Leto V!., štev. 21 Ltubljana, nedelja, 25. januarja 1925 poštnina pavšaTlrana cena 3 Din l»ha|« ob 4 z|ntra|. Stane mesečno 25*— Din la inozemstvo 40-— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravntštvo: Llobrana. Prešernova ai.it 4 in 54. Telet, it Podružnici: Maribor. Barvarska al. I. Celje, Aleksandrova e. Račun pri poitn. žet.or. uvodu i te v. 11.842. Današnja številka «Jutra» obsega 16 strani in stane T R I dinarje. Ljubljana, 24. januarja. »Slovenca* popolnoma nič ne vznemirja odgovor Sv. Stoliee na noto jugoslovanske vlade radi zlorabe cerkve Ln vere od strani politikujoče duhovščine. Kaj drugega pravzaprav tudi ni bilo pričakovati, ker je glavni znak slovenskega klerikalizma to, da mu niso popolnoma nič mar interesi cerkvj, in vere, pač pa dosega posvetne obla sti, za kar mu ravno služi zavestna zloraba cerkve in vere. Ce bi našim klerikalcem bilo kaj na tem, da se vaiuje ugled cerkve, bi ji.n morala biti že pred leti od strani Vatikana izražena želja o nevmešavanju katoliške duhovščine v strankarsko-politične boje ukaz, ki bi ga morali sot verni katoličani, priznavajoč vrhovno oblast nezmotljivega papeža kot Krislovega namestnika na zemlji, toč no izvajati. Tega niso storili in dvo mimo, da bi to tudi po najnovejši uničujoči jiapeževi obsodbi zlorabe vere in cerkve v politične namene storili, ker (»otrebujejo to zlorabo kot sred stvo za gosj>odarsko eksploatacijo vernega slovenskega ljudstva. Ravnajo se pač po pregovoru: »Bocr je visoko in Rim daleč*, — njihovi nikdar poba lepi pa se jih zelo tesno tise! V njihovi politiku ki ni prinesla slovenskemu ljudstvu nič drugega kakor ogromno gospodarsko škodo, jim tudi ne preostane drugo kot nadaljuje zlorabljanje vere, ako nočejo doživeti pri sedanjih volitvah najsramotnejšega poraza. To je zadnji adut v njihovih rokah in zanjo so pripravljeni zatajili tudi pa|>ež& in njegove ukaze v tistem svetem letu, ko pripravlja ijubljau&ki škof romanje Slovencev v lliml Ne pričakujemo nobenih |>osebnih Jzprememb v klerikalni volilni agitaciji, ki naj bi izključile cerkev z političnega boja, toda vprašati se moramo, ali je res vsa slovenska duhovščina padla tako globoko, da jo niti lika/i pajieža ne morejo spraviti na pravo pot? Preu volitvami I. 1923. je i zdi! ljubljanski škof v svojem »Škofijskem listu* navodila duhovnikom v dušno-pastirskih in političnih zadevah. V teh navodilih pravi škof, »da dobeT duhovnik ne bo povpraševal ali je to ali oiM) strogo zapovedano, temveč bo rad tudi utemeljene želje itkofove izvrševal, prepričan, da za vsestransko (!) vodstvo ljudstva na j>otu izveličan„a ima škof od Boga poklic in za poklic potrebno moč, ne pa posamezni duhov niki.» Tako pravi škof o sebi in svojem razmerju do duhovnikov. V koii-ko je škof pri tem mislil na vodstvu ljudstva k poti izveličatija s pomočjo političnih sredstev, ne moremo pre.eža kot ivojega vrhovnega cerkvenega pogla varja, pa more nuditi po odgovoru Vatikana na jugoslovensko noto samo okrožnica škofa, s katero se pod cerkveno disciplinarno kaznijo prepoveduje podrejeni duhovščini vsaka poli taena agitacija v cerkvi kakor tudi politična zloraba vere izven nje, nadalje aktivno sodelovanje duhovščine v po-litiki in pri političnih listih. Le če s" ' to zgodi, bodo odpadli očitki o zlorabi I cerkve, ki bo potem, izvršujoča svoj1 pravi poklic, uživala gotovo vetji ugled kot sedaj, ko služi kot orodje umazanim ciljem klerikalnih mamoid- j 6tov in političnih pustolovcev, nosečih Bo',ra samo na jeziku. Dokler se to ne zgodi, bo o^tiio neizogibno, da. bo morala cerkev plačevati grehe^ tistih, ki na njen račun in v njenem imenu vodijo slovensko ijud stvo v fiolitiki ol poraza do {»oraza. Besedam Sv. Stoliee. ki obsoja vm -ia vanje katoliške duhovščine v strar karsko - politične boje, morajo toiej slediti tudi dejanja, ki v bodoče ne bodo tvorila predmet takim obsodbam. Pametnejši del duhovščine bo to st- ril iz lastnega nagiba, ostale pa mora poklicati cerkev sama na odgovor, da se opere očitka političnega intrisantstva in ro varjen ia. Nov razkol v Davidovicevi stranki EDEN NAJODLIČNEJŠIH STRANKINIH PRVAKOV IN DIVŠ! ZUNANJI MINISTER MARINKOVlC IZSTOPIL IZ VODSTVA STRANKE. — POLITIČNA SITUACIJA. Bscgrad, 25. januarja, p. Vse kaže, čič in dr. Slavko Miletič. jutri pa se _____ _ . ______ da je Davldovičeva demokratska odpelje v Zagreb dr Šurmin Predal- 7o^snik dVplomaUčmh kro- nik vlade Pašičje konferiral danes z Uov< Je p3;;ež 2 ozirom na priložbe ju- ministrom dr. Dnnkovic^m ka crt1f i Igosiovenske vfcde giecle zlorabe cer-je sprejel "roti večeru kralj v kratki 1 Papeževa preiskava proti politikujočim škofom in duhovnikom POSEBEN PAPEŽEV PREISKOVALNI KOMISAR POSLAN V JUGOSLAVIJO. Rim, 24. januarja, r. Kakor je izve stranka pred novim razkolom. Danes je izstopil dr. Voja .Marinkovič iz izvr-ševalnega odbora demokratske stranke. 0 tem je obvestil podpredsednika glavnega odbora drja. Krstelja, ker je Ljuba Davidovič odsoten iz Beograda. Odstop drja. Marinkoviča od njegovega važnega mesta bo moral imeli za posledico n"da!?-.e iznremembe na vodilnih mestih Davidovičeve stranke, kar bo pospešilo njen popoln razkroj. B Pograd, 2."). januarja, p. Tudi danes ni bilo v Beogradu nobenih posebnih po1itičn"h dogodkov, ker se nahaja večina ministrov na agitaciji. Nocoj so odpotovali ministri dr. Lukinič, dr. Nin- avdijenci. Pred svojim potovanjem Ceekerek je kocicriral zunanji minister dr. Ninčič s češkoslovaškim poslanikom Sel«, ki se odpelje jutri v Prago, kjer se udeleži svečane proslave svetega Save. Predsednik finančnega odbora Ste-van Nešič je konferiral danes z ministrskim predsednikom Pašičom in finančnim ministrom dr. Stojadinovičem o sestanku finančnega odbora. Kakor izgleda, se sejanji iinaiičui odbor ne bo več sestal. kve in vere s strani enega dela katoliške duhovščine odredil strogo preiskavo. Preiskava je poverjena papeževemu posebnemu zaupniku triaske.au školu Fogarju, ki baje pozna dobro razmere cerkve ia vere v politične namene ter prepoveduje duhovniku aktivno sodelovanje v politično strankarskih bojih. Skol Fogar se ima v najkrajšem času podati v Jugoslavijo ter je ost papeževega ukrepa predvsem naperjena proti partizanskemu postopanju ljubljanskega škofa Jegliča. Po eni verziji je škoi Fogar pokll- Dva nova Radičeva dokumenta RADIČ OBLJUBIL NEMCEM AVTONOMIJO. — ŠE EN REEERAT V MOSKVO Beograd. 25. januarja, p. Splošno je zna- relnrme in tako dalj« Nemci so si v tem no stališče nemške stranke za poslednje; sporazumu zagotovili svojo fmzicijo za pri- v Jugoslaviji ter je ve?č tudi jezika, i can v Rim, da prejme potrebne in-Skcf Fognar ima nalogo, postopati v > strukcije, po drugi verziji pa je odpo-smislu irjave Sv. Stoliee jugosloven- toval v Jugoslavijo, ski vladi, da obseja vsako zlorabo j . Srditi napadi Herriota na papeštvo OBRAČUN FRANCOSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Z VATIKANSKO POUTIKO. — VELIK GOVOR V PARLAMENTU. Pariz, 24. januarja, z. Za sinočn^o I stran Francije, vladne krize in ludi dejstvo, da je bil na Rad i če s ih shodih vedno navzoč po en poslanec nemške stranke. Ta preokret v zadržanju naših Nemcev pojasnjuje sedaj dokument, ki so ga zapleuili pri Slepanu Ka-diču. Ta dokument so podpisali dne 11. marca 1924. na Dunaju Slepan Radič in v imenu nemške stranke Edmund Sieinacher in dr. Rerger. Dokument vsebuje sporazum med HRSS in nemško stranko, po katerem mer, da bi se naša država izjTemenihi v avtonomističiio ali federalistično. V tem slnčaju ohljul tla Radi* Nemrem narodno §tevj|n0 sejo zl>oriiice, za katero je bil najKive. dan z veliko nestrpnostjo pričakovani veliki govor mmistrskega predsednika Ilerriota o vprašanju francoskega pot-lauištva pri Vatikanu, je vladalo med poslanci izredno zanimanje. Poslanci so se udeležili seje skoro poluo- avtonumija, ki se niura ugotoviti z zakonom. Pri Radiču so našli še en dokument, ki vsebuje poročilo, katerega je poslal sov-jelom v Moskvo. V tem referatu Ivori posebno poglavje prevzem oblasti v Jugioln vi ji po radičevcih. Radič veli v tem poročilu da IIRSS, Čeprav se je organizirala za Herriot je uvodoma naglašal, da se je že 16. novembra 1H20, ko se je vršilo v zbornici glasovanje o obnovit.i poslaništva pri Vatikanu, izrekel proti temu in je tega mnenja še danes. Nato Sv. Stolica je tudi trajen nasprotnik laiške šole. PapeSka politika po vojni ;u ukrenila ničesar, da vzpostavi splošni mir na svetu, ampak dela ravno nasprotno, povsod, posebno v kolonijah. proti francoskim interesom. Obnovitev o h.ošajev z Vatikanom ni prinesla uspehov, ki jih je pričakovala Francija. Na zunaj je pripravljal pajieš francoski politiki teikoče, na znotraj pa ni upošteval ločitve cerkve od države. Pod vodstvom visokih cerkvenih dostojanstvenikov se je na zu- sprejemajo Nemci nekaj točk Radičevega prevzem oblasti ileg-lnim potom, vseeno programa in Radič nekaj točk iz progra-. čaka, da pride do moči pri volitvah, ki naj ma nemške stranke. Pa-lif priznata nada jih izve le Davidovičeva vlada. V Icm re-Ije avstrijske vnjne rtoljnve, daje Nemrem fer; tu govori Radič najprej o polomu teoretike privilegije na polju šclsfva, agrarne , grajskega militarizma Naši finančni in gospodarski odnosa,'! upravicuV4o naiveeji optimizem VAŽNE IZJAVE FINANČNEGA MINISTRA. — NAš DF.I.FŽ NA REPARACIJAH. PORAST DINARJA. — EFEKTUIRANJE AMERIŠKEGA PO ■ >."i 4. Beograd, 25. januarja, p. Finančni minister dr. Stojadinovič je spreiel da« nes novinarje in jirn podal dal šo iz» javo o naši finančni politiki vlade. Dr. Stojadinovič je naprej govoril o delu nemških reparacij, ki odpade na našo državo. O tej stvari se je razprav« Ijalo na konferenci finančnih ministrov zavezniških držav v Parizu. Od nemške vojne odškodnine dobi Anglija 22 odst., Francija 52 odst., Juaos'avija, Rumuni« ja in Grška pa po 6.5 odst. Na konfe« renči se je razpravljalo tudi o tem, ds dobimo mi le 5 odst. Po daljših poga« janjih sta pristali Jugoslavija in Grčija na ta odstotek, dočim je Rumunija za= htevala, da se mora o stvari šc nadalje razpravljati in da ne inorc pristati na tako rešitev reparacliskega vprašanja. Na konferenci v Parizu se je uredilo vprašanje povračila dolga za že prejeto gradivo v Nemčiji na ta način, da zač« ne naša država odplačevati ta do g v znesku 120 milijonov zlatih mark v treh letih. To naj se zgodi tako, da se v svrho odplačila odteguje od nam pripa« dajočega dela vojne odškodnine po 10 odst. Minister je dejal nadalje, da je s tem omogočena tudi udeležba zaseb« nikov pri reparacijah, ln sicer z dobro četrtino. Dr. Stojadinovič je prešel potem na gibanje dinarja in rekel, da je povoljna rešitev reparacijskcea vprašanja zc'o ugodno vplivala na porast našega di> je nadaljeval: »Med vojno papež Be- naj huj-kalo na vojno proti Nemčiji, uedikt nikakor ni bil nevtralen. Btl- j na znotraj pa rovarilo proti republi- kanstvu. Zgodilo se je celo. da je bila laiška šola označena kot državljanko zlo. Jaz sem za mir, toda vsak kompromis je slab. Vem, da bodo jutri, pa naj govorim kar hočem, razširjali vesti, da sem oznanjeval sovraštvo. Prepričan pa sem trdno o veličini naloge rtv nublikan«ke Francije. Izbirati imamo le mto nič utrujen.) gija je imela takrat svojega zastopnika v Rimu Ln kaj se je dogajalo v Belgiji"? Cela vrsta belgijskih duhovnikov je bilo umerjenih od Nemcev. Ne mcren.o su-er očitati jtajiCzu, da ul protestiral proti t mu. toda ako c»> veliki zgodovinski svarilni glas jz Rima ni javil iz političnih vzrokov, [•oleni imam iaz sedaj tudi pravico, da sc po-taviin na čisto politično stališč«. Jli vsi bi se klanjali pred tem. ako bi se pa[>eštvo, zvesto svojemu viso-emancipiralo o 1 boj krem poslanstvu narja. ki se počasi, a srabo .i(>ež .v iz vzro-hu 5.40, konccm 5923. 6.50 in koncem i *ov visoke \« ntike molčal, t ač pa lanska leta 8. Sedaj notira deviza P.eo« "'f'1 napenjal vse svoje sile, na urad v Curihu okroglo 8.50. Dani so vsi .odvrne italijo od tega, ua stopi na pogoji za to, da se ho dinar šc dalje -- - 11. 1 ^ Ti • dvigai. Minister pa ni pristaš one st™ief Konferenca msledstvenih držav na llunaja ki pravi, da je treba pustiti dinar da skače, da bi na ta način mogli priti čim« prej do zlate paritete. Prenagel porast na?e valute bi ji utegnil samo škodovati. Finančni minister je nato govoril o svojem bivanju v Parizu in reke!, da njegovo potovanje na Trsncosko ni bilo v nobeni zvezi s ka!:šnim posojilom na» še države. Mi imamo v inozemstvu mnogo prijateljev v finančnih krogih. V 1'irizu jc prišel v stike tudi z za« stopniki Biairove finančne skupine, ki RAZPRAVE O PREDVOJNIH AVSTROOGRSKIH DOLGOVIH. — VPRAŠANJE RENT IN ŽELEZNIŠKIH DOLGOV. Dana/. 24. Januarja, z. Na včerajšnji seji konference zasti pirkov nasledstvenih držav o predvojnih dolgovih, na kateri sta zastopala našo državo predsednik delegacije dr. Pioj in ataše dr. Lovievič. sc je vršila le splošna razprava o vpraša-n ih, ki so v zvezi s sen/timtn>ko mirovno pogodbo in delovnim programom za prihodnje ssje. Meritorna razpiava se i pripravlja za po'ctje novo emisijo na« j bo vršila šelt v pondeljek. Domneva sc, šega posojila, ki ga potrebujemo za raz« ^ da bo dunajska konferenca trajala pet širjenie pristanišč in za gradbo ja.lran= dni. ske že'cznicc. Zelo verjetno jc, da se i Predmet posvetovanj tvorijo v prvi pridruži Blairovi skupini tudi kaka | vrsti nezadostno zajamčeni državni dol-druga tvrdka iz Amerike in morda tudi : govi, posebno rente. Tozadevno so posa-Anglije. i mezne nasledstvene države že izvedle ži- Kar se tiče finančnega položaja v doma- gosanje in nakup na njihovem ozemlju vini, je rekel dr. Stojadinovič, da znašajo državni nahajaiočih se rent, dočim sta Jugosla-vi a in Rumunija v tem oziru zaostalL Računa pa se da bo to vprašanje rešeno že tekom letošnjega leta, tako da bo na prihodnjem zasedaniu zastopnikov nasledstvenih držav vprašanje rent in nezadostno zajainčcnin državnih dolgov že dei<0 milijonov zlatih dinarjev. Uvoz znaša približno 9 milijard dinarjev na leto, izvoz pa veliko več RUMUNIJA IN RAZOROŽITEV. Bukarc.ta, 23. januarja, v. Rumunski tako da je naša zunanja trgovina zelo ak-l^nanj: mjn;ster Duea je prejel od Zve« tivna. Naš finančni položaj je zelo ugoden ze narodov povabi',o po katerem naj bi in zato zremo v bodcčuoit z največjim optimizmom. Sijaj jni shod Narodnega bloka v Kranja Kranj, 24. jaguarja, d. Nocoj se je vršil v dvorani novega Naiodnega doma sijajen shod Narodnega bloka. Narodni volil-ci iz Kranja ter iz sosednih vasi. zlasti iz Stražišč in Uoipnje Save. pripadajoči vsem stanovom našega naroda so napolnili veliko dvorano do zadnjega kotička, Shod je vodil predsednik k. o. Foek, ki je pozdravil nosilca lis«e ministra Žerjava, srezkega kandidata dr. Kra-merja in nVgoveira namestnika Drag. Lapajneta. Zborovalci so prirejali kandidatom velike ovaci;e ter bu'no pritrjevali njihovim izvajanjem. Zbor je trajal tned napeto pozornostjo vseh prisotnih frned katerimi smo opazili tudi nekaj pri-tašev SIJ5) do pol 24. ter je bil zaključen v velikem navdušenju za zmago narodne ide"e. Kranj, stara ti d nja fa narodne in napredne misli, je kakor en mož v taboru Narodnega bloka. Mednarodne konrerence Jugoslavije naš delegat v mednarodni donavski konferenci in prosil za navodila, ker se v kratkem sestane konferenca te komisije. Dne 26. t. m. se sestane v Dubrovniku konferenca železniških uprav Jugoslavije, Rumunije, Češkoslovaške, Poljske. Italije, Avstrije in Madžarske, da se določi polet- se vsak član obvezal znižati izdatke za armajj, dok'er se dela za omejitev raz« orožitve ne končajo. Duca jc v pismu odgovoril, da Kuinunija nače'no prizna« va sklep Zveze narodov, vendar pa mu zaenkrat ne more sli liti, ker sta'na ne« varnost, kateri je Rumunija izstavljena, obvezuje vlado, da odrei* vse potrebne mere za narodno obrambo. t GENERAL KUROPATKfN. Moskva, 24. 'annarja. a. V vasi Cemfu-rin o fuhemiji Pskov je umrl general Ku-ropatkin. bivši ruski vojni minister o vr-jH* ni vozili red [»'ovni povel>>ik ruske armade v rusko- Na Dunaju se otvori dne 27. januarja !■*,'K)nski V°jnL Bii * 8UU 80 ,et-konfcrenca nasledstvenih držav zaradi TAJNA KOMUNISTIČNA- TISKARNA V likvidacije dolga Južne železnice. Našo državo bosta zastopala na tej konfcrencl dr. Polec in dr. Bončina. Konferenca v Benetkah se končnove-Ijavno obnovi 3. februarja. Naša delegacija pod vodstvom dr,a Rybafa odpotuje v Benetke dne 1. februaija. ODLIKOVANJA. Beograd, 24. januarja, p. Kralj Je odll- MAD2ARSKI ZUNANJI MINISTER NA DUNAJU. Dunaj, 23. januarja, v. Madžarski zu-nairi minister 8zyto\vsky, ki je bival na oddihu na Semmer'igu, je daneg na po-vratku v Budimpešto prispel semkaj, koval z redom sv. Save V. razr. Josipa j Obiskal je zveznega kancelarja dr. Ra- ster stavil zl>oniiei predlog, po katerem Globočnika, župana v Železnikih z zlato 1 meka. Pri tej priliki je bil navzoč tudi morajo vsi trgovci in industrijalci nazna-kolajno za državljanske zasluge pa župana j bi®ši zunanji minister dr. Gruuherger. niti rte zaloge kruha in žita. ki jih imajo Ivaea 4sav Oslici ——- SOFIJI. Sofija, 21. januarja, s. V neki kleti je policija izsledila tajno tiskarno, k er so se tiskale komunistične tiskovine in komunistični delavski list. Našli so tudi |>e-klenski stroi in več revolverjev. V tiskarni so zasačili štiri stavce, ki so »e policiji uprli e silo. E len od njih je bil pri tem usrarčen. oetale r t piaussumlbw velika. DRAGINJA V FRANC1JL Pariz, 24. januarja, s. Da se prepreči vsako zvijanja cen. je poljedelski mini- Strašna rodbinska tragedija Družina 9 članov umorjena. Cagiiari, 21. januarja, z. V vasi Jtr-su so vdrli sinoči neznanci v stanovanje cii«irja Boia. ko so že vsi c'»ali. Umorili so njega in vseh 9 č?anov nj -gove družine. Domneva se, da je b3 izvršen umor družine iz maščevanja. Orožniki so aretirali nek»ga mizarja, ki je osumljen, da je Lil suudelež-a pri umoru. Zlofi.ici so vrezali enemu izmed umorjenih na čelo globok križ. KONFERENCA SOVJETSKIH POSLANIKOV. Pariz, 24. januarja, s. Krasin je odpotoval v Moskvo, da se udeleži kot.feienco poslanikov sovjetske vlade v Inozemstva, i 24. januarja: CURIH: Bcogr.d 8.45, New«York 518.10, London 24.855. Pariz 28, Milan 2135, Praga 15.45. Budimpešta 0.0072, Bukarešta 2.75, Sofija 3.75, Dunaj 0.0O7295. TRST: Beograd 39.50 do 39.75, Du. naj 0.0340 do 0.0350. Pragu 72.25 do 73. Pariz 131.25 do 131.75. New«York 24.20 do 24.30, Curih 467 do 469. dinarji 293C do 39.70, 20 zlatih frsnkov 92 do 93. zlate lire 466. PRAGA: Beograd 55.275, DanaJ 4.705, Rim 140.25, New«York 30.90. BERLIN: Beograd 6 835. Milan 17J9, Praa* 12M, Curih 50.98. Brezvestna demagogija škofovega lista z delavskimi in uradniškimi diferencami »SLOVENEC• RAD! UMA7 ANOSTI KLERIKALNE POLITIKE NE PRIVOŠČI DELAVCEM-RENTNIKOM DIFERENC PRI DKAOINJSKIII DOKLADAII. — CE DI DR. 21 RJAV DIFERENC NE PRIDOBIL. BI ŠKOIOV UST TUDI RAZSAJAL — liliEZVLSI NOST KLERIKALCEV RADI DIFERENC Plil DRAGINJ-SKI UDOKLADAII ZA DRŽAVNE NAMEŠČENCE. ♦Slovence* -ve silno razburja, da je dr. Kapi obvestil vei »to starih delavcev • rentJiikov, .la jim je po posredovanju Narodnega bloka, zlasti pa po prizadevanju ministra dr. 2 e r j a v a. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu nakazal diferenco dravinjskih dokiad |>o novem in starem r precej visokih zneskih, ki znašajo v nekaterih slučajih tu.li več tisoč dinarjev. »Slovenec* psuje radi tega vsevprek in «ravj, da hočejo rentniki s tem. da so doi>ili diferenco, »prodali svoje prepričanje.* Ako bi Žerjavov.) intervencija ne imela uspeha in bi rentniki diferenc ne dobili, bi škofov vstopil le v volilno vlado, zahtevate, da bi kar čez noč sam popravil v*e |K>greške, ki jih je zagrešila nad slo venskim ljudstvom čedna družba 21 tigrov in štirih tigrovskih ministrov. Dajte dr. Žerjava polovico toliko poslancev, kakor ste jih imeli, pa jamčimo. da bodo diference za uradnike izplačane, preodn doliili od dr Žerjava podobna obvestila, kakor delavci-rentniki glede razlik državni nameščenci. Na lo vprašanje mu povemo, da takega obvestila ne bo. če bodo v Sloveniji tudi 8. februarja izvoljeni po večini kandidati S (tranke) L (ju I skih) S • leparjev). Clm več pa bo Narodni biok dobil slovenskih poslancev, tem prej bo mogel dr. Žerjav — na Delo SLS pred volitvami in po volitvah čl. da uradniki tv» dobe diferenc, če bi jih pa dobili, bi pa zopet krFal. da jim je vlada diference z.' to izplačala, ker hoče kupiti njih duše in preoričanje Ze zadnji trimesečni tigrovski režim — tla ne govorimo o predvojnem klerika-lizmu — je prepričal vsakega državne ga nameščenca, da je SLS njegova so-vražnica in da je edini spas kar naj-iačje zastopstvo slovenskih demokratov v Narodnem bloku. Kdor tega ne uvidi, mu ni močo?« pomagati in |>o-•Vikati mora. da bo' svojo zmoto tudi še po 8. februarju čutil na lastni koži. Selaj ne pomaga nobeno hujskanje, nobeno zabavljanje. Gledati Je trebs samo nanrei in storit' ve. da ho vsaj v bodoče drutrače in bolje. Zato pa bo uradništ\ o 'n sploh vse državno n:l- cetrar nredlr)" in pritisk je že sedaj mi- moščenstvo — ako hoče sobi dobro — nlstrski svet sklenil izplačati diference 8. februarja šlo v boj za Narodni blok. ■ obvestiti državne nameščence, da so Ve glede na lo. se diference že začete izplačevati. Če ali 0'!0 etrnvke. ali je k In pristaš te bi se moral vsak dr- kdo so samo dr. Žerjav in kandidati javni nameščenec pri teh volitvah za Narodnega bloka tisti, ki bodo izvoje-vali tudi to perečo zadevo za državne nameščence. Državni uradniki ne morajo pač pričakovati niti najmanjšega priboljška od tigrov. Te"a bi se morali zavedati tudi klerikalci. ki vs;ik d.in liti jska jo državne nameščence in se i njihovega bednega stanja povrh še norčujejo. Zakaj niste izplačali dife renc, ko so bili štirje tigri v vladi in ste imeli ^ državi vso moč in vso oblast v rokah" Hinavci! Od dr. Žerjava. ki zadnjič še po.-latvec ni bil in jo veda ti, da je treba dati državi skupščino z enotno in močno delavci— in delaTmožno večino; kaili samo na ta način je mrscrniV. da pride do oz ira v Ijetija država, do zadovoljstva pa vsi niemi prebivalci. Demagogije. pretepanja in rovarenja je bilo zadnjih šest lot dovolj. Država opravičeno priča kil je. da bo [>o tolikih bridkih preizkušnjah ljudstvo že S. februarja energično obsodilo one, ki delajo proti njeni konsolidacija Dr. Korošec t čaka, ako „Gleite in strmite kaj vas nas volite!" . . Brrrura — pum — pomporapom! I Jojmene ! Dnevni red mirotvorcev! " " vr'° * r. Zagreb, 24. januarja. Nesojeni prezideiit hrvatske boljše-riško-inirotvorne republike, štipa ila-dič, sedi v zaporu kr. »odličnega stola. Celica je zračna iti snažna. Gospod preikeiinik se dviga zjutraj okrog j»ol osme s kreveta in si za zajtrk poželi pol iit.ru čaja i domačo sljvuvko, fan- I ta/.i.rajoe ob bledi kuhanj tekočini < ! niinuiin dneh londonskih čajank in o; Sprej-mih pri briiljavi Miss L»uri,anio-vi. Z-.iaj so časi drugačni, od slavit« Kadičeve londonske prostosti je osla! le še jutranji čaj z domačo slivo v kc,, londonske salone in interieurje je z-i-manjala lična celica ... O političnih dogodkih doma in v svetu se ilatlič po sezna. priobčuje današnji »Urval* ua uvodnem mestu. O splošnih privilegijih, ki jih uživajo dr. Maček in tovariši, smo že poročali. l'od njihovo sol>o marljivo veži a stražarski orkester, ki šteje 2-1 nioi in ustvarja ugodje internacije žal'nn mizo. Gospodje na urgirajo še malo uiizico z.i tarok, ker, kakor prai i o, ne umrejo Politične beležke Sodnijsko iiga-ani klerikalni knrtip rinnUt. brezmejna koruprija, ki vl.ida v klerikalni stranki, postaja vsak dan boij očita. Hivšl minister Siišnik je postal v na«i dr>»Y' zastavonoša korupcije. Proti j napadi dr. Žerjava tudi očitek, da »e je se je toplo zahvalil dr. Žerjavu za me. poklica morda še bolj natančno, kakor drugi liudje. moje konstataciie torej n>so namenjene .Slovencu, temveč javnosti, ki bi menila, da ie na klerikalnih lažeh le mordi nekaj resnice. Dr Alhert Kramer. -f- »Slnvcnee* fe sam n.nje laži doman-tira. V včerajSnjem »Slovencu* je med mestnik k.mdidata in/. Sapla, obrtnik R^bck ter de nvec Kari Oi-lak. Sle.inji ie ugoto*il, da >;e ie ar,-.nai zopet otvo« ril ter so na ta nadln dobili deluvci de« lo in zas užek. Niti k erikalci n ti ko. moi.isti se niso poteut i za delavce v .rzenalu. ki so ostali brez de a. Zato njemu je bila radi korupcije vložena v narodni skupščini obtožba, o kateri bo moka 'akn podružila, ker je sedanja vlndn I 40vo skrb za delavce. \'se navzoči de« ukinila znano Su^nikovo nare lbo o 4" o-mač površnik. Kadar trni je poset^no dolgčas, odnosno kadar je izredno dobre volje, seže Stipa Radič po tiiinbu-rici. Pred vrati njegove celice pa mrk in strog kakor živ paragraf stoji stražnik. ki samo s svojo prisotnostjo o.ije Ra licu vedeti, da je čudotvorna re-puti!!ka zao--tala v ni"gli. nekjp na po-vralku Iz Moskve, daleč izven nvj jiaJe države, v naši državi pa da se jc jačje kakor, kdaj uveljavil zakon ne-raz leljjve Jugoslavije, ki bo zlomila palčioo nad vsakim razdiralcem tijt-aih temeljev. Radičevi tovariši, dr. Maček in ostalih četvero, so nastanjeni v veliki Bobi policijske vojašnice v Vlaški ulici Drugo nadstropje. Vse sobe so velike in irtpe, po 18 neoženjenih stražnikov ima sicer v eni prostora dovolj. Obiski internirancev so dovoljeni oh navzočnosti [»oliejj-kega uradnika. Najč<'stej-Ja posetnika sta dr. Ante Trumbič in znani radičevski Golijat dr. Pernar, ki nit je menda dolff čas po nedavno pre-stauih zapornih dneh. Kadar pride, pozdravi; .llvaijen Rog. živela repu h! i ka!. . . . Danes pa mu je policija do Iia.Inljnega pre|«ovedala [H»spte ... Dr. Trumbič je danes dopoldne dolgo krci-leriral « svojimi interniranimi klijcnti no, je kazensko zasledovanje v teku, goljufija z moko in žitom pa že kom:Mjo-nclno ugotovljena. Zadnji leden |e bil postavljen na sramotni oder Beniamin med kandidati SI S g. inž. Sernec. Pore l.-e s-tmo pšenica rodila izpo-l na vndne srednje letine, knr je brezdvomno vpfvalo na pomst een^m žl'a. nmpilt -la je rastla rena pS^n^i tudi v Ameriki, kar je tnorn'o imeti za posledice polr.iž»nip žita G. Jovan pravi v cSlovPncu*, da je vzrok r»«'ofih cen v Ameriki Iskati v slabi pšeniČnl letini v Evropi ter navaja , . , . , , - j >. ' ' ■ ^ I > I I"-' > M I » I, V I I 1] U I T" I 'I V ' | 1 fi tarok, kakor pa pripravljal, bo.,- j stranki že leta in leta nosil .veliki zvo-, ^Jmer. da mora Rumunija » ma uvta-i nec. Sodišče ca je obšodilo rudi potika-povanla uradu h ustb na dva mcseca stro sega zapora, v katerem bo iiiiel pni ko obžalovati in pcpravljati grehe svoje kle- nfl>iv. rikalne vzgoje. Uellram sicer nI prišel na vislice, kakot je .Domoljub, to zalite- j val za korupcijon'ste, dosegel e pa vsaj pšeniro. da «e v Jn -oslaviji f.o ol Ču'5 r-o manjknnie pivnice, da ima Italija za Mr-lino slabSn Intino kakor tani in da je Runa Tako je «S'ovener> « >m svoje 1 ž? doinarliral. da je pndr: ž^nje moke povzročilo tikinjenje znaie SuSnlknve na-] redhe. s katero «n klerikaVl hototi po'in- to. kar mu po pravici gre Žalostno je le frlli ^vno b| Jno u ve{ Dlilij0a0v di. to, da je prijel od kler.ka^cev prvj -• luknjo »mali človek., dočltn se vel ki go-spodie še sprelialajo na svobodi ter se pripravljajo na novo korupcijo. Vsekako ie za moralo klerikalcev značilno, da se hodijo tako radi skrivaj ženit k gospe) Korupciji, v pričo ljudi pa kamenjajo poštene in zaslužne državljane. Podli hi- narjev. -i- lzda'ira«. 7,.i!rroWani »o te dni doživeli posebno »pnzacijo. Po ti'ienb «0 fcolporterjj r->'rli razproda Vit: nov !i*t. ki se irrpnnie »lz'Vajira«. !.i«t o«»ro napada pnjitiko Radija. n'e?ovih trahartov in m^d za rji oo.phno ot-dp|„)e za- ireliikp?« * npaea lleinzla. Po tonu v katerem ie li«t pi«an sp da soditi da t* novi li.t pokreniia »kupina dplavrev. ki Narodni b'ok VOLILNI SFSTANFK NARODNIH ŽELEZNIČARJEV. Klub dpmokra'.kih in rallk»'»k'h že'pzničarjpv v l.;uMjani vabita Jolezni-čarie — pri«taS« Naro.lne?a bloka na volilni sp-tanpk v sre-ln dnp 28. t. m. Klerikalni zaplotniki Demokratska stranka prireja po deželi lavne shode, na katere ima vsak volilee pristop. Govorniki demokrat, stranke se ne skrivajo za zaprt mi vrati kakor klerikalni kandidatje, ki prirejajo svoje pičlo obiskane shode v farovšk h vežah in orlovskih telovadnicah samo svojim Izbranim pristašem. Bistvena razlika med de- j navci! mokratskimi in klerikalnimi shodi ie v j -f- Ponoven poskus podlega obreko tem, da nastopajo demokrati povsod od-i vanja. Včerajšnji »S'ovencc» pripove« -„,„.„- . „ . . " ■ , .....,,, ; 1 ,, I . . . , , ,, . ., . 1*0 ra'ofrirnn, , nad komunr/.mom 1 nad krito, klerikalc pa se ne upajo pokazati} dure. da je moral nosilec liste Narodnega ffad:čem javno, ker vedo, da bi doživeli huda raz- bloka za Ljubljano g. Ivan Mohorič meni očarania. Niti dr. Korošec se v Ljubljani kot kandidat ne upa nastopili javno. Zato je la petek zvečer SLS sklicala v Rokodelski dom samo sestanek ljubljanskih .zaupnikov., na katerem je poročal dr. Korošec. Iz cele Ljubljane so zbobnall skupaj kakih 60 ljudi in da je bila mala dvoranica Rokodelskega doma bolj polna, se je ta večer preselilo tudi omizje voditeljev SLS Iz Unionske kleti v Rokodelski dom. Refren vseh govorov na tem sestanku, ko so pozivali .zaupnike, na agitacijo. Je hi!: .Delajte! Delajte!. Tudi dr. Korošec ni vedel drugega povedali. Ko so se razhajali klerikalni .zaupniki., ki imajo na takih sestankih samo pravico kimama. se je nekdo jezil na ves glas v Kouienskcga ulici: .Nain pravijo, naj delamo, sami pa niso nii delali in nii naredili! Ce bi sami prej kaj delali, bi ne bilo treba sedaj nas goniti na delo!. Res. težko je atitiratf, če se nima na kaj pokazati. S samim zabavljanjem se tudi ne doseže vsega. Prazne Iraze tigrov tudi za plotom ne moiejo več ogreti volil- odstopiti svoje mc>.|o v komitetu Južne železnice, kier znaša dnevnica 100 Din. To .kupčijo, da je aranžiral minister Žerjav. Cela vest je uprav podlo podtikanje in obrekovanje Res !e. da je bil Sredi januarja imenovan nov kom'tct Južne železnice, v katerega je p-ikllcal g. minister prometa (brez mo e vednosti!) tudi mene. Ko stm izvedel, da g. Ivan Mohorič, katerega zaslužno delovanje v tem komitetu je gospodarskim krogom dobro ob * ljubljanski Kuzido I. n.-d znano. nI bil poklican v komitet, sem dal <,,ronj«- Z ministru svoje mesto na razpolago.l N" P«mft.L '>.Mi»n«kr, k*r„ ker se nisem hotel izpostaviti niti senci dio združenje domove in Maniusove opo-zicijonalee stranke do otvoritve parlamenta *p i».vp«|piio. — Bet?iis' • niei jp bil predložen iniri-ialivni pipdlu;; .frank da naj »p dovoli *pn«lnn t pfi--odlip izstopa iz Zvpze narodov, fvpr doloma Clpn. da mora vsak član 7r»7° svoj riampn za iz=top priiavit: dve le»i p nr» . prp""ba Ivti Po-.'arira Član 7vr?n narodov £p1p jeniiarja I0?7 Krkor Tnar.n p n-'šlo mpd 7vpzo narodov in {V»*tari«*n radi vpraSne« pri-spovan!a za Izdatke Zveze -narodov do Totovih protestov. vsVd ^p«.ar je rpnii-•hlika izrodila »edaj CPnPralrp-nu tainištvo Ikot prisppvpk leta 1021. do 1824. okoli ; 10 000 r pv. — Pr:n»n de R1v»ra o po1r>*aln v Ma-roku. ^pan.kt m'M:.»rctji prp.|.(»ftr,ll- rt-p- i ppra' Primo dp Pi.-cra, Ip p" srojp»n no-I vratkn na izia^ il. da W> položaj v MnrnV-n f-dai poru.tnnma ploden. Vo-ViSVi d'rpt:torij nkat.-or 5» n« nv.li «i|. u— Demokratski shod St. Jakobske. ga društva. Včerai zvečer je [rirediV. Šentjakobsko društvo po'ltičcn shod. ki je krasno uspel. Prostori v gosti'ni j r»dohrar-<;n je otvoril predsednik g. l.ikozar ter dal niiborn Cn.opl.V V '-eM.to ljubljanskemu kandidatu .Mobo« im v kratlptn ni 'oriil nono'n nor. nakar ne«, kt «e p«>javnil gospodarski program l.,-».In vz lržpv.H Wiu0 prostovoljci in N in «amn p bioka. Nato so govorili na- j domačini. I Polstoletnica akademskega društva „TrigIav" Akademsko društvo »Triglav., ki Je do prevrata imelo svoj sedež v Gradcn in iz katerega je izšel dober del naše inteligence, slavi letos polslo. letnico svojega obstoja. Ta svoj jubilej namerava slovesno proslaviti v Mariboru dne 7. marca 1.1. V Ljubljani deluje v raznih ]ioklicili mnogo bivših «Triglavanov», ki se gotovo x radostjo spominjajo onih lepili {as>ov, ki so jih kot mladeniči, polni Idealov, preživeli pod okriljem »Tri glava*. Vse te vabimo na sestanek. Td se bo vrši! v ponedeljek, dne 26. januarja ob 20. v mali sobi restavracije »Zvezda*, da se dogovorimo glede te proslave in oaše udeležbe. »Triglav* nam je nudil v tujini stre So in zavetišče, v njem smo našli najboljše prijatelje, v njem smo preživi li najlepše dni svojega življenja: čnt hvaležnosti nas veže. dolžnost nam ve-leva, da se ga spominjamo, ko praznuje svojo polstoletnico. Vabimo vas vse bivše »Triglavane* in pričakujemo, da se vsi, prav vsi odzovete temu vabilu. V Ljubljani, 24. januarja 1923 Dr. Alojzij Praunseis, zobni zdravnik. Josip Wester. nadzornik srednjih šol. Alojzij Gregorič, ftomognik direkcije pošte in brzojava Stanojevrceva Narodna enciklopedija SHS Se vedno opažamo dan na dan. kako tiam je treba medsebojnega spoznavanja. kako nam je še vedno potrebno nadaljno izpopolnjevanje v znanju n na?i narodni preteklosti in sedanjosti. Zato je bila izredno srečna mi.-el beosrrajskega univerzitetnega profesorja Stanoja Sta noje viča, organizirati Izdajo velike Narodne enciklopedije (^♦»sko-hrvatsko-slovenske, ki naj obsega vse, kar je treba vedeti o našem aarolu. v obliki rrirofinega leksikona. Kaj bo vse obsegala ta Narodna en-uklopedija SHS, razvidimo najlepše iz "rr^ pek ta, ki ga je profesor St. Stano-Jpvič izda! pred nedavnim in v katerem beremo, da je cilj Narolne enciklopedije. podati v skladu z današnjim »tanjem znanosti vse. kar se vč in kar |e treba povedati o našem narodu in o teritoriju, nn katerem stanire, v preteklosti in sedanjosti, v vseh smereh in v vsakem pogledu V Narodni en-riklopedij' bo v obliki besednjaka pod posameznimi besedami in potmi (n pr Vesnič Milenko; Jugoslovanska banka, d. d.: Lipik; Monokli; Mnzlčka škola n Reocrradn: premogovniki itd.) popisana naša država, zemljišče, na katerem biva na3 narod, in celokupno nje-eovo življenje, zgodovinsko. kul'tirno, politično, srosnodarsko itd. Tu bodo j o Hhecednem redu življenjepisi vseh po-trembnejših naših mož in tndi tujih, sko so pisali o nas ali igrali kakršnokoli n1orvi zvezek tega ffp-vitrebnega dela. Narodna eneitlopedija bo Izhajala v .vezkih po 7 tis.kovri!h pol MI2 strmi) Mikega oktava. Vseh zvezkov bo pri-ilir.n.r« IR in bodo tvorili dve knjigi. 5e?o ho hšlo v dveh posebnih izdajah sna izdaja v cirilici, druga v latinici, zfajaflj je Bibliografski zavod, d. d. > ZagTehu. Cen-* Narodne enciklopedije znaša » 40 Oin za vsak zvezek, hrez poštni-i«. Kdor sp raneči. nai naznani ob- enem, katero izdajo želi, ali cirilsko ali latinsko. Na koncu dobijo naročniki proti malemu doplačilu še originalne platnice za obe knjigi. Z Narodno enciklopedijo se izpolni ena najobčutnejših vrzeli v naših domačih knjižnicah. Delo bo potrebno povvod in vsakomur; bo moralo priti ne le v vse javne iu zast-bue knjižnice, marveč tudi v vse urade in pisarne, javne kot zasebne, v vse javne lokale, kavarne, v šole itd. Podjetnosti in organjzatorni sposobnosti prof. St. Stanojeviča se moramo zahvaliti da dobimo v kratkem krasno delo Narodne enciklopedije srbsko hrvatsko-slovenske. OMiustvo pa naj hiti naročat se na knjiga Prometna razmere ob meji Zadnje čase se opaža, da potuje v naše državo in skozi njo vedno manj tujcev Kdo je kriv temu? Odgovor je enostaven. Naše carinske razmere. Naši severni bratje. Cehi, Poljaki, pa tudi Avstrijci in Italijani raje potujejo v Italijo skozi Avstrijo, kjer postopa.o avstrijske carinike oblasti s potniki izredno ljubeznjivo, Cesar pri nas žalibog tako pogrešamo. Kolikor smo informirani, se bodo dosedanji tranzitni potniki raje posluževali vožnje v Italijo skozi Avstrijo, kakor skozi Maribor, ker carinske oblasti ne puste v miru niti tranzitnih potn.kov in jim razme-čejo vse, ter preobrnejo celo žepe. Nastane vprašanje, kdo ima škodo in kdo trpi pri tem na ugledu? Nihče drugi kakor Je napravil lansko leto še večjo nerod-država. Skrajen čas bi že bil, da se i>re- i nost. neha s šikanami. Zakaj pa gre na Ra- J Obtožnica ga namreč v tem slučaju keku in drugod. Zato. ker se merodainc j dolži podkupovanja uradnih oseb. Nekaj osebe interesirajo za stvar. Pregled v ; vasi v okolici Grusuplia je zaprosilo, da mednarodnem brzoviaku nai bi poleg te- se izpelje grosupeljski vodovod tudi do ga izvrševali uradniki, ki so zmožni več okol jih, to je njihovih hiš. Zn napel.a-jezikov. da se tako izognemo raznovrsl- j vo vodovoda do svojega podjetja pa se nim opombam in zafikacijain. ; Je zanimal tudi tovarnar A. Šinkovec v Policija je napram potu kom, to mo- Urosuplju, ki je potreboval vodo, ne mor-ramo resnici na ljubo odkrito priznati. | da v kake industrijske nanune. marveč zelo vljudna in ljubezniiva. Čd;na napaka kot p.tuo vodo za več kot 100 svojih je morda ta, da človek ne ve, ali imi i uslužbencev. opravka s kakim komisarjem ali policij- j L>ne 2. maia se je vršil na licu mesta ski:n agentom. Kolikor so nam znani komisijonalni ogled. Komisijo so tvorili ln finančni ravnatelj dr. PovaleJ za drž. upravo, podžupan dr. Lipold za mestno občino, mestni stavbenik Olaser, Inž. Su-klje, dr. Pipuš, Filip Uratnik in trgovec VVeixl), ki naj izdela konkretne predloge, da se zasigura finančna stran gradbene podjetnosti. Od strani velikega župana, mestne občine In komande mesta se po-krcne akcija radi odkupa vojašnic po vojnem erarju, kupnina pa se na) porabi izkl učno v gradbene svrhe. Veliki župan pozove osrednji urad za zavarovanje delavcev in železniško upravo, da začneta tudi v Mariboru graditi. Kakor smo že svoječasno poročali. Je Z odobravanjem se Je vzelo na znanje; na5a viada sklenila z neko francosko-da še tekom tega leta zgradi pokojninski j belgijsko kovnico denarja pogodbo glede zavod palačo s 30 stanovanji, po izjavi j kovanja dinarjev po 50 par, in po 1 in 2 uradnih organov. Sel je Se k okr. glavarju dr. Klobčiču, se mu lagal, da je » g. zdravstvenim referentom že nekaj »govoril* In napravil isto kot pri prvem. Dr. Klobčič ga je razumljivo nagnal kakor preje dr. Lapajne. Temu je sledila nato anonimna ovadba Beltrama sodišču. Obtoženec se je hotel zagovarjati, da ie prinesel denar samo kot nekako nadomestilo za to, ker člani komisije niso bili takrat pogoščeni. Takega naivnega zagovora pa senat ni smatral verjetnim In je obsodil Franceta Beltrama. ker Je zagrešil hudodelstvo § 105. ln § 311. oa dva meseca poostrene ječe. Kovanje dinarjev inž. Jelenca pa je možno zgraditi v bivši dragonski vojašnici, last Slavenske banke, 122 stanovanj, ako se zas:gura 5 milijonov gradbenega kapela. Po izjavi župana dr. Leskovarja ,_dl mestna občina pripravljena graditi, ako se ji posreči dobiti več e inozemsko posojilo. DeHramovo zasluženo p'aciSo Dva meseca poostrene leče. Včeraj sc je moral pred senatom ljubljanskega deželnega sodišča zopet zagovarjati znani klerikalni hujskač, upokojeni železničar France Beltram iz Urosup-lia. Da Beltram ne »špara. jezika je razvidno že iz dejstva, da je bil petkrat obsojen radi žaljenja časti in obrekovan.a. V svoji ambicijozn isti in da bl že) uspeh ter s tem imponiral svojim backom, pa dinarja. V smislu pogodbe mora biti prva parti.;a denarja izročena do 1. junila ostanek pa v roku osmih mesccev. S prvo pošiljatvijo debelega denarja bo spravljen v promet tudi drobiž po 5 in 10 pat, ki je bil skovan že leta 1920, a iz razum vzrokov še dosedaj ni bil spuščen v promet. Kovani denar po 25 par pa očividno sploh ne pride v promet, kajti zlitina, iz katere je sestavljen, predstavlja večjo vrednost, kakor 25 par. Novi dinarji bodo imeli enako obliko, kakor srbski srebrni denar Iz leta 1915 Kraljeva slika se izdeluje pri ravnalel.u francoske državne kovnice v Parizu. Za časa svojega zadn ega bivanja v Parizj je kralj pregledal to delo, ki se mu ie nenavadno dopadlo. Po čl. 286 finančnega zakona za leto 1924/25 je določeno tudi kovanje zlatega denarja: milijon cekinov po 20 Din. Za kovanje tega denarja se bo uporabilo državno zlato, ki se nahaja v Narodni banki. Kdaj prično kovati naše cekine, še ni sklenjeno, pričakuje pa se, da pride to vprašanie na dnevni red šele putem ko bo končano kovanje drobiža. Kino ,.Ljttblj&naki dvor* Telefon 730 Danes: smeh na smeh ilARROLD LL0YD Mladi n je mtop dovoljen samo k predstavam, ki kourajo 8 uro svečer. Predstave: ob neiltljab ob '/,ll~ ti. V,8. in a. ari; ob delavnikih ob t, * •/'m. io U. ari. * £bH» Iz savskih valov pred oltar V sredo zjutraj sta opazila dva pristaniška delavca v Beogradu pri gornjem savskem mostu dcklico, ki je tekla po Topčiderski cesti proti Savi. Sumila sU takoj, da namerava izvršiti samomor, in predpisi obmejnih policijskih uradnikov, j okrajni glavar dr. Klobčič, inženjer Pe- sta ji zato sledila. Se predno pa sta ne-mora nositi vsak v službi uniiormo. če- trič in srezki zdravstveni teierent dr.; znanko dohitela, je ta že skočila čez ogra sar pa v Mariboru ne opažamo. To je za 2ivku Lupajne. Kot zaupnik petih okoli-i io in potem naravnost v savske valove, potnika, posebno za inozemca jako nc- j škili vasi pa e pnšel Beltram. Komisija j Eden izmed pristan,skih delavcev je sko-ugodno, ker ne ve, s kom ima opravit; j Je takrut udločila, da je dovolj vode za , čil tako, za njo in jo skušal rešiti. Nc Končno svetujemo merodajnim čin tel cm. okoliške vasi in tudi za Šinkovca, ako j znanka se je obupno branila in pričela naj odstranijo od revizij g. 7... poizkus- j se pritegne moč še nekaterih studencev celo daviti svojega rešitelja, tako da sU nega policijskega agenta, ali pa ga zadostno pouče, k;iko se je treba obnašati napram ženskemu spolu. Upamo, da se ti nedostatki odpravijo in da ne bodo potrebne intervencije na pristojnih mestih Dr. Fr. J. tn da nioiajo iz zdravstvenih ozirov do- bila oba v resni nevarnosti. Na pomoč hiti vodo tudi Sinkovičevl ljudje, ki so ; ie prihitel tudi drugi delavec, vendar pa Stanovanjska ankela v Mariboru bolj potrebni zdrave pitne vode. kakor živina, lernu se je pa iz bog zna kakega razloga up;ral Beltiain. Piodrlo je seveda stališče komisije in se je sestavil tozadevni zapisnik. Naslednjega dne pa Bcltramu žilica ni dala miru in se je odpeljal v Ljubljano, lanikaj e obiskal najprej dr. Zivka La-pajneta in se priporočil, če bl bilo mogoče stvai pienarcditi v smislu njegovega se je obema posrečilo spraviti dcklico na obiežje šele potem, ko se je že onesvestila. Odnesla sta jo nato na policijski komisarijat v Topčider, kjer je prišla kmalu zopet k zavesti, vendar pa ni ii.v tcla ničesar izpovedati. V nc,.pa/enem trenutku pa se Je neznanka nenadoma izmuznila iz stražnice in zdirjala vnovič pioti Savi. Za njo je odhitelo več stražnikov, ki so pozvali tudi pasante. naj ;o ustavijo. Muno prihajajoči delavci so jo v resnici ustavili, nakar je bila vnovič odvedena na komisarijat. Tamkaj je pozneje izpovedala, da je Justina Stankovič in da je bila od svo- Nasilje Na]mlaj*a kino-u.netuica iaby Psggp moderni družabni drami ..Ločitev zakona na poizkušajo** In e 25., 26. In 27. januarja iKino „IDEAL« * - - V t.__— . - Maribor, 21. Januar'a Mariborski »Straži, se je zameril naš piedloga v zapisniku, da se Šinkovcu ne veliki župan g. dr. Pirkinaier, ker pojmu-: da voda. Dr. Lapajne ga je seveda pri-je s\oj visoki položaj v tem smislu, da merilo zavrnil in Beltram je odšel k vra-dcla tudi sam neumorno in nastopa ini- tom. Nato pa se ie nenadoma vrnil in cialivno v najrazličnejših resortih. Na- izročil g. zdravniku zaprto kuverto, re-pada ga radi tega, ker sklicuje tudi en- koč. da mu to pošilja neki Adamič iz Pra- jih slarišev prisiljena, da se v nedeljo po kete in se resno trudi, da bi v najkrajšem preč pri Grosuplju. Ko je dr. Lapajne roči z nekim gostilničarjem, čeprav je času Organiziral mariborsko oblast v pol- kuverto raztrgal in videl notri 1000 Din bila že dolgo tajno zaročena t nekim nem obsegu. To bi bilo seveda v veliko bankovec, mu je vrgel vse skupaj nazaj kl.učavničarskim pomočnikom. Njen oče korist ljudstvu in bi odpade! važen raz- in p> kazal vrata. Btltram pa ni Izgubil j in mačeha pa sta kljub temu neprestano log splošne ljudske nezadavolinosti. ka- koraiže in zaupanja v podkupljivost, silila v njo in zahtevala, da mora na vsak teto sedaj izrabljajo klerikalni listi za strankarsko agitaci.o. Za včeraj popoldne ie sklical veliki ?u-pan dr. Pirkma er v posvetovalnico gimnazije stanovanjsko etiketo, katere se ie udeležilo blizu 30 naiodličnejših zast: pni-kov raznih interesentov; za mariborsko mestno občino župan dr .Leškovar, podžupan dr. Lipold in dr. Jcrovšek, za pokoju nski zavod inž. Suklje, za delavsko zbornico F. Uratnik, za zvezo industrijalcev dr. Pipuš in ravnatelj Kr žnic, za vojaške oblasti polk. Nikolič, zastopnik trgovske in obrtniške zbornice, zastopniki mariborskih denarnih zavodov, obeh stav benlh zadrug, arhitektov in dr. O posameznih točkah dnevnega reda se je po temeljitih kratkih referatih g. velikega župana o vzrokih zastoja gradbene akcije in poman kana stanovanj, o potrebnih novih zgradbah v Mariboru v bližnji bodočnosti, o načrtih za omihenie stanovanjske bede, razvila nad štiri ure trajajoča stvarna debata, ki je podala tol ko zanimivih podatkov, da v kratkem časnišketn poročilu ni mogoče vsega navesti. Za rešitev vprašanja stanovanjskega zakona se je sklenila posebna enke-ta, ki se naj sestane v Ljubljani in bo stavila svoje predloge komisiji pri ministrstvu pravde, kako naj se v teku nekaj let likvidira obstoječi stanovanjski zakon Ker v posameznih okrajih (Ptuj. Celje,! Brežice, Ormož, Rogatec) znaša hišnona-' jemninski davek z občinskimi in okrajnimi d(.kladami več nego dobi hišni gospo- : dar na najemnini, se priporoča, naj se ■ davčna polit ka tako usmeri, da ostane hišnemu gi spodarju vsaj polovica prejete najemnine. Nove zgradbe se cprost:jo tudi vseh občinskih doklad. Ker so v bližnji bodočnosti potrebne v Mariboru nove zgradbe za urade finančne oblaiaik Buteglavt kS «• fft način poročit! gostilničarja, ki Je sicer bogat, a tudi star. Zato je sklenila, da tf raje vzame življenje, kakor da posum nezvesta svojemu zaročcncu. V sredo zjutraj je odšla proti progi, kl vodi iz Beograda do Topčidetske postije, ter hotela skočiti pod vlak. Cakaia m dolgo In dolgo, a vlaka ni bilo z nobene strani. Radi tega s« je hotela izročiti mrzlim savskim valovom. Policijski kumisar je pozval starlš* deklice, ki so med tem že zvedeli za sa« momorilni poskus svo e hčerke In so pri« šli popolnoma preplašeni na policilski ko-inisarijat, kjer so bili mnenja, da je hčer« ka že mrtve. Ko pa so jo zagledali to živp In samo premočeno In bledo o«l razburjenja, se je njihov strah Izpremenil v srčno veselje. Oba so oblile solz« ,n radostne sta privolila v poroko hčere 3 ključavničarskim pomočnikom. Da )• bila igra še učinkovitejša, sta oče in mačeha prosila policijskega komisarja, da bo šel za pričo k poroki, v kar je ta drage vol.e privoliL Kje je deček? Poročali smo v našem listo z dne 22. t. m., da se pogreša le od torka 20. t m. l?!etni deček Oskar Schilkr, sin zasebnega uradnika v Ljubljani. Imenovani se do danes še ni vrnil In se tudi nič ne v* o njem. Oblečen je v modro mornarsko obleko z dolgimi hlačami, rujavo zimske suknjo, sivim volnenim šalom okoli vratu in na glavi karirasto svitlo športno čepico. Deček Je slaboten in bledollčen, ima pa izredno rudeče ustnice. StarIS pogrešanega fanta so silno obupani In pro sijo vsakogar, ki bi o imenovanem ka| vedel, da blagovoli to sporočiti na naslov Oskar Schilter v Ljubljani, Frančiškanska ul. 2, 4. cadstrop.e, desne »top-njlce. Razkritje dvojnega morilca Dne 6. decembra 1922 je bil na cestt med Novim Sadom in Jarakom Irvršen dvojni roparski umor, ki je izzval svoječasno veliko senzacijo. Sele sedaj, tore) po več kakor dveh letih, je mogla policija priti zločincu na sled. 26letni Milorad, sin posestnika Letlča. je prodal dne 6. decembra 1922. na novo-sadskem sejmu dve pitani svinil. Opoldne se je vračai z vozom v spremstvu hlapca Cvekanova domov. V bližini policijske vojašnice v Cene u pa so našli naslednjega dne oba mrtva v cestnem jarku. Po poročilih očividcev je pri Aleksandrovem prekopu prosil neznan moški v sivi vojaški bluzi in ovčji kapi Letiča. da bi ga vzel v voz. Letič mu je ugodil in ga sprejel v zadnii del voza, dočim je sam s hlapcem sedel spredaj. Po ugotovitvi po-licijske komisije je neznanec napadel, oba od zadaj in ju umoriL Oba sta dobila strele v glavo In sta bila na mestu mrtva. Izkupiček za prašiča. 7700 Din, kl Jih J« imel Letič v notranjem žepu suknjiča, j« morilec odnesel s seboj. Poizvedovanje za morilcem je bilo ta» krat breuspešno, ker nihče nI poznal morilca. Po dveh letih pa Je policija morllcn prišla sedaj vendarle na sled. Kmet Rad« Brzak. ki je videl Letiča usodnega dne, je prišel maja 1924 radi nekega delikta v zapore novosadskega sodišča, kjer je na veliko začude-nje opazil v svoji celici 28-ietnega svojega rojaka Stoiana Nešiča. * katerem je z vso gotovostjo spoznal ta« kratnega sopotnika Letiča in Cvekanova. Vendar pa je o svojem razkritju molčal in naznanil slučaj policiji šele potem, ka je bil izpuščen iz zapora. Nešiča so prepcl ali med tem v Zagreb, kjer se je istotako moral zagovarjati radi več zločinov in so ga na prošnjo no-vosadske policije šele te dni prepeljali zopet v Novi Sad. Tu so ga konfrontirall z Brzakom in še z drugo pričo Miodra« govičem, ki sta z vso odločnostjo izjavila. da ie bil on dotični nepoznani Leti« čev sopotnik. Nešič sicer odločno zanika dejan e. vendar pa je pričakovati, da bo policija kmalu zlomila njegovo trdovrat« nost. , AVTOMOBILNE VOŽNJE znatno znižane cene. -. Avtotaksi šl S L. 432, 684, 490, 481^ vozijo kilometer a 6 Din Stojišča pred hotelom Slon in Umeoj Naročila sj>rejema JUGO-AVTO Telefon 236. 18S( OB OB O.B URI ROKI MESTNI TRO S E R NATO V I C Q Ali ste že poslali na- Hf / ioMIO n JaliA" i »JUTRO« 81.21 b 4 -= Nedelja 25. L 1925 Domače vesti RAZMIŠLJAJTE! Klerikalci se bore edino proti demokratom in onim, ki so se pridružili Na. rodnemu bloku. Citajte njihove liste ln boste videli, da je tako. Vse druge Stranke in strančice puste na miru. To dejstvo je najboljši dokaz, da je edino Narodni blok resen nasprotnik klerikalcev in da se Samo njega boje. Vsi drugi napeljavajo samo vodo na klerikalni mlin. Kdor noče voliti klerikalno, mora torej voliti Narodni blok. V katerokoli drugo Skrinjico oddana kroglica pride ▼ dobro klerikalcem. Neklerikalni vo-lilec ima zato samo eno Skrinjico: jkrinjico Narodnega bloka. * • Odlikovanje. Naše včerajšno brzojav- Encelia je najin.Ijsi in »euilnr najcenejši stroj ta rodbino in obrt. — Nadomestni tleli ta vso etro»lov .Dskih tehnikov t I.jif 1'niii«. 270 a u— Pevsko lštvo »Slavec« spree« m« nove pevke in pevce, ki imajo lep mehak glas in dober posluh. Posebno dobrodošli s teoretično predizobrazbo. Zg'nsiio se nai vsak torek, sredo in če. trtek oh 8. uri zvečer v društvenih loka. Iz fr.morja • Smrtna kosa. V Barkovljah pri Trsta je umrla Antonija Martelanc. N. v m. p.! • lliine priiskavte v Ilirski Bistrici. Tudi Ilirska Bistrica je prišla na pro-skripcijsko listo piipadnikov sedanjega režima. Po hišah so se vršile te dni številne preiskave, ki pa so ostale brez uspeha. KJaj bo že konec takih nepotrebnih obiskov pri Slovencih v Julijski kra- lih " Narodnem domu L nadsti.. levo. j imi? u— Društvo drž. polic, nameščencev * Volkovi v gozdovih okoli Snežnika. v Ljubljani ima redni etni občni zbor v Z Notranjskega poročajo, da so se po ponde'jck 26. in torek 27. t. m. Prvikrat gozdovih v bližini Snežnika pojavili vol-ob pol 16. v sobi skupne kuhinje za kovi v tolpah, ki štejejo vedno več giav, prvi službe prvi službe prosti tečaj, a Lovci ne srečajo zverin skoro nikoli, ov-v torek pa oh pol 2u. v salonu kavarne čarji pa, ki se morajo večkrat braniti, so • Leon«, Kolodvorska ulic« 20, kamor se brez orožja. Volkovi povzroča.o veliko vabijo osobito upokojeni člani. Pred. : škodo na divjačini in so v nadlego tudi sedstvo. 202 domači živini. u— Ljubljan«kim šahistom. Medklub. ski turnirji za pokrajinsko prvenstvo Slovenije: (v področju Ljubljanskega šahovskega podsaveza) prično danes v nedeljo, točno ob pol 15. uri v Narodni kavarni, k'er nastopi reprezentanca Si« šenskega šahovskega klub« proti oni Ljubljanskega šahovskega kluba, in si. cer na 8 deskah. Ljubljana postavi team, sestavljen iz sledečih igralcev: Jerotnv, Fur'*ni, Stu« pan. Dinilčenko. Valentinčič, Jos. Vid. • Nesreča ali zločin? V Harilah (Istra) sp našli due 18. L m. posestnika Polha mrtvega na cesti sredi vasi. Kako je umrl, ni pojasnjeno. Najbrže se mu je zgodila nesreča, izključeno pa tuili ni, da je Polb postal žrtev zločina. Oblasti sedaj preiskujejo ta slučaj zagonetne smrti. * Samomor mladenke. Blizu orožntški vojašnice pri Sv. Ivanu v Trstu so varnostni organi te dni našli mlado žensko, ki je ležala na tleh in bolestno ječala.. Nesrečnika je izpila več o količino solne t. m. g. Valentin V o ti č i n a. sodni ofi-cijal v. p.. pred«edn'k Šentjakobsko naslovom pošlje Pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Pieil trnovske moške Ciril - Metodove podrtiž- j škofijo 21. !. Postopek pri dodelitvi do-nice. ter njegova go^pa Klementina. Mikov je sledeč: Tablice, na katerih sta sestra pok. akademičnega slikarja Ludo-jobo zadeti številki v eni vrsti, spre ema vika Grilca. Jubilant je TKletni starček. | Pokraiinski odl«or .Introslovenske Matice nlegova crospa pa šteie 70 let. Jubilant je vnet Ciril-Metodar. ki je naši šolski družbi od začetka nienega obstoja nabral na lo petka 30. t. m. Ker je skoro trotovo zadetih več amb. kakor pa je dobitkov, so bodo v petek zvečer tablice žrebale tisoče in tisoče v kronah in dinarjih. In^tne. kateie bodo izžrebane, dobijo dobi še danes je kljub svon visoki starosti tek amb0 in se ta dobitek pošlie dntič-agilen in svež v tein svojem delovanju nemil po pošti. Tablice, ki pa event. niso kot mladenič. Naj bi bil v vzgled na.ii , izžrebane, ijrraio naprej in igra ž njimi mladini, katere, vrste so tako redke, ka- | Pokrajinski odbor sam. Pri terni je poda r je treba pri:eti za narodno delo in stopek isti. Terna se izžreba dne 81 t. m. je marsikoga treba celo moledovati za in bo objavljena dne 1. februarja t. I. vsak korak v narodno korist. Jubilan- | * Predprodaja železniških kart za Ino-toma še mnogo srečnih let! zemstvo. Prva leta 1921. ustanovljena i • Smrtna ko-a. Včeraj ob 7. uri zvečer predprmt.vn železniških kart v Sloveniii je preminul g ilervard grof Auersperg, -1"«. 7i|l-ir. Ljubljana. Dunajska cesta St.1 veleposestnik v Turjaku l'ogreb se vrši 81. ima v predprodaji vozno knjižico, v torek dne 27. t. m. ob 10. uri iz grada veljavne f.n dni. za vse posta:e v Avstri-Turjak v rodbinsko grobnico na farnem Češkoslovaški. Italiji. Nemčiji, po pokopališču v Turjaku. — V ljubljanski Svici' P^l-^ki. Madžarski. pn normalnih in aplošui bolnici je umrl včeraj zjutraj gosp. ■ znižanih cenah. 7.a obisk Rima v Sv.-tmn Ivan Spilnl, pošlni poduradnik v pok. Po- knr,e P° znižanih cenah za posamez-kojnik je bil jako ve^teu v sluibi in dober |n0 ',rn?-,vc- °*ehne informacije brezplačno, pismenim :e [uiložiti znamko za odirovnr. Telefon 100. 213 * K a Sel i in hripnvost v vratu lahko in lanosti svetilki v skupni vrednosti 800 .Mrzlikar. Tekavčič, Drnovšek, dr. Ca« dinarjev. dež, Frankovič in Volkar. Iinenovtni i naj se zglasc točno ob 14. v igialni sobi Narodne kavarne, kjer se vrši žrebanje O p .teku in izidu turnirja poiočunio Ljubljanski šahovski klub. Iz Ceiia e— Borba proti kužnim boleznim In obramba pred okuženjem. Mestni in a [ji« strat celjski razglaša: 2c dolgo znano in dognatio je dejstvo, d« nastopajo premnoge in predvsem mnoge otroške kužne bolezni na ta način, da prihajajo njih kužne kali preko ust in nosa do gol« tanca in sc tam vgnezdijo na žlezah (bezgavkah) na straneh požiralnika. Ka« kor je snaga in čistost v obče odločilne važnosti v borbi proti okuženju, tako je še posebno važen pripomoček obram« u— Po mokro perilo je prišel dne be snažen.ie ust in goltanca. Razne teko« 22. t. m. zvečer neznan storilec v vežo čine. ki vsebujejo desinfekcijske ali tn«r. Ciril ViJinar, Ferj»n, inž. Zupane, kisline, ki je povzročila n .no smrt. Vzruk samomora je nesrečna ljubezen. tovariš Pogreb bo v pondeljek due 20 januarja ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. — V št. Vidu nad Ljub ljano £3 lel ljanskega trgovca g. Ketteja dne 2G. t m. ob 9. uri dopoldne na farno pokopališče v St. Vidu. — V Sv. Pavlu nad Preboldom je umrla velespošlovaui rodbini zdravnika dr Tajnška edina I čer-ka Mara v nežni mladosti 4 lel — Blag jim spomin žalujočim naše odkrito so-žalje! je preminul včeraj v visoki sbiroslj hi,rn o«Ntranimo, ako uporabljamo «.MK« t g. Franc Kelte, oče znanega ijub. !«'adkorčke. Lekarna Leustek, Ljubljana. omofnik .,os!p« Vidmar, rodom iz Dvo- na neljub način zakasnila, tako da izide rft- jp , V.uhi;an,Ui tvnlUi , C. Marer šele prve dni februarja Druga številka na J„n Eme(| perearija izvabil faide kmalu nato tako da bo trelja lahko ,„kna ,„ pripadaV>če potret.ščipe za mo- . M v normalnem roku. Prva številka ?ko ohleko tPr r,0 UonirllloT ,ppnih roh. prinese poleg raznega druaega gradiva pr- oev tPr pntPm pobelil v Zarrreb. kier vo dejanje .Novačanove trilogije »Celjska VSP ,ktipBj „s,aVil. Za-rebika polieia kronika*, na katero posebno opozarjamo ca ie ;7slediia in izročil* smlišču. gostilničarke Marije Klinčeve v Vod« matu št. 83. Imela je v veži škaf perila, namočenega v lugu. Malo pred policij, sko uro pa sc je priplazil tat s picnoin neopaženo izginil. u— Tatinski stanovalci. Vlakovodja Josip Stojkovič, stanujoč v Novem Vodmatu št. 08, je prišel dne 21. t. m. v svojo hišo v Novem Vodmatu. da pog'eda za svojo v podstrešiu sprav« Ijcno robo. Opazil pa je kmalu, da so vrata v podstrešju odprta in da mu je tat odnesel za 1500 Din kozarcev, por« cclaiusto etažo, več krožnikov itd., kar je iincl spravljeno v zabojih. Pozne ie jc zvedel, da jc ubežala iz hiše neka družina, sestoječa iz moža, žene in so« rodniku, ki so se istega dne odpeljali z večernim vlakom v s eri proti Mariho« ru. Železniški uslužbenci so nadalie iz« javili, da so imeli s seboj več zabojev, v katerih so imeli bržkone spravljene tudi ukradene stvari. u— Akademski klub montanistov pri« redi v soboto dne 31. t. m. tradicionalno rudarsko svečanost »Skok preko kože« pod pokroviteljstvom g. dr. Gregor 2cr« java, ministra za šume in rudnike. Le. tošnja prireditev se vrši popolnoma od. govarj«joč zahtevam tradicije, torej v ozkem rudarskem krogu, v odsotnosti razkuževalne primesi, so že od nekdaj Naša skrinjica na Štajerskem ZA PLES.MO SEZIJO iitatelje. • Vlomilci na deželi posebno v mariborskem okraju post.vaio čimdalje bolj predrzni in pod:etni. Pred nekaj dnevi so obiskali neohljudeno poslopje pen/ijonira-nesra polkovnika Franca 1'estler'n v Lhn-bušti. Pokradli so velike množine lepega pnstelireira |>er:!a. ode:e. moške in žensko obleke. čevPev in raznega hišnetra c rodil. Skupna škoda znaša 20.000 Din. Za tatovi še ni nikakega sledu. * Velika pollnfiia s če"'om. K h'adrnžn'cl omeniene banke. Cek se je glasil n* 2.10.000 dinarjev ter ie bil popolnoma v redn. Vendar ;e banka za vsak slučaj hotela še telcfonično vprašati. kako in kaj io s čekom. Ko »b ro«pnd čez eno nro firišel zopet k blagainl. »o nni zne»rk izplačali, četudi te niso mo- mwm PRDčP.novA Ul <.1 I/UBJJANA • .Nujni raketi iz Nemčije r našo državo ; „1; ,iot)itj (elefousko zvezo s podružnico Od 1. januarja se smejo v sporazumu z v Osjekn. Kmnlti potem pa ;e podriižul-nemško pošino upravo pošiljali nujni pa- ca v Osjeku iziavila. da takega čeka ni keti (colis urgents) iz Nemčije v našo dr- j,dala in da se je brezdvnmno izvršila žavo. Paket! pa ne smejo bili ležji od 5 kg <"a'iii in tvorih nreja naravna Topolšica pri Šoštanju olvorila nova pošla tretjega razreda. Poštni okoliš tvorijo ti-le kraji: TopoUica, TopoUica « toplice, Lomi tako VSŽOO deloi»ajo Čf«tC* •o-f Frano Jožefo?e grencica l.lin »krat na leto in stane letno samo 40 Din. Naroča se pri Osrednjem odboru SPD v Liubljaoi. Sodišče S Nesreča na dolenjskem kolodvoru. Pred kratkim sc jO vršiia razprav* proti strojevodji Ivanu Puiiharju, ki je zakri. vil tnalo železniško nesrečo dne 28. »v. gusta 1924. n« dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. Po neprevidnosti je namreč zapeljal prcmikalni stroj v voz, obložen s hlodi, ki je stal im prostem tiru. Pri tein je bil sunek tako močan, da se je ponesrečil delavec, ki je bil zaposlen t urejevanjem in prelaganjem hlodov n* vozu. Ljubljansko deželno sodišče jo strojevodjo obsodilo na 24 ur zapora. § Nesreča po neprevidnosti. France Zore, posestnik v Gaberjah, je bil r posesti lovske puške, katero st« rabii« skupaj on in njegov brat ter sta si jo iz« posojeval« po potrebi. Tako je nekoč poslal svojeg« koinaj 14 let stireg« sin* Franceta po puško k br«tu. Fant je res šel po njo, toda v hišni veži se je malo poigral z nevarnim orožiem in sprožil Puška je bila po neprevidnosti mbasun* in strel je zadel njegovo sestro Marijo Zore ir sorodnico Marijo apeli. Prv* je dobii« težko poškodbo v trebuhu, za katero je v nekaj dneh umrla, Mariio J apel j p« je zadel strel v ust* in levo .•»ino ter jo dosti težko ranil. Oče in sin st« se morala zagovarjati pred Ijubljan« skim deželnim aodiičcm, ki je prvef* obsodilo n* pet dni, drugega p* n* tri dni strogega zapora. § Stanovanjska razprova. Te dni se i» vršila pred liubljmiskitn deželnim sodi« ščcin razprava proti bivšemu ljubiian« skeinu zdravniku dr. Za etclu, ki je v več člankih pod naslovom »Poslano« in •Odprto pismo« v listih pred tetom dni napadal osebno in žaljivo stanovaniski urad ter pri tem 0st'0 kritiziral pos'o« vanje njegovega predsednika in se oh« enetn obregnil v nekatere ljubljanske za« sebnike, ki so po njegovem mneniu kri« vičnim potom dobili stanovanja, rs kf ter« n«i bi resno prišel v poštev mend« samo on. Obtoženec sam ni bil n.ivzoi, ker se ne nahaj« več v Ljubliani. Zas'i« šanih je bilo lepo število prič, ki so stvar pojasnile v tem smislu, da o kak« šnem zapostavljcniu dr. Zaletela pri raz« de itvi stanovanj od strani stanovan jskih oblasti ni govor*. Zato ;e sodišče ohso« dilo dr. Zaletela na globo 1000 Din in povračilo vseh sodnih stroškov. Isti dan se je vršila razprava glede žaljenja ča» sti v zadevi bivšega viškega župan« Iv*« na Galcta contr« Josipa Lojka. 7.e takoj začetkom razprave pa je prišlo do spo« razuma v g'avni točki obtožbe, nakar sta oHe stranki, ki st* vsaka zase v oži« li tožbi, odstopili od nadaljnih korakov. Poziv O. Jože Selan iz LiuMjine ali okolic« | se naproša, da se zglasi glede kules, katere je shranil pri Mariji Stelhvag posestnici in trgovki v Bršljinu pri Novem mestu. 210 l-a«tnik in izlajatelj Kaoic- ij c.'«ir«» Odgovorni urelmk f r. Broio«i* luk UeiuUko Uskarue, d. 4. « Ljubi, -iL Odlikovanje zaslužnih slovenskih gasilcev Kakor smo pocroSali, je Nj. Vel. kralj odlikoval veliko število zaslužnih slovenskih gasilcev. Za 40 in večletno vestno službo gasilski ideji so odlikovani z zlato medaljo za državljanske zasluge sledeči gg.: Škofljica pri Ljubljani: Franc Lampič. Studenec-Ig pri Ljubljani: Ivan Škraba, Franc Ivanco, Anton Zrimc, Franc Kus. Dolenji Logatec: Frane Rehberger, Franc Novak, Andrej Baje, Mafija Kri-fej, Anton Križaj, Valentin Verbič, Franc Pečkaj, Ivan Pečkaj, Franc Avanco, Anton Zrimc, Franc Kus. Metlika: Anton Trček, Marko 2ugelj, Fr;mc Pru«, Ivan Škot. Trebnje: Viljem Tomic, Friderik Pe-feani, Janez Skrajna r, Janez Prpar. Videm ob Savi: Franc Kužnik, Aaion Omerzu. Škofja Loka: Blaž Cemažar. Borovnica pri l jufd.iani: Ivan Leber, Mihael Mavec. Ivan Telban, Valentin For-tuna, Jože? Pire. Horjui pri Ljuhljani: Jože! škof. Janez Vrliovec. Anton Filipič. Vrhnika: Anton Iglic. Sv. Trojica v Slov goricah: Karo" Horvat. Anton Košar, Karol Kirbisch star, Ludvik Kožar. Libeliee rri Prevaljab: Frauc Kurtev. Marenberg: Vendelln Lešnik. Slovenji Gradec: Anton Petričaik. Za 251etno delo v gasilski službi so odlikovani s srebrno medaljo za državljanske zasluge gg.: Grosuplje pri Ljubljani: Leopold Hudč. Škofljica pri Ljubljani: Vinko Ogore-lec, Jernej Dolenc, Anton SUubic, Frane Skubic, Franc Jamcik, Ivan Gurbas, Jo-aip Kastelic. Janez Ahlin, Josip Toni. Šmarje pri Ljubljani: Janez Gliha, Josip Hočevar, Franc Janežič. Sudenec-lg j ri Ljubljani: Edvard Avanco, Ivan Zeleznikar, Josip Rozin, Anton Železnikar Komenda pri Kamniku: Josip Kern, Mihael Štele, Franc Kuiistel, Jauez Lah, Janez Glavač, Janez Juliant, Franc Jeuko, Martin Kern, Andrej Mejač, Franc Sršen, Anton Sršen, Frauc Mara, Jože? Juliant, Alojz Steie, Frauc Juliant. Mengeš pri Kamnikn: Iran Srčuik, Franc Ručigaj, Franc Lah, Janez Novak, Iguacij Jankovič, Andrej Lah, Franc Osredkar, Anton Koželj. Jožef Vabtar. Moravče pri Kamnika: Janko Toman, Ivan Lavrač. Franc Orehek. Josip Šlibar, Franc Oiolani, Blaž Vehovec, Janez Vesel. Franc Poznič, Peter Janežič, Janez Cerar. Do! pri Ljubljani: Franc šimene, Ivan Grad, Josip Reich. Ivan Grad, Ivan V©-lepec. Ivan Šimenc, Valentin Šimenc. Josip Siovnik, Ivan Gostinčar, Janez Aleš. Kranj: Ivan Rakove, Josip Bajt, Anton Soklič. Janko Žebre. Prpddvor rri Kranja: Matija Rozman, Mihael Polajnar. Šenčur rri Kranju: Franc Perdan, Jakob Verbič, Frane Svete!, Alojz Svetel, Anton Mnlj. Franc Logar. Trži?: Jurii Sitar, Ignacij Čsdež. Kristjan Ahačič. Ivan Ahačič. Rudolf Pregelj, Litija: Ivan Dobrave, Peter Jereb. Šmartnc pri Litiji: Ivan Ilovar, Franc Jeriha, Ivan Robavs, Jakob Groznik, Jakob škoda, Franc Ilovar, Franc Vozel, Martin Predlogar. Ljubljana: Matevž Kemperle, Ignacij Kvas, Leopold žorž, Ivan Sever, Anton Kavčič. Rudolf Koleša, Franc Barle, Ivan Breskvar, Josip Turk, Ivan Zupančič, Anton Zgonc, Anion Zdravič, Franc Flori-jančič, Ivan Cotman. Sp. Šiška pri Ljubljani: Ivan Rojina, Lovro Bernik Moste pri Ljubljani: Anfoa škoda, Andrej Svetek. 'va,- Kovič, Ivan Ramovš. Stepanja vas pri Ljubljani: Peter An-Eč. Alojz Luknar. Vevfe pri _juhljani: Alojz Fink, Franjo Mihelčič, Franjo Cankar, Franjo Tol-majnar, Ivan Trtnik, Ivan Erbežnik, Ivan Koželj. Dolenji Logatee: Luka Lenarčič, Franc Maček. Gornji Logatee: Ivan Rihar, Ivan Marinko. Ivan Petek. Rovte nad Loeateem: Frane Kognvšek, Matevž Trček. Jakob fetkovšek, Jakob Kune. Janez Ltikan. Žiri: Franc Mlakar, Frane Strel, Anton Bo?ataj. Metlika: Jožef Štupsr, Anton Guštla. Jožef Kompare. Franc Weiss. Ivan Je i-na, Franc Barbič, Iižef Jutraš, Jakob Ivanelič, Ivan Jakljič. Anton Sušeč, Alojz Navratil. Bizelj«ko pri Brežicah: Andrej Koejiu Franc Lipej. K-ško: Anton Omerza, Lovrenc Clo govšek. Karol Černelič. Rajhenburg: Jožef Kreul, Frane Šerbec, Mihael Sajovec, Anton Blatnik, Anton Pe-taci. Franc Hlebec, Mihael Vurkovič, R. imund Danko. Videm ob favi: Franc Kozole, Franc Hrbinc. Anton ŠKerbec. Besntnje aa Gorenjskem: Valentin Zavrl. Avguštin Maher, Anton Tavčar, Anton Hrovat. RoMnjska Bela: Anion Ravnik, Mihael Ravnik. Bremira na G are« j« tem: Janez F!nž-far, Fnmc Papler, Alojz Rakar, Franc j Dovje na Gorenjskem: Franc Kabie, ' Kristjan Šetina, Alojz Lautižar. Matevž j Dovžan. i Gorje pri Bleda: Jernej Kobal, Tomaž Ambrožič, Ftanc 2emva, Janez Pogačar, Jakob Kucstelj, Jožef Pristov, Jože! Smo-lej, Franc Žemva. Jesenice na Gureajskem: Karol Neu-man, Ivan Vilman, Miha šronc, Simon Krive, Ivan Repe, Ivan Gium. Mojstrana ca Gorenjskem: Jožef Košir, Martin Peiernel. Jeraej Kosmač. Gregor Klančnik, Jožef Košir, Filip Košir. Janez Rabič, Franc Lah, Gregor Lah. Janez Klančnik, Matevž Ancelj, Klemen Hleba jne, Peter Rabič, Jožsf Vilman. Janez Rabič, Janez Lavtižar, Andrej Janša. Radovljica: Ivan Pogačnik, Anton Fi-3ter. Ivan Valand. Raeče na Gorenjskem: Jakob Benet, Lovro Matj- ž, Jožef Petrič. Dohrepolje - Videm: Miloš Kavčič, Dolenja vas pri Ribnici: Franc Merhar. Jožef Gorše, Josip Ozimek, Josip Grei-nar. Franc Kiun. Ix»ški potok: Ivan LavriS. Hibpier, Franc Kociper. Jakob Novak. Martin Srabotif, Fran Megla. Jurij 2nid;irič, Fran Miško. Središče ob Dravi: Franjo Lukačič. Franjo Lesnikar, Jakob Dog§a. Jakob Ozmec. Marenbers: Aleš Ot, Anton BrileJ. Slovenji gradeč: Florijan Hirschmugel, Vuhred: Pongrac Holderjan- Aleke Praprotaik, St. .'ur ob Stavnici: Antoa Vogrinee, Janez Košar, Franc Pomor, Radoslav Nemec, Alojz Korošec, Franc Domejcko, Frane Holc. Sokol Soko*^ki prapori 2e na prs-en. sokolskcm saboru v No vem Sadu L1919., ko se fi ustanovil JSS., je bilo govora tudi o sokolskih praporih. Izrekla se je želja, da bi se izvršili primerni predpisi za enotne sokolske prapore, ki naj bi odgovarjali sokolski ideji, umetniškim zahtevam pa tudi naši narodni umetnosti. V prajiorih naj bi bila izražena tudi misei državne in narodne edinstvenosti. Mi oga sokol-ska društva so si nabavila, nekatera pred vojno, druga tndi šeie po vojni, dragocene prapore, ki pa mnogokrat ne odarovarVo n:ti eni niti drusi zsroraj označenih zahtev. Velike vsote, ki so hile izdane na ta način za prapore, so bile tako rekoč zapravljene, ker nimajo prapori noliene ume'nUke vrednosti pa turi i širnim!, ki naj bi era izražali, jim manjka. Sicer se nam zdi. da naj bi bila sokolskn društva trlede nabave pra po rov na stališču varčnosti. Zakaj resnično škoda je. ako si društva — zlasti ona. ki se borijo s financami — nabavljajo draje prapore, za niV-otreboejše sokolske potrebi^ine. n. pr. za dobro telovadno orodje pa nimajo sredstev, da bi si j'h omislili. Dnisrače je, »ko diu-štvu prajior kdo podari, kar se pogosto dogodi, pa tudi tedaj naj bo prapor solidno in ne piedrasroceno delo. Glede sokolskih praporov predpisi doslej niso bili Izdani. Po drugem saboru, na katerem je sokolska organizacija do-hila trdne temelje in se 'e marsikaj razčistilo. so prišla vsa še nerešena vprašanja pred od«r-ke in izkazalo se je. da je ta način dela na ;priHad ejši in da vodi najhitreje do uspehov. Tako je bil vzpostavljen tndi odsek, ki je imel nalogo izvršiti predpise z.a sokol, prapore. V odsek, ki mu p edsedire br. Marnlt. so hili pozvani strokovnjaki iz umetniških kmerov. izmed katerih so bili zlasti Plnni ke prapore po teh načrtih po zmernih cenab. Šport Liubo Vidina j er Ljubljenec naše spertne publike, g. Liu- bo Vidmajer, je včeraj zapustil Ljubjano. Njegovo športno delovanje za časa njegovega ISI-tnega bivanja v Ljubi a ni jt bilo , tako plodonosno, da nas kot športne kro-r.ists v2že dolžnost, da podamo tudi širši j javnosti nekoliko statistike i* njegovega | delovanja. mah hlagajno. Termine in IgriMa d do* ločijo klubi med seli«; po dogovoru. Vsi klubi se opozarjajo, d« »e tio v primere sirove igre na.etiožc- nastopalo proti krivcem, iato na klubi opozorijo svoj« igralce na navedeni opomin. — Tajnik IL SLUŽBENE OBJAVE LNP. (Ti geje p. o. z dne 21. januarja.) Citata se 6 pravom naaiopa od 5. februarja casiednja igrača: za S. K. Celje igrač Gobec; za S. K.. Maribor igraS Braona. S. K. Marioor fee naproša, da v pošlje za g. Bradno boijšo sliko. Izžrebani so protivniki za tekme olim* pijskega fonda, in sicer: 5. aprila llermes: Iliiija. Priinorje : Jadran (Ljubljana; igrišče S. K. Ilirije). 3. maja: Seaiifinale s« vrši na igrišču K. Primorja. 5. aprila Maribor : Itapid, Merkur : Svoboda (Mari-borj; semifinale je 3. maja. 24. maja ss vrši finale v Ljubljani na igrišču S. K. Pritnorja. Tekme za podsavezni pokal so izžrebane naslednjega dne za prvi termin: Ljubljansko okrožje: 7. junija Lask : Svo-Inida. Ilirija : Jadran. Slavija : Primorje, llermes : Slovan. — Mariborsko okrožje: 7. junija itapid : Maribor, Svoboda : Met-kur. Ptuj: Mura. — Celjsko okrožje: 7. junija Celje : Trbovlje. Tajnik IL Ze kot deček se je Vidma)er navduSil za ni.gomet. To panogo športa je priče! gojiti leta 1911. v Gradcu, kjer je tudi javno nastopal v pokalnih tekmah za višjo gimnazijo. Naslednjega leta je prišel v L.ubljano in posta! član takratnega prvega slovenskega športnega kluba »llermes«. Leta 1913. je pristopil k »Iliriji«, katere zvesti in aktivni član je ostal do danes. Vidmajer se le zlasti udejstvoval v nogometni sekciji in užival kot spreten napadalec med našo športno publiko velik sloves. Ni se temu čuditi, saj je nastopil za barve svojega kluba pri 195 tekmah. Iz sekcije nogom. sodnikov. (Službeno.) Zbor nogometnih sodnikov v Zagrebu :e na svoji zadnii seji sklenil, da pride savezni sodn k F.vgen Betetto v 1. razred, savezna sodnika .Vlado Kramatšič ie Branko Hus pa v II. razred. Odborova seja JZSS. se vrši v pondeljek dne 26. L m. ob ?0. uri v damske:r. salonu kavarne »Rmona«. Ob tej priliki opozar.amo vse gg. odbornike, da se vr-še seie redno vsak pondeljek. Dtinujski Rapid v Zagrebu. Dunajski Rapid je včeraj v soboto igral v Zagrebu proti Concordiji ter jo premaga! s 6 : L Danes igra proti Hašku. Smuikt dresi. Savez sporoča vsem onim smučanem, ki si še žele nabavit! smuški dres, da je za nekaj dresov na razpolago ir.pregnirmega blaga, ter se lahko še naročijo dresi. V letošnn zimi savez ne bo več naročil tega blaga. Vsi tlani kolesarske sekcije S. K frimorje se naprošajo, da se sisurno udeleže sestanka, ki se vrši danes ob H. v pri katerih ie sam zabil 125 golov. Nasto- , sohi Narodne kavarne. Na dnev- pal ji tudi često reprezentativno za Slovenijo in za Ljubljano. Gostoval ie s svojim klubom tudi v inozemstvu in '-sicer v Pragi proti Slaviji, v Kodanju proti Bold-kluben. na Dunaju proti Rapidu ter v številnih drugih mednarodnih tekmah. Pa ne le kot nogometaš, t'nJ' J.ot lahko-atlet je dosegel Vidmajer mnogo uspehov. Puvscin upravičeno lahko rečemo, da je v vel ki meri tudi njegova zasluga, da se je pii nas začela tako sistematično in uspešno gojili tudi lahka atletika. Vidmajer sam se ii je intenzivno posvetil leta 1920. in je, kmalu postavil prve slovenske Ialikoatlctske rekorde. Njegovi rekordi so: na 4(10 m v «1.2 bO, 5b.fi In 55: na $1)0 m v 2:11: na lor-> m v 2:55.1 (slovenski In jugoslovemm rekord), skok v višino l.f>5 m, tro.kok 11.31 m, kopje 34 45 in 37.25. Bi' e dalje prvak v peto-boiu leta 1922. in 1923. Iz vseh teh podatkov je razvidno, da je bil Vidmajer odličen steber Ilirije in je klubu z njegovim odhodom zadan gotovo težak udarec. Iskreno mu želimo, da bi dosegel tudi v Zagrebu mnogo lepih šport nih uspehov. Sokolsko rtriiStv o v $oJtiejt< vaW na svoj redni občni zbor. ki se vr*i v petek. 30. t. m. ob P. uri zvečer v Soknlskem Domu. — Igra »Revček Andre:ček« «e na splošno zahtevo ponovi in sicer, ker je dvorana oh d;ii«rih dnecili že oddana, v nedeljo, dne 15. februarja ob S. uri popoldne. Kardidac!'s'M sestane'? čla-stva SoV dri^tva v Mariboru v sv-rbo določitve br. kad:datov za r.c>del:sM občni zbor se je vršil v zgornji dvorani Graiske kleti v četrtek zvečer ob mnojobromi udeležbi. Vendar smo pogrešali veliko število onih zre!e«š:b članov, ki so «icer povsem m'!!. pa sto!e vedno le ob strani in nikakor n® poscaio aktivro r naš»< delovanje. Po stavljenih pred'r>arih tn kratkem raz?ov4-ru js bi!s '.ma!u v Vatsk"m rporaz.unm sestavliena lista bratov, ki nai v bodočem poslovnem letn vod i "o društvo. Daljša debata se je razvila o ustanovitvi gospodarske"?. ods^k?.. t.er so bila mnenja z'asti trlede d- ' T1 odseka zelo de-liena. Končno načelno sklerieno. da se nstano .rski odsek v smi- slu od Saveza ...^a pravilnika. Pri današnji silni mtdseboni razdrapanosti našega plemena in naroda vplivajo taki v popolnem bratskem sporazumu izvedeni z.bori prav blagodejno. Priča so. da hodi nai« Sokolstvo svojo pravo poti Pom.adne prvenstvene nogometne tekme (Službena objava LNP.) Izžrebali so se naslednji termini prvenstvenih tekmovanj v spomladui sezutii I!t24./ IDŽA.: I. razred: 1. ITT. Rapid : Primorje (Ma ribor). 8. III. Jadran : llermes. Celje : Ma rilMir (Celje); 15. III. Jadran: Ilirija. Primorje : Maribor (' i,', Celje : llermes (Cele); 22. 111. Hennes : Primorje. Jadran : Maril-or (Lj.). Rapid : Celje 'Maribor): 29. III. Ilirija : Piiinorje. llermes : ftapid fl.j.): IV. Primorje : Jsdrao. Ilirija : Celje (Lj.). Marilmr : llermes (Mari-bof^; 10. V. Ilirija : Maribor (Lj.) R«(-id : Jadran (Maribor:): 17. /. Jadran : C*|j« (Lj.) Rap'd : Ilirijs fM.inlKirl): 81. v Ilcrmeg : Ilirija. Primorje : Celje (Lj.), 31. V. Rapid : M iriW). Vsi prvo:menovani klubi imajo aranžma tekme, obenem se opatt presenečeni« »k«, Ja so ritatelji nestrpno pričakovali vsuka uaJaijevs. 11« rm^na. je z^el m se dobita pn spran Kjuua' v L.ubljani. Vri Vi 10 ra čitsli 'r on;. Vi *> si «•• t*šot ejriž- ts »t u« ti - ir.2če ki;iiža:er. _ Svoboda (Ptuj); 21. V. Merkur: Mura (M. Sobota). Semifnale rmajrocaleev mariborskega ' gtast Dia 66 in celjskega okrožja se vrši 7. junija v i Celju all Ptu:n. Tmale 14. junija v Ljub- j ljani. Vsi prvorazredni ljubljanski klubi se opozariajo na obvezno javno tekmo, ki : :o imajo o5.. pristno ruski, a pri tem oličečloveški. za da leži Glasinac (ki slovi zaradi svoje nimiv povsod in vsakomur. In ponujalo preilirske nekropole) sev.-vzh. od Sara-ge naravnost izvrstne vloge.» — Tako je mislil g. Putjata in je napisal dramatizacijo »Stričkov sAn«. Saj smo mn zelo hvaležni. da nas je seznanil z novim duhovitim delom rn«kpga modernega klasika ter da nam je pripravil prav lep večer. prnd«iavi se je videlo na vseh straneh. jeva — vsakdo se lahko prepriča v An-dreejevem atlantu ali na Antarijevi karti Rosne, da je Gl. vzhodno od S. (južno od Pod roma nie) itd. Na j omenim še'to. da nI nmestno. če imenu ie Francoz še šest let po svetovni vojni slovanske kraje t nemškim, oziroma oa jo je s. režiser Putjata pripravljal z. laškimi imeni kaKnr kak pangermanski največjo skrbnost io: vse osel« po bile i politik: n. pr. BrOnn. Preran. Sem'in, zanimivo tipizirane in invidna«z.irane. vjGran. Pngarlsch-Hradisch. Raguse. Braz-kostitnih. mobilijah. slikah in kretnjah 1 Lessina (tako piše dosledno; Lahi pa zovejo livar l^sim!). Veg'in. Spalato. Oatt.aro. Frankenstadt (na Moravskem). Altstadt na Moravskem i. dr. Slovanska lastna imena in naslove kniig je Pitlard holj nH manj popačil; n pr. P1C STARO-Z1N0ST1 — Pič. Slarožitnosti: dr. M i loj Vnssits = Miloš (?) Vasič. Kljub temu pa je knjiga priporočila vredna. 1. K. ge je Izražal po možnosti stil. v glavnih vlogah pa sta nastopila g. Putjata in go-epa Nahlocka ter g. Levar in ga. Medvedova. Torej izvrstna razdelitev vlog. Predstava je občinstvo iako zabavala In nekateri gledalci niso prišli ir smeha. Tisti knezov »Saj, saj. saj!, je neodoljivn komičen, knez. sam ie izvrstna figura, kor Zlobnih ma!omeščank v grotesknih ma-#kah pa je resnično čisto pred pust en. Torej nič ne dvomimo, da bo komedija Storila svojo dolžnost in da se bodo ljudje oh njej še prav veselo zahavali. Morda čim dalje bolje. Ko se osobje še poglobi ln vigra. I« davno Mtviril svoj absolutno brev predmetni stil. imajo Rnsi v Moskvi Je •d nov »Izem«. ki ga ml » Evropi še nismo poznali, temu pravijo supremati-zem Tatlina. Maleviča itd. Stil je brez^ predmeten kakor glasba. Manj pomembna kakor ti dv« veliki razstavi je bila za umetnost leta 1924. dunajska mednarodna razstava, kjer so Francozi in Rusi tvorili kvaliteto kar se tiče naprednosti, da jim je Kokoschka komaj Se mogel stati oh strani. Srednja Evropa se kaže odločno vplivano po ; Francozih in Rusih. Južni njen del pa tiči že globoko v poznem impresionizmu. Tole ie t/i- I -od .i< v M«iični knjigarni. Simfonični koncerti v LJubljani, ki so prenehali in ki jih 'e priredil p>s|««d ka-pelnik dr. Jos. Cerin v minuli sezoni 16 zapored, se vendarle obnove. Neko ljubljansko glasbeno društvo je namreč pie-vzelo prirejanje takih velikih simfoničnih koncertov, izdajala pa jih bo Muzika dravske divizije pod dirigentstvom dr. J. Cerina Prvi koncert se bo vršil začetkom meseca marca t. I. Glavna točka bo Rriicknerjeva največja. 7. simfonija v E durju. Tako se torej zopet začno največji muzikalni užitki ki jih je g!asl>e željno ljubljansko občinstvo tako težko pogre*a.!o. Ze»dnvina slovanskih ume'nnsti. — Osmo predavanje cikla umetnostno zgodovinskega drušlva se vrši v pondeljek, 26. januarja ob 18 uri v univerzitetni zbornici. Predava dr. Vojeslav Molč: P»lj«ka umetnost Vstopnice pri blagajni Gostovanje članov ljubljanske drame Kino Taras Buljba v fi!mu KrStsno rusko delo »Taras Buljbai, kdo ga ue pozna? Kdo se še ui divil divji epopeji enega izmeti uajvečjih ruskih piscev, Nikolaja Gomolja? V 17 stoletju je iuel v Ukrajini Taras Buljba. Bil ;e poglavar kozaških pieniea, ki so mu bila ulaiia na življenje iu smrt. Imel je dva sina, Ostaja m Andreja. i»lu-dirala sla v znamenitem Ktjevakem kolegiju in sta bila svojemu očetu ediuo veselje, e-liui ponos. Mlajši izmed siuov se je zval Andrej. Bil je saujavega mehkega značaja. X č čutnega ni. da se je ua prvi pogled zaljubil v Panočko, mlado in krasno Poljakinjo, hčerko guvernerja mesta Dubno. Njuna sreča pa je bila kratkotrajna, kajti na poziv svojega očeta je morala nstaviii Kijev in -e vrnili v svoje rodno mesto Kmalu ge. fceričeve in g Kralja, ki je b;ln na- , poienl tu.li Buljbova sinova zji| u- Stanko Vurnik: Evrooska nmetnost v !e!u 1925. Kar mo-emo zasledovati umetnostni , razvoj, se zdi. da umetnost še nikoli ni Zakaj igra je zelo težka In vloge s ka/sla tako diferenciranega lica kakor Svojo posebnost'o stavijo na predstav ljalce prav izredne zahteve. Vse se na danes. Zdi se. kakor da je vsaka na. •iVtttaina in kulturna enota izobrazila reč pretvarja, vse hinavi. vse skriva pod j iaMnn stj|. p«»ha. ki bo imela do našega dekiamacijo ali sladkostjo schičnost ali časa potrebno zgodovinsko d;*tnn<*v podlost ali z.avratnost: za to najti pmvi ton je marsikomu še nemogoče. !>ram*>. tizalor sam ne piJe povsod dovoli lah kega in prožnega dialoga in tehnično hi bilo treba vohče več francoske okretno-»ti. Tudi manjka igri ozadja in širine; danes izgleda vse dejanje borno in primitivno. morda ne bo videla toliko prepadov v evropski nmetroMni sedanjosti kakor jih vidimo mi vendar je gotovo, da se kakor v politiki kaže danes vsepovsod po svetit i v umetnosti tak separatizem. Vsak : i umetnik hoče hiti origina en. individntim ; zase. Posledice tega so. da so se specifično d;ference psihične kon«lelacije raz-Tako, kakrSno je danes, pa ho brez nih enot pokazale v jarki luči. dvoma zanimalo in zahavalo z izvrstno. I 'zza XVIII. stoletja, ko se i« izživela duhovito in do detajlov Izvedeno igro italijanska, prej erropskomeroda jna kul-g. režiserja Putjate in ge. Nahlocke. Ta. tura. ie prevzela vodstvo evropske nmet poslednja ima le premalo izpestp-po na- nosti Franc ja ki ga dane« dos'edno še logo in učinkuje monotonski odurno. Iz- vedao d-ži V srednji Evropi je okobi gledala pa je prav lepo in govorila vse \ vojne nemški rpi;v tako naraste), da ie v času. ko »'a F'apcoz in Nemec trčila na ho popi noljii skupaj zazijal i v njunih on umira sam od sebe. zakaj čas nadze-meljakega ganjarenja je minul. .» Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Nedelia, 25 ob 15.: »Zora, dan, noj.. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Oh 20.; »Stričkov sen.. Izv. Pondeljek. 2(v- »Cvrano de Uergerac«. D Torek, 27.: Zaprto. Sreda. 28.: »Izg.thljene du«e». E. Četrtek. 29 : »Sttlčkove sanje«. P. Ljubljanska opera. Nedelia. 25. oh 15.: »Malska noč. ljudska predstava pri znižanih cenah. izv. Pt.no ek. 2f>.- Z.iprto. Torek. 27.; »Smrtna tarantela. In drugi ples: C. Sreda, .'8.: »Lopudska sirotica«. D. Mariborsko gledališče. Nedelja. 25.- »Sladkosti rodbinskega življenja«. A. (Kuponi.) Pondeljek, 2o.: Zaprto. Turek, 27.: »Zora, dan, noč«. (Kuponi.) Gostovanje ge Satičev« in g. Kralja, članov ljubljanske drame. hvalevredno. Po dolgom času je nastopila v večji vlogi gospa Medvedova kot častihlepno skrbna mati ter je postavila ako simpatičen karakter. Zopet je močno ugajal g. Levar kot eleganten ljubimec intri- umetnostih pre|.;!4| kakor med ekspres:p. mzmom in kiihiz.mom. med dvema misel nima svetovoma. f)o dane» se ie kon trast omilil in oba stila sta se jeta več gant. Mestoma pa je pretiraval. Famozno m,"'i s^unno. kot kompromis poiav iaržo je predstavljal g. Cesar z bedastim v evropski umetnosti, k.atep ie zla«t- gopiogom. Gospe Rakarjeva. Ralalkova. ! "s PrPj se oftal tret!i faktor Juvanova. gdčne. Mira Panilovn. .luva nova in .težkova so bi'e prav dohre groteskne zlobnice, le nekoliko preglasne in drastične. 7al. da je bilo gleadlišče zelo slabo »asedeno. -m Lesi Races et 1'Histoire Introduct.ion ethnologirjue A I' fliotoire. Par Eugčne P i 11 a r d. profpssenr d'an-thropologie A I' nniversitč de Genčvp. Pariz. 1924. — 8". XX -f 619 str. — Cena vi*tov ter nonkiasVIstov. Moderni izza ki s® trdovratno Sp vedrin drži nn po vršin — impresionizem. Vrhunec indivi duapslično usmerionega časa se zdi. da ie že za nami. Sti'i »trnpno peopt-iraV. Evropo, vendar je francoski vpliv šp vedno najiačji. ariski .lesen«ki ''alon ie pokazal lan' kaj neslro sliko Na eni strani se je uveljavljala močen. poznoimpre«ion:st!Čna slrnia. kt :e Sla malo ali nič preko Conr hetovih. Cčzanneovih ali Renoirjev ih pri-dohitpv na dnigi strani pa je vladala »trujn modernih kuhisfov in konstpikti 20 frc. Pic.assa in Bracqiioia tbožniejo Ipgreas Genevski profesor E. Pi*tard ie objavil in idnal je v linijah, barvi in masah od leta |«108. dal e že dosti monografij Iz ■ uravnovešena kompozicija m taktična oh-področia fizične antropologije, in ptno'o delava tele« » posphnim ozirom na vred gije: poleg Švice in Savojo jp otiračat note ob:ektivnp kt|h;čne forme, ki se nič svojo pozornost tudi na Balkan: leta 1921. | več no demsteriViliz.irajo kakor v prvi je priobčil »Elhnologie de la peninsule j fazi kubizma. Tihožitij ki so »e prve de» Balkans«. 1903. »Anhropologie de la čas«, neskončno vVIN po razstavah ku-Roiimainie«. 1920. .!.o« pepples dti bislov, je vedno marj. Podoba je. da je kan« itd. Zgoraj navedena knjiga pa. ki i forma v zmislu modernega lepotpeija je V. zvezek zbirke »L Evolulion de 'dea!a osvojena in sedaj »e jpmljeio I' FIumanitA«. hoče biti etnološki uvod v »novj vopet iz -sakdanje narave in se Zgodovino in obravnava v»e rase in pasme ustvarja o velike kompozj. tip. Veke na zemlji, naiohširneje pa evropske ra«e: ; vrste romanska kri polje v tej umetnosti 1.) severno (nordique). 2.) atlanto — me- in Veinci se zanjo kar ne morejo og-eti diteransko. 3.) vzhodno. 4.1 dinarsko knhizem iim ostane "P>ta al; nesfioraznm 5.) il*ro — insttlarno in R.) zahodno sli ;n 'elo značilni so '-»•li npdavno v nemških cevenolsko Svari nas. da ne hi zamenjali j revijah prepiri, ali je v kubizmu kaj mira se z narodnostjo. Kakor pripadajo n. pr stike ali nič... Francozi trem različnim rasam, tako so- ' Bavarske rszsii^e so pnkaz.a'e močno vorč pripadniki ene same pa«me (»spver- j impresionističen značaj « Je vedno piist ne«) razne jezike (švedski, finski, ruski. n:m nr,!ura!n«reali«tič».im 'ntoresoir. jp nemški francoski snglciki . . .). Slovence :-k 'pre .:vm ilu'Tativ-po noto: velikega Ljubljanska opera. Ob razmeroma dobrem obisku se je vršila sinoči pieini-jera Mozartove oj.cre »Don Juun>. Ojiera je bila dobro naši ud i rana iu od kapeluika dtrilola eksiikiuu dirigirana, zalo je do-se^la tudi prav lep usjieh. Vs> sodelujoči «o se potrudili, da je bila uprizoritev i čim lepša. Zeli so zalo živahno piizuiinje, nekateri so dobili tudi veuce m šopke. Obširnejše poročilo sledi. Opera »Majska not.« ki se poje danes, v nedeljo popu.dne ob treh v ljubljanski operi, je delo polno lirične, komične iu zabavue vsebine. Vsa suov je ljubko prepletena; njeuo dejanje se vrši v ukrajinski vasi »pomladi Kratka vsebina je sledeča: Faulje iu dekleta igraju . Levko je ljubimec llaue, a p.troko mu z;ibranjuje Levkov oče. ki se tudi h I i n i liani iz starega ljubimca se oorču^ejo lautje. Drugo dejanje ima dve sliki: Faulje se norčujejo iz župana. Ta plane iz sobe in zagrabi zakrinkanega Levka. Veter upiline luč in Levko se zmuzne ua prosto. V temi pa zagrabi župan svakinjo iu jo mesto Levka zapre v shrambo Dru ga slika se vrši pred žgaujarjevo hišico V tretjem dejanju vidimo krasno ukrajinsko majsko noč. Ob jezeru igra Levko in | povedano za torek 27 » m v Mariboru. 5|j|x Kijev in se vrnila domov Izbruhnila se radi tehničnih ovir od|>ove. • je vojna med koz..,ki in Poljaki, pod vod- «Mrtv»;ki ženin« - Celju. — Mari „|VOm svojeua poglavarja Tarasa buljbo borska Glasbena Malica priredi po- ; ^ zjtčeP oblegati Oubuo. vodom 5 letnice svojeea obstoja na Sveč- \'eke noči se k Andreju u'iliolapi Tar-nico ob 17 uri v veliki dvorani »Celjske i!irka< panočkina sužnja. Iz njenih besedi ga doma« slavnrwlni koncert, na katerem ilve nPSrečni zaljubljenec, da se njegova se proizvaja IHornkova bnladn «Mriv ški ,jrae!, n«haja v obleganem mestu, kjer ženin«. Sodeluje pevski zbor. broieč 100 ,n,j S|r;i;nn pomanjkanje »rez pomisleka članov in orkesler 05 e<> Ihenikov Koncert ,)ahere Andrej živeža, ostavi svojega oče-dirigira g koncertni vodia Franc Topič. ■ fo in M gužnjo, ki ga jkj (K.dz, in- kol solisti sodelujejo gdč Vladimtrovna. ,liPm |,„,)„(!;□ privede v Duhno Tam se operna pevka (sopranislinja), g pater Jni,ie t ljubljenko svojega srca in ker jo Kotb iz Zagreba (bariton) in g. A ?.i«ko neje zapustili, ostane v Dubnu ter (tenor). V orkestru so zastopani najo-llič- prpStopi na guvernerjevo stran Ko izvo nejši mariborski umetniki, da omenimo Taras Buljba z* sinovo izdajstvo, gi zgra-samo go. Fani Braodlovo. gg Berana. bi strašna jeza in njegov bes jp tolik, da Druzoviča. Scbnnherja. Skaceja ild. Pred- se vsi tresejo pred njitn V neki bitk'" se prodaja vstopnic se prične v ponedpljek 0če in sin srečala in Taras Buljba ubija 26 t m v trgovini C.oričar in l^sVovšek Andreja brez usmiljenja. Pozneje mu Poljaki ujamejo Oslapa, star. sina Odslej živi v nesrečnem očetu le ena misel: osvobodili za vsako ceno svojega zvestega sina. kajti on ve. da Poljaki ujetnikom ne prizanašajo. Kljub veliki opnsnosti se splazi v IHibnn in dospe ua trs baš v trenutku. ko vlečejo Poljaki Oslapa na mo-1 februarja pa rišče Oče se ne more vzdržali, da ne bi sinu kriknil v vzpodbudo, pri lem pa se izda. Poljaki planejo nanj. v lem pa pribite kozaki in rešijo svojega poglavarja. Taras Buljba se vrne v I'krajino in objokuje zvestega sina. 1'anočka pa se v samoti sjiominia svojpga dragpga, ki je iz Ijuhozni do nie žrtvoval mlado žtvljpnje. To je vsebina Gognljpvpga romana. Člani zagrehike drame na donustn. Filmski režiser Ermoljex se je lotil nalo-Pprava zagrebške drame e d'>voliia re- <1r' *:,rnvi slovito k< znško delo na žiserju tr. Tittii Stmtiiiu večmesečni I platno. Kakor čil.amo v listih, se mu je študi;ski dopust. katce-a namerava naloga posrečila. Kritika je nad filmom, g. Strozzi prehiti v Nemčiji. Istočasno ki ca se taj predvajajo v Parizu, zadivlje-je uprava dovolila enomesečni odmor , na. V glavni vlogi (Taras Buljba) nastopa igralki Viki Podgorski, rodom Slovenki filmski igralec Osip RuniČ. fanočkn pa ki odide ta čas v 1ts.'!jo. ! igra poznana fiimska zvezda Helena Ma- Beo°m!sko gledališče In njegova kovsk-i Slike so haje zelo k-asne, tako v •mrtva. Boograisko »Vreme« ostro graia .tehnični izvedbi kot v mnogoličuosti su- Zladi izvenceljsko občinstvo se opozarja na to. da se koncert konča že nb 19 In da imajo zunanji gosli radi tega jako ugodno zvezo z vlaki. Naš rojak dr. Maks MorV (Adriati) gostuje danes v nedeljo v Bratislavi, in si. per v operi »Trubadur«. Svojo vlogo bo pel v slovenskem jeziku nastopi v Breslpu v Lohengrinu. .Insip Rijavec kot Žerald v operi «Lakm4» V sredo zvečer je go»toval g. .losin Rijavec drugič v beograjski operi. Pel je vlogo ?pra|da v 0e1ilM>sovi operi »I.aknič«. Naslovno vlogo je p«!a "a. Vo1p»ač. Nilakanta pa .furenjev Opero je dirigira! kaf>elnik IlristiA razmere, ki vladajo v hpograiskem Vs rodnem gledališču. V operi in drami gospodari neied. To fe opazila tudi ja enost in ohč:t's»vo ie začelo iz ost a |ati od prod stav Tud: dramska *ola p<^l vodstvom jelov, zlastj kozaški prizori. Clcmenceau v liimu Bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau. na-zvau »tiuer., se ie dolgo upiral prošniam ravnate'w Momčila Miloševiča ni ka' j francoskih filmskih podietii. da bi do- pozpa Pitt.nrd iz Niederleja 'oz. iz francoskih referatov o N.) in iz monografij vojaškega zdravnika drja. A. We.sh.acha. »o Nemci v moderno prinesli malo ali nič. kar hi z-p!a!o no vspj Evropi. Vsekakor 'e modpni stil. «o modprpe (dasi jih ne navaja v obsežnem zaznamku kompruicionalnp težnje prodrle iz Fran uporahl:ene litpraftire). ki je pisal med , cije v ost.ilo Evropo in obrodile zlasti 1. 1807. in 1912. večkrat o te'esn;h svoj- na Ruskpm hvalpžpn čeprav ne več fran-8tv:h Slovencev, zlasti pa I. 1903. v »Mit- : coskf sad. n ruski umetnosti izza vojne teilungen der Wiener Anthrop. Gesetl- olj rnzšir-en je med Slovenci temni ! skupin umetnikov treha strogo ločiti: mešani tip. Povprečna telesna dotž:na je ! skupino Ijeningra jskega »M;r Isknstva«. ki pri Slovencih 1.683 m. Tiste npmSke s!p- !>stvar:a za raš okus zaostalo, eklektična gke pokraiine po katerih so prebivali še ;n flnstrVivno naturalno. dA. naravnost pred H00 do 90<"l leti doThokpfrJni (dolgo- v dtthu XIX. stoletja predmetno Somov, glavi) Slovenci, imaio dandanes pretežno K"»tn;'iiev. Oolovin Oobugjnl.l ll Oz»»n. hrahikefalno (kratkogiavo) prebivalstvo mova f.ehed va ... >'. dr« tej nič podoHi* (kakor s'ov. alpske pokrajine).« ski p na moskovskih svetnikov okrog Piltard poroča o Slovencih, da livč na »Bubnovviga Valeta«. ki ie o«tro orien-Kranjskem in v Istri (str. 274). a na str. tirana na zapad in si ie osvoiila rse pri-817. je vendar pridejal »Gorico«, (beri: dohitve zappdne moderne Izza P>assa. Goriško!), »videmski okraj na Furlan- Perzaina in Mati»sea. To je sintetizira-Skem« (ki je pa večji popolno- ' ma na pamel In da je z Konsakov«n» to opero po «mrti BorodLaa tudi koučaL — j volil posnetek Iz svo cga sedanjega živ-lienia Slednjič pa se ie le omehčal. Sne-manie se je vr';1i. v Cleuienceauievem idiličnem zati{iu Sninf Vlncent sur lard Vcndč na Ivskaiski ohaP. Na iinteresant-nej'*',-. y iI' v . '. v', >.Iv .I'/ v1'/. prida. Te razmere so povzročile, da iičeio seda; 7.a intendantsko mesto v beograjskem gledaliiču novega moža. Se pred par drevi se Je govorilo da zasede to mesto književnik OuJan Nikolajevič. se laj pa »e govori da je najresnejii kandi dat za novega »n-avnika g. Prodič p'pi 5nii upravitelj Kako se ho reSila ta za deva. ni še mo<»oče predvideti iasr,0 p le to. da tud hpograjsko gledališče polagoma propada. DOetantskl oder v Podgoricl. Tudi v črpogorsk1 Podgorici imaio glol.itjik' oder. čpprav samo dilctanlski. Igralci in igra'ke sp reknilirajo ir. nadarjenih domačinov In ti prosiio sedaj za pod poro v Beogradu. Rpporloar podpori-:koo-s odra obsega igre- Bpvizor. Kir .lania. V megli. Up, SM.-ani. Raikan«fea VI. Levstik, Deček brez imena in druge caricn. Pva narednika Kvartoiii-ec Oe j zgndhe klišfca kVtev. Gndo Ivkova slava. Na-lVez. 30 Din. broš. 25 Din. pošt. 150 Din. vadpn č'ovpk. Vojaški hegun Itd. „ ... . . ... . , Dom. Filip, K-'«0 so se vragi ženili in Razstav3 Ivana Mestrovlca v New VorVo. Razstava tipov in p'astik Ivana MeStrovlča v ameriškem me«tn R-ook-lvn le hila prpd kratkim zanrta in 10 a. | priporoča nuaria »e je ntvorila noca razstava istih del v Npw Vorku. Orustvo »Ampr;can-.lu-roslav Societv* je ph tej priliki priredilo banket na ča«t kiparju MeSfroviču •„ n,.ki' ^...^nfAiiit IV.«,,,«,, Oh tej pri iki je :m°l Me«rov|* velik go vor. » katerem je posebno poud .i al, da ie kmečke-a rodu. Braunfelsova o^era »PtIoe». Sk'ada-te|' U"a!»er B'at.nfe's jp napravil iz Ari-stofanovih .P*:čor« |lričfio-fan(*»t|čno opero, ki Ip doživela svojo prvo npr:ro-ritpv tp dni na dunaiskem odrp. Proipl-jera je hila v Volksoperi. Skladba je ri1 mično ze.lo razgibana, nioni na "to? ji de'; »o zhori. Pelo je insoenira! nadrož;'pr Ve.ihaner vlogo »l.tvoa pa ie po'a v n> « •>nana »agrebška kolarotn-ka ga. T"nk» Vp»oI Polla. p-tnaiska kritika zelo hvali nično kreac:io in pra\i da je popolnem-n«fK>1.i. \'pra«anje je'seveda, ali «e opera, ki je ze'o težka, oftlržala ra re peitnarl.i. Franecs'o eem^t-a pVd-»il' a vza-!fniv>t| Ohrovfena. rer'!r«ki ti»k ra novedtije pr;hod večje frarco»ke gloda 'iske drii»b#. kater« ptipolj« v Borln jjralec Pitoiev. rodom Ros. |«tnči«no odpoMiejo Berltnčani v Pariz ravratp! a znanega Rcne»an,ne'-a gledališča, ki ho režiral v francoski pte»«o1:ri palnorpjJa dela pisatelia Geor^a Kai»era in d-ame \vgtista Sfindl^rga. Tn ;p prvi primer francosko - pemškega gledališkega zbli-lanja po vojnL . Poslano. Podpisani poživljam vs» one stare in m:ade klepetulje '— med n imi jih e žal tudi nekaj iz tako z*an'h bfljših slojev — ki si s «vonmi strnpenimi ieziki na vso moč pr zadev.aio iti razdor v mi^ iem zakonskem živ'ieri:i da svoie nečedno delo o p u < t o sicer bom proti vsaki izmed n -ih iskal zad"ičen >-i prj siidiičn. N a tem polu se zlasti odi.knje neka tu-kaiSria ostarela branjevka ki ima tudi dokaj pisano p-eleklost za selwii. N oj pač «.-e!u'em. da si na P'vem že^natiiu kupi rožni venec z naidphe'ejšitni jago-latni ter se z nioira pomoč;o v»aj nnlo pripravila za zveličatre svo'* dt.le OS. onem in poživljam da im^ toliko časti, , da se odzove mojemu pozivu, da ji iz oči v oč, oh na .-zočnosti moie soproge [lovom vzrok njenega podlega maiče- ! varia, j Končno nai pripomnim da vsi Ieziki naTioli kvalificiranih vašVb klepetulj niti ma'o t;e skale taiinP zakonske »reče, j ker navrlip vsem ohrekovan em živiva V jiiatlepv slogi in zadovoljstvu. v Hrastniku, d.p iamiarja 1925. Ivan Draksltr ml. s soprogo * Za vsebino uredništvo ni odgovorni tudi vi ste sesali mleko iz naših neder.» Ce bi dogodki ne bili prisilili Carigrada da odstopi svoje dominantno mesto An- Iz živ Testament princa Rolanda Bonaparta Enega najbolj blagosrčnih testamentov Je pač zapustil princ Roland Bonaparte, kl za v Franciji zelo cenijo kot učenjaka ta ki Ima samo v Veliki Britaniji podedovati lepo vSotico 124.596 funtov. Princ Roland je določil v svoji oporoki, da dobe vsi njegovi tajniki, kn.ižničarji, sluge, kuharji, vratarji in delavci svojo zadnjo ktno plačo kot dosmrtno rento. Princ, kl mu je bil veliki Napoleon stari stric in kateremu jc bil podoben, je bil eden najrevnejših članov rodbine Bonaparte. Od svoje plače, ki jo je prejemal kot francoski poročnik, in iz dohodkov pisatcljevan.a je vzdrževal svojo mater In sestro. Leta 1880. se je oženil pri ic Roland s starejšo hčerko Blanca, nezmerno bogatega ustanovitelja igralnice v Monte Carlu. Od tega dne dalje se je Sehala njegova beda, navzlic temu pa ni »amo zapravljal svoj denar, ainpak je Smel za potrebe soljudi vedno odpito foko. V svojem navdušenju za znanost 'n potovanje je zbral princ v svoji kn ižnici tekom let nad 20.000 del in si je nabavi!; veda premajhna, ker .e število bednih herbarij, v katerem je bilo približno ti i! .gromno. pojavila kmalu po ponovnih volitvah v j prodajali naprej za gotov denar. Delan" Carigradu, kjer je bil izvol en poslanec ske škode, ki znaša milijone zlatih mark, opozicije. Carigrad pa odgovarja na sliki. trenutno še ni mogoče natančno dognati. Angori: »Recite, kar hočete, gospodje, a ' Ob odprtem grobu Berte Oelslerjeve i«. I Grahovo telo pa Ze 80 let. V prid pestri* imel svečenik kooperator dr. Todt kratek | jonatu za stare.še dame se je iinel v krat« nagovor. De)al je: »Berta Oeislerl Danes i kem vršiti javni boxmatch. Kdor lo i* smo te spremili k zadnjemu počitku. BiU i skupil, mu mora biti vseeno v tolažbo, si marljivo, spretno in vestno dekle in ako priča njegovo plavo oko ali razbit vsak, ki te je poznal, te je moral imetij nos tudi za to, da lina smisel za karitf rad. Dala si svoje mlado življenje za svoj poklic in zdaj obdaja tvojo glavo tivne namene. Torej da pridemo k stvari. Omenjen« Amundsen v konkurzu Konkurzno sodišče v Drobakku je prav- sijaj mučeništva. Ohranimo te v Častnem boksarska tekma je gospodično Davidso- ia trajnem spominu.* gori, bi bile seveda razmere v mestu dru- kar dovršilo svoje delo v zadevi kon- gačne. Mladoturški r kret je zadel Cari- kurzne mase znanega raziskovalca se- grajčane v živo. Vrel jim je inicijativo vernega tečaja Rouaida Amundsena. Pa- pri vodstvu državnih poslov in to je naj- siva podjetja znašajo 270.000 norveških težji udarec. Poleg te splošne skrbi za kron. aktiva pa samo 50.000 kron. Finan- bodočnost tarejo rnesto še druge nadloge. | čna katastrofa Amundsenovcga podjetja Največ trpi prebivalstvo vsled neznosne ima različne vzroke. Smola, katero je draginje. Listi piše.o o predstoječi lakoti. I imel letalec z naročili zrakoplovov v Pomanjkanje kruha se čuti od dne do dne j inozemstvu. !e itak znana. Največ denarja bolj. Javnost zahteva od mestne uprave, pa je Amundsenu požrla nesrečna ladja naj poskrbi za prehrano, dokler še ni pre- «Maua», za katero e potrošil raziskovalec pozno. Gospodarski krngi nameravajo na- nad en milijon norveških kron. Ladja je, kupiti večje količine žita in moke v Ru- kakor znano, izginil nek e v severnem muniji, Bolgariji in Jugoslaviji. Krulia ne ledu in jo niso več m; gii najti. Glavni prodajajo več na oke, nego na kilograme. Arnundsenov upnik je njegov brat. s ka- Kilogram belega luksuznega kruha stane terim je raziskovalec ie dolgo let v spo- 25 grošev (okrr.g 8 Din), srednjega 19 in ru. Sodišče, ki je ocenjevalo konkurzno črnega, tako zvanega krulia za siromake maso, je končno določilo, da dobe upuiki 11 grošev. Na bazarih je tretje vrste kru- 7 odit. svojih vplačanih vlog. ha zelo malo. Dnevno porabi prebivalstvo Carigrada do 300.000 kg kruha, od tega samo 6000 kg črnega. Ta količina je se- Ge:s!er]eva in njen morite c milijone raznih rastlin. Edini otrok princa Rolanda Bonaparta je princezinja Marija, žena princa Ju.iij grškega, nečaka kraljice-matcre Aleksandre angleške. Kako je v Carigradu »Oblastva računajo., piše »L'Econo-j Prva faza drznega roparskega umora, iniste d' OrienU v zadnji številki, «da ki se ic izvršil na Dunaju prošlo soboto, je v Carigradu 150.000 mestnih revežev. dne 17 januarja v do;:, idanskih urah, je Skrb za vsakdanji kruli je najtežje hre- zaključena. V četrtek so pokopali konto-:ne, ki tare nekdaj tako cvetoče mesto, ristinjo Uerto Geislerjcvo, nesrečno žr- tev gojenca uinctnostno-obrtne šole Karla Bergineistra iz Gradca. Pogreb pokojnice se ie vršil iz hiše žalosti na pokopališče v Meidlingu. Hiša, izpred katere se je pomikal sprevod, je bila oblegana od radovednih Dunajčanov. i Vse bližnje ulice so bile polne ljudstva. Berlinska kriminalna policija je prišla ' "a cestah, po katerih je šel sprevod, na sled velikemu sleparskemu kcncen.u,1 «> tvorile špalir tisočglave množice. Kriz petih berlinskih in sto s0 najprej pel,ali v meldlinško cer-kon- *ev> kjer je bila po običajnih pogrebnih S:eparski koncem Konferenca FnančniH ministrov v Parza In vendar vidimo po kavarnah vse polno domačih in tujih verižnikov, ki ne vedo, kam bi z denariem, dočim trpi uradništvo Tudi Carigrad ima letos izredno pri- največje pomanjkanje.* jetno in toplo zimo. Januar se bliža koncu, a snega mesto še ni videlo. Tudi jesenski dež, ki je bil po cele tedne brez presledka, ;e zdaj prenehal. Težki črni oblaki, ki se vale od severa, obetajo sneg, ali prebivalstvo se ne boji zime, ker je kateri je obstoj: doba silnega mraza že minila. Iluzijo, da | dveh hamburških tvrdk. Delovanj, je na pragu pomlad, ima zlasti tujec, ki cerna se e omejevalo zgolj na sleparske ceremonijah blagoslovljena. Nato je kre-prispe v mesto Iz krajev, kjer podnebje kupčije in je imelo namen oguliti udele- n!l sprevod dal e. ni tako milo. Toplo solnce ogreva včasih ženi kap:tal za čim več.io vs^to. Slep;;r-! Meidlinško pokopališče je policija moč-ozračje, v njegovih žarkih se zdi morje , ska tvruka je umela tako rafinirano ma- no zastražila. Dostop k grobu je bil duvo-kot ogromna masa raztopljenega srebra. ■ n.pulirati da si je pridobila pri neki ber- ijen samo pogrebccm in malemu delu Po gričih zeleni trava. Po gredicah raste j iinski velebanki za pol milijarde zlatih spremstva. Vsi ostali so se morali ustaviti salata, čebula in pesa. Vse kaže, da Cari-. mark kredita. Ta kredit ic delničarjem Pred obzidjem, kjer so čakali, da je zem-gradu zima letos prizanese. j odpiral pot do novih kreditov, s katerimi. Ija zasula rakev. Sele potein je smcio Ali to pomladansko solnce, ki preganja i je firma sleparila naprej kolikor se je občinstvo na pokopališče, jnraz že v januarju, ne more razgnatl dalo. Voditelj koncema je bil aretiran v 1 A kljub temu, da je policija peš in na težkih misli in skrbi, ki teže mesto in n e- i trenutku, ko je hotel zažgati kup važnih konjih vzdrževala red in prprečevala gove prebivalce Carigrad preživlja zelo j računov in listin. Odkritje je zbudilo v nemir, je prišlo med pogrebom do malcn-estro gospodarsko krizo. Med vsemi tur- Berlinu velikanski »».andal in splošno ; kostnega incidenta. Dve preraduvedni že-Jkimi mesti je trpela pri zadnjih političnih ogorčen e finančnih kri.gov. Vsi upniki niči hi bila množica kmalu zmečkala m ir. verskih pcrturbacijah najbolj nekdanja ; koncema so znatno oškodovani, ka.ili čla- pohodila. Samo energičnemu nastopu posilita nova prestolica. Zapuščeni dvorci, v ni sleparske družbe so jemali na račun licjskh komisarjev se ,e zahvaliti, da se kavarne in gostiine izpremenjene vojaš- svojih kreditov blago, katerega so potem ' to ni zgodilo. Eice, katerih zgornja nadstropja se po-' dirajo, niso edine priče padca nekdanje metropole muslimanskega sveta. Priče* teh dogodkov so tudi porušeni okraji in pristanišče, kjer ni več onega živahnega vrvenja. Tudi prebivalstvo Carigrada sc j .« skrčilo. Nihče ne more točno povedati, j kuiiko prebivalcev šteje zdaj mesto, ker j se ne točno, koiiko jih je imelo pred J vojno. Nekateri pravijo, da je štel Cari- : grad pred vojno poldrugi milijon, zdaj pa j Simo še 600.000, ker se je izselilo innc go j Grkov in Armencev. Te številke so očividno v obeh primerih pretirane. Ncdvom- i so se je pa število prebivalstva zadnja i fcta znatno znižalo in mesto polagoma j propada. G. Ferrcro trdi, da ie Carigrad j za vedno izgubil svoj veliki pomen, ki ga ; je imel v zgodovini nad 1500 let. S tem j mnen em se strinjajo tudi mnogi turški i državniki. Vlada turške republike se tudi i sama mnogo ne zmeni za usodo Cari-; zrada. Turški patrioti so sklenili ustano- ! viti turško Turčijo in zato hočejo ostati j v Angori. Nihče ne misli, da bi se sedež ; vlade še kdaj povrnil v levantinski Cari-; grad. In ker je mesto na strani opozicije,' V smo obširno poročali o po-, ofi< ijelniii posvetovanj jc '■ ■ ofot.iftnost kričal svoj »kriv krv sem ...» — b.i-5 nrestre^ol vzklik lepe tujke ▼ bližini »Daspeiado« . , . — videl som vnovič čudnega moža, ki .je v nasprotnem kotu strmel pred so kot ki;>ovit •• in l;.rin. Orkester je bičal plesalce v huppa — huppa, mandarin s drobnimi, sivimi očmi, ki so se svedrale iz veli'.i>-ga, j oknvjlo^n obra a, je prekrižal roke. Smehlja se . . . z-rrozeva se . . . | bi le . . . mi
  • ala mnofiivi «em videl Ip zgrnenje teles, ki so jiii obpljuskovali vzkliki . . . mahanje s pestini . . . prerivanje . . . (dva redarja sta sp vrlin med irncčo), --"et je brizirnil krik: »Proč, proč!... Njega uklenitp!» Orja.;ki mož v smokinirn jp akn5al pobegniti. Bil je — poiiel; ki komisar Na vso moč je vpil. kaž.-^č na ranjenca na tleh: »Njega uklenite . • o n jr zarotnik . . . tajnik te -»voltiriji nnr-npera odbora . ...» O n pa je ležal na tleh in hro|ieI: »Laže. laže ... *>n je zarotnik . . . izdaiica je . . . raii moj? žene . . . vohun je . . .» rolieijski komisar je -es v meteiu izgubil — rdečo izkaznico. lipen.ru in vrpn:u jc Slo valovanj«.-proti brr'_ru stopnišča . . . In potpm je v nas vse ia?trm l.i m.^vaška tišnia. Gospe bile bele v cl> az in brez bosp-1. Svili je mrtv«. silila. Nekdo ie zaklical o^lurno izri-vaj(>če: »Oo lbn . . . gvM-a ... ali smo na sedmini?!* Vijollne »o zaibtple v Cr^m?etixjevem valčku «Qnand 1'amour meurt». »Policijski komisar pa član zarotnl kov . » . morda cak) njihov vodja!« se je resno zgrozil mrk izvozničar. Tišje mu je odvrnil ravnatelj kemične tovarne: »Torej je vendarle rp«... že za4 s plrfo .ie plakal in godba jt začela turobni koral . . . Nenadoma je kriknil paralitik: «Tii tanic . . . Titanic«. In se zazibal. Kt»-lec ca je prestregel. Ooni pa je »ekal venomer: »Titanie . . . Titanie . . ljudje božji ... saj se ven-la.r poUf^ I jamo . . . Bravo. li pri onih ... pri graditeljih baM-lon«kp'oolworth Buil-dinga. Sedaj preiskujejo na tem zadnjem ne-betčniku. ali se stolp na njegovi streld, kakor se že dolgo šušlja. res malce trese in nilia v viharju. Ako Izpadejo eksperimenti ugodno, to je, eko se izkaže, da se 51 nadstropij visoki st'!n re maje v svojih temeljih, petem bodo v kratkem začeli graditi SSnadstrrpncga kor,';nrenta. Potem bo Ncw York za novo »višinsko letovišče« bogatejši. Za svojo osebo pa moram reči, da bi šel veliko ra ši na porine, kjer se m: zdi zrak bolj planinski kot maguri v pctsti tem nadstropiu najbodočr>°;šcga ameriškega nebotičnika. Piha. 4ŠM Mth? ■ > IDjndnlilaJlli ■ V»> ; tt iatovi Saj vam ie znana ona žalibeg tako resnična prislov ica, da male tatove obešajo, velike pa nagrajajo. Z drt'g!mi besedami. ioti temu pomagajo sijajno n • * nsvmi- > lallete Q.cr?e% P.z tc c r^odro-Uclc-; i< co pečalna uuuiko. ■ - '-v;.. J < letovišč, ne glede na to, da imajo naj- ! £e se T3 malenkost zmotiš v razl kova^iu krasnejši razgled, seveda, če jim dovolju- j mej svojim in drugim, hrš mrral gledati, je delo No da, šini male nadstr kier se liite vsled kratkega srka eksmesno dvigalo v svojem div cm diru. Zato pa je izdatno poskrbljeno za gibanje, kar človeku zelo priia, zlasti če mora mnogo lir. Gospod Jrmml ima šoferja, kuharja, slugo in dve sobarici. Razen teca Ima skrbeti tudi za rodbino 12 glav. Komen-dator pravi, da ic nečak kardinala in mož milijonarke. Zato se nihče ni izpodtikal nad njegovim tazkošiein. Sedaj se je pa pokazalo, da je bil gospod blagajnik prve italijanske banke čarovnik ker e znal odaja eno svojih sob v najem. Bila je pre-j! srečna, ko je prišel k njej stanovat cle- — zenit! V Banko Cornmerciale v Rimu je priš elegantno oblečen gospod k blagajni, da sedeti in si. kakor v Ameriki, ljudje zc.o ^i^kSlSS"V.TnSoSf. i «"*«• ^ in ! Ko ie čakal, da se končajo formalnosti. I gjnten nozcmec, baje nečak nekega nadškofa na severu Evrope Mladi gospod se ~ bašejo žclodce. Z j Na vsak način ie odkritje rrvst.a Davlsa se mu približa od zadej eleganten mlad c, podžgalo arhitekte k novim šc drznejšim gospod z besedami: »Gospod, na ramenih ■š načrtom. VVoolvvorthov nehotičn k s svo- ste malo prašni,, in ga začne skrbno Z jimi 51 nadstropji bo kmalu ostal pritli-, brisati Ko ie potem hotel g. Dcmofonti oddati denar, je meral v svoje neljubo presenečenje ugotoviti, da je listnica z ij11 Za pomladansko sezijo FVanriip. • • Pred dnevi je bila v Parizu otvorji-na vrsti kmečki posestniki iz cele Francije fetrta nacionalna razstava v Franciji izde- Samoumevno jim gre država v vsakem je naročeno pri svetova msniS sngleSk h lanih poljedelskih stro'-v. U .kor poročajo oziru na roko. Daje jim izredno znižaao tvonocah m.jin.Hlerriei-e hla*. ua k..r op-. ,i5,i, je na razstavi cela vr-a novih zani-j vožnjo po železnicah in aranžira skupn- | -rj.n» m ^^ ' J™- ^* vsak večer redno pri Nj. ckscelenci, 1 er ga je stric svaril, naj se zvečer ne potepa po hudobnem Rimu, da ne bi pokvaril sveje nedolžne duše. Zato torej ostaja lepo doma, dila zapuščeni generalki družbo in ji med drugim prjvi, da je njegovo poslaništvu pripravljeno, zamenjati za-...... , upanl mu denar italijanske valute v voj- dragoccno vsebino izg nila. , nem iznosu. Ekscelenca gre vesela I zal tonlomer 55(S stopinj Celzija mraza. Pilot skoro ni razločeval zem'.e pod sc> | hoi. Nato se :e C1a'Iizo *d'očil, da poleti ; rizdol. V višino sc je dvigal v cclcm 1 uro 50 minut. Let nizdol ie bTl da'c':o težil. ušesih je čutil ostro šumenje in po''ogo manj važna in 5 t običa:nimi letalskimi očali. Razen tega ' zanimiva kakor srečanja našega pla- Letošnje repafce Naša zemlja bo sn-čala letos na svojem po'11 po vsemirju devet krmetov. je imel še ma^ko, ki omogoča dihanje skozi nos in usta. Kljub vscm'1 temu ie trpel pilot ne< anosen mraz. V višini 5f!f)f) metrov ic odnrl prvo steVcnico kisika. V višini 7000 metrov pa ic začelo strašno zebsti. Od te višine naprej ic posta i a I mraz vedno brli neznosen. Zlasti reke in noge nota s Hallevevim k« nn trni. ki je povzročil leta 1010. toliko strahu in bojazni pre ! koncem sveta. Repatice, ki se letos srebajo 7. zemeljsko oblo, so neznatni klateži po svetovnem prostoru. Po obliki so majhni in neznatni, prostemu očesu komaj dostopni. Imera nosijo po so jih od'-rili: \Vulf. dicij > dva aeroplana najmodernejše kon-stru!:-ije. Vsak ima motorje v moči 720 KS in lahko nosi tovor 25 stotov. Prvi acroplan «Roland Garros«, vodi sloviti irancoski pilot Pcllctier d'Oisy. drugega • Jcn.n Casale», pa polkovnik Vuilleinin. Poleg nj;ju se udeležujejo poleta še dva častnika, trije mehan ki in filmski operater. Ekspediciia bi bila morala odpotovati žc pretekli teden, ker pa n'so bile še vse /priprave gotove, je bilo potovanje za par dni odloženo. Drzni avi atlki so, kakor Porcčali smo že o novem drznem na-' omenjeno, odšli na svojo nevarno pot v črtu francoskih zrakoplovccv, ki hoče o v sredo zvečer. Vsa Francija in ž njo ves aeroplanih preleteli iz Pariza preko Sredozemskega morja. Alž.lra in c-le brez- kultiirni s\ct jih spremlja na njihovem poletu z Iskreno željo, da se ,im posreči mejite Sahare na njen jugovzhodni rob. brez nezgode. do jezera Cad ob meji N:gcrije in bivšega j N'aša gornja si ka je bila posneta dan nemškega Kamcruna. Letalci so sc v sre- prcd od!u>d'>tn, ko so bili izvršeni zadnji SO mu kljub trem parom nogavic in zvezdogle lih. ki S vsem varnostnim pripravam strašno j Schoor. Teninf in Borelli. Drugih p--t , do popoldne dvignili t lctal;šča Avoft pri! poskusi poleta. Kaže nam zgoraj aero-zmrzova'c, da so mu prsti okrcpcnc'i. ; kometov se bo srebalo 7. našo zem!-o . Botirgesti. Razdalja, ki jo imajo preleteli, j p|an .Roland Garros., pod nj in pa dr- V višini <3000 metrov ie odnrl drugo ste« | po dališi o.l-otnosti. To so: Korf. znaša ekrog 50H0 kilometrov, od tega klcnico kisika in nad 10.000 mcH sc mu ' Svvith. Tutle. Favve 111 Froek. Pota teh dobra polovica preko popoln ana ne«b-jt dihan e kralšalo. na diha'ni maski in repatic niso prav natančno izračunana, , lluder.ih pokiai n. Riziku jc torej izredno na ustnih so se tvorie ledene sveče in I zato bo njihov pojav koristil astrono [velik, ker so pilit' in n-'i spremljevalci1 mene ... in v vnlovjti luči. gcibe in groze se je potapljal Titanic . . . Paral'tika so močili in ga odnesli iz dvorane . . . Negotovost je kot potresni snnok za ribala jezeče rl k sta-emu «gn-n^!u», ki me je skrajno sočutno motril. In tedai. ko sem =0 mrzlično o^ravn-čeval: «Tc !a. gos pol. ne rnzrmrm ... ničesar re vem . . . Titanic . . . babilonski stolp . . . zarodki . . . Tuslitc me. vendar, prosim vas . . .» Družba se ie zabavala, hiliilala, ugibala jo. poslušala . . . Tedaj pa je neznrni nasilnež poka- r... ^nnT. .. o c,,l.-nit- trllrOtn-^ Vse je nemclo. Nena4rma pa je mandarin v krtu odločno vstal in pristopil k iz7iva'u. 1-i se ;e obrtavl'aVi"e. rlrh ' t'mak"il. General me :e svareče ]'Ogle- dni. Njcg rlas ie lil nert" ?:io tone! zal na znak nn moji suknji: trikotn^ •Združbe strpliivosti* in sc raztogotil: •Vidite . . . vidite . . .> m tr"nstveno spekojen: »Niste se znaii gdncral, bra-:'i.» «TTva'.a, hvala vam . . .» som se spe";l. ». . . ne obiskuje.« je ti":e pri«ta vil, »krajev, ki zanje š» niste dozoreli.. Nisem se vtegril olI.aHv.iti ol nov•,-"■a z.nvzot'a. ki me je obšlo po t°m sva ribi. ko mi je zagonetni rešite!i izročil svo'o posetnieo in se nemo oddaljil. Ne-trrmo som pogleda! ra trikotni list: valoviti, črno-b-li grobopl. nod nii n:i n°=!ov: «?ro"h!ian:e IIima'a;e. ulic,; . . . št. . . .» in pripis; »Oliišeite mel» Ko sem sc razgleda!, ga že ni bilo več. — V goiTbi. v Itičih. v smehu in drhtenju so ,in pozibavalo. ihto!o. prosila, je pozn.b' :a'o . . . objeto z grozo, ki se še ni izoblikovala . .". Iz bodočnosti [U-ledom sme!i!.jaj grebenov večnosti. Veličastno spoznanje: ura čudežev! Opotea.joč som odha'>.l, ko da brodim po moriit svoje krvi ... Kaj? Kam? Jaz ... U ... mi vsi/! Ura Čudežev . . . žavne««a podtainika za zrakoplovstvo v razgovoru z dvema oficirjema ckpcdicijc. Spodn a si ka je posneta tik pred < dlio-doin in kaže v prvi vrsti udeležene oficir-skoraj gi tovo izgubi eni, ako se jim po- j je, na levi d'0:sya. na desni polkovnika Vuillem na, ki bosta oba zrakoplova vodila, pod njimi pa mehanike in filmskega | kvarijo motorji kje nad saharskimi puščavami. Kakor smo že omenili, tvorita ekspe- oteraterja. X Železnice na svetu. Na t mePi novih statistik znaša danes dolžma vseli železnic na svetu 1 102.550 kiii»-metrov. (>d te dolžine odpade i.a Ameriko 51)8.131, na Azijo 125.430. na Afriko 51.400. na Avstralijo 40.983 in na Evropo 307.883 kilometrov. X Najnovejša angleška podmornica. Angleški listi so zadnje dni pisali t> slavljenju angleške podmornice 43», da je to doslej največji po Imorski čoln na svetu. V pondeljek pa je pri la v Portsmouth nova po linoriiiea «X 1», ki so jo gradili tajno in ki je še veliko večja kot »L 43». Ta po lvodnica vozi na povTšju s hitrostjo 32 morskih milj na uro in je oborožena z enim 30-5 cen-timeterskiin topom, ki je kakor pri oklopmcah nameščen v stolpu. Posadka tega podmorskega čolna znaša sto mož. X Angleška zračna zveza i San Franciscom. Spomladi nameravajo ustanoviti angleški juh!jetniki realno zračno zvezo iz Londona in Bostona v San Francisco ob Tihem oceanu. V Ei»« stonu se jo ustanovila zrakoplovua Iružba z glavtiii-o 50 milivnov '• '•"■-je v. ki namerava zgra liti 20 zrakoplovov. ki bodo vozili na omenjeni progi. Vsak zrakoolov bo pre- žal tK> sto l>ot-niokv in 50 ton blaga. Družba upa, da 1.0 lahko do!oči'a tiko nizke [irevoz-nine, da ne 1 odo višje kot na železnicah iu ladjah. X Novo velikansko letalo. V Fe-lixtoviiu na Angleškem je te dni srečno prestal svoj |>osk!isni polet orjaški hidropian, ki ima 3000 konjskih sil močne motorje in čijar hitrost znaša do 11>0 kilometrov na uro. Letalo je določeno za sprt-ml.M'vanje mornaric«. X Nov Rocketellerjev dar. Univerza v Tokiu je sprejela ponu Ibo trolejskega kra!;a» Roekefellerja, da bi ji smel po lariti dva milijona dolarjev" za obnovo knjižnice, ki jo je porušil predlanski potre*. Radi verjamemo, da se takega kraljevskega daru nihče ne brani. X Grozne številke. V Zedinjenih državah je bilo lani umorjenih okrog 10.000 Mudi. X Oldljatorni cdtK' i prrlov. New-vorška polici a tirinravlja pn^llog za obvezno uvedbo odtiskov prstov vseh ljudi, ki stanujejo v New Vorku. Vzrok temu koraku ie dejstvo, da se hud<>-delstva vo lno liolj mn< že. X Zer.rka račelnica vlomilske tolpe. V Versaillcsu in oko!iei je I Ilo zadnje <^'čase i7VTrena ee!a vrsta drznih vbv ? mov. pri katerih so imeli zlikovci obi-» len plen. V tort k >■ bilo nekaj članov £ te tolpe prijetih. V splošno presene-t čenje se je izkazalo, da je poglavarka » t(dt>e ženska. či> glav: a naloga je ob-« stojala v tem. da je izvobunila krp ,3, ; na':ar so izvršili tovariši vlome po nje-inih navedbah. * Kraljestvo mode Francoska rivijera — znanilka pomladne mode ikega tndi rte ono, kar moški tako rad zahteva od ženske, to je , se vendar ▼ polni meri pridružujem mnenja pisca gori omenjenega Mauka. da jfc žena na:lepša takrat, ko drži svoje dete v naročju. Saj to je njena uara»na naloga, istočasno njen najvišji in najlepSi poklic Ker pa nima vsaka iena sreče, da bi se postavila g tem vgepremagu^ofiim okraskom, zato jim boste pač dovolili, da se postavljajo tudi • sredstvi, ki jim jib daje na razpolago moda. Moda ima svoj izvor tam. kjer sta njen cilj in namen: v stremljen:u dopastL V dopadanju sebi. okolici in v dopndanju moškemu. Zahteva moških, da bodi ali se vsaj kaži ženska lepo. mlado in svežo — ta je rodila in stvorila modo. Ni torej moda nastala toliko zaradi ženske, kakor | zaradi moškega. Tega naj moški ne po-; zabijo. pa ho mnogo manj očitkov ženskemu svetu. Ako pa gre ženska moda j res predaleč, v pretiranost. :e naloga moških, da to uhlaže. In ne le nalo omladina samo o tekočih zadevah lužiSke-ga dijaSva, nato pa se je vršila tudi za Široko lužiško javno«! aV-Hemin na f^st obeh častnih članov. Vi sta praznovala svoje jubileje. Peli so izključno lužiSke skladbe, predvsem skladatelja B. Kravca in njegove hčerke Rut, znane operne pevke. Akademijo ie zaključila g'?dališka predstava. Drugi dan se je dijaštvo v spremstvu številnega občinstva podalo nn izlet n3 legendarno goro C"ornoboh ter priredilo veliko ljudsko z..bavo ua prostem. Sploh je gibanje lužiško-srbskega dijaStva po vojni postalo zelo živahno ter more zaznamovati obilo uspehov tako za dijaške kot splošno narodne z;*, leve. Želeti je le. da bi naše dijaštvo v bodoče italo *v tesnejših stikih s to najmanj-V dijaško slovansko vejico ler ji po svojih močeh nudilo tudi svojo moralno iu muteiijaliio podporo. Svetosavska proslava na linhljanskš aniverzi N-Sa univerza priredi letos aa lan Sv. Save, dne 27. t. m. v zbornični Ivoreiii ob II uri svelosavsUo proslavo s proglasitvijo imen tekmovalcev, odlikovanih v tekočem Studijskem letu s »veio-savsko nagrado Nj. Vel kralja Aleksandra. Pri tej priliki bo imel rektor univerze g profesor Karel Hir.lerlechner slavnostno predavanje o temi »Premogovno bogastvo posameznih držav in ujih medsebojno razmerje.> Dijaška staika v Brnu. Dijaki živino-zdravniške visoke Sole v Brnu so začeli •stavkati. Zahtevajo odstavitev profesorja dr. Karla Parduckega, načelnika očesne klinike. Nova visoka poljedelska sola na Češkoslovaškem. 28. decembra lanskega leta je bila ustanovljena v Pragi nova poljedelska akademija (Ceškoslnvenska Aka-demie Zemedelska) kot strokovna organizacija priznanih poljedelskih strokovnjakov. V šolo je bilo doslej sprejetih okoli 200 rednih članov, med njimi tudi mnogo praktičnih gospodarjev Akademija nima srmo naloge podpirati znanstveno poljedelsko delo, ampak tudi popularizirati znanost in osobito tudi ustvarjati znanstvene zveze z inozemstvom. Ker pa so ustanovitelj te Sole zgolj iz osebnih raz-iogov prezrli večino profesorjev gospodar-sko-Sum-rske visoke Sole v Pragi ia celo Rafael Schermann, človek s šestim čutom Dunajski pisatelj Max Hayek je izdal knjižico o grafoloških študijah, ki je pred vsem posvečena čudovitim, skoraj bi rekli nadnaravnim zmožnostim dunajskega grafologa Rafaela Schermanna. Kdo je Schcrmann? Avtor ga karakte-rizira tako-le: Schermann je genij, fenomen. grafolog, ki spozna človeški karakter iz pisave. Toda on ni grafolog v vulgarnem smislu besede, on je svetiovi-dec, dalekovidec, diagnostik.. On spozna iz rokopisa vse piščeve lastnosti, tudi na.skritejše, iz pisave spozna duševno starie človeka, imenuje njegove bolezni, običaje in strasti, njegove načrte, namene, skratka: v njegovih očeh postane pisava odsev notranjega in vnanjega življenja človekovega. Vse lepo, ho deial kdo, ki čita tc besede. In spomnil se bo morda, da je tudi on da! kdaj svojo pisavo »grafologu* v pretres. In rezuitat? »Nadarjen, nervozen, premožen, zaljubljen, moderno oblečen, l.ubezniv* itd. itd. Tako ali podobno se je glasila sodba graiologa. Taka splošna karakteristika, kl m;.,brž v vsem niti točna ni bila, je marsikomu že vzela vero v grafolr.gi.io. In zato ni čuda, če bo ta ali oni čira 1 Hevekovo knjigo z nevernim smehem na ustnih in nezaupljivostjo v duši, morda celo bie-z zanimanja. Ko boš tako prelistaval knjigo, boš naenkrat opa- zil podpis znanega diplomata. In poleg njega Schermannovo opazko: pisec se peča s študijem človeške roke. Zakaj? Schermann obrne podpis in glej. diplomatov podpis ima obliko roke z iztegnjenim kazalcem. Diplomat se je Schermannov! razlagi zasmejal, pravi Hayek, moral pa je priznati, da ;e ime! grafolog prav. Pa bo kdo dejal: slučaj! Morda. Ali drugi vzgled: Schermann pogleda podpis in že pri prvi črki se strese. Bila je črka S, narobe obrnjena pa je imela podobo revolverja. Pisec je misli! na samomor in to svojo misel je nehote in proti svoji volji položil v svojo pisavo. Schermann je možu prigovarjal in ga svaril pred samomorom. In mož ga ie ubogal. S. živi še danes in se s hvaležnostjo spominja svojega rešitelja. Je-li to tudi slučaj? Zastopnik peštanskega lista »Pesti Nap-lo» je pri neki priliki izročil Schcrmannu pismo nekega moža, ki ga je pisal 1. 1916. iz ruskega ujetništva. Imena mu ni imenoval. Schermann ie zaprl oči In začel pripovedovati: da je mož nizkega pokole-nja, da stremi kvišku, k izboljšanju in da ga grize, ker ne more s svojim znanjem doseči pozicijc, ki si je želi. Nakrat pa se Schermann razburi: mož je zmožen vsakršne podlosti, v bodočnosti bo igral še veliko vlogo, njegova brezsrčnost bo še narasla iu zakrivil bo odvratna grozodejstva. Osebno pa Je strahopeten in storil bo zato vse. da si bo ohranil živ- ljenje. Njega čaka nasilna smrt: ali samomor ali pa bo umorjen. — Pozneje se je izkazalo, da je Schermann imel v vs;~i prav. Pisec tistega pisma je bil namreč Trihor Szamuetz, ki jc dal za dobe sovjetske vlade na Madžarskem pomoriti na stotine in stotine nedolžnih žena in mož, in ko se je režim izpremenil. je zbežal ter napravil sam konec svojemu živi eniu. In tako dalje. Schermann čita — In že čez nekaj sekund pove natančno lastnosti pisca, katerih si mnogokrat niti sam ni v svesti. Nekoč so Schermannu pokazali fotografijo angleškega admirala Sevm'ura. Admiralov podpis se le nahajal na zadnji strani in nihče, tudi Schcrmann ga ni mogel videti. Schermann sede in piše. Polem primerjajo admiralovo posvetilo in njegov podpis s tem, kar je napisal Sciicr-mann. Bilo je isto. pisavi sta si bili slični! Drugič pokažejo Schermannu sliko nekega moža. Schermann za hip pomisli, nato pa napiše: «Ich freue mich,.Sie ge-sehen zu haben. Wicn 25 *. Ko sliko obrnejo, najdejo isto posvetilo, napis;.no v povsem slični pisavi, le datum .e bil izpisan: 25./X. 1919. In iz teh besedi jc Schcrmaiiii izkunstruiral podpis avtorja: Dr. Lotlia r. Tovarnar P. pokaže ob priliki Schcrmannu svoj podpis in avtogram svoje neveste. »S to damo boste preživeli lepe urice,* mu reče grafolog. »Nekega dne pa Vas bo ostavila in bo zbežala z dru- g:m. Toda čez dve leti se bo skesana povrnila k Vam in Vas bo ihte prosila, da ji odpustite * Tovarnar ve je Schermannu smejo1. »Dobro, da Vas ni čula moja nevesta. Nc bom ji govoril o tem niti besedice.* Cez tri leta ie dobil Sciicrmann nd istega tovarnarja pismo: »Vaie pn rokbe so se do pičlce izpolnile No vem. kaj...* Ko človek vse to čita, na koncu ne ve, kje ima glavo, in vsakdo poreče k^kor v začetku: goljufija, bumbug. Ne verjamem, in če... A glej, neverni Tomaž! Pred nami ieži debeia knjiga, mnog,, cbiiruejša kakor prejšnja. Naslov ji jc: Expcr'-lente mit Rapliael Sciieriiiann (Založba Urban und Sclivvarzenberg). Knjiga se peča s problemi grafologije, telepatije in svctlovidstva (Hcllsehcn) in n en avtor ni nihče drugi kakor izredni pr fes r nevreh ?'ie in psihiatrije na praški nemški univerzi, dr. Fischer! Ta nemški znanstvenik, kapaciteta v svoji stroki, .ie leta in leta s Sc'icr-manr-om eksperimentiral in si rezultate stvarno !n znanstveno tudi zabeležil. In tudi on sprva ni mogel verjeti, toda Schermann ga je Izpreobrril in ga popolnoma prepr'čal o svo.ih nadčloveških znv-žno-stih. Po Fischerjevl razlagi presoja in opazuje Schermann ljudi na sledeče štiri načine: 1. opazuje pisavo, 2. otiplie pisavo, otlpljc zaprta pisma, 4. zaznava zanj nevidno p:savo telcpatičnim potom. Kazlage vseh teh lastna U pa ne more dati niti profesor Fischc. sain. Po njegovem mnenju je možno, da obstoja sorod-no-t med (.pisanimi pojavi in brezžično telegratijo. ter da oddaja o bitja gotove žarke, ki Jih gotovi ljudje lahko sprejemajo. Profesor Fischer jc mnenja, da se r iiiični dogodki pren "ajo od človeka do človeka s pomočjo neke. nam do sedaj še neznane možganske energije. Tej rr.zligi slovitega učenjaka moramo pac ver.eii. kajti čep" živimo v doiii radia, velja za nas prav isto kot za Hamleta, da so stvari med nebom in zemljo. o katc-i:h st naii šolski modrosti niti ne sanja. Preobširno bl bilo, navajati mnogoštevilne vzglede Sr':ermannovih nadčloveških psiiiijn:h zmožnosti, ki Jih našteva profesor Fischer v svoj', prej omenicnl knjigi. Naj h koncu omenimo le še zanimiv siučaj, ki je Sclicnnannu pripomogel do slave tudi onkraj oceana. Neki Dima čan, ki je čul v čudovitih Schermannovlh zno snostih, se j'e nekega dne javil pri grafi.! gu k ' poročevalce velikeja a src:' ' ga lista. Ko je- odhaja; je bil z uspehom zelo z;.> lien iti jc takoj odposlal p^ ročilo v Ameriko. Na Duii.iiu so r.estrpno pričakovali do-tično številko ameriškega Ii:-ra. Lict ta dospel. to:'a članka o Sc'.crm--nnu ni bilo v r.icj. V'mesto njega pa se je na Dunaju po avil neki Američan, se predstavil kot posebni poročevalec omenjenega ameriškega lista in je prosil svojega ducaj- tudi glavne pre«Ut3vnike strokovnih po-1 le 120 organiziranih članov komunistično; yovj lparat, ki ga je iznmil Spanec ljedelskih organizacij, so naleteli v češko- i stranke. Vsi ostali visokošolei so tnepro- i t a cierva, je znatno bol: stabilen in va-alovaški javnosti na velik odpor, ki bo | lelarskega* pokoienja in torej ne spadajo i rgn kak0r'0bt{ta}na letala." Tako on lahko na boljševiško univerzo. Ker pa vendar j pristane z „Io m.injšano hitrostjo. Mane kaže izključili prav vsen slušateljev, j vaden aerop)afu kakor je lnnno. ne sme »e je komisija za enkra omejila na one, ki' ^anj^j gvoje hitrosti pod določeno so se ji zdeli najbolj varnosti novi aparat ne pozna, elimini-kupila velik transatlantski parobrod i rala ^ ?0 j0 vrteča se krila. Nadalj lesi ji je bilo 27 protestantov. 39 pravo- \ (Princesa Alica> ter ga tako preuredila.. na prednošt novesra letala je njegova ........." " avtomatična stabilnost in pa popolna ne- imel gotovo še neprijetne posledic«. Frekvenca na teuvgki univerzi. V »mskeui semestru 1924-25 j« bilo vpisanih na univerzi v Lvovu 6091 slušateljev in med temi 2641 Zidov. Teološka fakulteta je imela 75, juridična 2200. medicinska 1213 in filozofska 2603 alušatelje. Po kon- slavnih, 17 brez konfesije ter 3365 katoli-i da v njem lahko udobno stanuje 400 dijakov. Kot materinski jezik j<* imelo 429 -tov ln znaten profesorski zbor. Razen teh elušateliev ukrajiuščino, 838 judovšcino,; stanovanjskih prostorov se nahaja na par-S4 hebrejščino, 3 ruščino, l armenštino, uiku tudi več predavalnic in laboratorl- 19 srbo-hrvaščino, 1 bolgarščino, 1 rumun- jev, torej vse, kar mora imeti na razpolago ččino, 14 nemščino in 5244 poljščino. VisokcM-'vo pa je tudi na Poljskem iz-postavljero številnim redukcijam. Tako je prosvetno ministrstvo doslej ukinilo na poljskih visokih šolah 82 stolic ia 95 asi-stentskih mest. Sovjeti izključujejo aka-Vmike 9 kl-Jevske medicinske fakultete. Iz Moskve poročajo, da je posebna komisija za revizijo dijaštva na medicinski fakulteti v Kijevu izključila nad 770 slušateljev. Kot razlog izključitve se nivoja n v inozemstvu. Temperatura večla od solnca. Doslej so smatrali solnčno tcploto za največjo in ni bilo ničesar, kar bi lo presegalo. meri s prejšnjim letom za 605.000 ton. Razen Anglije so vse ostale države nazadovale. Istočasno poročajo tudi iz Anglije, ia • namerava Velika Britanija naročiti v' ameriških Zeppelinovih delavnicah dva g8(J,"j pa pcroča nemški tehnični list, da velikanska balona po pet milijonov kubič-- " Parna turMna. pri kater' sc pritisk pare ; nih čevljev prostora Ako se prvo ntročilo i neposredno izrablja z.a posen, vedno bolj. posreči, bodo dali Angieži pozneje igra-' izpodriva navadni parni stro na bat. Tur- rjjtj enkrat tako velik zrakoplov, s ka-i bina je posebno ekonomična tam, kjer se terim se nameravajo podati na oolet oko-j zahtevajo parni stroji z najmanj iisoč ju zemlje ne da bi vožnjo med potoma j konjskimi sil-rf. prekinili. Ta balon bo tolikšen in tako' Se bolj se rokaže ekonomičnost parne dobro opremljen, da bo lahko preletel i turbine tam, kjer uporabljajo namesto vode živo srebro. Pred kratkim je bila iz-gotovljena v Ameriki prvn turbina, ki jo žene para živega srebra. Kovinsko živo srebro se pretvarja nad gorečim oljem v paro, ki ima 430 stopinj vročine in goni posebno konstruirano turbino. Ko izstopa ta para iz turbine, ie še vedno 2G5 stopinj vroča in še vedno lahko proizvaja vodno paro za drugo, navadne turbino. Zivo-srebrena para deluje torej dvojno in se vrača, ko se je kondenzirala, kot kovinsko živo srebro v napravo za izhlapevanje. Nova turbina je za 3P odstotkov bolj ekonomična kot navadnn parna turbina. Ima pa en nedostatek. Zivosrebrena para je namreč zelo strupena. Zato so se pojavih vciike težkoče. kako zapreti vse dele 5troja, da para nc bi škodovala strojnikom. Vendar se je končno posrečilo, premagati tudi to slabo stran. Turbina deluje sedaj brezhibno. S to novo iznajdbo se odpira moderni tehniki nova era parne turbine. Današnja produkcija živega srebra pač jie bo mogl? zadostiti velikemu povpraševanju, ki ga bodo povzročile nove parne turbine. Strokovnjaki pa mislijo, da bi se dalo dobivati živo srebro iz Alaske, Nove Zelandije in Južne Amerike, ki so bogate na raznih kovinah. Orjaški zrakoplov Nepretrgan polet otola sveta. Glavni ravnatelj ameriške družbe za gradnja balonov tipa ZeppeiLu je pred kratkim dal zanimiva pojasnila o projektiranem baiouu, ki bo dvakrat tako velik kakor Z. R. III, ali, kakor se baloa sedaj imenuje, i-'i: prevračati. Oni se bodo podali in teniški narod se bo pouiiuo uklonil. Vedno jasneje be kažejo usodepolni rezuitati zavezniške politike 1. 1919- Naši ubogi državniki so mislili, da je prva nevarnost, ki jo je treba pobijati, špartaki-zem, ko je vendar bilo na dlani, da bi bili morali podpirati ruSenje socijalnega ustro-ja, ki so ga postavili Hoiienzollernci. Dane« je ta ustroj popravljen in pomlajen.* pravi: Dne 20. januarja L i je bila v Pekingu J « - ~ n.Llt^ i Luthrov. vlada ui niti parla- podpisana med sovjetsko Rusijo .n Japon-i ■ M . y Coolidge, da obnovi i mentaina n,U republikanska v njej ^da i sko oo2ouba, kj s a jo podpisala lanii>aj- r r . ,. aacijonahstične osebnosti, kf so skrajno noTe^Sr™ " ^ °bCbi°i^ " - Ja 'i SJ ZS6 ff« | rf'6- .LTheUriCnV t™!? aove senzacije. . oousko JoSitava. , » . ■_______i kratko ugotavlja: Dravi: ,jajo ve!javnosi mirovne r^odb^ sklenje- , ^^ Stoi.de^la^cljo glede *> zastopniki veleindustrije in agrarcev * ......Oi>« v - .Isnoni^em I r 11 . ^ . . tsko Unijo v kontakt de še niso zn.ias. Obe urzavi se zavezeta s:sn znane, uoe umv, se . Anierfko ta n- ,iliko ns tem morju. da no bosta sklepal, z drugim: državam,,, ^ k, ^ ne ^mejuje več ns politl. ^-^^..^^^/L^-i^ K^sTlT se I k0 ameriškega kontinenta in Tihega oce- Ann n ana, marveč se vtika tudi v azijske in rem se je že pred nedavnim sklenil &j>o- j snvjl,,Rke Rnsij ki MVTen)a polovico Ev razum, po katerem os-ane severna polo-1 jn Na daljaem vzhodu se očividno priprav- petrolejsko ozemlje deli in Ha Japonci i premikanje si! in preorijentacija njiju medsebojne pravice Naposled se ; dsiinitivuo doioča glede Sabalina, o kale-; ^ 'Z^eTe .ne more" več ^' L^rlr^i1 ^ovoIj«tra, da se jo tudi v Nemčiji ras ---- ... s- »L-ienit , < - i su]a demokracija. Splob ima desničarsko časopisje neko pritajeno veselje nad Izi- _ _ . . I 1 Ul»r" III n/,IIC. . ___ vica Rusiji, a prepusti tn ekspioalacijo i rud, oiobilo petroleja. Japonski, — da se: f petrolejsko ozemlie deli in Ha Japonci i . nemudoma evakuirajo severni del, ki so! ^7_.Se.b0,.p0J nemško - nacijonalne stranke, Martina j francosko republiko. Ml se ne smemo ne- Schieleja ia o?' ba ministra za narodno; hali pogajati. Sporazum moramo iskati gospodarstvo dr Neubausa, ki je svoje-1 zlasti na gospodarskem polju. Vedno po-čnsno kot ministerijalni ravnatelj v pru-1 gajati se. Je bil Riehetieu-ov opomin Po-shem trgovinskem ministrstvu raje izsto- j gajajmo se torejl Tudi pogajati se pomeril pil iz slttžbe, kot pa je prisegel na repu- i delati!* Jon pa bo lahko vzel ca svoj krov mnogo j iznajdba na. polju aeronavtike nepotreb- J v kakršnemkoli oziru zakonite i'.ter.:se več potnikov in blaga za prevažanje, j na, ker na videz ne prinaša ničesar bolj-1 Kitajske, pekinška vlada ne mogla prizna-Imal bo za pet milijonov kubičnih čevljev ! kvečjemu slabšega. Zakaj naj bi j ti te pogodbe. Vidi se tedaj, da so v Pe-prostora. Načrt za to delo je že odobren bila vrteča se krila boljša kakor trdna, kingu postali nekoliko pozorni, celo neza-In družba za gradnjo zrakoplovov bo kiaa- j stabilna? Na to hočemo podati odgovor j upljivi vzpričo dobro uspevajočega sjiora-2u začela z delom. iv naslednjem. . z uma med Moskvo in Tokiom. Vendar ni skega tovariša za oproščenie. Tam preko si namreč niso upal! objaviti članka du-najskega dopisnika, ker njegovim navedbam niso — verjeli. Ameiiiki poseimi poročevalec je šel ro-rej sam k Scliermannu. Kct prvi poskus •je napisal na listič svoje itne. Sclieimann se mu nasmehne. , — To ni Vaše ime! Vi se pišete drugače! To je prva past! Američan se zdrzne. Potoval je namreč v resnici pod drugim imenom In tudi potni list si e dal izstaviti na tuje ime. Toda o tem nI vedel nihče na Dunaju, saj še svojemu tovarišu dunajskemu novinarju ni zinil nit besedicc. Upal je namreč, da bo na ta način !n?je prišel stvari do dna. , Toda človek se lafcko potvarja, ne pa 'pjegova pisava! Američan se je ud.d !n napisal svoje pravo ime. — Tudi to ime je potvorjeno! pravi Schermann. Sele sedaj opusti neverni novinar vs~.k odpor, obenem pa povabi Scliermanna s seboj v Ameriko. In Scherinann je šel, videl in zmagal... Naj bo dovolj. Prostor nam ne dopu-Sča da bi naštevali neštete zanimivosti Scliermannovih čudovitih zmažnosti. Kooi pa se zanima za opisane pojave in za njihovega junaka, naj si naroči eno izmed omejenih dveh knjig, ali pa obe. Ne bo 'mu žali Foriugalski konzul Dreg. šlrucelj: Vaseo da Garoa «Jntro» se je že v božični številki spomnilo 4001etnice smrti velikega portugalskega pomorščaka. Rade volje ;ia pri-občujemo tudi naslednji članek. ki nam ga je poslal portugalski konzul v Ljubljani, g. Drag. štrucelj, ker vsebuje mnoge zanimive podrobnosti. Dne 25. decembra minuleca leta je preteklo 400 let, odkar je umrl slavni portugalski admiral Vasco da Gama, grof Vi-di^ticira, ki je odkril pomorsko pot v Indijo. Portugalska vlada je nameravala spomin na velikega sina portugalskega naroda proslaviti že r.a dan obletnice njegove smrti, vsled notraniih velevažnih dogodkov pa je odložila svečanosti na dni od 25. do SO januarja. SlavnosM, s katerimi se hoče portugalski n.-rod oddolžiti manom prvega admirala Indijskega morja, bodo obstojale iz parad mor-i narice in vojaštva, romanja na grob Vasco da Game. svečane seje geosrnifične druž-j hB vLisaboni. iz sprejemov, banketov itd. j Španija, Francija. Anglija, Italija, Brazi-i lija in druge pomorske sile bodo poslale moročne eskadre vojnega brodoc-Ija pred Liaabono. Skoro vse cirtavs pa bodo zastopane po visokih vojaških io nčeniašl-.ih dostojanstvenikih. Jugoslavijo bo zastopal gt nera.lai konzul v Lisaboni. OHciclni slavnostni odbor i Lisaboni :e izdal sledečo spomen'co, ki je bila razposlana poslaništvom in konzulatom Portugalske po vsem svetu: Malemn naredn, ki si je priboril in obdržal neodvisnost skozi stoletja, je poMal jiižnrzsliodr.i del iberskega polotok?, pr1-t-esen :n početkom XV. stoletja se je odločil, da posveti svoje euerjriie oceanu, ki tvori irejo na celem zahodnem delti njegove domo.ine, da preiskuje morske tajnosti in »i odpre peta v neznane kraje. Po inieiintivi infanta D. I!enr:que so si zasnovali portugalski mo-narji konkreten "ilj: poiskati morsko pot v bajeslovno 'ndijo. Posrečilo se i™ J« 'o v etapah tekom 26 let. K--alj D. Joao II. odposlal istodobno dve ekspedieijl: i>w pod poveljstvom Bartholotnen Diasa >n dmsro pod Pero da Covilh*. da i»četa ob vzhodni afrikanski obaii pot v Indiisko morje. Obe ekspedlciji fte dosegli zaželjene nspebe. B.artholoroeii Dias je objadral Rt dobre nade. Pero da Covilha pa je dosegel težko pristopne obale Ilindnstana. Seveda « tem kočni cilj še ni bil dosežen. K nil; D. Manuel naslednik D. Jo.ao IL. je poveril to misijo plemiču Vasco da Gama ter mu dodelil vrhovno poveljstvo ekspedieiie in obenem čast poslanika pri oriVntalskih vtedariih. Vasco da Gama je odplul 8. julija 1497. iz Tejo, dospel 8. decembra onstran reke Rio do Infante. do končne točke, dosežene po Dartbolomeu Diasu. Na božični dan je stopil na kopno ter krstil novo zemljo v syoii v/.hičenosti na ime največjega krščanskega praznika: Natal (— Be^č). Dr.o 15. aprila 1498. (velikonočno nedelVi) dosne' do Melinde >n 20. maja do Calcutte. boeatega mesta Malabara, in obenem na končni cilj vsega junaškega podjetja. Na povratku v domovino je bil sprejet s triumfalnimi častmi. — Nekaj let pozne:e so Portugrlci ovekovečili ta za vse č'oi-eštvo velevažni nspudn» okrožje (vrhovno poveljstvo ter uničiti Individuum v umetnosti na ra-v Kijevu); 5.) Kuvkaško okrožje (vrhovno j £un kolektivnega ustvarjanja. Materija-poveljstvo v Rostovvu); 6.) okrožje «Vo/- lizem ter antispiritualistični ateizem nista ga* (vrhovno povel stvo v Samari. Ostali | pokazala nobene stvarilne sile. Navdušeni dve okrožii se nahajata na sibirskem teri- j materijalisti (Majakovski, lesenin) so pi-toriju in sicer: Turkestansko okrožje (vr- < sai| samo proteste zoper dušo, katere pa hovno poveljstvo v Taškentu) in okrožje niso mogli premagati v svo.ih delih. Na-skrajnega vzhoda (Omsk). sprotna struja (Pilnjak. Erenlmrg. Kusi- Okrožna vojna poveljstva vrše funkcije kov. Cvjetajeva) pa jadra poleg Ane Ah-teritori alnega in tehnično disciplinarnega : matove in Vjačeslava Ivanova baš v na-značaja nad četami. ki se nahajajo v teli sprotno smer. okrožjih. V vsakem okrožju se nahajajo j Ruska literatura je bila tudi med revo-2 ali 3 vojni korpusi, izvzemšj kavkaško lueijo podvržena istim zakonom kakor okrožje, v katerem se radi začasnih pol>- j literatura ostale Evrope. Ruski avtorji tično-v oiaSkih raz'ogov na ha a cela ar- ' njso nič drucega kakor UvojOki ali trojčki mija. Vsa armada ima 17 vojnih korpu- j ostalih evropskih literatur. Iz zmede se sov. Sfi divizij pešadije. ISdivizij kon ice, j ni ro{ii]a nobena zvezda in zgodil se ni 7 avtomobilskih brigad in razne druge noben čudež. Vstop kmetov v literaturo Priseljevanje strokovnjakov v sovjetsko Rusijo. Posebna vladna komisija za priseljevanje strokovnjakov 7 sovjetske Rusijo je sklenila, da se ima pridobivanje inozemskega inženjerskega in tehniškega osebja za industrije v sovjetski Rusiji kolikor mogoče podpirati. Plače inozemskih strokovnjakov se urede z individualnimi I pogodbami. Strokovnjaki se morajo sezna-i niti s tehničnimi in socialnimi delovnimi pogoji v sovjetski Rusiji Hkrati smatra komisija za potrebno, da gredo ruski in-ženjerji in 'ehniki k inozemskim podjetjem v prakso V pogodbah s poedinimi podjetji, ki dobe naročila iz sovjetske Rusije, se bodo nahajale zadevne posebne klavzule. Pre no« spomenika Marije Terezij« v Bratislavi. Mestni svet bratislavski je sklenil, da se ima odstraniti spomenik cesarice Marije Terezije v Bratislavi, ker žili državljanski čut Cehoslovakov. Ko so i v četrtek dvignili spomenik, so naSli v | podstavku zalnlano škatljo. v kateri so «e 1 nahajale številke v«eh lisiov. ki so iz5li v Rratia'nvi na dan odkritja spomenika. 1 Zraven so bile listine iz pereamenta • podpisi pokojnega eesjirja Franca Jožefa, nadvojvode Friderika in drugih Habsbur-! govcev, ki «0 bili prisotni pri odkritju spomenika Končno «0 našli v Skatlji po en izvod vseh takrat v Avstro-ogrski monarhiji veljavnih novcev. UtUttlHUlUiUiimljlilUli S a h ni usreh revolucije in pesniki iz delavskih vrst so nekaj novega samo za predrevo-lucijonarno Rusijo Ruska revolucija ni našla svo ega stila, kakor tudi ne nekoč francoska, ki je morala iskati svoiih vzrokov v preteklosti. Pesniki ruske revolucije dokazujejo sada se iz razvalin kulture, iz ognja in krvj poraja neprestano nova osebnost in da ne more materija nikoli nadvladati božanstva duše. manjše vojaške edinice. poleg tega pa seveda tudi močno artiljerijo. Vojaška služba je onvezna in io mora vrniti vsak državljan v dobi od 20. do 40. leta. Kadrski rok traja za pešadijo in topništvo 18 mesecev, za konjenico 30. za vliatiko pa 42 in za mornarico celo 54 mesecev. Kljub temu pa zahteva se- ! mo en(). daj vo>na uprava, da se služenj rok za vse vrste orožja Se znatno podaljša. Sovjetska Rnsiia je danes edina država na svetu, ki ima prid orožem nad en milijon liudi. V slučnjo vo.ine je Rusija sposobna. postaviti na bojišča do šest mili- Program letošnjih med na rod 11 i h sve-jonov dobro izurjenih mož. Tako torej čanosti v 1'raai. Mednarodni glasbeni ko-ugleda komunistični pucifizem v praksi, unle v Curihu je pred kratkim določil program sodobnih skladb, ki se bodo izvajale ua letošnjem medu. rodnem lesfi-valu v Pragi. Na prvem koncertu bodo poslušalci slišali kompozicije: liusoui: iierceuse: Tocti: Pel skladb za komorni or kester: Mauuel' Tempo ! skladb za orkesler: Finke: Razslanek „ ,. . , . ... sinfonična pcsuilev); Martinu: llallliina; renodiciteta revo ucijonarnih faz se mil,. .,„', , .. , « , .. ,, lllieus. t astoralna sinmnija; Na progra- kaze tudi v ruski revoluciji. Po začetnem 1 m„ ,r„ll£WT„ L., „„.„„,„ krlo„oL.F. tspehu in radrkaliziiiu v letih 1917.-1920. nastane laza zmernosti in poskusov, kako bi se našla kompromisna iormula. Tu so fciia leta i 920.-19" Potem sledi nov va! Kratek pregled ruske iiterature v letih revolucije Prantišek Kubka je napisal v »Prager Presse« od 22 t. in. kratko bilanco ruske literature v letih 1917. 1924. Iz tega zanimivega članka posnemamo podatke ki utegnejo zanimati tudi našo javnost. mu treljega koncerta so: Kršeuek: Concerto grosso SI. 2; Malipiero: Variacije za klavir in orkester; Novak: Toman in gozdna vila; Milhuud: Sinfonični odlomki; ..... .... ., Slravinski: Sinfonija za pihala; Barlok: radikjlizma in takoj za njim pride novj i..,., , . , , , . . , . . , ... Suita za ples Na festivalu se bo izvajalo revolucija, ki stremi za idealnimi pozici- . . .. .. , . ., ... . .. . , . , ,.,,,. , vsega skupaj pet nemških skladb, štiri jami. F a perioda začenja eta 1923. in še , ,, ... • .. ... , , . , . i češke, štiri italijanske, dve francoski ena ci dovršena. , . ., ,.' . , , , ru=ka, ter po ena angleška in madžarska Literatura v letih ruske revolucije se k0m,,07.icijil tp se bft vr5ilo del, na dve velik, skupim. Prva skupina 2iiseb„ih koncerlflv Wke lmlzike. na ka obsega delo tistih pisateljev in pesnikov. ferih ^ izv,)ja|a ,Kl),„;|la „ ,e., k, so bih izrazit, nasprotniki revomcije. ?loveSkih glViire(l> Kant,i0 bo pelo dru-druga pa Kaže prizadevanje nasprotnega šlvo ,maho|, Naro,|ni |)jva,||o j70rj tabora, ki se je trudil, da bi razumel ob jslpm fhSU Janafkovo D0V0 revo učijo, čeprav ne v poz.t. nem , rQ0 de)o tLi!ij(.a Zvjl ka , Smislu. I V prvi radikalni fazi vidimo najprej j Poljske kulliirne drobtine. V Varšavi eksodus starejših pesnikov, njhove pro-j Je P° novem leni z čela izhajali aledali-teste in njihov molk. Liter it, se zbirajo Jka knjižnica, ki objavlja v «vojih zvezkih okoli Ustrnjavola. Pri njih vi-limo k?li inovejših poljskih avtorjev. V prvih evrazijatizina, teorijo skitstva, medtem snopičih najdemo drame Zegadloviča, ko Aleksander Bl"k v svojem cp. su Wandurskega, Regoviča, Wm.ivverja. «1 »vanaist» genijalno koncipira kozn.ično Rrončikova in drugih. Knjižnica ima na-žalovan.ie v revoluciji. Zmagoslavni futu- n,pn [lomagati novim pisateljem drnma-rizem zastopa mladi Jeset: n, poleg kate- lične stroke čimprej nn oder, ker ^e gle-rega vidimo radikalizajočega Majknvske- dališki ravnatelji na ('oljskem zeln zojier-ga, ter celo vrsto lirikuv, katere obdaja stavljajo novim stvnrem — Francoz I len plamen revolucije. : ri de Monforl je izdnl študijo o sodobnem V drugi fazi zasledimo ndadestno slavo P°'js!iPnl ^'"''šču. katero je poljska pravega evraziiata Akksduim Kusikova. iavMOi" sPrpip,il z velikim zadoščenj-m. kateri vodi azijska plemena v Moskvo, Monfortnva študija je obenem resna kri-da se tam poklonijo novi veri. V Berlinu ,,ka nnljs';ega gledališkega livljenia Pi Pajde Zatoč'«če siil.h.»l.?i,t filozot Andrej s' lpl' hva,i umetnostno prizadevanje polj Bjelij, ki je napisa! misterij revolucije "ke reži)ft- podčrtava originalnost poijsl.i', .Chrislos ^.iskrese«. V Petrog adu se dramatikov in graja li-de kroge, ki bi ho-razvi.a krepostna lepota h.adno žarečill ,p,i nadomestili resnične dramske vrline verzov Ane Ahmatove. Majakovski ho- » zunanjimi efekti. - Poliske kuPurne rilec, za pel ji vec in pesnik ceste doseže ",,anov'e f se zidnji čns vrgle na pro-višino svojcjo talenta, oc k^der vodi pot Samo nazaj Obe periiiJi stojita v znamenju lirike ln idealne ani.ihije. t)tr ci huržuazije so na uiurist ni način opeval; revolucijo sovjet,,v in so pobijali nj'ore svojih nasprotnikov / M irinetije .11.1 manifesti. ProktarNki usinki, kttie ;e naučil peti Valerij Brjuscv, so se po^uževah klasičnega sloga, oočiin s: .•; veliki klas k ii-rične in uitn.aške ne vozn >-f \ /icolav . Ivanov zaprl nted ši'n stene svojegi hladnega sttnovanjj, da izpoje t.:m sonete, tople kakor i .k-r.vn 1 peč. Jesenin je prišel iz svoje nujnA? kolibe in se je prav po pfoletarsh > vej-.'l>l da jc lahko nosil cilind 1 v Moskvi. V Berlinu pa j? taias razo-ltval sv .ju pi;: no don* 'a vredn.ist vseh novih talnetov. Futuristični poeti so izginili, ostali i>(j le naj- ečji med njimi; cee- ntc Illtbnikova Nikjlai Ase;cv in Maia- 1 praški univerzi. pravnik prof dr Kadlec. literarni zgodovinar za slovanska slovstva dr. J Moehal, dr. Jaroslav Vlček, češki zgodovinar in slovenski rojak prof dr. Matija Murko, profesor za komparativno slavistiko na i MFDKUT1SK1 SMIOVSK! TPRNTRJ! v onMnr.tu .ninnsi.ovA^SKEGA ŠAHOVSKI-GA SAVEZA. Jugoslovanski Šahovski savei je raz nisa.| že 1. avgusta 1021. va vse v njem l včlanjene šahovske klube medkltibske šahovske turnirje na S deskah. Pri;ave k udeležbi je spre'emnl savezni tajnik v Ta grehu do tR. decemhra 1024. P" 3. aprila t. I. morajo biti odigrani vsi po-krajinski turnirji, a medpokrajinski do | 3. avgusta 1025. j Jugoslovanski Šahovski »avez. razpisuje vsako leto ennkrožni nateč-ij va vsakoletno prvenstvo klubov v Jugoslaviji. V svrho točne.šega pregleda r»»-deljnje državo v fl šahovskih pokrajin in sicer: 1 Slovenijo: 2. Hrvatsko in vonijn: S. Vojvodino: 4. Srbijo: S. Rosno in Hercegovino: fi. Prinmrje. t. j. Dal macijo s l^rno goro. — Vsaka pokra ina I mora skrlieti. da dovrši v svojem pod-roč'u v predp;»nnem roku nedklnb«ke .turnirje za pokrainkn prvenstvo. Zma-! "OVTlni klnh preide potem v medpnkrn 'ineki natečai. Ako se v kski pokrajini | prijavi le en klub v nnte^ain. preide sam 1 brez ožie borbe v medpok m 'inski najt eča.j. Ako se ne prijavi niti eden pokra |'inski klnh. odpade ta pokrajina i7 kon. ktirence. Vsnk klnh mora vselej postaviti | no 8 igralcev. ?rch odlof- katerega kluba prvi igrp j belimi. Viegovi drugi na i t'cp.-ireein mestu imaio isto'nko bele. a na parnem mestu črne. Vsak kbih do'oči in postavi sam vrstni red svojih igralcev. Tako v pokrajinskem, kakor v me>l nnkra iinskem natefa n velja tako rvani ;7.lnčilni sistem, t. j. premagani vselej odpade iz nadaljn'e konkurence. V primeru. da izpade kaka tekma neodločeno, ie zmagovalec oni klnh. čigar temn je norabil mani časa za nremi:lievanie. Kje •n kdai sP imajo vršiti medk'ul>«ki tur-nirji v pokrajini odloči p.ik-a inskl sa ve7. ako obstoja; v nasprotnem pnnnern pooblasti v tn savez klub v pokrajini. Vsak kbih sme postaviti r svoj team le svoje klutvivp člane brez r»7like ali »o vešča 1;i. aH ne. Ako ie eden izmeri igralcev član več šahovskih klubov, sme v enem letu igrati le za en khib čigar član ie. K natečain «me pri«top;!i le oni klnh. ki ie iztvlnil napram «ave?u vse olive*, "osti Kot pravilo vet:a. da «e stroški, ki narasteio 'z nave»len'h *et:em. pomz-dele na enaka dela med oba kluba. Domači klnh prevzame skrh 7a čim povolj-nejšo nastavitev (prenočišča^ in pogostitev gostov. — Savez. oziroma v p"krs-i'ni pods.avo7 imenujo »a vsako lekmn poverjenika, ki ima v«e pravice in dolžnosti. ki i'h JSS. f.lu^oslnvanski laho o ie število (vikr*i:n»k;h re-prezentantov liho. lanski 7magovalec v prvem nastopu ne sodeluje. Pokra:inske tekme so morajo odigrati tekom šestih mesecev od dneva razpis« [>o »avezn. a med|wikrajin«ke t na.lalV njih šestih mesecih. Sicer se smatra, da so dotični klubi izstopili 17 nateč.ala. Ako se kateri i7med klubov ne pokori cdredbam M»«'». odnosno podsgve7a. ga sme savez i7ključiti ii natečaja. Ako na tekmo ne pride, se ga kontumacira, ako ni opravičil izostanka. Jugoslovanski šahovski savez jo v okviru gornjih pravil poveril t otirom na dejstvo, da pokrajinski pndsavez ta Slovenijo ne obsto:a. ljubljanskemu šahovskemu klubu mandat, ds razp'*« med klubsko šahovske »umirja za pokrajinsko prvenstvo Slovenije. Ljubljanski »ahovski klub «e je temu pozivu odzval ter določd sledečo igial- (je drag %tvom požrtvovalnega učitelja Fr. Roša ie krasno uspela. Vlogo kniC' ta ilrasta je igra 1 režiser sam in izvrst« no karaktcriziral pi|ači ud.rncga kmeta. Predmet splošnega občud<--» ia in za« nim-iienco». BREZNICA. V sredo 21. t. m. s« j« ustanovila krajevna organizacija SDS z* breiniško občino. Predsednikom je bil vol en z. Ivan Rizjak iz Most. Pozivajo »e somišljeniki, da priavijo svoj vstop. Vsi »imiišljeniki dobijo v vseh zadevah potrebna pojasnila pri krajevni organizaciji. česar uaj bi se vbi pridno posluževali. GORNJA ŠIŠKA. Radi razpnsta ob«»-skega odliora so sklicali ta 25. t m. samo stojneii in komunisti nekak protesta! shod v Dravljo. Vzeli so tudi par klerikalnih petelinov v družtio. A plejte. zdaj jim gre trda kdo bo protestiral. Ko-aiunisli hočejo, da hi protestiral njih podžupan. » on odločno odklanja. Pravi, da ie to premalo va n;egovo osebo, da bi protestiral .larac; samostojneži pravijo, ako pride ta. da ga takoj nalož.o na »»■ inokoinico in zasadijo vile (v gnoj namreč) in pipcPeio ,-en. kakor so ga peljali 17. Kmeti.pke družite. Pueljevci pa hočejo, da hi prišel protestirat sam Pucelj. On pa nikakor ne more. ker se dn 8. februarja ne makne 4 strotro mu naka7.inega iiieoia. V»j zavedni fiiškarji in DravePci iib hodite jutri Dravlje pomagat "ezatl otrobe Puclievcem ir. komunistom Pridite it ši vsi na »hod k Sredraču. kjer ho govoril naš kandidat g. Fran ZehaL Tu bosie slišali kai pametnega in »e bo-u>o pr *iieljr>ko pomenili. KRANJ. Redri občni tbor Zadruge ro kralelskih in sorodnih obrti v Kran:u sa vtA; 15. februarja ob pol 9. v mestni dvorani. KOPRIVNIK PRI KOČEVJU. Nsš dobri pastir je v »Cillierci« zopet enkrat pog< nno ustrelil izza p'ota. Povod 1 iu re da'a izvolitev gostilničarja e. Wuchsa T a f P'na tukaišnre oSčinc. G. \Vuchse >n ostali občinski možje vedo dobro, da ie bil g. dopisnik oni. ki je najman' fi« nomogel k tej Izvolitvi. Zato tudi sme« šenie z zmagami (brer sovražnika) rado volie prepuščamo niemu samemu, saj jo s svojo nevednostjo že navajen zmago« vati. »Zmagovitemu« gospodu priporo« čamo, naj samo nadaljuje s svojim izzivanrem. Ko bo mera po'na, tedaj mu le pokažemo pot v Indiio Koromandiio. ZAGORJE OR SAVI. Prodava juhilo« IR letnico obstoja ki jo priredi filasheno društvo v ncdeiio 1. februarja, oh 20. uri v Sokolskem domu « koncertom, bo ot^-t em tudi proslava 30 letnice pričet-k.i 'l».'ovega pet:a v našem kraju in 20-I^;n'ro ufl.-innvitve »Pevskega kluha«. is katereta .ie nastal.-) sedanie društvo. P(V l. njn. Tfi»'i»«cbi knvvni nr&rAaA cdbor. odnosno na posamezne člsne od- in sicer državni ekonom v Mariboru g. An lenensiu DOrzm P»c5lcu| bora, ki so gg : profesor tehniške srednje Ion Sega o poljedelstvu in travništvu, Zagreb, 24. januarja, šole g. Oton Grebene, tajnik Trgovske upravnik semenegojske postaje v Beltln- V efektih je tendenca še vedno nesDre- in obrtniške zbornice g. dr. Ivan Pless cih g. inž. Fran Mikuž o semcnogo.stvu, menjena Od bančnih papirjev se je trgo-! in ravnatelj Osrednjega zavoda ženske ravnatelj sadjarske in vinarske šole v vala v večji meri Eskomptna, kateri je' domače obrti g. Rožo Rnrič. Pri sejah Mariboru g. Andrej Zmavc o kmetijskem Jugo Trgo PraStediona in Srpsko. Za dr. F. Ratej, načelnik prosvetnega oddel- 2aku g. nadučitelj Petriček o hmeljar- druge bančne papir« nikakšno ali malen- ka g. dr. Pestotnik ter eksperti, ki se bo- stvu, oblastni kmetijski referent g. Josip Sostno zanimanje. — V industrijskih pa- do vabiii k sejam po potrebi za vsak Zidanšek o živinoreji in strokovni refe- predmet posebej. pirjih je bil ve« teden promet neznrten, le včeraj je nekoliko oživeL Poskočili sta Ekspioaiacija in Šečerana. Slavonija je oslabela. — Od državnih papirjev se je trgovala v večji meri vojna škoda radi velikega povpraševanja iz Inozemstva. Čvrsto je !)ilo tudi 7 odsi. posojilo. ker Hausse dinaria rent za živinorejo v Mariboru g. M. Zupane o mlekarstvu. Posamezni poročevalci so v skrbno sestavljenih referatih podali pregledno sliko o sedanjem stanju poedinih kmeti skih SO odst. Zaradi te stabilizacije ta teden tudi na eagrebški borzi ni bilo posebnih sprememb. Zagrebška borza ge v zadnjem ča- Tržn? LJUBLJANSKI TRG. Cene slanini in ja:cem nazadovale. P.lapa vedno dovolj. Ta teibrn so cene Po zadnjem rapidnem skakanju na zu nan ih borzah je dinar oslabel ter se je panog ter stavili primerne stvarne predzadnje dni držal na visokem tečaju 8.35 loge. ki so bili sprejeti deloma ncizpre-je pomanjkovaio blaga, ki je večinoma do 8.50 v Curihu. Ta tečaj je tako visok, menjeni, deloma pa po podrobni razDravi pokupi jeno cd strani Narodne banka za kakor ga prve dni letošnjega leta ni nihče izpopolnjeni. Vseh'no sprejetih resolucij eačun države. pričakoval. Z dinarjem se sedaj mnogo bomo še objavili. Razprava se ,e vršila še Dinar je ta teden zadržal na zunanjih Peča inozemsko časopis e, ki večinoma popoldne, trgih svojo višino okrog 8 40 švicarskega izjavlja, da ima čvrstoča dinarja svoj Trditi je mogoče, da je konferenca v franka za 100 Din. Podoba je, da je ska- glavni temelj v gospodarskih pogojih in pol-iem obsegu dosegla svoj namen s tem. Sanje dinarja likvidirano s "stabilnim te- da Je upravičena. Istotako priznava časo- da je omogočila širši javnosti pregled In fejem nekoliko pod S.50. Zadnji ziičasni P'sie resnost In vztrajnost deia vlade spoznavanje sedanjega stanja raznih kme-stabilni tečaj je snaša! okrog 6.50 in se j Narodnega bloka. j tijskih strok in začrtunie smernic za po- torej kot trajni rezultat zadnje hausse' Tako priobčuje .Vosische Zcittmg« • drobno bodoče delo. pokazuje zboljšanje dinarja okrogio za dne 2I- m naslovom .Mausse dinarja« članek, v katerem razlaga, kako se po skakan u tečaja angleškega fnnta šterlinga splošno zanimanje meJnarodne-ga deviznega trga ponovno bolj in bolj su sploh gladko prilagr ja curiškim pari-' obrača k d narju. Kot vzrok dinarjevega tetam. Redne neznatne učvrstitve v po- i skakanja se navajajo: ogromen izvoz iu-'8|an:nj in jnj,.pm ponovno oslabele. Pro-«etku borznih eesiankov proti koncu ved- »"Slovenske turščice. močno nazadovanje da'alo Pe e0ve e meso [ Din za kilogram. Je bilo ta teden vedno v izobilju na trži-i Članek se nadalje peča z jugosloven- Perutnine je vedno pritično do.-ilj. 8ču ter je Narodna banka le redko in- j skim denarnim in kicditnim pi.manjka- KokoJj s0 se plačevale po 25 do 50 Din tervenirals. Večja intervencija je bila po- nj£m ter vidi rešitev kreditnega problema komad. Srebaš samo v želr'ek. j a'' v dotoku znatnih inozemskih kred tov rvne ja-Vem «o rv>dilV> pid's in jo se Tečaji deviz go ostali v slavnem na vi- aii stabilizacije dinar evega tečaja, odno- dnhili včerai po 125 do 1.50 Din komad. Sini prejšnjega fedna Samo deviza ns 3no v P"rastu kupne sile dnar.a v deželi Sirovo nt"=lo 45 kuhano 15 Din k?, mle-Italijo ja sredi ledna zaradi svojega i sami- Zadnja rešitev se označuje kot ver- ko a Din liter, jabolka 8 do R Din. kiom-Hiednarodr>enfa spu«:ila na j ietnejša in obenem tudi zdravejša. ipir I 75 Din Vsr. Cene zelenjavi so v plav- 249 5, a se je proti koncu zopet popra-j Po svojih izvajanjih pride čla :ek do n?m nespremenjene. b'n.iro pa je že zelo vila na 254. Deviz.n na Pariz je iz istega ; zaključila, da skakanje dinarja ni brez ?labo. vzroka padla za 7 do 8 točk na pr m prej-! notranjega opravičila in da se «e ni za- MA-RIRORSKI TRG. »njemu tedna Prvi dan lepa tedna je bil Ak° bo Jugoslavija po 2. skrom- :p y i?r^no promet zelo živahen ter je znašal okrog.«'" ^ela toKrat dobroelno zelev. kakor ■ ' - so dalp ,e 20 milijonov Din. dočim se je 03tale dni™0" v J"8»slavi,, pričaku ejo na teme- ; ; ,e. gibal okrog 10 milijonov Din j »J« cenitve ,e pričakovat, dalje močno (| ,,o ' ^ m 5o pr(v V današnjem svobodnem prome- ®« dinarjevega tečaja. Zeleh bi ^ ■ 3f) ^ 3fi Jo tn v efektih ni bilo poslov rrzen nekoliko; b!o-da mednarodna špekulacija ne vtika ^ J5 i1o ,, ,1mh |5 do |>in cakljnčkov v vojni Škodi po 127. - V de- rok v to devizo. 2:.l, da tega ni pričako- ^ A,tJmf. mp„rli ?,.vpl1mopo vizah je bila tendenca nestanovitna. Pro- vatl- kajt!- kakor se v,d'- se « špekulacija ,3 ()f> 9f) pin tp)c,lno ,lo lf> ^^ mef minimalen. Za posamezne devize so ^ vrgla na to polje in tako bodo neiz- oft klofo,e 20 ,)o o- preUajeno m?so 40. zabeleženi nastonni tečaji z« blago: Dunaj j .^j^^.P3 razvo,a koncno drob 7 do 15 Din k?: v mestni mesnici se je proda:ala povedi na po 16.50, tele- 0(1867, Italija 254. I nndon 295 5 Netvvork | ne b,jdo mulil1 zadrfat! J!ek St.5, Pariz 337.5. Praa:a 183 'n Švica I 118745. ' 5 Priprave 2a Mednarodno tina pa po 21 51 Din kg. Perutn:na (400 komadov). Cene so bile kokošim 15 do 50. ra.-am. go=^m jn puranom po PO do 150 Din komad. Krompir, ?eleniava. sadje In drura ž?\1- Kmeti}ska anketa v Mariboru S-a7«s{-aviTi ^L-nrafim k J« ' Maribor. 24. januarja.',a Kromplr^ je hno ,n'vozov in se « „ „ m! Včeraj se je vršila v tukajšnji vinarski, pro^j«! 'po in do II din.rtv mei-riik. industrijskih Ul^efn'jj iC sat3ju,ski Soli prva kmteuska konieren- ,vhula 2 do 5 Din venec, solata 1 do 2.'0 6 Ilu®,"u ; ca za mariborsko obiast. Konferenca, na tnmnd al' kupček, kislo »epe ».''O —jucljanski odbor za Mednarodno raz- katero je povabil sklicatelj veliki župan kisla repa 2. maslo 46. kn'm: .I.?;ra 1 ministrstva tjguvine iu iniiustrije pod širšim krogom interesentov obravnavajo do 125 Din: limone 0 75 do 1 r.rs. pnn.i-predscunistvom načelnika Ovorncga svet- potrebe našega kmetijstva in določijo ob-1 ran^e 1 do 2.50 Din komad; smokve 6 do aika g. lir. Kudoua Muina sejo, na k^ie- enem smernice za bodoče delovanje na 8 dinarjev vpnee. Il je izvoiil za častue&a pietJicUnika vse- tem polju. Konferenco, katere so sc ude- : S"no in slnma. V sredo 21. t. m. so Učiliskega prolesuija araitekla g. Joi.ua ležili zelo številni zastopniki razndi go-|^metie prperali 8 vozov sena in I vn^ Plečniku, za po-jpietlseumka pa akuue- spodarskiu krogov in odlični strokovn a- slame, v sohoto 24. t. m. pa 5 vozov mičueita Slikarja ta umetniškega konzu-i ki, je otvoiii venki župan, ki se je zaliva- na »rednje vrste in 5 vozov sl->me. Tpnp »enta g. truim irumika. t lil za številni odziv ter nato razložil na- =0 bile «Pnn 75 do 90 sbmj C2.50 do 70 Pripravljalna deia za razstavo, ki se bo meti posvetovanja. Naloga konterenee je,1 dinarjev za 100 kilograjnov. Otvonia že 1. aprila t. U so v na.iepsem da se določijo smernice, po katerih nuj teku. UOžaiovati je samo, da se je nasa bi državna uprava v čim večji meri po-vlaua malo kt^no csiiočila za sodelovanje, j speševaia razvoj in procvit raznin kuie-tako Ua je za priprave samo še malo ča-| tijskih panog v mariborski oblasti. Po-sa na razpolago, i reoa bo mnogo ucia,1 irebno je, da se točno začita pixgram, ki da spieti omogočimo uueiežoo Siov tu.je bo slonel na praktični podlagi in ki bo, , ... , na tej razstavi. Naloga pripravIjamega ' obenem nudil jamstva za odstran.tev mar- ! ™ P" ne.pr.rnet.^ih eenah. [dospe v Ljubljano preko Trsta, kamor je iadia g to množino že na potu. = Dohodki glavnih carinarnic v prvi dekadi t. m. so znašali 37582.122 Din. N'ajveč:i dohodek izkazuje carinarnica Zagreb južni kolodvor, in sicer 8.M4.610 •liiiarjev; potem slede: Beograd Sava 8 milijone 861.767 Din. Reograd železtiiška postaja 3.355.680, L:ubljana 2.793.121, f=uhotira 2 105 921. M a rilior 2 037.979. Novi Sad 1.900.045. Skoplje 1.418.729. Osjek t.409.801. Sarajevo 1.117.500, Split 1 milijon 29.934 Din. Ostale carinarnice he!e-ži'o dohodke pod milijonom Din. Od teh omenjamo še dve slovenski carinarnici: 'eseri.-e 514.225 in Pakek 266.127 Din. Cp'okupni dohodki plavnih carinarnic od t ??ri1a 1921. do 10. t. m. znašajo 1 339 milijonov 273.126 Din napram 1 339 milijonom 42 Din v enakem času predhodnega leta. = Državne železnl-e nal nabavljajo po-treh'čire samo pri dom;'či Industriji. N'a konferenci med ministrom za trgovino in industrijo dr. Surminom iJi piometnim ministrom Staničem plede rsznih žeiezniških in železniško - industrijskih vprašanj se je dr. šmmin odločno zavzel za to. da na!e železnice v bodoče krije o svoje po-trelie izključno pri domačih industri^kih podjetjih. _ Cenovnfk za zavarovanje valute ob izvozu hlapa, vePaven od 15. do 31. t. m.. objavljen v »Uradnem listu« dne 21. januarja. — V trpovlns'(l re-rister so se vpisale nasledn:e tvrdke: »Vesna«, združene tovarne. družha z o. z. K imnik - Mekinje, industrija kovinsko-palanterijskih iz.ilel-kov, kartonaže. mo^kepa perila in leseni znlHvev: Hotelska družba z o. z. v Ljnhlani: Vrn«ivčevalnica patentov in iz umov. družba z o. z. v i.jnbljani; Zdravi-'iSka drnžlia z o. z. v Ljubljani, izbrisala -e je tvrdka: Zitni zavod v Ljubljani v likvidneiji. — V zadružni register sta se vpisali nasledn'i zadnipi: Hranilnica in posoHl-ni^a v Beltincih, r. z. 7 n. z.; »Mali dom«, stavbna in stanovanjska r. z. z o. z. v spodnji Šiški. = Pnravnalro postopanje ;e nvedeno o imovini firttie »Oob-tn«. družl>e z o. z. tr-povine z deželnimi pridelki v Ljubljani narok 28. februarja oh t0>: o imovini Frgnepta KlanCnika. trpovea v Smnrtnem oh Paki (narok 2. marca ob 9.). o imovini Ivana 1'lage. trgovca z u«n'em v Celju (narok 2. marea ob pol II.). o imovini Moriti Ro'ka. posti-idftirja in posestnika pri Sv. Pel ni (narok 25. fphrttarja ob 9.). o iniovimi l.udovika Šefa. trgovca s čevlii v M-rihoru (narok 2. marra oh 9.). o imovini Franca Radija, trgovca v Mariboru (narok 4. mnrea oh 9). o imovini Frana Olazerja. trgovca z živino in konji v Drapovi^u (nniok II. marca ob 9.) in o imovini Friderika Stfiperja. trgovca z. meinnim hkipom v KrSkem (narok 14. fehruaria oh 9.). Ponovni poravnalni narok v zadevi Vinka 1 Imela k a. trpovca v Mariboru ho 31. t. m. oh 9. - Potrjena je poravnava med Jos'pom Pnncerjem. trpnveeni in posestnikom v Lahkem »er njepovimj upniki za 40 odst. njihovih terjatev. = Zaščitna carina na kmetijske stroje. fz Beograda poročajo, da se bo na iniciativo m:ni*tr«tvn za kmrtiietvo in vode sklicala anketa, ki «e bo pečala t vprašanjem uvedbe zaščitne carine na kmetijske stroge. = VelP-a IrSilvenca v Novem Sadu. Vovosndsko sodišče je razpravljalo o zadevi prisilne poravnave nnvo»adske tek-sti'ne tvrdke Petrovič in drup. katere jnsolvenca ie pr pomopla do poloma Vojvod jnnske h.mke. Ta t volka dnlpnie Vojvodinski hanki 1813 000 Din. NVna aktiva zn-iino 4 7130".l.fi9 a pasiva 7 mi-lijonorr 902.195 29 Din. Tvtdka ponuja 32 odstotno poravnavo, plačljivo v 18 mesečnih obrokih, počenši po treh mesecih od dneva sodnijskepa odobren.ia poravna.-ve. Na skupščini upnikov, ki se je vršila te dni. je bila poravnava sprejeta. = Načrt čekovnega prava ln menične* ga reda. Komisija za sestavo meničnegs. reda je svoje delo že končala. Po sprejemu načrta meničnega reda g strani mi-rigtrstva pravde bo začela komisija sestavo načrta čekovnepa prava ter se bo r tem vprašanju obrnila na posjHidarske organizacije za njihovo mišljenje ter predloge. = Neosnovana vest glede oSfanovItv* JnfoslovensUo - madžarske zbornice v Su-hoti~L Z.nprehška trgovska in obrtniška, zbornica demantira časopisne vesti o ustanovitvi juposlovensko - madžarske trpov-ske zbornice v Suhotici in Novem Sadu. Naša vlada doslej Se sploh ni zavzela stališča v vprašanju ustanavijanVa tako-zvanih mešanih zbornic v naši državi, ra^-di česar tudi ne ohsto:a namera, da s« omen'ena zbornica ustanovi. = Centralna organizacija taeosloven-skih producentov sladkorne r>e'je. Za 25. t. m. je sklicana v Novi Sad konferenca, vseh orpanizacij producentov sladkornt pese v Jugoslaviji. Na tej konferenci s* bo razpravljalo o ustanovitvi centralne' 0rg.1ni7aci.ie. ki bo urejevala odnošaje med producenti peae in sladkornimi tvor-nicami. — FrancPa na nomladrem zapreb?^eni velikem sejmu. Kakor je uprava Zagrebškega zbora obveščena, bodo frr.ncosld rgz't.1 vljalci na leto5n:em pon^adanskpm velikem sejmu sodelov-rii v mnoro večjerrj ohi»epu kakor lansko leto. Lani je število francoskih razstavljalcev znašalo 116 in se že iz tega vidi. da francoska industriji polapa precejšnjo važnost na zagrebške sejme. = Dobave. Direkcija državnega, rudni, ka v Rrezi sprejema do 10. februarja ponudbe glede dobave 370 kg raznih konjskih podkev. — Vršile se bodo nasledni* ofertalne licitacije: dne 14. februarja pri ravnateljstvu državnih železnic v Zaer hu plede dobave 10000 kg dek^trina; dne 16. fehruaria pri inte>rdantnri Vrh&-ske divizijske ohlasti v R"n:aluki prihliž-no 15.000 kubičnih metrov drv; pri ravnateljstvu drživnih železnic v LjubljaniL plede dobave 800f> kuhičnih metrov tolče-neca sramoza: pri ravnate'jstva državnih-železnic v ParaVvu plede dobave 3000 kp fimeža: pri ravriatePstvii državnih železnic v Sulmtici glede dobave raznih h.irv. p'ede dohrtve razrega jekla, ter plede dohave 20.000 k? an-nn:aknvp In 3000 kilopraniov kanstične stKle: dne 17. februarja pri poštnem ravnafe,!stvu v Ljubljani plede dohave 8000 kg bencina: pr. ravnateljstvu državnih železnic v L'ublja-nj plede doba ve raznega n'samiške?a m*-teriala (papiria. 8vinčini'-ov. per<* itd). Predmetni oplasi so v p'sarni Trpovske in obrtniške zbornice v Ljubljani oa vpogled. = Madžarshl se *ap1en'eno premoženja vračuna v reparacliskl dole. Koncem t. m se sestane v Parizu konferenca nasled-»tvenih držav, ki bo med drugim izvedls. vračunanje vseh od nasledsf venih drža^ konfisciranib madžarskih nremožen;skih ol»jektov po paragrafu 191. trianonske pogodbe v reparaciiski dolg Madžarske. Ta premoženjske ob;ekte v nasledstve-nih državah, ki so preSli v last teh držav bo izvrSila komisija cenitev ter jih odpisala od madžarskega reperacijskeg* dolga. — Namera nVInltve poslovnega nadzorstva v NemčljL Iz Berlina poročajo, da je demokratska frakcija državnepa zbora stari!« predlog, v katerem se vlada prosi, da prpdlnži zakonski načrt za ukinitev odredbe o poslovnem nadzorstvu. Vremen iiinhliana 24 ianujiria I9'5 poročilo I inhlian« nad rnnr.em Dunalgka horra zn Vn*tlls'-e prodnate (23. t. m.). Na več knpčij«kih zaključkov je bilo v pienici prekimioiskega izvora. Oenp pora"le. Ječmen beleži mir- i Ppodno povpra5evgn;e po krmi'ih trs in | dalje in razpečevanje ;e zadovoljivo. Čine rži in turščice l>e!ežijp tndi porast. jVolir?*) v šiMrpih vkPnčno hla^ovnnp-o-! metni divek hrez carine; pšenica: do-| m.iča. 5fi do 57. mad»n-s!:a s Puri- w 79 vsoo kolikor mogoče na roko ter aa/bi | pravu,"se bo razvijalo delovan e obiast' 'TeT^ »e Jim pri izber: predmetov vse.uansko nih organov za prospeh kmetijske^ go-^T, « » ' S č i tiiuu^iii 1_____1______________I"n t ur ser OdOora je težka ia ougovoiua, zalu je sikaterega neJcstatka, ki oviia naš go- j lieooiioduo potieouo, aa pri pripravan za spodaiski razmah. Ako iroši država Z3 razstavo soslelujtjo najširši krogi. Usub.- ! kimt.jsko široko mnogo denarja, se mo- . ta naj bi sc šlo delegatom odbora, ki bo- ! ramo zavcuali, da je ta denar zbran s do tekom prmounjcga ledna obiskali na-i težkimi žrtvami ijudstva, ki pa je baši" ia obrtniška in indusirijska podjetja, po- radi tega upravičeno, da izve, v kake:n ' I hrai on*r.o*aii'a ob Zrarni tlak /.racua temne ratnra Vetet oblacuo O-M Pada Tint-mm l.ltilil.ana 1 /7KU —fi-4 bre/. vetra megla _ l.jahi a *«n triFl"čn. , , , . , . Povpn ieva n« * prilično po pšeniei. mo. našun poljedelcem potrebno naobrazbo, kj< jn delo(n3 ^ 0„n. Tend(,n,a da se dvigne razina našega kmetijstva in meuii, transportna sreusivaj, v lil. sku-, umno uporabo modernih pridobitev na ,pfln, x..T; v IV. skupini: gleUaUska. ulična in ! stvu. kajti od tega živi naše ljudstvo. S Sto,ako Tv^tl zaradi masnih Vratarska uauinost; v V. skupini: m*, j ozkl zvezi z poljedelstvom .e živinoreja.! ^ Inl^tnS v t m pouk. kateri je istotako odmerjena važna vloga Razstava se bo vršila v galerijah Espla-i v našem gospodarstvu. Nadaljni mogočni nade inval.dov, v prostorih Ciiand Paieja i činitelj je vinogradništvo. To tvori zlasti ter v posebnih v U namen zgrajenih pa-, za prebivalstvo mariborske oblasti bogat Viijonih in kioskih. Ves razstavni prostor; vir dohodkov. S temi gospodarskimi stro-Obsega 28 ha. i kami pa je tesno spojeno zadružništvo, ki Za Jugoslavijo se postavi poseben pa-! nepostedno skrbi za razvoj raznih kme-jd la. da se v Slovenil potrehna množina Viljon, ki bo zgra en po načrtu arhitekta j tiiskih panog. Zato je nujno potrebno,' žina soli pospešen odpošlje v Ljubljano K. Hribarja iz Zagreba. ! tudi temu nudimo vso mogočo pod- j ix skladišča v Sen;u. Iz Senia dospe ▼ O podrobnosti glede razstave se bo še poro. ji.iuhliano toliko soli. da bo zadostovala setru zaradi pomanjkanja in visokih cen pšenici. = Poonnf;ante soli v Sloveniji Ppra- j va državnih monopolov je r.a ponovno npornr-tn Tr?ov«ke in ohrtni'ke zbornice v I.juMnrii glede pomao^anja soli odre- poročalo. Interesenti se naj za informacija obrnejo neposredno aa piipravliaiiti Po nagovoru velikega župana so po- do takrat ko dobi Ijnhljantko skladišče samezni poročevalci podali tvoje reieiate. j predodkasano anožino 8£00.000 kg, ki t V i.iubl aoi bsrometei višji, temper nižja V vsej srednji in južni Evropi je ostalo vreme ves teden popolnima nespremenjeno; spremenljivo pa je bilo v severni in vzhodni Evropi. Visok zračni tlak je še vedno pop ilnoina obvladoval vremensko situacijo; njegovo središče, ki se je nahajalo skoro ves čas med Karpati in severno Adrijo, e kazalo abnormalno visok pritisk, v Ljubljani n. pr. v torek in sredo nad 785 mm (preračunano r.a morsko gladino), kar je pri nas prav posebna iz-rednost, ki se opaža skrajno malokrat. Po drugod je bilo pri tem po večini jasno; ekrog in okrog Alp pa se je držala skoro ves čas nizka plast oblakov, ki je tudi pri nas izg:niia šele v drugi polovici tedna, ko >e prenehala burja. Vsa obala Adrijc je imela ves čas burjo, ker je b ', nad Sredozemskim morjem zrak nekoliko lažji in je mrzle.ši in težji zrak s Po-donavja in Balkana silil tjakaj. V torek smo imeli še to abnormalnost, da je pri skrajno visokem stanju tarometra nale-taval sneg. Ta čas pa je nad celo severno Evropo piha! zapadni veter ter dovajal oceanski zrak preko Skandinavije v Rusijo tja do (Jraia, dočim je iz srednie Evrope hlad nejši zrak silil na jug. Zato smo imeli ves teden paradoksno situacijo, da ie bii evropski sever ponekod toplejši nego daljni jug. V četrtek, dne 22. januarja je ka- Snlnee vthaia ob 7 85 safca a ob 16>50 zal ob 7. zjutraj termometer v Rimu 2 stopinji pod ničlo, v Madridu 3 stopinje pod ničlo, v Parizu — 4 stopinje C, nasprotno pa na angleški obali 4 do 7 stopinj C nad ničlo, lielsingfors na Finskem -f 2 in celo Petrograd le I stopinjo pod ničlo ter Moskva le — 2 stopinji C! Tudi severiioevropska obala med Arhangei-I skom in Hammerfestom je imela tempe-| raturo le okrog ničle. Dežja ie bilo tudi na seveiozapadn |-malo. pač pa ,e v večini Rusije sredi ted-| na močno snežilo, nakar je šele proti koncu tedna nastopil nekoliko hujši mraz. Nad Atlantskim oceanom divjajo še | vedno silni viharji, le v drug: polovici i t-Jna so nekoliko ponehali. Kakor imamo ' v srednji in južni Evropi mirno in suho zimo, tako imaio Izredno viharno in mo-; kro na Atlantskem oceanu. ! Ako bi bilo padlo v decembru vsaj ped : snega, tedaj je gotovo, da bi imeli vzpri-| čo izredne stanovitnosti barometra letos eno najhujših zim, kar jih pomnimo. Koncem tedna te sicer barometer postal nemirnejši ter je precej padel, a sigurnih znakov takojšnje temeljitejšs spremembe Je vedno ni opažati. • Vremenska napoved sa nedeljo: Oblačno. V nižavah megla. Ni izključeno, da bo padal sneg. Znižanje temperaturam . ALEKSANDER. DUAAJ ZVESTOBA IDO QROBA (LA DA/AE DE-AON$OR.EAU) M Toda, ko se je bližal šesti dan. je David obolel, morda zato, ker ga je hotel gostilničar odpraviti iz svoje hiše. Nagli, fanatični gostilničar je to obolelost naznanil Chicotu s porogljivimi besedami. „0, mislite li, da bo umrl?" vpraša Chicot. »Hudo groznico iina, tri- ali štiridnevno, ležati mora baje, zdravniki tega ne razumejo. Gladen je vseeno prav močno in krepak. Mene je zgrabil za vrat, a hlapca je nabil." Chicot pomisli in vpraša: „Ste ga li videli?" »Seveda, saj me je celo davil!" „Kako ie izgledal?" „Bled je, izmučen, grd in dere se kakor na ražnju. Rekel mi je: Pazite na kralja. Proti kralju se pripravlja zlo!" »Lopov!" »Bedak!'* „In ves čas mi pripoveduje, da pričakuje nekega človeka, ki naj bi prihajal iz Avignona, in da želi videti tega človeka, preden umre." „Vidite no, on govori o Avignonu!" „Vsako minuto!" „Grom in peklo!'-vzklika Chicot. „Recite no, ali bi ne bilo smešno, da se tukaj iztegne?" grobo vprašuje gostilničar. „Prav smešno, samo bi mi ne bilo ljubo, če bi umrl, preden pride pričakovani sel iz Avigncna." »Zakaj? Čimprej umre, tem prej bom rešen royalista in mi vsi!" „Da, samo bog zna, kaj mu pride iz Avignona!" „Mogoče. Videli bomo.. če ne govori samo v groznici. Gorenflot ni sodeloval pri tej zaroti, marveč je zadovoljno jedel in pil, in sicer velike množine, in zredil se je toliko, da je gostilničar začudeno govoril: „Ne bi verjel, da je ta debeli menih tako čudo zgovornosti, in da mu vseeno tako tekne!" IX. KAKO JE MENIH SPOVEDOVAL ADVOKATA, ADVOKAT PA MENIHA. Kmalu nato se je zdelo, da je prišel dan, ki bo Vernuilletovo gostilno osvobodil nedobrodošlega gosta. Mojster Vernuillei je bušil v Chicotovo sobo s tako prešernim smehom, da je moral Chicot nekaj časa čakati, preden je oni prišel do sape. „0n umira!" pravi človekoljubni gostilničar, „se že steguje! Ta prijatelj krivo-vercev, ta Faraon! Udarec je zares prvovrsten!" »Kakšeh udarec?" »Priznajte; plemeniti gospod, da ste mu ga vi zadali!'- »Jaz da sem udaril bolnika?" „Pa da!" »No, kaj se mu je pripetilo?" „Vi veste, da vedno viče za onim pričakovanim čIove!-«m iz Avignona!" »No, pa je-li ta človek prišel?" »Prišel ie." »Ste ga li videli?" »Videl sem ga, seveda. Saj ni mogoče, da kdo pride ali odide od tod, pa da bi ga jaz ne videl." »No, kako izgleda ta človek?" »Majhen je, pa rožnate barve v lice." „Istina je," pravi Chicot pri sebi, potem pa pozove gostilničarja: »No, dajte, brate, govorite obširneje in točneje!" Gostilničar nato poroča, da je prijezdil manjši človek na velikem konju, da je vprašal za mojstrom Nikolajem in da se je dal odvesti k njemu, pot mu je kazal gostilničar sam, a odvetnik je bil v postelji, grozničav, in ni sprejel gostilničarja, marveč samo tujca. »Ta tujec je torej tukaj?" vpraša Chicot živahno, s prstom kažoč na sosednjo sobo. »Seveda je, tukaj je pri njem, zaklenila sta se v sobo!" »No, pa kdo vam brani, da prisluškujete pri vratih?" ..Res, prav imate!" pravi gostilničar in odhiti, da izvrši ta nasvet. Chicot pa skoči k luknjici, katero je zavrtal v steno, in zares zagleda Petra Gondyja pri bolnikovi postelji. Ali razgovarjala sta se tako tiho, da Chicot ni mogel razumeti niti bescdice njihovega razgovora. Pet minut pozneje pa se Gondy poslovi od umirajočega. Chicot pohiti na okno. Tukaj zagleda na cc~ii belca, velikega konja, katerega drži lake za povcdec. Kmalu pezneje se pojavi poslanec vojvode de Guise, zavihti se v sedlo in "djaše smeri pro*i Parizu »Sto gromov! Samo, da ni vzel rcdoslovnika s seboj! si misli; Chicot. »Sicer ga bom dohitel, tudi če deset konj izjažem do mrtvega.1 Ali ne, ti odvetniki so lisjaki, in tr še posebno. Mislim torej, da ima rodoslovnik še pri sebi. Kje je neki ta nesrečni Gorenflot?" Ta trenutek se vrne gostilničar in poroč*>. da je bo!nik baje zelo Slab. „No, prav," pravi Chicot, „kadrr se pojavi, pošljite mi i mojega brata Gorentlota. Gre za sveto reč! ' Vernuillet se po7uri. Sedaj je bil Chicot v škripcu. Ni vedel, ali naj hjti za Gondyjem, | ali naj drži Davida. Ce je odvetnik res tako bolan, kakor pripoveduje gostilničar, je gotovo oddal svoje depe"e Gondvju. Chicot je torej obupaval po svoji sobi ger in dol. Naenkrat se začuie glas s stopnic Bil je menih, ki je nekeliko pijan prišel popevaie po stopnicah. Chicot plane na vrata in zagrmi: »liho, pijančc!u »Pijanec?" vpraša Gorenflot. »Pa ne morda zato, ker sem pil?4* Šele s pomočjo velikega vrča vode, katerega je mora! Gorenflot kislega obraza izpiti, se je Chicotu z energijo in s pretnjami posrečilo, da svojega sopotnika iztrezni in ga obenem nagovori, da se odpravi k sosedu na spovedovanie. Za dober izid mu cbljubi sto pištol nagrade. „A kaj naj rečem temu spovedancu ?•• »Poslušaj, govori kar hočeš, ali glej, da ti bolnik izroči svoje spise, češ, da jih boš že ti oddal na pravo mesto. Nast.pi slovesno in kakor dober izpovednifc, stori sploh, kar moreš, in hodi zgovoren in prepričevalen. • ,.Zakaj naj ga prisilim, da uii izroči svoje s^ivC? • vprašuje Gorenflot. „0, ti bedak ti, zaiO, da dobiš od mene U: yc tolarjev nagrade! Ali stdaj razumeš?" »Točno. Vse bo, kakor ste ukaze':!" »Pa si li dovolj iztreznjen. da se moreš louti tc^a posL .J" »iočno, videli boste!" Gorenilct se s široko dlanjo osmuioie po licu, kaaor da hoče pregnati zadnje sledove svoje pijan poiem sč v -čano odpravi k vratom. „Sanio trenutek še," pravi Chicot. »Ako ti spise da, vzemi jih in obenem z nogo potrkaj po zidu. Ako ii j iti pa ne da, pa vseeno tudi potrkaj." Nato Gorenflot cciide, C::o' pa se skloni na prisluškovanje. Dve minuti kasneje je Gorenilct vstopil pri sosedu in Chicot ga je zagleud skozi svojo prisluškovalno luknjico v rt?r>i. ( civetnik se je dvignil v svoji postelji in pričel ogledovati čudno ncnil.ovo pojavo. »Kaj želite tukaj, častiti oče? ' je zašecetal s tihim glasom. Sin moj. skromen menili sem," pravi le ta, „čujen, da ste v opas-nosti in bolni, pa prihajam k vam. Ca se pomeniva nekeliko o rešitvi vaše duše." ..Zahvaljujem,- pravi boinl!;, ,.?li mislim, da je vaŠ3 prijaznost odveč, kajti jaz ^e počutim že mnogo bolje." Gorenflot pokima z glavo in pravi: „1 o je srmo hudičeva lokav ost, ker cn želi, da bi vi umrli brez spovedi in torej v grehu.^Vrag bi se prevaral," odvrne odvetnik, iaz sem se pravkar izpovedal." „Kcmu?" »Drugemu svečeniku, ki je prišel iz Avigncna." Gorenflot zopet cd!:ima z glavo in po Chicotovi instrukciji odgovori: . Saj to ni bil svečenik.'- »Odkod vi to veste?" „Ker ga po?n?.m." ,Onega, ki je cdšel odtod?" „Da," pravi Goreniiot tako gotovo da se je bolnik očividno vznemiril ,.Ker vam je sedaj boije, in kef odhajajoči r.! bil svečenik, se že morate sedaj izpovedati." „~Io mi ;e prav," odgovarja bolnik z močnejšim glasom, „ali izpov.da! se bom, kadar in pri komur me bo volja!" „Vi nimate več časa, sin moj, da si poiščete drugega, in ker sem jaz t ikaj.. " nadaljuje menih s pravo vsiljivostjo svojega stanu. »Kaj, ju.z nimam več časa?" vrešči tedaj bolnik, in videti je, da je :'e jako krepak, „iaz da nimam več časa? Ali mislile morda, da me bo pobralo?" Gorenflot kimne treijič in ravnodušno odgovarja: »Zatrjujem vam, dragi moj, da pri vas več ne računam na zdravje. Va« so obsodili i zdravniki i božja previdnost, izpovejte se brej, najbolje bo za dušo." „J?.z pa za ti ju jem, dragi sveti oč«.a, da mi je že mnogo bolje in da se čutim prav krepkega, kar je nesumljivo tudi zasluga vaše blagoslovljene prisotnosti!" „To je s?mo prevara, dragi mej, ker je to samo zadnji zubelj življenj?., !:i se noče odtrgati, ker je duša rogata Kar govorite, pripovedujte mi o svojih spletkah, zarotah in marinacijah!" »O mojih spletkah, zarotah in mahinacijah ?" vprašuje sedaj mojster Nikolaj David začudeno, vznemirjeno m pozorno. ,,Da." r~trjuje mu Gorenflot flegmatičrto, in najprej se izpovejte, potem pa mi dajte vse svoje spise, katere imate s seboj, in bog rai bo morda dovolil, da vam podelim odvezo." »Kakšne spise?" klikne bolnik s tako zvonkim glasom, kakor da je čisto zdrav. »Spise, katere vam je navedeni svečenik prinesel iz Avignona." i? ČAJ V OTROŠKI SOBI & „ popolna" ZATO V VPORABl NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI XI«. MIHUS LJUBLJANA, Mestni trg tS izde.ovatelj dežnikov. Na drobno I Na debalol Zalsg* sprehajalnih palic. -ijrt tfe2nlkl sc nanovo prcobleCeJe m grafični zavod za vsa dela, spadajoča v tiskarsko stroko DELNIŠKA TISKARNA D. D. 10-600 KP \YOLF LANZ novi lU potpuuo geue ralno popravljeui i iskušani sa I VOR-NlCtilM JAMSTVOM i MONTAŽOM Simouljhi - Diese! - upojni plin BRAČA FISCHER £ ZAGREB Pantovčak 1 b. Pogleoajte naše veliko skladište. 1S78.1 15 leine iamsiuo nsjpaicinejsiSTOEWEfl Sivilai itroji t pejrez-Ijivim transporterjen (gmelie);2enist:vnin pnoikia ji priprav-Ijes 21 Stopanj«, »«-zenjs tli i ulica g/t Tiskarna za umetniška In navadna dela v eno- ali večbarvni izvedbi Moderno opremljena knjigoveznica Izdelovanje trgovskih knjig V Ljubljani, Miklošičeva cesta 16 Kdor oglašuje, ta napreduje! Tpflovina M5RUA ROGELJ v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 26 T bliiinl koicdvora ce nllce -iriooro'-« b-gat« zalogo sukua. ca.ea. klota. evilba, oksfoita ei-fina, iifoua, beie. rjave in modre kote-oine, iele.'a iu natrga platna r.a rjuhe, volnene in Hvi ene jumnerje, a»»ai ^e iu Bviiene rute in -*rpe, volno, na»olo i« ">*a»ice, kravat« in različno dronuariio. iJ(j6a Biago dobro! Cans nitke! oč in mladost! hitro povrne muogo preizkii-eni «>eokratosm». Uporablja >e < naii.oij.nn uspehom pri »labo-krvnoati, bledici. štabih t.veih, bojo* iioati, pri uočuib polucijab, razdm-.euosti, depre.iii, aek-aua.ni uevrasteoiii, onaoiji. ua oteoci, pehanju telesnih mo l. mrtnn. nerizpoloteuuuti d 4oprno-ti pri ieuskah. Cena /avitua t>0 t>io - lia4po>i:.jH zi, ie se znesek pošlje » uairei (» pismu) iu IS (lin za poSiijilue »troške. druf.l>»: Gssellschaft fiir che nisehe urtd metaliurgiscb« mdustrien m b. H. Wien XIII 2, Wisseriiln=ssa S. fffffTfT mAUGOLATOR iiihibcii6t.i aparat ne -me mao kati v nobeni dni" žini, nahavni si g* mora vsak po^amev.oik. ako skrbi za uvoje adravje — ,.&U(JO-ATOR". io-halarrski aparat, zoran z n:i|si;uruejiim ns.icb m vge bole<»i aapniii ')t(fannv kakor: prtblajenje, kaseij. oslovski kašeh. naduho, gollanim in bron hij Ini katar, vratne ift pl učne &ole2n: vnetje pljuiaih konic p.sledrei otiuia vareu. Komodou ae more uporabljati tud' v poatelji. Takoj po unorabi »e paci.eut labk-i potia oa mrdi zrak ter je popolnomt z t varovan ored ponovni« pre-hlajeo eoi PreeeBB.jiv uCinsu takaj pa uporabi. O a takoj uporab ji>eg.i iu pop one^i aparata »AUOOLATOS" l3r» Din, no-!irua id ovo)Bioa se zaračuna posenej. /.ahievaite t.ko: bre«plačoib roapaktov Aparst .,AUOOLATOa - se uobi v vaaki lekarui m druganji, *ic«r pri JOŽE CESULJ agentura - kamisija, Jesenice na Gorenjske« Geueraioo uatoostvo aa SI1S. I Modna krojačnlca M go«pod« In dimi, priporoča. — Zaloga modnega ■ukna po najnižjih een&b. postrežba točna. Jakob Kelc. Maribor. Stolna nltca it 6 2010 Dobro idoča pekarija a H 1 S O, »e vsled starosti lastnika pro<1a Potrebeu kapital 300.000 Din. Našlo* t ; upravi ..Jutra" t Mariboru pod značko „300.000 Din". !®|0 Pekarno «11 pripravno htšo za pekovsko obrt. kupim. — Ponudbe x natančnimi podatki ln navedbo rene pod značko ..Takojšnje plačilo 827" na »pravo ..Jutra", 18-40 .Jutra« Ljublj asa Pr«š.rao»a ulica 54. Brivnica M radi opustitve obrti tikoj proda z vseru Inveutnrjem Huliar Mak>, brivec, Krško. 1952 Kafer? go^nod ali dama bj botel-a poučevati gospo dično v nemSčInl? Ccujene ponudbe na upravo „Jutra" ped šifro »Nemščina 800". 1788 Italijanščino polito )e ltali'inska učiteljica gospodične In Šolske otroke. -— Natančne ponudbe aa upravo ,.Jutra" pod Slfro »Italijanščina 8|9". 1822 Pri te) priliki Vam morem Iskreno čestitati k liredni uspešnosti Vašlb Inseratov. Nek-mo Italijanu, prijatelju, sera svetoval, naj t zadevi svoj« kupčije Inserlra v ..Jutru". Storil Je Iako In njegov (po meni sestavljeni) oglns Je res Izšel. tispeb Je bil presenetljiv, celo za mene sanieiia, Se bolj pa ta prllatelja, kl Je dobil prav pravcat respekt pred „Jutrom" |daslravno m« nI neznano (oo Je sicer is globoke Itallle), da J. list na gla.u kot .giornal. Italofobo"). Gotovo Je. da se bo »e večkrM za oglase obrnil na ..Jutro" In da bo Isto priporočal tudi svojim znancem, kl Imajo posla t našo državo (seveda v drugih brunšah, kakor Je njegova) Pobil Je taktično cel kup odzivov in Se sedal mu prihajalo Izdatek za oglas se mu Je bogato poplačal, m ">'> bo, kakor Izgleda, za vso dogl.-dno bodočnost Kot Jugoslovana In prijatelja Vašega lista me v, seli. da se tokrat nisem btaralral, ako sem zagovarjal ali priporočal neko našo stvar. Prosil bom zj kratko potrdilo preieca posla-cega zneska. — . . . Podpis. Original vsakomur na vpogled r oglasns® oddelku, Prešernova ulica M. 4. Abiturijent pro«'- rojalf In«, teli m »s ta kot uradnik ia takoj. CenJ. ponudbe ua upravo »Jutra* I pod „3otwka**. |967 Projekcijski aparat | veliko« »lik« 4 m, « «l«k- | trlčno obločolco tn l npo- I rom.aiOO •llkaml na (teklo, i kino (a* dom), allk« do v.llko.11 poldrugega metra, • popolno pripravo z acetl-lecsko svetlobo la nekoliko rilml. •« proda. — KJ«, pov« uprava ..Jutra". Samot opeko ta moko (talko), priporoča F Hočevar. Dunajska cesta 3«. Ljubljana. 442 . vj1 ■i »J Drva za kurjavo odreikt od tag« lo parket, sopet po ugodni ceni prodaja Ivan Slika, tovarna parket In parna taga. Ljubljana Metelkova «1. 4. |780 Lahko motorno kolo prodam, alt event. zamenjam sa t et Je. • priklopnim vorom — Dalje prodam večjo mno- Slagčlčarakl pomočnik lič« službe. Cenjene ponudb* : nn0 Izolirane bakrene žice pod ..SlaiCIČar" ua upravo za napeljavo elektrike. Ivan ..Jutra". i»6S suka. Ljubljana, Metelkova »lica 4. 1777 Za mladino naročita sovi knjigi t Filip Dom.: Kako so se vragi ženili. Broiirano SO Dia, vezano 36 Din, poštnina 1"&0 Dia. Levstik Vlad.: Deček brez Imena. Broiiraao 25 Din, rezano 30 Dia, poStain* 160. Knjigi M naroda ta prt knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani^ Prešernova ulica št« 54. Ajdovo medino Natakarica išče tiulbe ta takoj ali rsa-me gostilno na račun, naj-j raj« v Ljubljani. Naslov v i upravi ,,Jutra". 204B Pčem mesta i kot piodajalec usnja ali I i kaj etičnega. Plača po ztrrž-nostl. — Ponudbe na upravo I ..Jutra" pod illro ..Zanesljiv i 858". |927 Novo krojaško peč pro/ia Remi. Ljubljana, najeva ulica 2. 1736 Praktlkantlnja s boIJSo Izabrazbo, 'Sče nte-'sta v knki pisarni takoj al! pozneje. Naslov pova uprava ..Julta". i94C Stružnica (Drehbank « Jelisptndel ? i večjo množino, pmda Franc amerlkanskl 20/85 |40 nn ; Horvat. CreCnjovce pri Gor. za navadna deia kakor tudi Radgoni. 16-il za precizno mehaniko za nožni, električni, eventuelno motorni pogon, proda Fiau Kos. židovska ulica 5, Ljubljana. 1«52 Provizijske potnike i Boljša služkinja T manufakturnl stroki dobro ! za rse, kl zn: kuba'1 ln Ima vpeljane ter s prvovrstnimi referencami, I S u e trgovska agentura. Za njeno zastopstvo tovarne redovnlšklb Iu dubovuišklb auken, ISče pa potnike pri č. gg. duhovščini In v samostauib znane. — Naslov pove uprava »Jutra" 1977 Gospodična Večja tvrdka ISče za Ljubljano resnega solidnega, reprezentančnega veseljb' do dela. ie spr»jm« 'ell mesta, kjer bi se pri pri boljfii rodbini aveb oeeb. uM,» krojenju ot.lek. - Naalov pov. uprava „Juira" Nkalov pove uprava »Jutra' 1956 IS«« Dve priprosti omari Pose-ivo za obleko lo m t s o. se po ' a „j1T> travnikov 2 go- nlTkl ceni proda v llllterjevl , v^j^ njBio go^la. eaociul-ullcl »t. 3. prltllčj«, desno j gln,p0a hlSa z vaeioi gusp^i-(995 ,jMrskiuu poelopjl, tik glavne cene, 30 minut od žel. postaje, v lepem kraju ravnine, se -jg.Kluo proda. — Pojasolla daj« Janez (Jeiov-Sek, Llbiia St. 2l. p. Videm 1867 (iščejo) Blagajničarka itučena vseb trgovskih del, Izprašana učiteljica ^ouč-uje francoščino, Italijanščino. nem-čjno In klavir Naslov pove uprava ..Jutra" 1947 (dobe) Potnika Ia traplstovstl pn'r ____ _____ ______________________, kilogram po I) I nost Imujo veščakl lz tebe. i službe. Ponudbe ua upravo ,a tl!e|ter poinnia. k32 50 široke. ObSIrne pismene po-j »Jutra" pod „ilarijlva 53; ' , grojer polnom. k) 34 60 nudl.e z navedbo dostdanje-i njdimo. Potiljk« po poŠti In zastopnika, kl bi opravljal kakor ludt knjigovodstva in tudi posle Inkasanta Pred i dtiojcplsja — ieli primerne ..... 1 Ponudbe ua Hlode f fl vagonov orehovih m čreS-Xra»o, solidno In trp.lno ; o!»v pr0-£ino po /.nieruib cenab tvrd- \ ka K. V ajda, Cakovcc. 1883 ; ----i Zobotehulškl stol In več drugih toboiehnišklb i ..niagajna' •t vari, se po ugodni ceni 1 proda. Pismene ponudbe ou I upravo ..Jutra" pod lnac kn ! ,^toi 706 ". l66| j Zrlnjskega ceett it. 3, desno i»as Pob??tvo -ovo, Taakovrsfno. dobite po 'eko ngodnlh cennh prt Joa. Rer-JI v Mostah, Pokona-llška ulica 25. 20i3 Registrirna blagajna ..National" — t popolnoma dobrem stanju, « 5 vrsl tipkami, do 9O0. se ugodr-o proda. Vprašanja pod šifro ca upr. »Jutra' raje pa zameniatu za Indu etrljeko podjetje v Jugoslaviji. Ponudbe ca upravo ..Jutra" ]H>d značko »Elektrarna 840". ]862 ' Lepo posestvo Srednješolca nlljlb razredov, ee spreJmM na stanovanj« In hrano. — Naslov pov« uprava »Jutra* |69T Lepa soba s posebnim vbodom ln eiek« trlčuo razevetljavo, «e odda 2 boijiima g'«podlčnama. — Nasiov pote uprava »Jutra" 1370 Na brano ln stanovanje a.v e* rejmeta 2 srednjeStvlca. Naslov pove uprava »Jutra** |8l0 Stanovanle obstoJeSe it 2 »ob ta ka-bltije, v Mariboru, blisa Slavnega trga. namenjam . csaklm v Ljubljani. Na.lov pove uprava »Jutra". i&OO Na stanovanje ln hrano se sprejmeta 2 nlJJefiolca. — Naslov pov« uprava ..Jutra** 1584 na Dolenjskem, v bllilnl Kr- »>_»•<, __. ^ / meie. 36 johov. t s p.wiopj« j Veliko presno sobo la mlinom, se po ugodni j v centra meala. a vhodom' c<-nl proda. Pojasnila daje i lz stopnišča, po možnosti . Josip Leskorec, Sv. Ilupert. i souporabo kopalnica, se Išče. 1480 Ponudbi, i opisom leg. pod Vreče veako^rstne, ima v ralngl In dobavlja nfceoeje Tovorni avto jT" ®8- majhen, dobro ohranjen, sc j Pudbev-6ok. LJubljana, Hradeck^ga Hiša v Novem mestu l®°7!e sob. 2 [podstrešul sobi. 2 kuhinji. 2 kleti In vse prltt-kllne. sadni In telenjadnl ilfro ..Veletržec" ,.J utra". na upravo I&31 no poštni predal 153 Ljob- j z^čnsno poo vsakim pocojem ze)0 po.enl proda. Vpru».anja j Ženini in nevede! Uftna. Naslov pove uprava »Jutra" ! ..,5.O00 Dia" na upravo' . " , 1K 1650 juua" '^a Prodl " vtt ,ef'lh I?če se oskrbnik ?a posestvo na Dolentskem. Prednost Imajo penzijonlstl, kl se rarumejo na sadovnjak In \lnoerad. — Ponud*>e na: Oolenc-ltudovernik-Javor-^lk. 5ervirarice in sobarice j i982 Trgovski pomočnik mešane stroke, želi službe v trgovini. — Na željo poloti 20.000 Din kavcije, ali prl- 1803 Drva Za takojšnjo dobavo prodam 500 prln. btik. oVIeSčkav (sublb vej) I nt dolgih lo .a sezljo |fc25.. se Iščajo v letovišče za prvovrsten hotel. Samo dobro kvalificirane, s čedno tn civilno zunanjostjo, naj pošljejo oferte ln prepise spričeval na upr. , Dobro pletilko na stroj s p r e 1 m e Martin Mabkota, Sp. Šiška ete«. 79. 1S25 -J utra" pod „SezlJa |925". 1275 Kuharica f perfektna In samostojna, s I dobrimi spričevali, zs urad-• nlškc menzo (ca 300 ljudi), se Išče. — Zglasiti se je v uradniški menzl r Prcfer-1923 Vzgojiteljica .e sprejme pozneje k S otrokom, starim 5—7 let. 2ellmo ......... bivšo učiteljico ali otroško novi ulici 9. »rtnarlco, zmožno če le mo- _______' go.'fc francoščine ln klavirja ; Posel: popolno zdravje, hi- Za pletenje nogavic gljens. arčna Izobrazba in ■ .. .„'.,„„ T„..i„„ ljubezen do otrok. Ponudbe " J/*0' na upravo .,Jutra" pod šifro , ~ £'n'ltl 'Ie,lrn°n^ »Prvovrstna". 1272 i "Jutr* P°d ..I*»rlena 8|i .__i jtfo.' stopi kot tih družabnik — : 2-i0 cm debelih. — |00 ty ----------- -------- 25 tr(1I)ko vagon IJisirl- ca,- Bor.injsko jezero. Cti*. ponudbe na nasiov: Vlvk Črtomir, Sv. Janex ob Bob. Jezeru. i85S Brezova debla za kotarje (2 vagona) prodaja t.idl na -JroCu.. Jullue Klemene, Sv. Peira tlev. 79. 1783 NaaioT pove uprava »Jutra" 1869 Krojač gre šivat na ciotn fine In navadne obleke. Ponudbe na uprpvo ,..luira" pod značko j oprav, po zelo nlrki ceul Sprejemalo sc vsakovrstna ! popravila. J. Sajovlc. Ljub- I IJana, AkoCja ulJ-a itev. i3 (dvoiliče). 1756. SteMena omara za vzorce la si- r ca. 2—3 m široka ta ca. 2 lo pol rn vl-soka. 11= kupi. Ponudit t navedbo cene Je p'1*!*!' na oa-slov: ,.Zoru". dr. a o. t. v Ljubljani, Kralja Petra trg al.lfc tt. 2. 19;9 Majhno stanovanje kompletno »11 obstoječ. T. vrt™vnd"o"vud v blši -"takoj i llhslkoiH mm 1 * . Stružnico za železo Kože divjačine: dlvjlb ln domačih zajcev. ' lisic, kur, dihurjev, polhov } Itd., kupuje po najvišjih gu Drave v Maribora, ugodno proda. Kupcu 2 sobi (825 10 kuhinja takoj na razpolago. — Pou.idbe pod goačko ,.Prijeten dom" na upravo ..Jutra" r Mariboru. 2027 Pritlična nova hiša „Kro1ač 83i" 1849 dnevnib cenah Peter Semko, ! b podstrešnimi stanovanji, , . . i Liubljuiia, Krittvnlftka Ji. nedaleč od tramvaja, t go-(LelUpIndeldrehb. - gekrapfl) 5t. (375 ; stilno, k! obstoji Iz 3 sob i750 n m stružna dotžlna — i______, iranskih prostorov ter 2|0mm «truln» vlilo« — , : Sc 2 stanovanji, n« takoj 350 mir stružna V.ilna »| Lisičje kože 1 ne. ratpolago a gosiilnlšklra krepfui " — proda It udolf ! .. dlvlačln 'oT.ntarjein, obrtnim listom Deriaj, Slomiaova uil« 's »edm. k u p u JI 5 K ,P«r.l6m. 250». Mtnte* ' trgovina u«n)a v Ljubljani, ! zemIJ«, Prodajalka 1» sprejme v večjo trgovino Deček primemo šolsko Izobrazbe, Mesta išče v kaki zavarovatolrl, trgovskem ali Irdusirljskem podjetju mlad gospod. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Uradnik 26". |78& Delavec iSče službo v kaki trgovini j Pir.alni Stroi ali kaj allčnega. — Punudbe ; ..„,„ n ____ na opravo »Jutra" Pod Sifr,. »"«> • ,c- 2 ".esecn Pridnost" i6i4 1 "h llen- " P""1«- KJe, pove "'auo'11 ' |0'* uprava ,^Jutra". 1&06 Perzijaner plašč prlma, modern se na dva obroka prode. Naslov pove uprava »Jutra". i560 proda za 330 000 Florljanska ulica lt«v. 9 ! ,Mn'PlnMIn« 1205 lm>°ll Izvedo pri Agcn _______ j turi ..Intermlssor", Zagreb. —————— , Samostanska ulica »tet. ». Žaket s telomlkom. r>nro!nomB nov se proda. — Ogleda se lahko CipfCSC v mt»dnl kroin^nlcl .laW»»»> .___ i Smerejc. Poljanska cest. t«. «? ' m "»nk«' i BroJ L. 19. 1662 1970 na deželi pod dobrimi po- I" !','"" """"" Potnik goli. - Refiektlra se le na P°ft<;''lh »f 'Prejme vpellnn r galanterijo, »Pe- knt učenec v trgovino z me- | .erijo In mo--------— — dobro Irurjeno, posebno » | s^.n, blagom. " Ponudbe "Va | ^,'a ia kraljeir SHS° ljubljena,' Tal»r Morsko tra"o nufakturo. Išče FL,m»' ^»IfT.1. naJ^neje manuf ikturni In ealanterl)- , ,„ , 'i ,r- > »« » ski s'rok i, stareišo moč t i "tL-o ' Na8li" ?ove '•J"rava »Ju,rE " _____ ... ... .. : ..Dolenjsko . lS.'2 7»r,».j4l. «••>•• —— 1852 ; pod značko »Zanesljiv 8.'2". 1876 Hotelski postrešček večletnimi spričevali. Služba j traina. Naalov pove uprava i »Jutra". j774 | ! za na deieio, 'ki bi opravljat i Mesta vajenke iščem Izurjeno pletilko ! domača dela se sprej-ne. - | za jdraro ,„ kr(Jlko A. Maček. Vrhnika. - f"""1 » 'ČJA^T* * 1 defe;l?° 1 letele, hčerko rev- Hrana te stanovanje lahko ^nu7bc na bora'"; 'nlb "ar4eV- ' polj,;bn' »"»• • o-r. sojenei. fonor.oc na upravo .,.P|ii, (» »„ , * hiši. 1679 Strojnik Ca parni .brat, kateri sc razume nekoliko tudi na električni tok In je izučen ključavničar, trezen in zane- i ■1J Iv. sa*i'ostojen delavec, ee sprejme v dobri, In .. uprav. ,,Jufra-* pod Sltro .^lotelsk' | uslužbenec". |940 1 rini ali pri šivilji in to vso oskrbo. Poleg svojega dela bi pomagala opravljati vsa lažjo hlš^a dela. Ceni. ponudbe na upravo ..Juira" pod značko »Vajeaka 857". |905 l3'J0 Drva Večerna toaleta krasna, črna, svilena, popolnoma nova, se proda. — Naslov pov. -uprava »Jutra" l»V4 Pisalni stroj znamke ..V r a o 1 a" (enak n^mingtono), se lakoj proda "virijbe na nors-.o ..tutra* pod ilfro ..Strol 11 iT". 202| več sto komadov Ivan Sar. i nik v Kranju. J854 Deske GosMIna v Šoštanju lipove, brezove, topolov, ali Je'4*;«- »h*. » debelini 25. ,„ da n, tl(ol prot, p,,. ,e„A".PJ.J" loiitvi kavi Je. Samci Imajo preflrios*.. Naslov pove upr. vsaki množini. Ponudbe s ceno na poštni predal št. |52. Ljubljana 2003 Šivalni stroj Jnbro ohranjen, boljšega .1-sten.a. kupi Vidmar, ZgorMa ilška it. 2. 2002 Škornje odpadke od pirketev, doetnv- (Fllzstlefel) In peč (Kachet-Ua po nizki ceni na dom I offenI. prodam. Naslov i»ive parna žaga V. Seagnetii, ra | uprava »Jutra". 2022 gorenjskim koludvorum. 1006 Pletllni stroj 8'SO cm oov, se proda Naslov pove uprava »Jutra". 2S4 Potništvo Šofer dobro H7cSban In zanesljiv, se takoj sprejme. Ponudbe natanko navedbo doseda-n1e?a službovanja In žellenp službo. Mesečna plaVod 8 " P&StDI I>":d,,1 T^erM-ko .,rok„ ir de- do 10.000 kron. — Si-žbc je. 1 , želne pridelke »prejme trgo-nasiopm meseca februar a ---- ali marca t. I. — Ponudbe s ■> frenv«!ri no-nnPniSji tu(" «v°t° trgovino, uenea-, prepisi spričeval na uprav., | ~ tr?0*S..a p0T710Cnwa ,,ra ,e na Tee,e flrme .. nlca ptilla. Tržaška e. 24 »Jutra" pod ,.Strojnik 7' a glina momifakiurlsta, se j Dopise pod ..Potnik 9i2" aa 1 P V16 pri Ljubljani. |w28 Šivalni str"? nor. prvovrsten, Pralafcotl ulici se rro4* v |0/I, levo. 20J6 ~ | Poljedelski inventar: eoovprežnl. srednji In ležkl ' vozovi ter parizarjl, mlatil- i olca, rezal struj, mala tu i Pod lastno ceno s. prodajajo lla flanelaste srajie po 50 do 55 Din — la po 65 Din. — Trgovcem , velika vlnta In ve« drugega ; ____________. _______ ___ jiopust! Damski plašči od orodja, »e jiroda v St. Jurju I ?ec v na'bollšlh letih, kl Ima 500 Din nap-ej! Fr. S. Hro- ob julul železnici itev. |8. Reflek-, vat. oasl. Urana. Izdeloval- 2029 Dve prešivalki jgornjih delov, dobro i67ti sprejmeta. — Prednost imajo upravo »Jutra", i prlekl sil tisti, kl so se v i | prleklII 2005 ' Pisalna miza bela post ei j a * vložkom. Izučili v trgovini. I I Nekaj omar I nočna omarica lo s.moiežnl Lud Koha-tč. Ormož. - Po- | AbSOlventinja trg gole I dobrw ohranjenih s. zaradt voziček, se proda v Židovski Iz- oo';' IM« most. - gre tUdI i-2 ■ pomanjkanj, prostor, po- ! stezi 4/1. 20(2 režbanl. sprejioe JeSe Japko j p 00 I- 'ruirJ» I9-5- j mesec-, brezplačno. Ponudbe ! -eni prod. lstot»D, „ prod.--- Čevljar v Ljubljani. Cesta na 1 ' na upravo ,.Jutra" pod Šifro ;dobr. ohr.nten« salonsk. | . . Loko št. 26. 2025 I-----! »Marljlta 9|»". 20i9 j obleka t. srednjo moško po- j JNOVe Kanie Z8 mast ! st.vo. Ogleda te od 9 —II. ; prodam. Naalov pot. upr.v. Perzijska preproga ' velikost 3X4, se kupi. — Pinad"e oa upr.v. ..jutra" po.1 »ifro ..Perzer". 2006 Srebrne krore se kupujejo. — Ponudbe pod ..Krone" na upravo ..Jutra" 2009 Kolo te rabtleno. s. kipi. - Porrudbe na upravo »Jutra" pod ilfro ..Znamka". i96| žimnice rabljen, oziroma flmo rabljenih žlmnlc, k o p 1 m. — Ponudbe na upravo »Jutra" pod »Snažno 86i". i92j .Jutra" 1842 Večje prostore za delavnico, oddam r Spod. fciškl. Naslov pot. uprava »Jutra", i48i Dobro idoča mlekarna t Inventarjem, se takoj proda. Ponudbe na podružnico »Jutra" v Mariboru pod ilfro »Mlekarna". |746 Kateri hišni gospodar bi oddal mlademu obrtniku prostor za delavnico na dvo rlšču v mestu. Vsa popravila ali prezidavo napravim na lastne atroike. Ponudbe n« upravo ..Jutra" pod šifro ..Povečanje". 2037 Gostilno ali vinsko klet, ali r ta na- toen pripravni loKall 15*11 Stanovanje \ 2—8 .obe s prltlkltnaml, r Ljubljani ali periferiji. 1*ča ta takoj zakonski par brei otrok. Ponudbe pod /jiačkn „Ko" Je poslati na Alermai1 Companr, Ljubljana. 16SS Solidno gospodično se sprejme k.,t sostanovalko.' Naalov por« uprava »Jutra-*. '64« | ----«5 Soliden gospod Išče opremi leno ivoMco vbil-] žlnl Oor. kolodvora. — Ponudbe pod ..Soliden S85" ra upravo »Jutra". 2000 Soba » pos<%nltn vhodom, se odda' 2 gospodom. Vpraša ss * upravi ..Jutra". 2020 i ---- Stanovanje s hrano »e odda solidnemu gospod«, tudi dijaku. - Naslov pov. uprava »Jutra". )94S Lepa. opremi lena gobic« s posebnim vbodom, r sredini mesta, se odda stalnomn gospodu, kl Ima vse lastoo posteljno perilo. Naslov pov. uprata »Jutra". 2034 Opremljena soba . se odda blizu pošte gospodo.' Naalov pot. uprava »Jutra" 2031; -, 1000 Din nagrade dobi kdor preskrbi tako«-, cem brez otrok |—2 »obl I a ktihinlo. Ponudb« na upravo ..Jutra" pod tnačko »Stano-i vanje i000". ________________ - Iščem sobo predcem v šer.tlakobskem' ali trnovskem okraju ga 1.' februar, event-uelno kasneje. dlšču mesta, se ISčeJo v na ^nirjdb« na "oravo »Jutr.i| Dekle kdravo, poštenih staršev. Vrtnarski pomočnik prvovrstna moč. trro?en slovenščine In nemščine, s« .a j« .a i„. 0,1 i "prejme. Hrana In stanova-14 do ,e let staro. sprej- I nJe , hlfl Plr,. .. ,--- me za lahka hišna dela In j Toru N-fi„op|,, »otrokom. Naslov pove upr! Vrtnarija A brežje pri Mariboru, Na ; slpna 1. 1745 j Kovaški pomočnik z dovršeno podkov.ke ioto. .... „, , . ISče slalno službo, eventuelno v hlfl. Plača po dogo- , prevzame tudi kovačnlco. -Sestopiti le tskoj. - i v.,,., „„,„.. ....... ure. — Naalov pov« uprav. : Jutra". »Jutra". j955 . 1965 Jem. Ponudbe na poštni pre i dal S|. 1979 I Dve sobi za pisarno , se oddajo. Ponudbe na upr. pod »Soba l90|" 1997 Lepa soba »Jutra" pod »Točka SS5" 1964 Barve za pirhe se prodaja r Stranska pot |7. LJubljani, ISSS .Jutra" Mlada po?trežnica ae Išče za nekaj nr do itdne In popoldne k obl I r.koT"-i ,um - f»•<• "'«če U pristnega ga n za nameščanje In rosre- dobi, kdor je že ve« let d.- JJJ" » »U : wmjove»a -.soja. naprod.l, dovanje nameščanja ..Fortn- | lov.t ..mostojno » kaki I«' a«Je^Tl^^i n v d"° ' Ko' na". Vsaka številka prlna,a j večji tovarni, otlr. Industr. S^jL.?!!?-* J«*»le* «-.®j ; uprsva Gorenjsko. 1868 »Jutra** 1057 lz vseh krajev države okoli ; podictju. Je slovenske na-B00 oglasov, v katerih v> po- ! rodnosti In boč. biti na sulato službe za Izpraznjena ■ deželi (Štajersko). Znani« mesta ta moške In ženske i jetlkor: slovenski, hrvatski moči. Ogledni brezplačni It- ' In nemikl — korespondent vodi In naročila po povzetju tndi francnakl. Prednost Ima, - -------------------- . . . --------- »e ne pošiljajo. Oena vfake : telovsrtec-Sokol. Ponudbe i nn voditi trgovino, IWe pri- , kubtnjsk. oprava, vrtna ml-Številke Je |0 Din Naroč- i zahtevki plače, »eurrloulntn : m.rao mesto a i. ali |B. | «a ■ dv«ni klopmi to oa- i Blna ta mesec dni tnsša 35 ; tlta^" t.r liklfnčno prcorsl j marcem. Ponudb* Da opravo j tadna pisalna mita, napro Din, ia CetrUctJ. j00 Din. ; spr ^vat na upravo ,.»utra' »Jolfa" :Po4 nafto ^lamo- daj. — Naalrv pov. oprat. ..Tmnost M", ;857 '»to)— M«". ---tf" »Jttra". |lt4 Kompletna spalna soba T«llk 41v.n. mita a 4 atol«, .laronetnikem tlogu, - Pre- Vlč. Nova Oradlžka — '.oolja. |7|4 I Dekoracije I • za veselice 1 - ■ Oirlsode, ieniee, '{C-kotiljone, konfeti, serpentine, lam-■ • pijooe, saiepk* ia iaijivo poŠto ia Srečolotpriporr.da k Tifaf, Ljnbljtaa. Draitroa. posuti ,»I utra" pod .Promet 806 \ 1787 t vagon vina ; prlma J924. lela, se Cgrdno proda. Naalov pov. uprava »Jutra". 2003 Mleko, čajno maslo In polpomasten sir, se dobi i pri »Mlekarski ln slrartkl , zadrugi" v Do L Logatcu 65 Sena kopira 20 v.rooov. Ponudbe > navedbo n.tnttle cene na j naalor : Marga 8t.il* a«, N.to a«, to, }M4 Primeren prostor za krolaško delavnico v pritličju ali r I. nadstropju, te Iščd. Ponudb, na opravo »Jutra" pod »Soaiuoet Si7 ' '.978 Idir bsfit ki) pretili, ieir kiti hj lepit) Uir liti MU iti ■ Hj iusiLi i jure" z električno retavetljavo ta s hrano, se oddn . i. febr. 1—2 gospodoma Pimudbe na upravo »Jutra" pod anačko ..Zračna »oba 905". [581 Sobo svetlo, event. ser irlrano, r' bllilnl univerze, lščet. dva solidna gospoda. Nasjov r upravi ..Jutra". 191)9 Opremljeno sobo IV-.in tn takoj. Ponudb, na1, upravo ..Jutra" pod »načko »Tre. pctnlk". 20i9 Soba z vso oskrbo i >' odda gospodu. — Ppt-ar,' Stari trs »/II. 20t4 Sobo če tncgV« n posebnim rhit-'' dom. išče mlad uradnik. — Pomi-Jbe na unravo „Jo'ra" sod ..Soliden 878". l97t --i Dijak * s. »Prejme aa sta.iovgnje ta' tajtrk t.-ko« nll |. februarja' Naslov pov« cpr.va ..Jutra-* l»»l (Dalje na li. tiraniji "Nedelja 215. L 192. JUTRO Trgovska agentura L. O. Maber t Ljubljani, prevzame eno ali dt« ta-ttopatv, prvovrstnih tu- ali Inozemskih tvrdk ali tovarn. Prvovrstne rtlarauca oa razpolago. |88| Zelo ugoden nakup modrocev, divanov, otoman, klubskih garnitur. in vaeh t to atroko spaJajočih izdelkov o udi »oliduo izdelano ia oajeeueje trrukft Peter Kobal, tvornica tapetniških izdelkov. Hrani (Slovenija). ' Pri večji i naročilih k« kor sa hotele, restavracije, mizarje itd. ie tuateo popust^ fosor, ieaiai ia ae veste 1 scosa Zab.e»ajte cenike i Društvom, zasebnikom prevaja tn prepltmje spis« ..Posredovalec", S*. Petra o. U. 23. »7« Na hrano te sprejmeta dve fospndlPnl ali dt a dijaka. Cena dnevno (6 Din. — Kje. pote uprav. ..Julra". i»:i2 Soba ee odda eoltdnerml gospodu s |. februarjem ali pozneje. >a#io« puve uprava ..Jutra'' I »i 5 Vinki «, goppoilinja si prihrani čaa in dcuar, ako ta čiščeoje par-keto* apnraldja .JELKO« Paznik pri vefll tvrdkl, Seli resnega znanja z gospodUno, staro 22-23 lel — v avrho pozneiAe ženltve. Pomidbe po možnosti a sliko na uptavo ..Jutra" pod Slfrr ..Paznik'. 2033 Dijak »rertnjeiolec, «e »prejme na brano In stanovanje. Cena za vso oskrbo a>e*efoo 700 Din — Naalov pove uprava ..Jutra", 1987 opozarjamo na najnovejše zvezke zbirke „Prosveti in zabavi": Pulkin-Prilatelj, Kapetanova hči Povest Brož.24 Din, vez. 29 D n, po pošti 125 Din ved. Budal f ndrej. Križev pet Petra Saoljenika, Povest Broš. 17 Din. vez. 22 Din, po pošti 125 Din veS. Kersnik Janko. Cyclan>en. Itoinan. Broš. 22 Din, vez. 27 Din, po pošti 125 Din več. Ker8n k Janko, Agitator. Roman. Broš. 18 Din, rez. 23 Din, po po-ti 125 več. Zeyer-Bradač. Tri legende o razpela. Vez. 20 Din, po pusti 1 25 več. Naročil« sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani Prešernova ulica 54« Vdova a stalnimi dohodki, Seli porodni inteligentnega gospo-da nad 50 lel. Popise pod Slfro ..ZuačaJ 873" na upr. ..Jutra'. 196» Stanovanje obstoječe li 3 sob, kuhlnle ln prit Ikltij. ae odda. — Po-nndl.e [,od ,.0-lskodulna 8S5" na upravo ..Jutra". ,963 Pozor! Samo 300 Din franko na dom! Ta garnitura knhin;skn poso le ie iz najboljšega atamln"* »neioo-bela in desetletja trpoina. Dobavlja se proti piedpUii-ilu ali povietju. ■ '-J^^V^K^SK^^S^kCenik brez- priložiti Ako iS - s se vzame ranevolje Dazaj. Breznlačno stanovanje d*eb «ob (evet. s souporabo kuhinje) d"bl oni, ki pr»«<»dl 60.000 Din proti dobremu Janmtvu. Cen lene ponudb* oa upravo .Jutra' pod Slfro „Slgurno Jamstvo". |756 Uradnik dobro altulran. želi snanla z varano «o»pddlf*no nll vdovo. v »vrho ženltve. Ponudbe s sliko na upravo ..Jutra" pod ..Sre^a n6". |972 Dobro situlrana ffdč. Intelluentna. fMna ln blasn. IŠfe znanja ▼ »vrho možitve z l»»*ntnktm eoppodom. t«in'-ne p«»nudbe e sliko pod ftifro ,.Refnr-«t" na upravo ..Jutra" * Mariboru. i»09 Prazno sobico jSAe mirna gospodična v sredini mfpfa 2a mesec marc ponudbe na upravo ..Jutra* pod „Zelo mirna". Trgovec Jti Je trenotno v stiski. išfe j Izdelovalnica klavirjev la par tiiese. ev 3—4000 Din : priporoma avole prvovrstne p. »ojlia. — Oenjtue ponudite Instrumente. popravita. mrla-na upr. ..Jutra" pod šifro fruje klavirje In harmonije. ..Putnuč 1000". 1S44 , tofno ln reno. Se prlporora _________R. \V a r b 1 o e k. izdel. tu|er klatlrjev. I.johtjana, llll«»r. Dnižabnik J«ya ulica 6 t. i»i>4 kot tih alt lat tu, a 500.000 -------------- kronami, pristopim k manu- Triletna harmnnil/n fakturni, modni aii gaian- invrstna tiarmnniKa terljsk! trgotlui. Sem popol- malo rabljena, »e porer.1 pro-cotitB verziran In a?!len ir- da no Kongresnem trg'i 9t 7 govec. — ftoplae ua upiavn < pritličje). 200| ..Jutra" pod ..Podjeten 9i3" -—---- 20,, „., Citre 5e eknraj potiolnnma rove. naprodaj. Naalov pove npr. ..Jutra". 20|6 Cenjetiim trgovcem in inilii>n EniR Mrak. Zadruiua banka. Aleksandrova. ,924 i!H» H fe? & U Ci/ vMžšiF m Čaliive: {^sdiimurie) Tčlčion St>, 3, 4. Globoko žalujoči 03t&li. Ljubim — ljubim!!! Tto Tebe. — Pridt gotovo Te poljublja Tvoj Toni Poslovni prostori Zastopstvo za špecerljo In deželne pridelke, l^e 37 let »iar trso vec, kl Ima tudi »am treo-vlno. Keflektlra !e na bol.i&e tvrdke. Ooplse pod znamko ..Zastopnik 9,2" La upravo ..Jutra'. 2004 obstn\eti it 2 ali 5 sofr v pr: * zr ponn*:!* pisa-voišicih strojev. Sovi tscsji aa »tro)aji«)e, »iov2n«!io la aemiko stenografijo, knjigovoda-v" t«. vrbohrvaSčikC (tudi toc-mtzni pouk) začetek dne 3. februarja 1925. Vpuovani* in pios j-kti v Specnalo' trgovini s pisalnimi »troji io pisarniškimi potreb5«nami Ant. Bnd. Lege* & Co.. Maribor, »amo Slovanska alioa 7. telefon 1UU. Nolieoe podrutuice I In vi, milostljiva gospa? Želite H, da se končna (znebite vaših peg? Ve-•elite se li iisls ln bele kože? Poizkusile torej LEKAP.NAStJA FELLEEJA ELSA PliJlADft ZA OBRAZ IN OBVAROVANJE KOŽE, to odlično sredstvo zs lepoto, is vzdrževanje tnladeniške Jcoie. ki zanesljivo odstrani vss aečisiosti kože, prišže, pege, lišaj. sajedavce, ogrce, da. celo nabori in gube se odstranijo z redno maanio » oomočio Fellerjeve kavkaške Eisa-pomade <2 obraz ia obvarovanje kože. JEA POIZKIJS.NJO 2 lončka s za vojni 110 !n poStnlno sa 36 Din, toda le tedaj, ako se denar poJIje v naprej, kajti po povzetju je poštnina za 10 Din viSja, torej 46 Dia „ , . Naročila nasloviti oa: EU6EN V. FELLEft, lekarnar v Stubicf Donji, Elsa trg 245, Hrvatska. in ELSA TBS.U0B L1LIJINO VLEKO, idealna Mgo • H 1 vatee sredstvo u poh. ELSA LILIJI NO HI.ECNO II S MILU. 5LSA BOKAK30V0, EUA ULICERINSKu I fl SI HILO m mila ie^ot« vsa!:« alejtaataa go«p». ff Q 9 H 53 S 0 fi ? b OESTILERIJA, 0, D,. ZAGREB prva jugoslovanska tvornica esenccv za rum in likerjev, eteričnega olja m etera. S,>ecijali-eta: ESENC U LIKERJE NEOTROVANE BARVE Generalno zastopstvo za Slovenijo: EMERIK ZELINKA, Ljubljana 7 ki tudi oddaja vsako množino na drobno in daje brezplačno vsa tozadevna pojasnila. ® $ »i 3 '•5 H H imnn lrt,MliMl r ijlilulj aSisaijrti tir??, i«e'titii koks. Itjlit. šisiijske orikEt! doba v! \9. AO & JUH*. liriljui Kr»i|; Pelri tr( g.lsl 220 Pla-ii« na »ture. Kdor oglašuje, ta napreduje! Sieclilno eniiilir.fils v ognju iskor tndi ra/oe »osi naste predmete, nap »m-tah e. posteiie. mize, sto !e itd. Uvrtujem vsa pli sk rska. Ii,»r»k». «o ln>- in črkoalikarska dela po zelo ug< dnin ct-unh Franc Boka! Zcor Siiki I Celovška ces s štev. 65 polet munice. šivalni stroji so na vsem svetu poznani kot na,boljši Mnger šivalni stroji, BOURNc & CU., N£W VORK \ av Prodaj na obroke ♦ UUBUA&a, Šsla^Ss&scpava ul. 3 Centrasa za SHS: 709» 2AG13E3, $aru!x3va uišca 5 Zastspstvi v vseh mestih ružabnik ga povečanje iobro vpeljana trgovine z meian m blagom v prcms5nem mestu Sprdnje Štajerske, s pogrebnim kapitalom od 150 do 200.CCO din?r ev, se ?Sfe. Prednost imajo samci, ki bi lahko sedel', va i. Trgovina se odda evzntuelno tudi v najem. Ponudbe na cjravo „J'jtra" pod „U;cdna prilika". sMza Sprejmemo pošteno in povsem moškega perila. Gferte poslati u& ,.V£S£IA", združene tovarne. Karanik-Sekta Je. 228» Poskusite enkrat s terpentinovim »GAZELA" milom! 8 kapitalom 100 do 200.000 Din. eventnelno s sodelovanjem išče do^ro vpel ano kovinarsko podietie. Eventuelna prodaja ni izključena. Dopisa pod šifro „Velik dobiček" na a^ravaistvo 9 s©J»»e(awb4»s««*»e!i aiscaataaaa«,. mam ® M , e krzna j in krjnarBkib izdelkov za >>orobe damaKib plaicec i1d.; boe, ovr^toote, damske jope prip ročamo saisoliduejio tvrdko L. Eot, Lfaoijaoa. Gradišos. 11 r it a k L Naročite takoj juliijanski Zvon za Isto 1325! V novem letniku bo izhajal vse leto Široke zasnovam in zelo zanimivi roman Šentpeter. II DEL. Da'1 o"e ro:-.'-.ria ee gcdl v po'pretek!i dobi v l)ubl}anskem Jp-tn ^'rskem pi ^iitiiciitju ter je* prep uteno z zg idovmskimi dogodKi ona dobe. Prvi dei romana |S Zei spioSno priznano. Poieg „Sentpelra'" izide ie roman Suženj demona, ceio vrsto novel in eseiev 1. i u C! a n s k I Zvon, ki izhija mesečno, veiia vsa etno s poštnino vred Din 120 - Iza Inozemsivo Din 140 -), pc u flino Din 60 -, ee naroča pr; TitiKOvn^ zadrugi v Ljuoi.am, Prsiarnova ulica, naaproti glavno poste rj Prcstcvoljco se proda cela kmetija, ia e;cer: njive, trafniki, ero/di, skupno 40 orelov, s hišo in vsemi gospodarskimi posiopji. vse zidano in v naiho:jšem stanja naSapijen ka it 6, p. Boh-aiska JBe a. — Podrooce informacije ca licu mesta 238/a V Va^ras lastnem iuteiesa Vas opoz^rl-itn^. aa si »si^ito vsa potrebne pstreb ein« pri zeam tvrdki B, ¥ese-;iinovK & tornp, v Karlberc, Cea^oaka oilsa št 28., ker jc dokazano, da s ivrdka solidna. Tauikaj dobite Souro blago po znižanih cenah, kajti ;iv«.ien ie nov princip; ».malhia »ia.ttiek — vet* promet, fta i'.'biro imate srajce /.a uio.-ke, ovr^s.nke i-lobune, ice, kravate, ao-ike in žao:ituike ^rpe), volueue tria itaže, svilens is druge ro!:c«, dacsie m mo-ke gaanie iz klol.ucev.ue, palice itd. - Francoske parfunu-n e Cotj, Uou i?«cc, Gibbs. 4711, Odo!, „Luh.", keuiicno miso giian-irano ■» 5> >. .it, sredetfo 2'- čWčeoje razuib c»;!tžcr, G5"b;to | etiaatiis in od žrails. ter D*rstuo šdajo. It. i aanizna nramuiica registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljublfani Sv. Petra cesia št. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. Razno b ago za izdelavo čevljev i črni bastin, zetrel v rseh hatvah, beli rips, barvasti škramin, podloge, trakove itd. dobavlja .amo na debelo tvrdka FHfiNG CPiOSdTH, d. z o. z. v Hran a. Zahtevajte oeoik! Cene najnlijel Ženini, neveste ki si ustvarjate svoj ISStlll dOIH dobite za to potrebno pohištvo in modroce leno izdelano po zmernih CL-nan pri tvTdld F. Fajdiga sin pohištveno mizars'vo -48a L | u b I i a n a, Sv. Petra cesta .t«v. 17. Oioslad in siodno mo:;o (maitopin) najboljše sredstvo /.a pecivo ter 25*/» cenejša od konkurence nudi: 7513 » Tovarna diasiad in slada M. ZAliOHflB, d. z o. z., LSubi;ana-l/iž. T t Redka priložnost katero bhko i/.rahi vsakUo, ki potre ,uie razi .no nmnufiiktiiriio hlajo. in sic--r: tinc- kam^arne, raz ično sukno od 44 Din navzgor, različno modre io belo kol. uiiio sifone od 14 Din uav/.gor, vse prvovrstno blago tii'emskih in inozemskih tuvaru. wm~ Pridne io prepričajte se! Blago najboljše kakovost, iu po neverjet o nizkih cenah ima v zalogi le Ivan Kos Ljubljana Šiška GorenisVo Sv. feira c. 23. Celovška c. 2. Srednja vss 2. Opozarjam izdelovalce oblek in krojače na oaiinke sukoa po poluvičoib cenah 1 tssa Za praasaike priporoča rasoe ovetliAa« araainaa e, vsakovrstne ovet lce v lončkih, k&»or tudi rn/aovrstuo sveže cvetje is Eivijere n& drobno in fiebtjs cvetličarna Vi Jor Korsi ca LlUStlHliR. fllBksanilrBSi ceste in KongrLsn* !rj A 69 24. F.osiovoljita dražila nep^iiiičn n. One z8. lanuarja 1925. ob 10. on, eventualno ie nas edn,i dan ob istem dnevnem ču-o, ^ u>do prodajala na pri-dlug upraviteljice zapn^čins in dedinje [h> dn« 9 maja l»2l umrlem Kopitarju na javni piostcvuljni aražbi v CerRn,C! v hiti št. 50 zemljišča pod vl.it 1491, 831 in 186 k. o. Cerknica, obsegajoča hišo št. 5U v Cerknici z gostilniškim! in prudaialniškimi prostori in dotične opravo vred gospodarska poslopja, vrtove in n|ivo. Izklicna cena Z£ »sa zemljišča z opraio vred zna^a 3ti0.u00 dinarjev ; prodajalo se bo po skupinah ali vse skapno. Natančnejši podatki in dr&žbeni pogoji so ni vpogbd pri podpisanem sodnem kocji^arja ali pri sodišča v Cerknici. V Cerknici, dne 19. januarja 1925. Josip Kenda t. r., notar not sodni konnur. 246a 1863a 9 vcccclUcucMecccctcecceccccc cc r' 1 Podeželske odre I > opozariamo % | 02 mmm m 11 z&ite Oder: I it Sc'onherr, Zemlja. Življenska kome-a d.ja, 15 Din, po pošti 75 p več. Svotnda-Govekar. Poslednji moi. a \eseloifrra. 14 Din, po posti 75 p vet a Lir. bar t, Županova Slicka. Komedija t VeBeli daa ali &Iati*ete ss ieni. ^J Komedija. 20 Din. po po"; 1 Din več. 2 V kratkem izide: t NuSič - Govekar. Narodni poslanec, c v Naročila sprejema: % I Tiskovna zadruga v L;ubljani I Prešernova ulica 54. | 1CeC«ejJ<»»3ea>JJM93MSJ9MJ»9^