uprave ni hotela vzprejeti nekega hrvatskega dopisa, kateri je poslalo okrajno sodišče v Buzetu in ga zavrnilo tudi ko se je dostavilo drugič, vsled česar se je dotični dopis v ponedeljek pribil na vrata mestne hiše koprske. — (Pazinsko občino) hoče dež. odbor istarski razdeliti, da zagotovi tako Lahom vsaj v mestu gospodstvo. Občina ima sedaj 15.000 prebivalcev iu je sestavljena iz dvajset manjših občin. Dež. odbor hoče dež. zboru predlagati, naj se cela ta občina razdeli na šest občin. — (Zdravstveno stanje) V Trstu se je v poslednjem tednu pomnožilo število slučajev nalezljivih bolezni, posebno .škrlatne iu davice. Umrlo je 6 08ob in sicer 3 za škrlatico, 2 za davico in 1 za legarjem. — (Na graškem vseučilišči) poučuje letos 109 rednih in izrednih profesorjev in privatnih docentov, 31 asistentov in 3 javni učitelji za jezike in posebne predmete. Osobje knjižnice šteje 8 in pisarniško osobje 4 osobe. Pedelov in slug je 43 in 1 vseučiliški vrtnar. — (Hrv. akad. društvo „Zvonimir" na Dunaji) priredi dne 80. t. m. v proslavo petindvajsetletnega umetniškega delovanja hrvatskega glasbenika Iv. pl. Zajca koncert s plesom. Dvorana Ronfcher (uhod Schellinggasse 4). Začetek točuo ob 8. uri zvečer. Čisti dohod k je namenjen društveni knjižnici. Pri koncertu sodelujejo blagohotno: gospodični Noemi Jireček pl. Samokow in Hermina Neumann; kvartet Fitaner, Czernv, Žert »n Buxbaum; »Slovansko pevsko društvo", pevski in mešani tamburaški zbor akad. društev „Slovenija* »n „Zvonimir". — (Kdo vzdržuje v Avstriji srednje šole?) V Avstriji je letos 181 gimnazij, od katerih jih vzdržuje 139 država 9 d žele, 12 mesta, 3 škofije, 13 redovi, 2 zakladi, 3 zasebniki. — Realk je 80; vzdržuje jih pa 55 država, 17 dežele, 3 mesta, 1 zaklad, 4 zasebniki. — Na Kranjskem so vse gimnazije in realka državne. Državnih gimnazij je 47 na Češkem, 28 v Galiciji, 18 na Moravskom, 13 v Nižji Avstriji, 5 na Kranjskem, po 4 v Šle-ziji. Dalmaciji, na Štajerskem, Primorskem in Tirolskem s Predarlsko, 3 v Zgornji Avstriii, po 2 na Koroškem in v Bukovini, 1 na Solnograškem. Deželne gimnazije se nahajajo samo v Nižji Avstriji, na Štajerskem in Moravskem; mestne v Nižji Avstriii, Trstu, Češkem, in Moravskem; redovniške vzlasti v Nižji Avstriji in Tirolski. — Državnih realk je največ, 20 na Češkem, 9 v Nižji Avstriji, po 4 v Šleziji in Galiciji, po 3 v Tirolski, Moravski in Primorski, po 2 v Zgornji Avstriji, Štajerski in Dalmaciji, po 1 v ostalih kronovinah, mej njimi v Kranjski. Deželnih realk je največ, 13, na Moravskem, 3 v Nižji Avstriji; zasebne so 3 v Nižji Avstriji in 1 na Češkem. — („Hrvatski Narod') se imenuje nov časopis, ki bo izhajal v Zagrebu 1. in 15. vsakega meseca. Namenjen je preprostemu ljudstvu in velja na leto samo 1 gld. Lastnik lista je posl. dr. Ružič, urednik M. Lovrenčevič. — (Pomankanje vode v Slavoniji) Ko imamo v naših krajih toliko snega, je v Slavoniji vsled suše poslednjih dveh let nastopilo veliko pomanjkanje vode. Vodnjaki so skoro vsi brez vode, reka Vuka se jm čisto posušila. Tudi močvirja so vsa izsušena. V vaseh, ki so oddaljene od Drave, si ljudje ne vedo kako pomagzti. — (Cigaretni papir „Starcevič■.) Trgovec Štepan Gamulin v Dalmaciji je dal izdelati nov tin papir za cigarete. Na zavojčkih je spredaj slika dra Ante Starčeviea in vrhu nj« v trobojnein napisu: .Bog i Hrvati". Na drugi strani je naslikan Starčevićev dom, nad katerim izhaja solnce. Papir je jako fin in se prodaja v zabojčkih po 100 800-pičev (1 gld. 20 kr.) in po 250 snopičev (2 gld. 90 kr.) * (Sežgani milijoni.) Te dni se bodo v bančnem poslopji na Dunaju za 20 milijonov gld. bankovcev, in sicer po 10, 100 in 1000 gld. sežgalo, ki so tekom časa postali neporabni. Sežiganje se vrši pred posebno komisijo v podzemskih pro štorih v peči, ki služi jedino v to svrho. Bankovci se vlože v nalašč za to uapravljene železne košare, ki se vrte tako dolgo v peči, da so vsi bankovci upepeljeni. * (Strela v zimi.) Mej božjo službo treščilo je mej silnim viharjem v cerkev sv. Colomba v Cornwallu, kakor se poroča iz Londona, in je bilo več osob teško ranjenih ; dve sta vsled tega umrli. Mnogo pobožnikov pa je palo v nezavest. * (V kletki levov) sta te dni v Speziji pila časnikarja Melchion in Roasalina in nazdravljala drug drugemu. V kletki so bili štirje levi. Občinstvo je burno pozdravljalo ekscentrična Časnikarja. * (Človeške žrtve.) Okrajno sodišče v Ka-zanu na Ruskem je obsodilo šest kmetov, ki so ob času lakote žrtvovali živega človeka, da bi odklonili božjo jezo. V guberniji Vilna pa so vjeli kmetje roparja, katerega so živega zakopali v zemljo. * (Grozna tragedija) se je pripetila te dni v Neapolji. Ribič Carnevale je jamčil za svojega svaka, ko si je ta izposodil pri nekem oderuhu 160 Hr. Ko ta ni mogel plačati ob določenem dnevu, nastale so pravde in prepiri, potem pa boj na ulici, katerega so se udeležili žene, otroci in sorodniki obeh ribičev. Vsi so bili oboroženi z revolverji in noži in so se napadali, kakor divje zverine. Sele vojaki so razgnali boreče. Oba ribiča sta obležala mrtva na bojišči, v bolnici pa je 18 osob, ki so bile teško ranjene. Nad 40 osob pa je v zaporu. * (Štirinajst let v kravjem želodcu) Leta 1880. je izgubil pri vojaških vajah okolu Speck-bacha na Nemškem neki častnik dragocen prstan, katerega ni bilo moči najti navzlic vsemu iskanju. Te dni so zaklali staro kravo in v nj ni h črevih se je našel prstan Bržkone je krava na polji mej deteljo požrla tudi prstan, ki je po štirinajstletnem prestanku zdaj prišel zopet na dan. * (Polži in železniški vlak.) Da bi polž, ki po narodni govorici potrebuje sedem let, da pre-leze plot, mogel ustaviti celo železniški vlak to skoro ni verjetno. In vender se je zgodilo na novi progi Djedejda-Biserta v severni Afriki. Seveda ]e polžev bila ogromna množica, ki so lezli po progi. Zmečkani mastni polži so ogladili tako železniški tir, da so se kolesa pač sukala, a vlak je tičal vedno na istem mestu. Šele, ko so progo očistili z vrelo vodo, je vlak mogel voziti dalje. r i Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 ^ J Darila i Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Ivan Vehovec v Žužemberku 10 kron, nabrane v veseli družbi pri gosp. Magovcu na Krki; darovali so gg. Ivan Javornik, Anton Poljanec, Fran Magovec, Ivan Hrovat in Ivan Vehovec, vsak po 2 kroni. — G. Ivan Strelec, nadnčitelj pri sv. Andraža v Slov. Goricah, 8 kron, nabrane pri občnem zboru tamošnjega bralnega društva pod geslom: „Sv. Ciril in Metod naj rešita slovenski rod !" — Skupaj 1 8 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in njih na* sledniki 1 Družba sv. Cirila in Metoda žaluje ob smrti svojega dobrotnika, rajnega gospoda Adalberta Candolinija, c. kr. okrajnega sodnika v pokoju, ki je umrl 27. dec. I. 1894. v Kostanjevici. Pokojnik je v svojih živih letih spoznal važnost našo družbe ter jej vsako leto poslal dvakrat po 5 gld. — Slavna ženska podružnica v Trstu nam je poslala 1000 kron kot novoletno darilo V zadnji družbini zahvali smo omenjali Šentjakobsko-Trnovske žfthske podružnice, ki je mej nepremož-nimi slojevi ljubljanskega občinstva zadnji čas nabrala in nam doposlala 430 gld. Zato jej je vodstvo naše družbe izreklo soglasno zahvalo in toplo priznanje. Istotako zahvalo in prav tako priznanje izrekamo danes tržaški ženski podružnici, zlasti gdč. Ljudmili Mankočevi, ki je duša tržaške ženske podružnice in vtelesen vzor rodoljubnemu našemu ženstvu. — Pokrovitelj z doneskom 2 00 kron je postal preč. g. dr. Fran Sedej, dvorni kapelan in vodja višjega duhovskoga zavoda Avgustineja na Dunaju. — Dalje so družbi od 20. dec. do 31. dec. I. 1894. poslali: G. Andrej Jeram iz Vrh Cerkna 18 gld., katere je družbi volil rajni preč. gosp. monsignor Josip Jeram, dekan v Cerknem; g. nadnčitelj Ignacij Rozman 12 kron 40 beličev, katere je darovala vesela družba, zbrana v praznik nedolžnih otročičev na Brezjah, in sicer so darovali gg. junst Bulovec 1 kiono. Jos. Finžgar 2 kroni, gospa Ga-brjelčič 2 kroni, gdč. Gabrijelčič 2 kroni, župan Jurgele 1 krono, Fr. Kocijančič 1 krono, J. Kocijančič 1 krono, naduČitelj Knzman 1 krono, Jan. Pristave 1 krono, A. Reš 20 bel. in „Tetka" 20 bel — G. R I erušek, c. kr. profesor v Ljubljani je daioval 8 kron kot novoletnino. Za slovensko šolo šolskih sester v Ve-likovcu so darovali: G. dr. Jernej Glančnik v Mariboru 200 kron kot dar za šolo v svojem roj-stvenem kraju Velikovcu; si čitalnica v Planini 40 kron po predsedniku vč. g. župniku J. Podboju : si. slov. kat. delavsko društvo v Ljubljani 12 kron in sicer je bilo 9 ki on nabianih na veselici v rokodelskem domu. 3 krone pa so dar vesele družbe pri Vipavcu; g. Karol Šavnik, kranjski župan, 10 kron, g. Miha Pesjak, posestnik v Kamni gorici, 10 kron kot dar za leto 1805.; po vč. g. arhivarju A. Koblarju č. g. Josip Benkovič, vikar v Novem Mestu 4 krone, g. ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pire 5 kron, g. dr Lovro Požar c. kr. profesor v Ljnbljani I krono; po g. Jvanu Kr»-rn-žarju v Št. Vidu pod Ljubljano; g. J. Zoreč, A. Roječ, A. Kastebc iz Doba in F. Eržen iz Št. Vida po 1 krono; č. g. J. Barle iz Zagreba 4 krone. — Iskrena hvala gg. darovalcem, ki so nam porok, da se smemo i v letu 189."> nadejati veliko požrtvovalnih prijateljev. Rojaki! Stopite polnoštevilno v njih krog, da prej dopolnimo nalogo letošnjega družbinega leta. da j»rej sezidamo slovensko šolo v Velikovcu! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. KnJituvnoHt. — -Vita vitae meae", to prelepo povest dr. Ivana Tavčarja prinaša v podlistku goriški „Rui-novamento". Preložil jo je na laški jezik Zamejski. — Slovanske knjižnice je izšel zvezek 33., ki prinaša povest „Gardist", češki spisal Alojzij Jirasek, preložil V. Benkovič. — „Vienaca prinaša v prvi letošnji številki kantato „Na novu godinu", spisal Milan Begović, J. Draženovićevo sliko iz krajine „Marica" ter Mirze Safveta pesem „Na tenhani u pjanoj mejhaiii". Ksaver Šandor-Gjalski popisuje hrvatski salon, J. Devčić pa .Stari Počitelj-grad". Nadalje prinaša to številka Maupassantov „Jedan portret", „Listak" in tri ilustracije : podobo intendanta dr. Stjepana pL Miletiča in Bukovčevih slik „Gunduličevo zamišljanje Osmana" in „predstava Gundulićeve „Dubravke" u Dubrovniku." „Vienac" je najstarejši hrvatski beletri-stični list, okolu katerega se zbirajo prvi hrvatski pesniki in pisatelji. Dunaj 10. januvarja. Deželnosodni svetnik dr. Andrej Vojska v Novem mestu je umirovljen in mu podeljen naslov in značaj višje-sodnega svetnika. Dunaj 10. januvarja. Govorica, da se je nocoj na južni železnici pri Badenu prime* rila katastrofa, je neosuovaua. Tržaški osobni vlsk je obtičal v snegu in so morali potniki prenočiti v Pfaffstatteuu, sedaj pa je promet zopet normalen. Budimpešta 10. januvarja. Splošno se zatrjuje, da je kombinacijo s Khuenom zrna-trati za definitivno ponesrečeno in da sestavi novo vlado ali Banffv ali Szla*y. Beligrad 10. januvarja. Iz zanesljivega vira se čuje, da se zaroči kralj Aleksander meseca marca z deželno grofico Sibilo hessensko. Sofija 10. januvarja. Cankov je bil sinoči v avdijenciji pri Koburžanu. Avdijencija je trajala jako dolgo. Koburžau je Cankova jako ljubeznivo pozdravil i rt ko mu je Cankov obljubil, da bo dinastijo vedno podpiral, je rekel Koburžan: Zdaj sva zaveznika. Narodno-gospodarske stvari. — Za imetelje varstvenih znamk. Trgovinsko ministerstvo je vsem trgovskim in obrtniškim zbornicam s posebnim odlokom naznanilo, da je već udeleženih krogov zaprosilo, da naj bi skupina l. (kovine, kovinsko blago, orodje) centralnega registra znamk izhajala v mesečnih posebnih izdajah. Temu se je ustreglo in naročnina za posebno izdajo I. skupine določuje se na 5 gld. Glede izhajanja po sebnih izdaj ostalih 5 skupin (II. kameno, lončeno in stekleno blago; III. leseno, slamnato, papirnato, koščeno, gumijevo in usnjeno blago; IV preja, tkanina, oblačilni predmeti in lišp; V. živila, pijača in deželni pridelki; VI. kemiški izdelki) pripominja ministerstvo, da se mera isto zvršiti le, če se za vsako skupino oglasi zadosti naročnikov. Od števila oglasil bi bilo odvisno, če se naj bi napravila kaka posebna izdaja teh skupin in koliko naj bi znašala letna naročnina za vsako. Skupna izdaja centralnega registra znamk stane, kakor smo že poročali, celoletno It! gld.. polletno 8 gld. iu četrtletno 4 gld. Oglasila sprejema trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. — Nova železnica. Baron O ž e g o v i č in drugovi so dobili od ogerskega trgovinskega mini-sterstva predkoucesijo za lokalno železnico od postaje K a r I o v e c do Broda oziroma do meje proti M e t I i k i. Zadetek ob ", 8. ari ivtiir. štev. m. Deželno gledališče v Ljubljani. I>r. pr «30. V eelrlek, «!»«' lO. |»ituvHiJH 1893. Prvikrat: Fromont mlajši in Risler starejši. Igrokaz v potiti dejunjih Po Daudetovem romanu sestavila Alfons Dandet in Adolf Belot. Poslovenil Pr. Svetič. Režiser g. Jos. Ani£. Začetek t' fiiiO ob '/»8. uri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester sla/, c. in kr. pefipoika fit. 27. Prihodnja predstava bo v torek, dne, l.i. januvarja 1895. Blagajna se odpre ob 7. ari svooer. P o b 1 a u o. Neustem-ove posladkorjene kri čisteče pile (Neustetn-ove Ellzabetne pile) hkuAenn in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — . »kutijica a lb pil velja 15 kr., 1 zavoj = IvO pil 1 gld. a. v. — Pred i*ouare|an|«»m |ako RVari* — JKablevaJ iirecnv Neu-Mt«-ln-ot«- poaladkoi |«*ue krt £lNtcce pilr. — 1'rlHt.ue no khiuo. *«s Ima vaaka Skali,l«>a ru«lece tlakano našu proto -huloiMUu vHratten«) iiiHiuko ,,Hv. Leu« WIIV ' p-'-'" in nafto firmo: lekarna »«prl SV« Leopoldu", lluiiaj. uieato. i;«k«- der Ni»f eg«*!. nud MnukeuKHiit«'. — \ Ljubljani se dobivajo pri g. Irkar|i «.. l*leroll-|l. (1987 11) Tujci. 9. januvarja. Pri atomi: Jnteles, Schrank, Friedmann. Weis,Tri-bltach, Winter, Kremi z Dunaja. — Burmom iz Trst*. — Sclireiber, Waoftl iz Lundenburga. — Szebag iz Gradca. — Viel iz Zagreba Pri M»i|el: Klucr iz Nioderdorfa. — Deutscb, Fi-scher z Dunaja. Umrli ko v I, jultjani: 8. januvarja Marija llorst..er, k*|Ž*rjeva liči, 9 leti, Karolinška zemlja št. 2. Iz iiradncgra lista. Završila« aH rkarknllrae draihei Jakoba Levsteka posestvo na Gori, cenjeno 1889 gld.. dne 12. januvarja in 12. februvarja v Ribnici* Simona Zajca pos-stvo v Podgori, cenjeno IGf>2 gld., v drugifi dne 12. januvara v Ljubljani Marije StarafiiniČ. posestvo v CerkviSčab. cenjeno 1047 gld., dne 12. januvarja in 14. februvarja v Metliki. Jožefa Šk v ar fte zemljifiče v Rovtab, cenjeno 1906 gld., dne 12. januvarja in 14. februvarja v Logatcu .Janez« Gerlja zemljifiče v Harjah (ponovljeno) cenjeno 1800 gld.. dne 14. januvarja v Ilirski Bistrici. Franceta Se lana zemljifi'e v Hauptmanci, (v dragic*) dne 14. januvarja v Ljubljani. NeJe Lefinjak polovica zemljišča, ce'M>n» 647 gld., v Ravnah, dne 14. januvarja in 18. februvarja v Ložu. Jakoba Namreta zemlj Sfie v Starem trgu, cenjeno 510 gld., dne 14. januvarja in 18. februvarja v Ložu. J.oi za Kocijančiča 7emlji8će v Štrnkljevi vasi, cenjeno 300 gld., dne 14. januvarja in 13. februvarja v Ložu. Jan»za Praznika posestva v Rafiici. cenjeno 1000 gld., dne 16. januvarja in 19. februvarja v Vi likih LafiiCah. Mil'-- Cer I c kupljeno zemljišče v Krškem, cenjeno 380 gld., potom relicitacije dne Iti. januvarja v Krškem Janeza F, r ker j a posestvo v Salki vasi. cenjeno 1007 gld., dne 16, januvarja in 20. februvarja v Kočevji. Antona Gačnika, posestno in užitne pravice do travnika v Lanisah, cenjene 60 gld., dne 16. in 30. januvarja v Ljubljani. Frana Smoliča zemljifiče v Praprečah, cen i eno 3393 gld , dne 17. januvarja in 14. februvarja v Zatičini. Ignncija Mehle-ta zemliiSČe v Lučah, cenjeno 3525 gld. dne 17. januvarja in 14. februvarja v ZatiCini. Marka Kocjana posestvo u Drafičicah. cenjeno 1655 gld., dne 17. januvarja in 21. februvarja v Metliki. NI* 11 n upnikov.. Vsi, ki imajo kako tiriatev do zapuščinske mase pok. Iv. H a r t ma n a, trgovca v Ljubljani naj se zglase dne 16. januvarja pri sodišču v Ljubi ani. MeteorologiČno poročilo. 5 čas npa-so vanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Ve t rov i Nebo Mokrim v mm. C 7. »jutra! 723 0 ms, — 4 2'C si. vzh. nbl. K ■—i 2. po p. »I. 721 3 m* — 16'C brezv. obl. A 9. TEVPČ.e- 721 7 «■ — 3 0* r si. V»h. obl. snega. 1 Srednja temperatura —2 9', ta 0-3' pod i* ormalom. ZDm.3a.a,js3£a, borza dne 10. januvarja 1895. Skupni drtavni dolg v notah..... Skupni dr>.avni dolg v srebrn .... K Tstrijska zlatn renta....... Avstrijska kronska renta 4";,..... Ogerska zlata renta 4U , ..... Ogeraka kronska renta 4"/, .... AvHtro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... r.ondon vista........... Neruski dri. bankovci za 100 mark 10 mark............ tO frankov.......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini . . ...... Dne 9. januvarja 1895 4" L državne srečke iz I. ih54 po slftO gld. Državne areCke iz 1. 1864 po ioo gM.. Dunava reg. srečke 5°/, po 1 (M> ^ld. Ziuulj. ohč. avstr. 4' ,"/„ zlati xa»t. listi Kreditne srečke po 100 gld. ... Ljubljanske srečke .... Rudollove srečke po I o gld...... akcije auglo-avstr. banke po 800 gld. . rramway-dru5t. velj. 170 gld. a. v. Papirnati rultelj . .... Učenca za prodajalnico z mešanim blagom, 18—16 let starega, poštenih starifiev sna. %apr«*Juie luUuj .T. >I«xli<; v Novi vaal pri Rakeku. — Pogoji se izvedo istotara. Vzprejme se takoj ozir. do I. februvarja t. I. slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešča poštna la brzojavna ©dpravlteljica a i ••čl«'tu o prakso, katera lina na raspolagali)«' Uoltra »prUetala in lahko polnil ka»ei|o, katera so deponira. — Cenjene ponudbe blagovolijo naj se pod ,.|M»Miul iu braofavul urad I!*-* vposlati upravnifitvu „Slovenskega Naroda". (32—1) 100 gld 75 ki. 10'i • hO • •86 • 45 loo 55 • r:i 25 $•9 15 1046 413 • 30 • • — • «0 ■ 77i, i 12 1 15 i 9 t *6*/i 16 f 3> 4 ft 81 • 148 gld 50 kr. 197 t 7 s ■ 131 9 75 r~'4 25 196 s 50 26 •>'■! S 25 /•) •84 | 60 n 4 5 l 33 (81- -D C. tr glavno ravnaieljstve mir, in. Menile Izvod iz voznega reda val.ia-maaB-a od ±L olctotora, 189-4 N»tof>nu oraenjsDl prihajal i» In crthajaltil ć»il omaa**al ao r —-+d»\}t*>viiiputoiHt ciuim. HrađnJoaTropahl om i« krajnamu 4uu w \j.ii U«al B« > mamii napraj. Odbod ls LJubljane ju*, kol.) "h l». Mri il ntlM. po tutci oaehui vlak * Trlur, Pontahnl, H«(Jak, ik Iutrc, Krauanuafetle, Liuhno, •<•' St.l»H.»l v Auaito, Iaclit, liun-■ irii. Holunitrail, [j.iml-ii mti-'ii, /...M u* jeaaru, Snyt, Lino, Rii.tii|«vk-o, l'1/.iij, MariHue varo, Huer, K.irluv« vara, FratiCd** var«, i'ra^,. I.lpNljO, l>lill..J vili Anlrt.'tll-n. Ob H. url tO min. zjutrnf mnaani vlak t Noto meato, Kn. o»ir iM> 7. uri tO m«». alutrnf ...ni.mi vlak v 1'rina, J'o.ilahrl, ll.-ijak Oc luvrc, rrMUMUafntt«, l.jiit.uo, OnnaJ, Aoa Setattial t Solnotfrml, Dim« n <\ A ni »1."t ii i. Ott IS, uri .1.1 tntn. ttniHtlvlnf moaaul vlak » Novo maato, Koeavja. ti Mri SO tnin. lifjttUmtHm tMabnl vlak v Trhli, Pnulahal, llakjak, Osloraa, Kraua)Miif't«tat Ijjuluio. Salatlial, Ruuaj. itb 4. uri 14 mita. ;»«;w./u.fn« ..«.•!.m vlak v Trbli, Heljak, Oalovao, I.juhuo, £oa Halathal v Snttrtlfttad, 1.i'ii>1-Omtoin, Zeli n« Janam, Ino-in.i.i. Krauitlo, 'Jurili, Oanovo, Harn, Stayr, Lino, Itmim lun, Iaohl, PiKlaJevioa. Plaanj, Marijina vara, Kft-ar, Kraiicnva vara, Karlova vara, Praau, l.lpakn, Dunaj vla Aaraatattan. 7- uri 'iO Klin. wiv#r metani vlak v Novo maito, Kotuvjo Prlbod v LJubljano (jut. kol). '»* A. Mri n:i mir*, ifutrnf oaabni vlak a Dunaja vla Amitelteii, Up-■ija, 1'raK«, Kri.iip.ivih varov, Karlovih varov, Hf(ra, Marijinih vato*, Planja, Hmlnji-vu-, Rnlnograda, I.iiic«, Stciyra, Oimimlmi, laobla, Aoa, ■••a, Kelli. ua laarru, l.cnct-Oaatalna, lijubua««. Orlovo«, Haljaka-Krmi ii(. itviHjt**rtnn uaabm vlak ■ Dunaja via A.>aalatt«B, Lipalj«, 1'ratf«, Kr\iui»vih varov, Karlorih varuv, K«ra, v..njiuii vanir, Planta, rluilajavie, SoInvKrada, Linoa, Htayr«, Pariaa, Oanavs, Ounlia, Hrauul«*), luornuata, /.alta na jaaeru, l.and.Oaftaina, IjJubuaffM, OtloVaa, l.iaiiaa, Pontahla, Trblia. Ob V. uri ;t\! mir«. f>«jMttufitt* nalani vlak la Koeavji, Muvum* ni a« ta, ttb 4 uri 4H min. yti>><,lu.inr aaabnl vlak a DniiMja, Ujulinn^a, HvUthata Kolj-ka. (»..lovca, rranjninfnala, Pnulabla, Irl.lta Ob ». Mrl 2.1 »lita. *xffrr meaaui vlak la Kočevja, Niiikm« Mnata. (m. 0. Mri VI mik. h0f•olM-**tla dan 8v najboljše m.izilo -zoper trganj)«* po inllli, boleeln«' v rukali, noicali, v krISI lt*r v iitrili. ulrpuele ude In kil«' Itd. Dobiva so pri (12-)l-lo Ul»tililu pl. Triilioe^-jn lekarnarju v Ljubljani. Poallja ae ■ obratno poAto. Lekarna Trnk6czy v Gradci „THE GREŠIM", UTiroT&lno društvo u življenje t Londonu. Filijala ta Av-trlJo: Filijala » Oft-orsko: Dunaj, L, Giselastrane l Pešta, Fraiz -Josefsplatz It 1, v HiAi druStva. fit. 5 in H, v bili drufitva. Drufitvena aktiva dno 31. decembra 1*88..........kron 131,4M5.657- Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31 decembru 1H93 . . , U3,942.149 — Izplačitve zavarovalnin in rent in znknpnin itd. za obstanka drufitva (1848) ,...................287,452.809- - Mej letom 1893 je društvo izpostavilo 9633 polic z glavnico ... „ 73,023"676'— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 3, II. nadstropje pri G-t7*ićLon.-u. Zesclxlco-t\a.. (1024-5; Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip iNolli. LsBtnius in tisk „Narodne Tiskarne". 1961 7472 88