Le<° LXIX__V Ljubljani, v soboto, 21. |unQa 194i-XIX *>«*«»« pm™ >-t^t Cena 2 din - Prezzo L 0.60 Naročnina mesečno ^^^^^^ 30 din, za fe H^BHH^ 0 mmmmmmmmmm^ Abbonamenti: Mete ^^L ^ ^m V flK ^ IIV • J^ M ^^^^^^ Din30;Eatero,me.e ce- ^^^^^ M ..........^^^ M Din loletno % ta ^^^^^^ J^M ^^B J^V B H^) Jf^^^^L M ^^MH^fe B^M anno inozemstvo 120 din. ^ ^M flV ^^ f Cek rač. Ljubljana C. P.i Lubia 10.6» z. ^^^^^^^ Jm—^m ^^M ^ 10.650 per gli abbo- in 10.349 za inserate. ' ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^ ■■■HV oamenti; 10.349 per p . , , le inaerzloni. Kran^, Novo mesto! bh*f* d« «*«»«! raz« ponedeljka ln d«.,, p« praznika. Filiali: Jeaenice, 1 z k 1 j u č na pooblaščenca za oglaševan je italijanstega in tujega | Tmminla t/.zllae'. ^lul^^^ab!^ | Concessionaria esclnsiva per la pubMidti di pravenl.««!!!^ izvora: Unione Pubbheita Itahana S. A, Milano. i /e,e!oB 4001-4005. I ed estera: Unione Pabbliciti Itaiiana S. A., Milano. Vojno poročilo štev. 380 Čiščenje bojišča pri Soliumu se nadaljuje Letala so bombardirala sovražna oklopna sredstva juino od Solluma Rim, 20. junija. Ip, Današnje'uradno vojno poročilo glavnega stana italijanskih Vojnih Sil se glasi: ..Severna Afrika: Nadaljuje se čiščenje bojišča pri Soliumu. Na bojišču pri Tobruku je naše topništvo uspešno bombardiralo sovražne oddelke v premikanju in jih razpršilo. Letalstvo je bombardiralo obrambne utrdbe in naprave v trdnjavi. Večkrat so bila poleg tega zadeta tudi oklepna sovražna sredstva južno od Solluma. Tri sovražna letala vrste »Hurricane« so bila se-streljana. Vzhodna Afrika: Dne 17. junija je sovražnik poskušal z močnimi silami izvesti napad pri Uolšefitu (Gondar), bil pa je odbit in je pustil na bojišču 400 mrtvih in ranjenih. Isti dan je skušal presenetiti našo posadko v Debra Taborju, pa je bil hitro razpršen s protinapadom. Dne 18. junija so bile bombardirane sovražne okrepitve, ki so prihajale v to pokrajino in letalstvo jih je obsipalo z ognjem iz strojnic. Zmaga pri Soliumu -nov hud udarec za angleško javno mnenje Rim, 20. junija. Ip. Zmaga pri Soliumu bo imela prav gotovo psihološke posledice na angleške oddelke, ki so obkoljeni v Tobruku, piše »Tribuna«. Tem četam prihaja po morju vedno manj živil in drugih potrebščin, kajti pristanišče v Tobruku je postalo pravo pokopališče za ladje zaradi bombardiranja in topniškega obstreljevanja. Wavell je izgubil še eno bitko. Angleži so napovedali, da bo imela ta bitka velik pomen in da bi morala odločiti usodo vojne v Severni Afriki, toda slabe posledice te bitke se bodo kmalu čutile na obrambi angleških postojank v Egiptu. Medtem ko se morajo angleške čete hudo vojskovati v Siriji, so jih sile osi razbile na meji Cirenajke. Madrid, 20. junija. Ip. Španski dnevnik »Ari-ba« piše, da bo imel poraz pri Sollunu zelo slabe posledice za angleško javno mnenje, ki bo ta udarec še bolj občutilo, ker je bila podpisana prijateljska pogodba med Nemčijo in Turčijo. List »ABC« poveličuje uspeh von Papena in poudarja, da je Eden doživel nov poraz, Angleške izgube pri Soliumu so katastrofalne Berlin, 20. junija. Ip. Danes piše nemški tisk največ o prijateljski pogodbi med Turčijo in Nemčijo in o zmagi italijanskih in nemških čet pri Soliumu. Po tej bitki prinaša nemški tisk odmeve iz svetovnega tiska, pri tem pa najobsežnejše komentira pisanje italijanskega tiska, »Volkischer Beobachter« piše, da skušajo v Londonu zamol-čati te velike neuspehe, pri tem pa se obnašajo vedno enako, kadar morajo ugotoviti bodisi politično ali pa vojaško zmago sil osi. »Borsen Zeitung« piše o angleškem porazu pri Soliumu in pravi, cla številke in podatki o angleških izgubah pri Soliumu najjasneje označujejo katastrofalni zaključek te bitke. »Volkischer Beobachter« pravi, da sovražna propaganda nikakor ne more zakriti dejstva. Angleške čete so bile dejansko prisiljene k begu in niti niso imele časa, da bi iz puščave odnesle s seboj svoje ranjence, na bojišču so morale pustiti celo topove, katerih cevi so se še kadile. »Lokal Anzeiger« objavlja članek pod naslovom »Zmaga pri Soliumu in letalsko orožje« ter pravi, da se bo sedaj v Severni Afriki nadaljevalo bombardiranje angleških postojank, ker so sile osi zasedle letališča na Kreti in v Grčiji. General Wavell si je hotel izvojevati letališča v Cirenajki, da bi tako kril izgube letališč na Kreti. II Duce ispeziona una scuola di pilotaggio II Duce ha ispezionato una scuola di pilotaggio da caccia di secondo grado in una localit& della Valle Padana. Successiva-mente si i recato in volo su Lugo ed ha gettato fronde di alloro e di quercia sul monumento a Francesco Baracca. Di ritorno ha esaltato la figura dell'eroe dell'aria davanti agli allievi della scuola, che hanno aseoltato le parole del Duce con entusiasmo e fierezza. (Štefani.) Duce je pregledal letalsko šolo Ip. Duce je pregledal šolo /.a lovsko letalstvo druge stopnje v nekem kraju v dolini Pada. Nato se jr v poletu podal nad Lugo, kjer je vrgel šopek lovora in hrastovega listja na spomenik Francescu Baracci. Ko sc jo vrnil, je pred gojenci šole poveličeval spomin letalskega junaka; gojenci so z navdušenjem iij ponosom poslušali Duccjcve besede. II rastrellamento sul fronte di Sollum continua Roma, 20 giugno. II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica: Nell'Africa Settentrionale continuano le operazioni di rastrellamento sul fronte di Sollum. Sul fronte di Tobruk le nostre artiglierie hanno efficacemente battuto reparti nemici in mo-vimento disperdendoli. L'aviazione ha bombardato le opere e gli apprestamenti della piazza. Ha inoltre ripetuta-mente colpito mezzi meccanizzati britannici a sud Italija in Nemčija sta ustavili delovanje ameriških konzulatov Pregled nepravilnega in nedopustnega delovanja ameriških konzularnih zastopnikov je bil že objavljen — Ameriški konzularni uradniki so se pečali z vohunstvom in podpirali sovražno propagand? Rim, 20. junija. Ip. Zunanje ministrstvo je včeraj izročilo ameriškemu poslaniku noto, v kateri sporoča, da je delovanje ameriških konzulatov v Italiji prekoračilo svoj delokrog in da so bili ugotovljeni težki prekrški in zato italijanska vlada zahteva, da naj ameriška vlada odpokliče uradnike in nameščence ameriških konzulatov, ki naj se zapro. Do 15. julija se naj odstranijo ameriški konzularni uradniki s konzulatov v Kraljevini, v krajih, ki so pod italijansko suvereniteto in v krajih, ki so jih zasedle naše čete. Italijanska vlada si je pridržala pravico zahtevati, da naj se lapro tudi uradi »American Express Company« v Italiji. Nemška nota Berlin, 20. junija. Ip. Zunanje ministrstvo je včeraj izročilo ameriškemu odpravniku poslov noto, v kateri ga nemška vlada obvešča, da je delovanje ameriških konzulatov in uradnikov ameriške potovalne agencije »American Express Company« že dolgo v nasprotju s pravili gostoljubnosti. Zato je nemška vlada prisiljena obvestiti ameriško vlado, da uradniki ameriških konzulatov v Nemčiji, kakor tudi na Norveškem, na Nizozemskem, v Belgiji, v Luk6enbugu in v zasedenih krajih Francije in Srbije ter v zasedenih delih Grčije ne morejo več ostati na svojih mestih in da morajo odpotovati v Ameriko najkasneje do 15. julija in zapreti vse konzularne urade. Istočasno je nemška vlada zahtevala, da naj se zapro uradi »American Express Company« in da naj se uradniki odstranijo. Rok je do 15. julija. Berlin, 20. jun. Ip. V zvezi z nemško noto, ki je bila izročena ameriškemu odpravniku poslov, se je iz pristojnega vira izvedelo, da je zbrano gradivo, ki naj pojasni, da je postopanje nemške vlade popolnoma pravilno. Navajamo samo nekaj primerov, ki razkrinkujejo, kakšnim prepovedanim in tajnim posegom so se posvečali ameriški konzuli: 1 Ameriški konzul v Frankfurtu Redecker je na jesen 1. 1939 dostavljal gradivo proti nemški propagandi in je poleg tega pošiljal podatke o nemškem gospodarstvu in o nemški vojski, dasi so bili ti podatki zaupnega značaja. 2. Generalni konzul v Mtlnchenu Orsendiel-sein in konzula Roy in Wover so delali v proti-neinškein smislu v januarju 15X10, ko so se v navzočnosti nemških sodnih oblasti neugodno izrazili o Nemčiji in o nemški vladi. 3. Generalni konzul v Kolnu Klieforth se je v jeseni 1939 in na pomlad 1940 pečal z vohunstvom in je proti Nemčiji uporabljal tajne šifre v zvezi z belgijskim generalnim konzulom, ta poročila pa so bila v zvezi z nemškim napredovanjem v Belgiji, na Nizozemskem in v Luksem-burgu. 4. Podkonzul v Hamburgu Getzinger je v 1. 1041 vohunil proti Nemčiji in je izdelal načrte nemške železniške mreže in glavnih cest, ki so . vodile v Hamburg. Prav tako je zbral gradivo o vojaških napravah v okolici tega mesta in je nato skušal poslati naprej zbrano gradivo. 5. Bivši uslužbenec ameriškega generalnega konzula v Oslu Ivan Jacobson je v začetku decembra 1940 med nekim potovanjem iz Osla skušaj prenesti na švedsko poročila o nemških voja- . ških premikanjih na severnem Norveškem. To je bilo ugotovljeno na meji med Norveško in Švedsko. .Jacobson je priznal, da je to gradivo prejel od bivšega ameriškega konzularnega uslužbenca v Oslu Nelsona, ki ga je sam osebno zbral. 3. Ameriška konzula Gross in Hunt sta v jeseni 1940 skupno ali posamič dala stanovanje na raz|x>lago za nekaj mesecev, in sicer na sedežu svojega konzulata angleškemu državljanu in uradniku bivšega angleškega konzulata v Parizu Suptonu, dokler ga niso aretirali izven poslopja ameriškega konzulata. Supton pa je med svojim bivanjem v ameriškem konzulatu vohunil proti Nemčiji in je bil zaradi tega obsojen na dolgo dobo ječe. Poleg tega sta Gross in Hunt dala v Parizu pribežališče nekemu angleškemu častniku, ki je zbežal iz ujetništva. ed a est di Sollum. Tre »Hurricane« sono stati I abbattuti. Nell'Africa Orientale, il giorno 17, il nemico ha tentato un attacco in forze nella zona di Uolchefit (Gondar); respinto, ha lasciato sul ter-reno oltre 400 fra morti e feriti. Lo stesso giorno ha tentato di sorprendere il nostro presidio di Debra Tabor, ma e stato prontamente contrattac-cato e disperso. Rinforzi nemici affluenti nella stessa zona, il giorno 18, sono stati bombardati e spezzonati dalla nostra aviazione. Atene 20 giugno. II »Vradini« puL-blica nn articolo in cui esorta il popolo greco a collaborare con 1'Italia, e conclude dicendo: »Non esiste per-sona in questo nostro paese, la quale non com-prenda come dal nostro sincero atteggiamento verso gli italiani dipenda la creazione di quelle premesse indispensabili che porteranno la Grecia verso un migliore avvenire.« Tutti i giornali met-tono in rilievo la brillante vittoria delle forze dellAsse a Sollum. (Štefani.) Eksc. Pavol:ni odpotoval v Berlin Rim, 20. junija. Ip. Eksc. Pavolini, minister za ljudsko kulturo, je danes dopoldne odpotoval v Berlin, in sicer na vabilo nemške vlade. Ob odhodu ga je pozdravil na postaji pooblaščeni minister princ Otto Bismarck, ki je zastopal nemškega veleposlanika von Mackensena, na postaji pa so se poslovili od njega tudi višji uradniki Ministrstva za ljudsko kulturo. Angleški tovorni parnik potopljen Lisbona, 20. junija. Ip. Angleški tovorni parnik »Etnpirevvarrior«, ki je vozil premog, je bil potopljen v bližini Ayamonte v bližini špansko-portugalske meje. Na parnik so padle tri bombe. Z obale so lahko gledali napad in požar, ki je nastal na parniku. Portugalski ribiški čoln je reši'! vso posadko, ki je štela 25 mož. Anglija omejuje letalsko proizvodnjo Stockholm, 20. junija. Ip. Švedski dnevniki objavljajo poročila iz Londona, ki pravijo, da so angleške letalske tovarne morale ustaviti svoje delo, ker jim primanjkuje surovin. Švedski listi pravijo, da ta položaj ni nov in da traja že več mesecev. Angleški vladi se je posrečilo, da je to novico več mesecev prikrivala, zvedelo pa sc je zanjo, ko se je umaknil lord Beaverbrook. Zaradi težav v letalski proizvodnji je bila Anglija poražena v Grčiji in na Kreti, kakor pravijo v Londonu. Težak položaj angleške mornarice Rim, 20. junija. Ip. Iz Londona poročajo, da je Churchill za tajno sejo zbornice določil naslednji dnevni red: Govorilo se bo o položaju angleškega trgovskega brodovja in o bitki, ki je sedaj v teku na Atlantiku. Churchill je namreč izjavil, da se o položaju angleškega trgovskega brodovja lahko govori samo na tajni seji, ker bi bilo javno razpravljanje zelo nevarno. O bitki na Atlantiku pa je Churchill rekel, da poteka v celi vrsti neprekinjenih operacij in da ima zelo resen značaj, čim dalj pa bitka traja, tem manj je treba o njej dvomiti. Churchill je zaključil svojo izjavo, da bo angleška slava narastla, če bo dobro končana ta vojna. Vpoklici na Finskem Helsinki, 20. junija. Ip. Danes zjutraj je ministrstvo za narodno obrambo pozvalo vse letnike od 1897 dalje, da nai se takoj prijavijo vojaškim oblastem. Hitfer in Ineni sta čestitki po podpisu Berlin, 20. junija. Ip. Ob podpisu prijateljske pogodbe med Nemčijo in Turčijo je predsednik turške republike Izmet Ineni poslal Hitlerju naslednjo brzojavko: Ob podpisu pogodbe, ki je izraz iskrenega in resničnega prijateljstva med Turčijo in Nemčijo smatram za izredno srečo, da vam lahko pošljem globoke izraze mojega zadovoljstva. Od danes naprej vstopajo naši narodi v dobo II Duce parla alla solonne sedtifa della Camera ncIPannnalc dell'in(orvento — D u e c tovori na slavnostni seji zbornice ob ubictnici vstopa r vojno izmenjala brzojavni prijateljske pogodbe medsebojnega zaupanja s trdno voljo ohraniti za vedno takšne odnošaje. Ob tej srčni priliki Vam poiiljam, gospod državni kancler, zagotovilo svojega popolnega prijateljstva. Hitler je tako odgovoril: Ob priliki podpisa pogodbe, ki potrjuje iskreno prijateljstvo med našima dvema narodoma, vam v odgovor na vašo prijazno brzojavko odgovarjam, da tudi jaz čutim živahno zadovoljstvo zaradi sklepa te pogodbe. Tudi jaz sem prepričan, da bosta naša dva naroda na ta način vstopila v dobo trajnega medsebojnega zaupanja. Ko se vam pa prisrčno zahvaljujem za zagotovila vaših čustev prijateljstva, vas ob isti priliki zagotavljam, da me kar najbolj prevevajo ista čustva. Ob isti priliki sta izmenjala stične brzojavke zunanji minister Sadarzoglu in nemški zunanji minister von Ribbentropp. Carigrad, 20. junija. Ip. Na izredni seji parlamentarne skupine vladne stranke je govoril zunanji minister Saradžoglu, ki je poslancem razložil potek pogajanj za sklenitev prijateljske pogodbe med Turčijo in Nemčijo. Ob koncu so poslanci priredili manifestacije zunanjemu ministru in predsedniku vlade, ki se je udeležil seje, in so soglasno odobrili delo vlade ob tej priliki. Skupina neodvisnih poslancev je tudi na svoji seji odobrila sličen dnevni red. Vpliv pogodbe med Turčijo in Nemčijo na muslimanski svet Madrid, 20. junija. Ip. Španski krogi pripisujejo zelo velik pomen sklenitvi prijateljske pogodbe meti Nemčijo in Turčijo. Listi na celih straneh proučujejo pomen te zveze in pravijo, da je podpis te pogodbe izredno hud udarec za angleško demokracijo. Dasi Turčija ni pristopila k trozvezi, vendar že sodeluje pri novem evropskem redu. Tako je ves evroj>ski jugovzhod jxmiirjen in tudi nevtralni časnikarji iz Ankare poročajo svojim listom, da se je Turčija s to pogodbo dokončno ločila od Anglije in da pogodba med Turčijo in Anglijo iz leta leta 1939 tuma nobenega pomena več. Podpis te pogodbe pa bo tudi ze]o vplival a* ves muslimanski svet. Nemško vojno poročilo Odkritja nemške bele knjige Berlin, 20. junija, lp. Bojna letala so na morju okoli Anglije ptopila sovražno tovorno ladjo, ki je imela 2000 ton in hudo poškodovala 3 velike trgovske parnike. Letalo za dolge polete je na Atlantiku potopilo zahodno od Cadiza tovorno ladjo s 3500 tonami. Nočni napadi bojnih letal so veljali pristaniškim napravam v Oreat Varmouthu in letališčem v južni Angliji. . V Severni Afriki malo obojestranskega izvid-niškega delovanja. Sovražnik je ponoči s slabimi silami na nekatere kraje v zahodni Nemčiji vrgel nekaj rušilnih in zažigalnih bomb, ki so poškodovale nekaj stanovanjskih hiš. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo tri angleška bojna letala. Skupina bojnih letal pod vodstvom majorja Petersena in pozneje stotnika FHegela je od sredine aprila 1940 z drznimi napadi okoli Anglije in nad Atlantikom potonila 100 trgovskih ladij s skupno 636.000 tonami in poškodovala z bombnimi zadetki 63 ladij hudo Manifestacija priiatel stva med Italijo tn Hrvatsko Zagreb, 20. junija, lp. Ob zaključku akademskega leta se je v Zavodu za italijansko kulturo priredila slovesnost, ki se je spremenila v veliko manifestacijo prijateljstva med Italijo in Hrvatsko. Prireditev je bila v veličastni dvorani glasbene akademije. , Navzoče so bile vodilne italijanske in hrvatske osebnosti obeh prijateljskih držav. Ker po-glavnik ni mogel priti, ga je uradno zastopal minister Frkovič. Ko je maršal Kvaternik vstopil v dvorano, so ga sprejeli z vzklikanjem in ploskanjem, maršal pa je odgovoril z vzklikom: »Živijo Duce!«, nakar se je sprožila navdušena manifestacija za Benita Mussolinija. Narodni svetnik Coselschi je nato govoril o delovanju Evgena Kva-ternika, velikega deda sedanjega maršala, in sicer v letih od 1859 do 1866 in njegove stike z Garibaldijem, Cavourjem in Cairolijem, ko so pripravljali dalmatinsko ckspedicijo, ki bi morala biti izvedena z italijanskimi in hrvatskimi prostovoljci . pod Garibaldijevim poveljstvom. i Ves govor je bil večkrat prekinjen z navdu- • šenimi manifestacijami in vzklikanji Italiji, ob koncu pa so se ponovile manifestacije za maršala Kvaternika, ki je zelo ginjen izrekel nekaj besed Duceju in zmagovitim silam držav osi, Zagreb, 20. junija. Ip. Na nekem zborovanju delavstva v Zagrebu je govorilo tudi več članov vlade, med njimi zunanji minister, ki je izjavil, da so za Hrvatsko zbrane množice 300 milijonov ljudi s tremi najmočnejšimi vojskami na svetu: Italijanska, nemška in japonska armada in je tako obstoj neodvisne hrvatske države izven razprave. • v Zagreb, 20. junija, lp. Vsa planinska društva so včeraj razpustili. Poseben razglas prepoveduje sleherno sporino tekmo med Srbi in Hrvati. Proglas bosanskih vstašev Zagreb, 20. junija, lp. Glavni vstaški stan za Bosno je objavil naslednji proglas: »Srbi! V četrtek, dne 12. t. m. je skupina vstašev spremljala prevoz živil za stradajoče prebivalstvo. Pri Komarju (okraj Travnik) pa so Srbi napravili zasedo in streljali na vstaše. Na licu mesta je bilo ustreljenih 14 Srbov zaradi tega podlega napada. Dasi ni bil noben vstaš ranjen, je vendarle bilo potrebno izvesti ta drakonski ukrep. Če bi se taki primeri ponovili v bodočnosti, bo kazen še večja. Za vsakega ubitega vstaša bo ustreljenih 100 Srbov.« Bivši kralj Peter II. odhaja v Ameriko Beirut, 20. junija, lp. Zaradi dogodkov na Srednjem vzhodu je bivši kralj Peter 1I„ ki je bival v nekem kraju ob Sredozemskem morju, zapustil svoje pribežališče in je prišel v Kairo, odkoder se bo podal proti južni Afriki in bo čez Capetown nadaljeval svojo pot v Anglijo in Ameriko. Bivši mladi kralj je dal vedeti, da bi se rajši podal v Združene države. Trgovinska pogodba med Italijo • »f v•• in lurcijo Ankara, 20. junija, lp. Iz Ankare poročalo, da se Turčija in Italija pogajata za trgovinsko pogodbo, ki bo najbrž podpisana prihodnji teden. Bolgarski kralj v Bratislavi Bratislava, 20. junija, lp. Bolgarski kralj Boris jc dopotoval semkaj, in sicer čisto zasebno. Prišel je včeraj popoldne. Takoj je imel dolg in prisrčen razgovor s predsednikom slovaške republike Tisom, razgovora pa se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Tuka. Kralja Boriaa je spremljal poslanik na Slovaškem Število ujetnikov na Kreti Berlin, 20. junija. Ip. Kakor se je izvedelo iz pristojnega vira, znaša število ujetnikov na Kreti 18.735, in sicer je med njimi 5600 Grkov in 13.125 Angležev in nekaj vojakov različ. narodnosti. Med angleškimi vojaki je 7883 Avstralcev in 1593 Novo-zelandcev. Pisemska cenzura na ameriških otokih Washington, 20. junija, lp. Vojno ministrstvo in ministrstvo za vojno mornarico sta objavili, da je bila uvedena poštna cenzura na otokih in atlantskih oporiščih, ki jih je Amerika vzela v zakup od Anglije. Newyork, 20. junija lp. Mornariško ministrstvo je objavilo, da bodo v kratkem začela s svojim delom pomorska oporišča na Bcrmudih in v Novi Zemlji, kjer bodo prevzeli poveljstvo ameriški častniki, , Odredba na Luksemburskem Berlin, 20. jun. Civilni komisar za Luksem-burško, ki je bila, kakor je znano, takoj po vojaškem vdoru v Francijo kot nemška pokrajina priključena nemškemu Rajhu, pokrajinski vodja sosednje pokrajine Trier, g. Simon, je izdal odredbo. po kateri je strogo prepovedana uporaba francoskega jezika in posameznih francoskih izrazov vsem luksemburškim Nemcem. Odredba po mnenju »Essener Nazionalzeitung« zasleduje cilj, da se jasno vpostavi jezikovna meja. Štednja s papirjem Berlin, 20. jun. Nemško časopisje poroča, da bo zaradi varčevanja s papirjem in delovnimi močmi prenehalo dne 1. julija izhajati okoli 1000 nemških časopisov in revij. Med drugim bodo tega dne prenehali izhajati »Die Nordische Rundschau« v Kielu, »Berliner Volkszeitung«, »Dres-dener Nachrichtenc in drugi listi. Tiepolijeva zbirka bo kmalu v Trstu Kakor piše »II Piccolo«, bo v nekaj dneh prenesena v Trst dragocena zbirka Tiepolijevih slik, ki so last tržaške občine. Te slike je podaril tržaški občini družina Segre Sartorio, pa so bile kakih 20 let deponirane v ljubljanskem muzeju. — Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Ekscelenca Grazioli se je živo zanimal za prizadevanje tržaške občine, da bi dobila v dokončno last to dragoceno zbirko. Ta želja se ji bo zdaj izpolnila, zbirka, ki jo bo dobila, pa bo ena najmonumentalnejših umetnin tržaškega mesta. Serie di concerti a Lubiana L'UHcio Starapa deli'Alto Commissariato co-* munica: Per 1'interessamento dell'Alto Commissario della Provincia di Lubiana, che ha trovato la pron-ta collaborazione del presidente della Coniedera-zione Fascista proiessionisti e artisti, Cons. naz.i Di Marzio, č stata asslcurata a Lubiana una pri-' ma serie di concerti che si svolgeranno dalla line di giugno ai primi di agosto. A questi avveni-menti artistici parteciperanno i piu bei nomi del-1'arte musicale italiana con programmi quanto mai interessanti e rarL II primo concerto sari so-stenuto dal trio Casella-Poltronierl-Bonucci. Se-guiri il trio Ruta-Tassinari-Sabatini, e quindi altri quattro complessi. I circoli musicali locali, nei quali la notizia e stata accolta con vivo entu-siasmo, hanno esprcsso alVEccellenza Grazioli la riconoscenza dei cultorl della musica. Pagamento dei salari e degli stipendi L'Alto Commissario comunicai II pagamento dei salari e degli stipendi deve avvenire d'ora in poi in Lire italiane, raggua-gliando 1'ammontare in Dinari a mezzo del nuovo cambio di conversione. Italijanščina brez ullteUa 41 Pravi brezosebni glagoli. Italijanščina ima nekaj glagolov, ki se rabijo zgolj v 3. osebi. To so pravi brezosebni glagoli. Najobičajnejši so: Accadere — pripetiti se. Pres.: accdde — pripeti se, zgodi se. — Impf.: accadčva. — Fut.: accadrS. Itd. Bisognare — trebati. — Pres.: bisogna — treba je. — Impf.: bisognAva — trebalo je. — Itd. ImportSre — važen biti. — Pres.: impOrta — važno je. — Itd. Occorrcre — potreben biti. — Pres.: occorre — potrebno je. — Impf.: occorriva. — Itd. Brezosebna raba s trpnim »si«. Brezosebna raba s »si« je v italijanščini mnogo bolj zamotana kakor v slovenščini. V slovenščini imamo v ta namen na razpolago samo trpni način s »se« pri nedovršnikih: govori se, pravi se, pozna se, hodi se, išče se itd. Tudi italijanščina pozna isto rabo, poleg nje pa še eno, ki je za Slovenca nekoliko težja. Za danes naj zadošča trpna raba, ki jo boste takoj razumeli zaradi njene popolne skladnosti s slovensko rabo. Tudi Italijan reče (če prevedem zgornje slovenske izraze): si parla, si dice, si conosce, si cammina, si cerca ... To je brez nadaljnjega razumljivo, Treba )e samo dodati, da glagol v taki rabi ni nespremenljiv, ne v italijanščini in ne v slovenščini. Ker marsikateri Slovenec v tem dostikrat greši, je treba opozoriti na naslednje: Ta navidezna »brezosebna« raba je pravi trpni način. Če rečem: »Išče se...«, ne smem vprašati: »Koga se išče?«, ampak: »Kdo se išče?« To je ravno tisti slavnoznani primer o Urši Plut! Za italijanščino naše napake te vrste v ednini niso važne. Važne postanejo, če jih delamo v množini. Ni prav, če rečem: Išče se vajence, sprejme se vajence itd,, ampak edinole: Iščejo se vajenci, sprejmejo se vajenci itd,! Prav tako namreč pravi tudi Italijan: Apprendista si cerca, množina: Apprendisti si c e r c a n o. Ta »si« imenuje Italijan vsi passivante«. Che tžmpo Ia? Fa cattivissimo tempo. Pičve a dir6tto. Partirčmo al far del gi6rno. čggi fa troppo frAddo, resto a časa. .— Tiitto cio che si fa volentUri sžmbra facile. Dalle cime džlle Ka-* ravAnke si vždono numerosi laghi. Non si dive mAi pžrdere il corAggio. Non basta, ma si fa quel che si pu6. Si raccontano molte cose che non sono včre. Tiitto si puo quando si vuole. Če se veter ne spremeni, bo jutri lepo. H6dimo malo počasneje; noči se! Zelo temno je že; hodite počasi. — Lahko se pozabi (kak) jezik, kadar se nima prilike za (= di) govorjenje (= govoriti ga). Kako se reče to po (= in) italijansko? Ali se lahko opravi (= napravi) to potovanje v desetih urah? Gre za blagor domovine. V tej gostilni se prav dobro jč. (Ali) se ne prodajajo tukaj cigarete? Treba je počakati. a dirotto — curkoma il lir del tfi6rno — zora tiitto cid ene — vse (to), kar volentiirl — rad sembr&re — zdeti se lAcile — lahek (ne po teži!) la clma — vrh (gore) numeroso, -a — številen mai — kdaj, non ... mai — nikdar il corAggio — pogum bastAre — zadoščati quel che — tisto, kar raccontare — pripovedovati v4ro, -a — resničen cambi&re — menjati camminAre — hoditi giA — že oscuro, -a — temen piAno — počasi dimenticAre — pozabiti facilmčnte — lahko (kako) Ia lingua — jezik quAndo — kadar, kdaj aučsto — to il viAggio — potovanje in dieci 6re — v 10 urah trattare — obravnavati; si trdita — gre za kaj bene — dobro la sigaritta — cigareta aspettAre — čakati Italijanski liati objavljajo nekatere zanimive podrobnosti iz nemške bele knjige št. 7, ki vsebuje diplomatične dokumente, nanašajoče se na pohod osiščnih »il na Balkan. Knjiga obsega 200 strani in priobčuje 144 dokumentov, ki naj pokažejo, zakaj je prišlo do vojske na Balkanu, ki sta jo London in Washington tako toplo pozdravila. Dokumenti odkrivajo zvijačno politiko balkanskih politikov, ki so sedaj po zlomu zbežali, zatrjujejo svojo nedolžnost ter očitajo Nemčiji, da je napadla Balkan. Posobno so zanimiva odkritja, ki se nanašajo na Stojadinoviča. Stojadinovič je hotel iskreno sodelovati z Nemčijo in Italijo in prihraniti Jugoslaviji nevarnosti francosko-angleških intrig. Stojadinovič je Hitlerju, v razgovoru dne 17. januarja 1938 zatrjeval, da stremi njegova politika za^ tem, da prepreči spopad med Jugoslavijo in Nemčijo in je dalje izjavil, da. Jugqslavija ne pAjde v nobeno protinemško zvezo. Hitler je tem zagotovilom pokazal največje razumevanje, osebno se je zainteresiral za to, da je prišlo do trgovske pogodbe m|d obema državama. Nemška diplomacija je podpirala prijateljsko razmerje sosednjih držav z Belgradom, jugoslovansko prestolnico sta obiskala Goring in Neurath, ki sta bila gosta jugoslovanske vlade. Na vse te prijaznosti pa je Belgrad odgovoril na ta način, da je odstranil Stojadinoviča in se spustil v spletke z zapadnimi velesilami, isto- časno pa se delal prijatelja Nemčije. Dne 4. februarja 1031 je francoski poslanik v Belgradu poročal v Pariz, da je nov: minister Cvetkovič »eden najboljših francoskih prijateljev«. Istočasno je jugoslovanski zastopnik tiska v Varšavi v poljskem zunanjem ministrstvu rekel, da je po Stojadinoviče-vem odstopu popolnoma spremenjena smer jugoslovanski politiki, da pa ni primerno, da se o tein preveč v javnosti govori. Na zunaj naj velja, kakor da je zunanja politika Belgrada ostala ista, v primeru vojne pa se bo Jugoslavija gotovo postavila ob stran osnih sovražnikov, Podobne izjave je dobil tudi francoski poslanik v Belgradu. Francoski vojaški ataše je 19. aprila 1940 poročal svoji vladi, da sta princ Pavel in ministrski predsednik odobrila, da višji francoski častnik Weygandove armade pride v Jugoslavijo in da si ogleda terene, ki bi .mogli biti primerni za letalska oporišča. Istočasno pa je bil v Ankaro poslan jugoslovanski vojaški ataže, ki je imel nalogo, da vzdržuje zveze tudi i Weygandovo armado v Siriji. Nemčija je za vse to vedela, pa je vseeno nadaljevala sporazumno politiko z Jugoslavijo in je t znanim podpisom pakta na Dunaju prevzela celo garancijo za jugoslovansko ozemeljsko nedotakljivost. Enako se je obnašala tudi Grčija, ki je na zunaj bila strogo nevtralna, v resnici pa je tesno sodelovala z zapadnimi velesilami Kako Slovaška rešuje judovsko Po zadnjem ljudskem Štetju, ki ga je izvedla slovaška vlada, ima nova slovaška republika 2,653.564 prebivalcev, Judov so našteli 88.958 (3.35%). Po definiciji pojma >jud« po rasističnih vidikih, ee njihovo število zviša še za kakih 15 tisoč, tako, da lahko mirno trdimo, da ima neodvisna slovaška republika med svojim prebivalstvom nad 100.000 judov. Čeprav to število judov z ozirom na celotno prebivalstvo ni tako veliko, je bil vpliv judovstva na gospodarsko, politično in kulturno življenje slovaškega naroda precej močan. Zato so šli tudi prvi ukrepi slovaške vlade za izločitev judov iz političnega in kulturnega življenja, medtem ko je njihov vpliv ostal še nadalje močan v narodnem gospodarstvu. Toda tudi v tem pogledu slovaška vlada ni ostala na sredi poti, je škodljivi vpliv judovstva odstranila tudi na tem polju. V to svrho ie ustanovila posebni osrednji gosjx>darski urad, ki mora rešiti celotno judovsko vprašanje v Slovaški taly>. v gospodarskem kakor tudi v socialnem pogleclu, za 'kar ima poblastilo v posebnem zakonu iz leta 1940. Šolska in verska vprašanja so izločena, ker jih rešuje samo prosvetno ministrstvo, omejitev osebne svobode pa izvaja notranje ministrstvo. Judovstvo samo je organizirano v svoji »judovski centrali«, v kateri morajo biti včlanjeni vsi judje in vseh 500 judovskih društev. Organizacijo vodijo judje sami, centralni gospodarski urad jo le nadzoruje. "Organizacija zastopa jude kjer koli je potrebno, nadalje skrbi za preusmeritev judovskega življa od dosedanjih poklicev za telesno delo, posreduje za službe, skrbi za svoje šolstvo, vodi socialno skrbstvo za svoje člane in pripravlja načrte za izvedbo preselitve po končani vojni. Za izločitev judov h gospodarskega in pridobitnega življenja je bila izdana posebna uredba, po kateri so morali vsi judovski nameščenci dobiti posebna dovoljenja za delo. Za takšna dovoljenja se je potegovalo okoli 15.000 judovskih na-stavljencev, ki so se vsi trudili, da bi še nadalje obdržali svoja prejšnja vodilna mesta. Večina vodilnega judovskega življa od osrednjega gospodarskega urada delovnih dovoljeni ni dobila ter so njihova izpraznjena mesta takoj izpopolnili arijci. Poleg Slovakov po gotovem ključu tudi za- Gospodarsivo Izredno ugodni zamenjali*! tečaj dinarja za liro Novi tečaj dinarja napram liri, ki je v veljavi od 19. junija dalje, je dal vsem lastnikom dinarskih bankovcev in kovancev izredno ugodno možnost zamenjati dinarje v lire. Treba je, da se te zakonite možnosti poslužijo vsi v zakonito določenem roku, predvsem oni, ki imajo tisočdinarske bankovce. Po 26. juniju bo dinar izgubil, svojo veljavo kot plačilno sredstvo. Na njegovo mesto bo v Ljubljanski pokrajini stopila lira. Vse nakupe in storitve bo treba plačevati v lirah, ravno tako bo treba prodajati vse blago, proizvode in odstopati storitv« proti plačilu v lirah. Tudi v ostalih pokrajinah bivše Jugoslavije je namesto dinarja stopila cela vrsta drugih veljav. V krajih, katere so zasedli Nemci, je v veljavi nemška marka, v krajih, katere so zasedli Madžari, je v veljavi pengo in v vseh teh krajih ni več zakonito plačilno sredstvo dinar. V bivši Srbiji je bila ustanovljena namesto prejšnje Narodne banke, ki je izdala sedaj veljavne bankovce, Srbska narodna banka, ki je že potegnila iz prometa prejšnje dinarske bankovce in jih nadomestila s svojimi, srbskimi bankovci. Tako imajo v Srbiji dejansko novo plačilno sredstvo, srbski dinar. Na Hrvatskem prenehajo veljati tisočaki dne 21. junija, ker bodo dotlej zamenjani za novo hrvatsko valuto, katero imenujejo kuno. Zamenjani bodo v razmerju 1 dinar : 1 kuna. Tudi Hrvatska je torej ustvarila svojo novo valuto, katere plačilna enota je kuna. Vse cehe in plače ter mezde, terjatve in dolgovi se bodo pri nas morali preračunati iz dinarjev v Ure in se bodo morale plačevati od 27 junija naprej le v lirah, ki so postale edino zakonito plačilno sredstvo. Zaradi tega je treba dinarske bankovce in kovance, ker ne bodo več plačilno sredstvo, • katerim se bo dalo kaj kupiti in plačati, zamenjati v lire, za katere se bo dalo pri nas kupiti in plačevati. Premog bi cement za Ljubljano V teh dneh je bila dovršena dobava večje količine premoga za Ljubljansko pokrajino iz trboveljskih rudnikov, Ta dobava je prišla v prvi vrsti v poštev za industrijo, v veliki meri pa tudi za hišno porabo. V bodoče bo premog nabavljala iz inozemstva centrala za kurivo v Rimu, ki bo razdeljevala dobavljene količine v potrebni meri tudi Ljubljanski pokrajini. — Nadalje je prišla tudi žc prva večja količina cementa, kl je bila razdeljena med one tvrdke, katerim se najbolj mudi z nadaljevanjem stavbnih del Pričakovati pa je, da bodo prišle še nadaljnje količine, s katerimi bo omogočeno številnim podjetjem nadaljev-ti H-'■-. kar bo dalo zaslužka našemu delavsivu, zlaui upoštevamo veliki program za javna dela, ki bodo izvrše- stopniki narodne manjšine. Isti primer je tudi z judovskimi podjetji, od katerih je okoli 5200 v likvidaciji. V nekaterih podjetjih so postavljeni tudi komisarji, ki pazijo posebno na to, da ne bi judje svojega premoženja prenesli v inozemstvo. Vsa ta podjetja se počasi arizirajo. Tako izločene .jude iz gospodarskega življenja bodo poslali v dve dejovni taborišči, ki jih bo uredil osrednji gospodarski urad. Takih judov bo okoli 30.000, ki bodo pod orožniškim nadzorstvom. Judovska posestva bo po novi protijudovski zakonodaji zaplenil država ter ga razdelila med inale kmete. Za delitev prihaja v poštev 98.223 hektarov obdelane zemlje in gozdov. Med slovaškimi judi je tudi precej finančnih magnatov ter cenijo njihovo premoženje na 3 milijarde in 150 milijonov kron. Po zbranih podatkih živi na Slovaškem 441 judovskih milijonarjev. Samo v Bratislavi jih je 105. Svobodna razpolaga s premoženjem je judom seveda omejena. Prav tako kakor v drugih državah, ki so ee lotile reševanja judovskega vprašanja, je omejena judom osebna svoboda tudi na Slovaškem. Tako ne smejo biti judj več na ulici od 21 zvečer do 6 zjutraj. Obiskovati tudi ne smejo gosti len, kavarn, parkov, kopališč in gotovih glavnih ulic. Ponekpod morajo nositi tudi rumene trakove z označbo »jud«. Slovaška vlada judov po končani vojni ne namerava izgnati, temveč že sedaj pripravlja načrte za njihovo preselitev v posebne dele mesta in kraje, v katerih bodo smeli stanovati samo judje. Sredstva za izvedbo tega načrta zbirajo že sedaj ter se stekajo v poseben sklad pri judovski centrali sami. Omenjeni sklad ima največ dohodkov od arizacije dosedanjih judovskih podjetij ter dobi 10 do 20% od vrednosti dotičnega podjetja. Stroški za preselitev samo eno judovske družine bodo znašali 30.000—40.000 din. Tako misli rešiti judovsko vprašanje slovaška republika. S tem seveda niso vsi zadovoljni, ker bi hoteli, da bi vlada kar zaplenila vsa judovska premoženja, jude same pa napodila čez mejo. S tem pa slovaška vlada ne soglaša in trdno vztraja na principih, ki si jih je postavila za likvidacijo tega problema. na v Ljubljanski pokrajini zaradi stalne skrbi Duceja za gospodarski procvit naše pokrajine. * Začetek prodaje tekstilnih tipiziranih proizvodov. Zveze trgovcev v raznih pokrajinah objavljajo, da je Ministrstvo za korporacije odredilo, da morajo trgovci imeti na zalogi in prodajati tipizirane tekstilne proizvode. Snia Viscosa (Societa Nazionale Industria Ap-plicazioni Viscosa, t. j. nacionalna industrijska družba za uporabo viseosa-proizvajalnega načina), ki proizvaja umetne tekstilne snovi, je ena največjih italijanskih delniških družb, pa tudi največji evropski proizvajalec umetnih tekstilnih snovi. Leta 1935 je začela družba proizvajati umetmo volno Lanital, leta 1938 pa novo snov Torvisco-sa, katere proizvodnja se je lani podvojila. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je proizvodnja družbe od leta 1930 s 100, narasla do leta 1939 na 622, lani pa že na 761%. Leta 1931 se je morala družba odločiti za zmanjšanje glavnice zaradi sanacije, toda v kasnejših letih se je položaj znatno izboljšal in lastna sredstva družbe so rasla od leta do leta. Leta 1930 je znašala glavnica z rezervami vred 1.094.88 milij. lir, leta 1939 740.63, lani pa 744 tisoč 166 milij lir. Družba skrbi tudi drugače za svoj« delavstvo. Že lanska glavna skupščina delničarjev je dala 5 milij. lir za gradnjo delavskih hiš, letošnja skupščina pa je odredila ustanovitev tozadevnega sklada v znesku 50 milij. lir. Poleg tega namerava družba dajati posebne premije dolgo vrsto let zaposlenemu delavstvu Nadalje je občni zbor delničarjev sklenil zvišati glavnico od 700 na 1.050 milij. lir. Fuzija tržaških denarnih zavodov. Pristojna mesta so odobrila fuzijo dveh tržaških denarnih zavodov: Consorzio Credito Commerciale & Indu-striale, z Banca popolare Giuliana v Rimu, dveh kreditnih zadrug. Naziv novega zavoda je naziv drugega zavoda: Banca popolare giuliana, S. A.) (Societa anonima, t. j. d. d., cooperativa, t. j. na zadružni osnovi). Redno poslovanje zagrebike borze se nadaljuje. Pred tednom dni je bil ugotovljen samo službeni tečaj za marke, ta teden pa so začele notirati tudi druge devize, in sicer na osnovi paritet z nemško marko. Notirane so naslednje valute: marka, lira, pengo, slovaška krona, bolgarski lev, romunski lej in ameriški dolar. Radto Liubliana Sobota, 21. julija. 7.30 poročila — 7.45 rajx>lnim razumevanjem in tudi uslišani. Pokojni p. Hugolin Sattner je naju s tovarišem Lojzetom Soncem, sedaj notarjem v Ribnici, tedaj določenim dirigentom našega zbora, peljal v samostansko knjižnico, izbral note, ki sva jih prosila, iu naju bogato oskrbel. Važen del tvarne narave našega načrta se je s tem uresničil. Skrb za pridige je prevzel g. p. dr. Gvido Rant, čigar globoko zasnovani govor so mnogim v spominu. Njegovemu slovesu med nami ni treba ničesar dodajati. Moram reči, da je petje naše male skupine moških glasov — mešani zbor smo takrat odklanjali — kmalu j>ostalo izredno privlačno. Ne samo kot cerkveni moški zbor, ampak tudi po kulturi izbire skladb in pevskega podajanja smo bili novi, sveži. Naj omenim 6amo ognjevite baritonske speve tovariša Jožeta Likoviča, sedaj upravnega tajnika, čigar podajanje so kot redek užitek prihajali poslušat izobraženi glasbeniki. Pri tenorju pa ie sodeloval rač. inšp. Nace Brandsteter. Prodirali smo v simpatije Ljubljane in njene boljše družbe, osvajali smo srca. Marsikoga smo pridobili na obisk božjemu Zveličarju, da se mu je na paši ušes in razuma nasitila tudi duša. Odtlej je preteklo dvajset let. Akademski študij ne traja dolgo in v vrstah akademskega zbora so nastale mnoge spremembe. Menjavali 60 se zborovodje, organisti in pevci. 2e kmalu se je pridružilo moškim glasovom žensko petje, da je j>oslej zbor ostal mešan. Pridobil si je nekaj odličnih cerkvenih pevk v sopranu in altu in v tej sestavi sledil tradiciji ustanoviteljev, naj tudi pevski program ustreza izobraženemu okusu. Zbor je svoje moči nekajkrat razvil tudi v nastopih na našem podeželju, vselej v hvaležen sjx>min poslušalcev. Cerkveni akademski pevski zbor se je odločil, da dvajsetletnico svojega dela proslavi s posebno izbranim sporedom pesmi pri običajni akademski maši v nedeljo, 22. t. m. ob 11. uri. Zboru predseduje sedaj abs. fil. Rabuza Tone, dirigent je g. Rado Kristan, pri orglah pa sj>remlja g. p. Kanizij. Pri maši bo 6opranski solospev pela gdč. Nuša Kristanova, v Mavovi: Moja skrivnost, bariionski solo pa g. abs. lil. Kolarič Franc v Beranovem: Ofertoriju. F. M. Š. Izpraznite domače hranilnike! V domačih hranilnikih, katere imajo zlasti otroci, se je nabralo že mnogo denarja, posebno manjših kovancev. Da bi tudi ta denar ne propadel in da bi ga mogli porabiti, je nujno potrebno, da se takoj izpraznijo vsi domači hranilniki in da se v njih nahajajoče vsote denarja v dinarjih zamenjajo v lire in potem seveda lahko spet vlože v domače hranilnike nazaj. Kdor ima ključe za kropi mod u.* " "iT* j-,""" ----- l Brar"«Jnik v denarnem zavodu, naj nese domači krogi, med katerimi je vest vzbudila živo na- hrani nik tja, da mu ga izprazniio Nai se ne k-vdusenje, so izrazili Eksc. Visokemu Komisarju gubi noben dinar, ki je bil prihranjen v prSLuh Grazioliju vse priznanje za pospeševanje glasbe. ' letih. pnnranjen v prejsn)ih Sprememba voznega reda na progi Ljubljana-Zidani most-Maribor in Zagreb ter na progi Trebnje-Sevnica O polnoči med soboto im nedeljo, dne 21. in 22. junija 1941, se uveljavi na progah Ljubljana-Zidani tnost—Maribor, Zidani most—Zagreb in Trebnje na Dol,—Sevnica nov vozni red. Poleg tega stopi v veljavo delna sprememba voznega reda na progi Metlika—Ljubljana ob nedeljah in praznikih. Od tega časa dalje vozijo dnevno redno naslednji vlaki: 1. Na progi Ljubljana—Zidani most—Maribor: st. 516 odhod Ljubljana ob 5.05, prihod Zidani most ob 7.28, odhod Zidani most ob 7.43, prihod Maribor ob 10.06; št. 518 odhod Ljubljana ob 8.42, prihod Zidani most ob 11.05, odhod Zidani most ob 11.20, prihod Maribor ob 13.45; et. 524 odhod Ljubljana ob 13.25, prihod Zidani, most ob 15.50, odhod Zidani most ob 16.03, prihod Maribor ob 18.30; št. 526 odhod Ljubljana ob 17.39, prihod Zidani most ob 20.02, odhod Zidani most ob 20.14, prihod Maribor ob 22.40; št. 515 odhod Maribor ob 5.00, prihod Zidani most ob 7.39, odhod Zidani most ob 7.53, prihod Ljubljana ob 10.19; št. 519 odhod Maribor ob 9.25, prihod Zidani most ob 11.56, odhod Zidani most ob 12.11, prihod Ljubljana ob 14.40; šit. 523 odhod Maribor ob 13.55. prihod Zidani most ob 16.18, odhod Zidani most ob 16.33, prihod Ljubljana ob 19.01; Reorganizacija radijske postaje v Ljubljani »Corriere della Sera« z dne 18. junija ima zanimiv članek o reorganizaciji ljubljanske radijske postaje, ki ga ponatiskujemo. — Ena prvih skrbi Visokega Komisarja nove province je bila sistematizacija radijske postaje v Ljubljani. Naprava, ki je obstajala in ki je naravno pripadala bivši Jugoslaviji, je bila narejena iz zastarelih aparatov. Minister za ljudsko kulturo je poslal sem dr Umberta Nanija, načelnika za Tiskovno službo in propagando, enega na tem področju najbolj aktivnih in'spo-sobnih funkcionarjev, kateremu se je zahvaliti za hitro organizacijo nove postaje, preskrbljene z vsemi tehničnimi potrebščinami, opremljene z najmodernejšimi sredstvi in potem vključene v delovanje E. I. A. R.-ja. Radio Ljubljana se oglaša z italijanskim znakom in obvešča narodno življenje v provinci o vseh informativnih, umetniških in kulturnih dogodkih. Iz razumljivih razlogov ima ta postaja neko neodvisnost, dela nekaj ur na dan tako rekoč zase zaradi potrebe, da jo lahko posluša občinstvo, ki še v provinci ne obvlada popolnoma italijanščine. Ni treba osvetljevati potrebe po slični propagandni službi. E. I. A. R. je v sporazumu z ministrstvom odlično izpolnilo svojo nalogo, ko je zaupal to službo izbranemu osebju, ki sestavlja program, odloča o značaju oddaj in jih medsebojno pravilno razvršča. Ljubljansko občinstvo ie radio že zelo vzljubilo in posluša po njem glas nove Domovine tudi v njenem duhovnem izrazu. Niti ene javne prire- ditve, ki jo je radio prenašal, še ni bilo, da je ne bi radi poslušali, radijska poročila ljudstvo napeto posluša zbrano po ulicah. Radio Ljubljana oddaja petkrat na dan poročila v slovenščini, prevedena po večini iz italijanskih poročil, ki so lokalno zanimiva. Nadalje je zvezan z Rimom za prenos italijanskih poročil. Vojno poročilo je prevedeno takoj, kakor hitro pride in se ponovi pri vsakih slovenskih poročilih. Po posebni inciativi dr. Nanija se od časa do časa slovenska kulturna predavanja o Italiji, o njenih velikih možeh, o velikih straneh njene zgodovine, o njeni kulturi, umetnosti itd. Ta predavanja, ki jih pišejo časnikarji in ljudje, ki nalašč študirajo te naloge, so prirejena z ozirom na mnoge različne kulturne razmere in jim poslušalci slede z velikim zanimanjem. Potem je v radiju pouk italijanščine. Dnevne dogodke razlaga dr. Carmelo Riga-no, drugi odličen funkcionar, ki ga je poslalo ministrstvo. Na glasbenem sporedu je slovenska glasba, upoštevani so slovenski avtorji, ki imajo okus ljudskih tradicionalnih pesmi. V ostalem prenaša Radio Ljubljana velika italijanska operna dela. Sedaj so v teku priprave, da bi se oddaja razširila in spopolnila s prenosom iz obeh krajevnih gledališč, ki kakor je znano, delata dnevno. Aktivnost E. I. A. R.-ja in 6krb Ministrstva za ljudsko kulturo za radio, ki jo ljudstvo zna ceniti, je vsekakor eden izmed mnogih vzrokov občudovanja in hvaležnosti do Mussolinijeve vlade. št. 525 odhod Maribor ob 18.32, prihod Zidani most ob 20.56, odhod Zidani most ob 21.10, prihod Ljubljana ob 23.40; 2. Na progi Ljubljana—Zalog: št. 550 odh. Ljubljana ob 6.00, prih. Zalog ob 6.15 št. 552 odh. Ljubljana ob 7.10, prih. Zalog ob 7.25 št. 554 odh. Ljubljana ob 10.30, prih. Zalog ob 10.45 št. 556 odh. Ljubljana ob 12.35, prih. Zalog ob 12.50 št. 558 odh. Ljubljana ob 14.20, prih. Zalog ob 14.35 št. 560 odh. Ljubljana ob 18.40, prih. Zalog ob 18.55 št. 551 odh. Zalog ob 6.25, prih. Ljubljana ob 6.40 št. 553 odh. Zalog ob 7.30, prih. Ljubljana ob 7.45 št. 555 odh. Zalog ob 10.55, prih. Ljubljana ob 11.10 št. 557 odh. Zalog ob 13.15, prih. Ljubljana ob 13.30 št. 559 odh. Zalog ob 14.45. prih. Ljubljana ob 15.00 št. 561 odh. Zalog ob 19.20, prih. Ljubljana ob 19.35 3. Na progi Zidani most—Zagreb: št. 615 odh. Zidani most 7.58, prih. Zagreb 10.40 št. 619 odh. Zidani most 12.14, prih. Zagreb 15.05 št. 623 odh. Zidani most 16.45, prib. Zagreb 19.30 št. 625 odh. Zidani most 21.13, prih. Zagreb 23.55 št. 616 odh. Zagreb 4.52, prih. Zidani most 7.24 št. 618 odh. Zagreb 8.25, prih. Zidani most 11.10 št. 624 odh. Zagreb 12.40, prih. Zidani most 15.27 št. 626 odh. Zagreb 16.22, prih. Zidani most 19.05 4. Na progi Trebnje na Dol.—Sevnica: št. 9415 odhod Trebnje na Dol. ob 10.39, prihod Sevnica ob 12.21; št. 9419 odhod Trebnje na Dol. ob 19.00, prihod Sevnica ob 20.52; št. 9414 odhod Sevnica ob 8.35, prihod Trebnje na Dol. ob 10.10; št. 9420 odhod Sevnica ob 16.30, prihod Trebnje na Dol. ob 18.21; št. 9411a odhod Trebnje na Dol. ob 5.20, prihod Mokronog-Bistrica ob 5.50; št. 9413a odhod Trebnje na Dol. ob 7.13, prihod Mokronog-Bistrica ob 7.43; št. 9415a odhod Trebnje na Dol. ob 13.48, prihod Mokronog-Bistrica ob 14.18; št. 9417a odhod Trebnje na Dol. ob 15.40, prihod Mokronog-Bistrica ob 16.10; št. 9412a odhod Mokronog-Bistrica ob 6.10, prihod Trebnje na Dol. ob 6.40; št. 9414a odhod Mokronog-Bistrica ob 8.00. prihod Trebnj na Dol. ob 8.30; št. 9416a odhod Mokronog-Bistrica ob 14.30, prihod Trebnje na Dol. ob 15.00; št. 9418a odhod Mokronog-Bistrica ob 16.30, prihod. Trebnje na Dol. ob 17.00. 5. Nadalje vozi s pričetkom v nedeljo 22. junija t. 1. dalje ob nedeljah in praznikih na progi Metlika—Ljubljana izletniški vlak št. 9222, zato pa izostane na progi Metlika—Novo mesto ob nedeljah in praznikih vlak št 9218. št. 9222 odhod Metlika ob 18,31, prihod Novo mesto ob 19.50; odhod Novo mesto ob 20.04, prihod Ljubljana ob 22.30; št. 92 iS odhod Metlika ob 16.28, prihod Novo mesto ob 17.50. Ob 350 letnici smrti sv. Alojzija V pozni noči med 20. in 21. junijom 1591 je v Rimu umrl vzornik In zaščitnik krščanske mladine, sv. Alojzij Gouzaga. Ime vse pove. Dočim gre mladina njegove starostne dobe za čutom navdušenja, zrelejša tudi za čutom dolžnosti, je sledil Alojzij za futoin božje ljubezni. Zgodaj Ka je zajela milost božja in ga potegnila za seboj. Bog je posegel v njegovo srce in ga dvignil k višjemu geslu in delu: »Kaj mi ho to koristilo za večnost.« Nobena moč sveta ga ni mogla zadržati na tej začrtani poti. Knežji stan in naslov, bogata dediščina in imenitna služba, očetova strogost in sorodnikov prijateljsko prigovarjanje, vse to nič ne pomeni v primeri s tiho močjo, ki ga je gnala, da izpolni, kar Bog pričakuje in zahteva od njega. Pa ker je ljubil Boga, je ljubil tudi brate. V požrtvovalni ljubbini zanje, ko jo stregel kužnim bolnikom, ki je žo itak slabotno telesne moči končal do smrti. N'i mu bilo za dolgost, temveč za polnost življenja, ki se žrtvuje v ljubezni za druge. Ob 300 letnici njegove smrti so pred 50 leti izšle različne slavnostno knjige in spomenice, ki so slavile sv. Alojzija. Tudi Slovenci tedaj nismo zaostali za drugimi krščanskimi narodi. Naj omenimo lo en sam 50 letni spomin, ki sc je ob tem 300 letnem jubileju pojavil med nami. To so bili v mladinskem slovstvu dobro znani »Pomladni glasic. Posvečeni so bili slovenski mladini. Njih uredniki in sotrudniki no bili ljubljanski bogo-slovci. Prvi letnik, za katerim jih je sledilo še devet, jo izšel 1891. Prvi urednik »Pomladnih glasov« je bil Viktor Stcska. Inspirator pa je bil dr. Fr. Ivampe. Danes, ob novem Alojzijevcm jubileju, ne moremo storiti kaj boljšega in večjega, kakor da se zopet ozremo po podobi in pobudi tega velikega vzornika in zaščitnika, ne le mladine, kar je že povsem jasno, temveč tudi svetlega vzora vseh. ki mislijo, se bore in vernjejo, da gre pot v življenje le skozi križ in trpljenje. Spomin angelskega mladeniča naj nam okrepi moč in voljo do zmage. Iz razstave slovenske moderne v Jakopičevem paviljonu G. A. Kos: Portret Razstava je odprta samo še do nedelje 22. t. m. Šport Pokalno tekmovanje Slovenske nogometne zveze Zanimanje za to tekmovanje stalno narašča, čimbolj se bliža zaključku. V nedeljo se začnejo polfinalna tekmovanja, iz katerih se bosta izluščila dva kandidata za prvenstvo. Prvi dve srečanji v tem polfinalu bosta: Hermes-Slavija ob 10 na stadionu Hermesa in Mars-Ljubljana ob 18 na igrišču Ljubljane. Izide teh srečanj bi bilo težko vnaprej napovedati. Forma, ki so jo pokazali vsi štirje kandidati v dosedanjem tekmovanju, je takšna, da niso izključena presenečenja. * Dva ljubljanska nogometaša na poskušnji pri Triestini. V sredo je Triestina preizkušala dva igralca iz Ljubljane v kratki tekmi. Bila sta to center Zalar Franc in levo krilo Lokar Stanislav, ki sta pripadala enemu izmed ljubljanskih klubov. Oba igralca sta se izkazala kot dobra poznavalca nogometa in sta vzbudila pozornost tehnikov tržaškega kluba. Italijanska atletika. Najboljši rezultati II. skupine so: teki na 100 m Monti, Tito, Marini 10,9; 200 m Bianchi 22; 400 m Donnini 49,7; 800 m Zac-caria 1:56,6; 1500 m Vitale 4:01,6; 5000 m Šestini 1:14,2; 10.000 m Vignochi 32:38,8; 110 m zapreke Gallo 15,3; 400 m zapreke Gennero 55,6; 4X100 m Guf Milano 42,7; 4X400 m Guf Roma, Giglio Ros-so Firenze 3:26; skoki: daljava Sfortunati, Vio-lata 6.98; višina Campegner 1.90, ob palici Pozzoli 3.80 m, troskok Pieracci 14.20; meti: krogla Pao-lino 13.22, disk Simone 43.29, kopje Vucassina 56.28, kladivo Castagnetti 46.52. Hrvatski kolesarski šport. Preteklo nedeljo so bile v Zagrebu kolesarske dirke, na katerih so sodelovali vozači Železničarja, Pekarskega, Orla in Gradjanskega. Senzacija dirk je bil poraz Pro-sineka, katerega je premagal njegov klubski tovariš Vlado Horvatič, ki je privozil 5 cm pred njim na cilj. Horvatič je dosegel povprečno brzino 34.350 km na uro. — Pripravlja se letos velika mednarodna kolesarska dirka »Okrog Hrvatske« od 21. julija do 3. avgusta. Dolžina proge bo znašala 2018 km. Povabljenih je na dirko po 5 kolesarjev iz Nemčije, Italije, Madžarske in Bolgarije, poleg katerih bo nastopilo še 25 domačih tekmovalcev. Vsa proga bo razdeljena na 11 etap ter bo vodila iz Zagreba v Varaždin, Osijek, Zemun, Mitrovico, Tuzlo Zvornik, Sarajevo, Moslar, Dubrovnik, Makarsko, Split, Knin, Gospič, Senj, Cri-kvenico, Delnice, Karlovec in Zagreb. Dva metra v višino — najvišji skok te sezone v Evropi — je dosegel Finec Nicklen v Helsinkih. Na isti prireditvi je vrgel Nikkanen kopje 72.55 m, Krinlauri je pretekel 1500 m v 3:58. Plavalci Viktorije vstopajo v ZPK. Zagrebški plavalni klub bo letos dobil močne okrepitve z najboljšimi plavalci Viktorije s Sušaka, Tako se bodo preselili v Zagreb: Grkinič, Potočniak in še nekateri drugi. novice Koledar Sobota, 21. junija: Srce Marijino; Alojzij, s poznavalec; Avzebij. škof in mučenec. Nedelja. 22. junija: 3. pobjnkoštna; Ahacij, mučenec; Pavlin Nolski, škof. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla ga. Marija čerček .oj. Zupan, žena profesorja. Pogreb bo v nedeljo, 22. junija ob 5 popoldne z Zal, kapela sv. Andreja, k Sv. Križu. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! "t" V Zaliscu pri Žužemberku je na svojem rojstnem domu dne 16. junija umrla č. sestra Fdomena Mohorčič, uršulinka iz Škofje Loke. — Vsem, ki šo jo poznali, jo priporočamo v molitev. — Kupujočemu občinstvu. Čedalje bolj pogosto se dogaja, da stranke — odjemalci v trgovinah. ko so že krile lastne potrebe, zahtevajo še blago za tega in onega sorodnika in znanca. Ker taki nakupi za »druge« omogočajo prepovedano kupičenje blaga in špekulacijo z njim, imajo trgovci nalog, da take nakupe v interesu splošne potrošnje odločno odklonijo Da se prepreči neupravičeno kupičenje blaga po posameznikih, naj stranke kupujejo le pri svojih stalnih dobaviteljih trgovcih. — Združenje trgovcev v Ljubljani. — Koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi v korist Rdečega križa bo priredil pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« dne 7. julija t. 1. v Filharmonični dvorani v Ljubljani. Položaj, v katerem so se znašli v zadnjih tednih številni naši rojaki, terja od Rdečega križa silno povečanje dela in znatnih gmotnih sredstev. O delu pričajo dosedanji uspehi dveh novih odsekov — za poizvedbe in za socialno pomoč — del sredstev za njih nadaljnje delovanje pa naj pribavi Rdečemu križu prireditev enega naših najboljših pevskih zborov. — V petih dneh je pošla dinarska knjižica: jDolorest ali Cerkev brez duhovnikov. To dejstvo dosti zgovorno priča, kako lepa in sodobna je ta knjižica. Ker prihajajo nova naročila in povpraševanje narašča, se je vodstvo »Knjižic« odločilo za drugo izdajo. Vljudno prosimo vse, ki mislijo naročiti več izvodov te knjižice (nad 20), naj nam to čimprej javijo. Prednaročila sprejemamo do 28. junija. Posredujte to knjqižico tistim, ki io zlasti sedaj rabijo. Ne preslišimo njihovih ' prošenj. — Uprava »Knjižic«, Rakovnik, Ljubljana. — Dinarska knjižica »Luč sveta« (junijske vrtnice o duhovništvu) se še dobi. — Ribolov ob Dalmaciji. V Benetkah je bilo več razprav v ribolovskem društvu o lovu rib ob dalmatinski obali. Sodelovali so številni italijanski ribolovski strokovnjaki. Da bi pospešili ribolov, bodo poslali ob dalmatinske obale več skupin ribičev iz Chioggie. Ribiči iz tega kraja so do nedavnega imeli svoje čolne na vesla, sedaj pa se bodo motorizirali Povrh tega bodo organizirali tudi posebno prodajno organizacijo, ki bo skrbela za pošiljanje rib tja. koder je poraba največja. Delavska banka je sama kupila več motornih čolnov, od katerih jih je dala za lov ob dalmatinskih obalah na razpolago 20. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predatavc ob 16., 19. »n 21. url Najbolj pril'nbl ena igralki Deamie Durbin v svojem nnjnovejšem filmu Prvi poljub Kot Hodite* nrpdvaiamo: Življenje in konec Sv. Jurija. Predstava ob 19. uri danes o d o a d b Kino Ma*«ca. » o i a > o n 22-41 Dane* premiera senzacionalnega filma Zlobni duh (L'idolo del male). V gl. vlogi Boris Karlov Kino S l o g a. t » I a t o n 27-30 Film sodobne aktualnosti Vojna na zapadu Kino Union, t • t e i o n 22-21 — Trojčke je rodila v tržaški bolnišnici delavčeva žena Viktorija Dušič, in sicer dve hčerki in sinčka. Vsi trije so zdravi in zdravniki upajo, da bodo ostali pri življenju. Dušičeva je imela doslej že dva otroka. — Požar v božjepotni cerkvi. V znani božje-potni cerkvi v Barbani je v zakristiji začelo goreti, kjer je bilo spravljenih sedem stolov voska. Ogenj se je hitro razbesnel in uničil tudi vsa cerkvena oblačila, preproge m razne druge cerkvene potrebščine. Goreči vosek je povzročil toliko dima, da je napolnil vso cerkev in pokvaril vso cerkveno slikarijo in okraske. — Štetje živine. Po vsej Kraljevini bodo morali vsi lastniki prijaviti svojo živino po stanju v noči 30. junija krajevnim oblastem. Prijavljali bodo vse krave, konje, bivole, svinje, ovce in kozle. Pri kravah mlekaricah morajo navesti tudi količino mleka, ki ga krava da. Isto določilo se nanaša tudi na drobnico. — Plaz zasul delavce. V okraju Monte Martino pri Neaplju so bili štirje delavci na delu v kamnolomu, ko se je nenadoma s pobočia vdrl plaz. Dva delavca je zasulo, druga dva sta se pa pravočasno rešila. Delavci so takoj prišli reševat, toda eden od zasutih delavcev |p bil že mrtev, drugega so pa odkopali hudo pobitega in polomljenega. — Čudna pota strele. Blizu mesta Biella je gradič Zumaglia. v katerega je pred nekaj dnevi med nevihto udarila strela. Ognjena krogla je poškodovala star stolp gradu, skakala po raznih nadstropjih poslopja, razcefrala štiri pinije, uničila električne naprave in stekla v oknih in ožgala opravo. Potem je smuknila v kuhinjo mimo čuvaja, ki se je samo zelo prestrašil, in padla na grobnico, v kateri se nahajajo zemeljski ostanki lombardskega škofa Della Torreja, ne da bi povzročila kakšno škodo O te.i grobnici je razširjena neka pripovedka ki pravi, da je bilo truplo škofa večkrat od neznanih tatov oskrunjeno. Pozneje so truplo čez nekaj let našli in ga prenesli v gradič Zumaglia, ki je bil škofova last. Zraven smrtnih ostankov škofa so našli tudi belo skalo, ki je bila potem postavljena tako, da bi poznejši rodovi lahko identificirali mrtveca. Tel skali pripisuje ijudstvo čudežno moč. kajti med prenosom trupla je namreč ta majhna skala pridobila mnogo na avoii teži in jo je moralo potem nositi štirinajst mož. Očividci pripovedujejo, da je tedaj, ko je strela udarila ob grobnico, skala zažarela v rdeči svetlobi in je takšna ostala osem in štirideset ur. Skala se je spremenila v žarečo kroglo in zdelo se je, da se bo opekel vsakdo, kdor se je bo dotaknil. Toda na začudenje vseh je bila skala popolnoma mrzla. Seveda je ljudstvo ta nenavadni dogodek začelo razlagati pač po svoje. Ljubljana 1 Večer italijanske in slovenske lirike, ki bo dne 21. t. m., v ponedeljek v Operi, bo posvečen liriki dveh narodov in bo izvajan v dveh jezikih. Italijanske pesnitve bodo prednašane v slovenskem prevodu dr. Gradnika, slovenske pa v italijanščini v prevodih: L. Salvinija in prof. Um-berta Urbanija ter gosj>e šinkovec-Majer in ge. Marije Samerjeve. Italijanski del tega večera bo obsegal prologi, ki ga bo govoril gosjx>d profesor Urbani, ter poezije Danteja, Petrarce, Michelangela, Foscola, Leopardija, Carduccija, Pascolija, D'Annunzia, Ade Negri, Corazzinija, Novare, For-nisija. Slovenski poeti bodo zastopani po Prešernu, Aškercu, Gregorčiču, Ketteju, Murnu, Aleksandro-vu, Župančiču, Sardenku, Gradniku, Golii, Grudnu, Pogačniku ni Tauferjevi, Opozarjamo na ta veie-pomenibni večer, na katerem bodo recitirali: šari-čeva. Danilova, Boltar-Ukmarjeva, .Debevec, Jan. Kralj in Levar. Recitacijski večer bo svojevrsten prinos k zbližanju dveh narodnih kultur. Čisti do- biček prireditve je namenjen v dobrodelne svrhe. 1 Trgovci na drobno, ki imajo večje število odjemalcev in so v mestnem preskrbovalnem uradu za enkrat dobili še premalo moke, naj pobrane odrezke živilskih nakaznic prineso že v ponedeljek, 23. t. m. v mestni preskrbovalni urad v II. nad-str Mestnega doma, kjer bodo za oddane odrezke dobili novo zalogo moke. Drugi trgovci pridejo na vrsto konec drugega tedna. Pekovskim mojstrom bo mestni preskrbovalni urad nakazoval moko za kruh od ponedeljka, 23. t. m. dalje tudi samo za predložene odrezke. 1 Križanski moški kongreganisti pohite jutri, v nedeljo, 22. t. m., popoldne s svojimi družinami in prijatelji v Šmarje pod Ljubljano. Odhod iz Ljubljane z dolenjskim vlakom ob pol dveh z glavnega ali rakovniškega kolodvora. Cerkvena pobožnost v dekanijski cerkvi bo ob 15. liri. Povratek z vlakom ob 20.30 zvečer. Za skromno okrepeilo jc poskrbljeno. 1 Vse clanice notranje kongregacije gospodi-čen pri uršulinkah se opozarjajo, da se vrši zadnji shod v nedel jo. 22. VI., ob po! 3. popoldne. Voditelj. I Promenadni koncert priredi turistični odbor za mesto Ljubljano v nedeljo, 22. t. m. ob 11 v Zvezdi. Delavska godba »Zarja« bo pod vodstvom kapelnika Ivana Grudna izvajala naslednji spored: 1. Učakar: Činkole, koračnica; 2. Suppe: Pesnik in kmet, overtura; 3. Učakar: Prelepa moravška dolina, venček narodnih pesmi; 4. Ma6cagni: Ca-valleria Rusticana, intermezzo; 5. Zeller: Ptičar, potpuri; 6. Učakar: Zidana marela, koračnica. | 1 Sam sebi dobro storiš, če si ogledaš razstavo H. Smrekarja v galeriji Obersne.1 na Go-sjrosvetski cesti. Bogata vsebina razstavljenih del te bo razvedrila in sprostila. Za baeatelno vstopnino boš pridobil trajen duševni užitek, do smrti teh risb ne bcš jx>zabil. — Istotam ti po minimalni tarifi nariše Smrekar tvoj portret v tehniki po želji, stoodstotno veren, pretiran t. j. karikiran ali nepretiran. Za to delo je določen čas od 17 do 10. 1 Glasbena šola »Sloge« bo imela ob sklepu šolskega leta tri produkcije in sicer: v soboto, 21. t. m., v jx>nedeljek, 23., in v sredo, 25. t. m. Produkcije bodo v Slogini glasbeni dvorani, Pra-žakova ulica 19, vsakokrat ob 17. uri. Nastopijo gojenci raznih oddelkov. 1 Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. priredi v soboto, dne 21. t. m., ob petih po-poldne na vrtu g. Zelenika Franca v Mencingerjevi ulici št. 37 (v Koieziji ob Gradaščici) praktične vaje v rabi modernega vrtnega orodia. Vaje bo vodil podružnični odbornik g. Franc Zelenik. Ko je sedaj obdelane mnogo več zemlie in so zasajene večje vrtne ploskve, treba delo jsospešiti in si ga olajšati z uporabo modernega vrtnega orodja. Kako, bomo videli v soboto pri teh vajah.' Udeležba prosta vsakomur. , 1 Pevke, pevci. V soboto cb pol 7 zvečer redna pevska vaja za službo božjo pri akademski maši pri frančiškanih. Zaradi važnosti prosimo, da se je prav vsi udeležite. Prav tako bo vaja še v nedeljo pred službo božjo kot običajno ob 10. uri. 1 »Vojna na zapadu« v kinu Union. V tem velikem vojnem in aktualnem filmu je prikazan niz napetih dogodkov, ki smo jih doživljali v zadnjih desetih letih. Uvodoma nam pokaže film osnovanje nemške nacionalno-socialistične stranke pod. vodstvom Adolfa Hitlerja, porast tega pokreta in prvi veliki uspeh »Fiihrerja' z zasedbo Porurja, Posarja, nato priključitev Avstrije k veliki Nemčiji, Sudetskih dežel in končno še Češkoslovaške. Nato nam film prikazuje, kako je prišlo do sedanje vojne in slika dogodke na poljskem, norveškem, belgijskem in francoskem bojišču. Zanimivi so posnetki zmagovitega nemškega marša preko utrjenih linij in pasov v Belgiji in Nizozemski. Ko je Nemčiji uspelo prebiti francosko in belgijsko obrambno črto, je po silovitih borbah padel tudi Pariz v nemške roke in s tem je bila izjalovljena tudi obramba na Maginotovi liniji. Francija je bila zlomljena in v zgodovinskem gozdičku pri Coni-piegnu je prišlo do podpisa miru med Francijo in silami Osi. Vsi posnetki v filmu so izdelani po dogodkih, ki so jih snemali vojni operaterji na bojiščih samih, in nam predočujejo moč in silo moderne vojne tehnike. I Manjše nesreče. Bibič Jože iz Tyrševe ceste je imel dela pri žični ograji. Nerodno je delal in se je pri delu precej opraskal po rokah. — V četrtek je pred Ljudsko tiskarno neki avtomobilist podrl kolesarko lomico Ljubo in ji prizadejal manjšo poškodbo. Kolo pa ji je avto čisto zdrobil. — Hudo nesrečo pa je doživel Dečman Janez, ki je uslužben pri Avtomontaži v šiški. Delal je pri nekem stroju na električni pogon. Tako nesrečen je bil, da ga je stroj zagrabil za prste in mu jih odtrgal. — Matijus Jože, delavec iz Dolenjega Logatca, je padel s kozolca in je dobil notranje poškodbe. — Klepar Koncilija Viktor iz Kleč je imel smolo. Nekdo ga je podrl s kolesa. Zlomil si je desnico iu dobil tudi notranje poškodbe. — Dijak Tepina Jože, ki je doma iz Kosez, je padel z drevesa in se močno potolkel po životu. 1 Linhartovo ulico in Tyrševo cesto mestni tehnični oddelek sedaj kanalizira ter je cesta zato res zelo ozka pri hiši št. 47, kjer je Kolškova trgovina. Čitali smo že željo, naj bi mestna občina na tem prostoru cesto razširila z odstranitvijo dela te hiše, toda povedati moramo, da se je mestni tehnični odelek že nekajkrat pogajal z lastnikom, ki je v Celju, pa ni mogel priti do zaključka zaradi lastnikovih zahtev. Dokler se torej lastnik te hiše, ki sega precej čez regulacijsko črto, ne odloči za nižjo odškodnino, bomo morali pač potrpeti, čeprav bi bila ta regulacija v splošno korist ter bi splošne koristi zlasti svojih sosedov moral ujx>števati V6ak občan. Ker je pa ta prometna ovira prav na glavni državni cesti našega mesta, je to vprašanje še mnogo važnejše, kar bodo gotovo upoštevale oblasti. 1 Zgodnje češnje so dozorele že tudi po ljubljanskih vrtovih, predvsem pa seveda našim vrlim članom podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki imajo svoje vrtove zasajene z najžlahtnej-šim sadnim drevjem. Prav zadovoljni so z letino, čeprav jim hodijo kosi in škorci v goste kar v trumah. Po domovih naših sadjarjev in vrtnarjev je torej že dosti doma pridelanih žlahtnih češenj, zato se pa tembolj pritožujejo Ljubljančani, ki morajo kujiovati češnje na trgu, da morajo celo domače in slabe češnje plačevati po resnično pretiranih cenah. Naše gospodinje se dobro zavedajo, kako zdrava in dobra hrana je sadje, ki na najboljši način dopolnjuje posebno racionirana in taka živila, ki so manj premožnim slojem le težko dosegljiva. Zato naj bodo pa ljubljanske matere z naraščajem vred potolažene, saj se mestni tržni in tudi preskrbovalni urad prav resno prizadevata, kako bi Ljubljano založila z dobrimi češnjami po nizkih cenah. Upajmo torej, da bo prizadevanje našega preskrbovalnega urada uspelo, ter potrpi-mo toliko časa, dokler nam preskrbovalni urad ne preskrbi dosti poceni lepih češenj. 1 V Ljubljani umrli od 13. junija do 19. junija 1941: Stuppan Marija roj. Stiaral, 79 let, hišna posestnica, Jurčičev trg 3; Kranjc Marija, sestra Jožefa, 67 let, sestra čudodelne svetinje, Vidov-danska cesta 5; Skok Mihael, 73 let, mizar, Jap-ljeva ulica 2; Kostanjec Avguština, 41 let, uradnica, Vidovdanska cesta 9; Anžin Frančiška roj. Jarc, 80 let, zasebnica. Črna vas 117; Strniša Terezija roj. Aljančič, 80 let, zasebnica, Bldivveisova c. 23; Vošl Peter, tri tedne, sin brivskega mojstra, Krekova ulica 4; Jelovčan Uršula, 80 let, občinska uboga, Vidovdanska cesta 9; Bregar Franc, 79 let, po-strešček, Tyrševa cesta 19; Bebcr Anton, 67 let, zasebnik, Na jami 8. 1 Nabiranje lipovega cvetja v Ljubljani je po mestnih drevoredih, parkih in nasadih, kakor smo že objavili, dovoljeno samo z dovoljenjem mestne občine ter se je v ta namen treba zglasiti v mestni vrtnariji. Ker so nas pa razmere naučile lipovo cvetje ceniti še bolj kot smo ga cenili prej, je mestna občina zagotovila lipovo cvetjem predvsem socialnim zavodom. Lipe ob Ljubljanici od Zmajskega do šentpetrskega mosta ter lipe na Res-ljevi cesti bo obralo mestno zavetišče najbednejšib v stari cukrarni. Lipe na Taboru so namenjene mestnemu zavetišču za onemogle v Japljevi ulici in hiralnici sv. Jožefa na Vido*'danski cesti. LipS drevoreda od Gosposvetske ceste ob veiesejmu do Latterinannovega drevoreda bo obral Delavski dom. Vse lipe ob Tvrševi cesti je pa mestna občina dodelila Rdečemu križu, da organizira obiranje in cvetje porabi za socialne namene. Lipov drevored ob pokopališču v Dravljah je pa namenjen tamoš-njemu prebivalstvu, ki naj hiti v mestno vrtnarijo, da si vsaj vsaka hiša za malenkostno odškodnino zagotovi po eno drevo. Vsi tisti, ki dobe dovoljenje, so seveda popolnoma odgovorni, da ne bi poškodovali dreves, prav tako pa tudi, da ne bi pustili smeti pod drevesom. Spet opozarjamo vso javnost, naj nabere čim največ lipovega cvetja za zdravilni in okusni čaj, prav tako pa tudi raznovrstnih drugih rastlin za zdravilo in čaj, ki popolnoma nado- Angina peetoris ali prsna tesnoba V kakšni zvezi je vnetje grla, ki se imenuje angina, z bolečinami srca? Znano ie, da ima medicinska veda jx>nosno tradicijo. Razni pojmi in vsakovrstna imena se po stoletja dolgo držijo. Tako je prišlo rimskemu zdravniku Celsusu, ki je živel v dobi cesarja Avgusta, na mar. da je imenoval vnetje žlez v grlu, ki človeku jemlje sapo, >angina<. Beseda izhaja iz angere, to je, vtesniti. Ker torej angina pomeni tesnobo, se imenuje tesnoba pri srcu in v prsih tudi angina peetoris = prsna tesnoba. V novejših časih so dognali nekakšno zvezo med oblikama obeli angin. Ce dobi kak mlajši človek te srčne bolečine, ki so zmeraj v zvezi z občutkom tesnobe in smrtne greze, tedaj dandanašnji zdravnik zmeraj preišče zobe in predvsem ž.leze v vratu (večkratne angine so sumljive), če so s skritimi gnojnimi ognjišči povzročili krče pri srcu. Saj zdrav človek niti ne ve, kje ima srce. kvečjemu takrat, ko ca od veselja v grlu čuti. Zdrav človek pozna srčne bolečine le v obliki ljubezenskih bolečin. Toda srčne bolečine imajo tudi nervozni ljudje. Že iz pripovedovanja o bolečinah, bo vešč zdravnik kmalu spoznal, kaj je pristno in kaj ni. Mimo tega mu nuja naprava »elektrokardiogranK. ki meri srčne utripe, prav natančno kontrolo. Sleherno bolezen na srčnem mišičevju ie s to napravo moči natančno dronati. Pa poeiejmo, kakšne so bolečine pri angini peetoris! Srce, ki je najbolj važni življenjski del te- lesa, mora biti dobro oskrbovano s krvjo in s kisikom. Zato izhajajo iz velike, glavne srčne žile posebne žilice, ki kakor venec obdajajo srce. Če v teh nekaj ni prav, če se nabira apno v starejših letih, ali nastane skrčenje pri kadilcih, tedaj srce ne dobiva zadosti krvi in vpije po hrani in to vpitje se izraža z bolečinami. Seveda so te bolečine posebne vrste in so v zvezi z groznimi občutki strahu in kakor da bo človek zdaj zdaj umrl. To je kaj neprijetna zadeva pri tej bolezni. Tak napad dobi človek, če je srce preveč obremenjeno — bodi telesno ali duševno —, ali če človek preveč jč, ali se nenadoma spremeni toplota (tudi vreme) in pri hitri hoji. Da bi se tak napad preprečil, postanejo bolniki čezmerno plašni. Bolnik z angino peetoris bi moral biti prav za prav filozof, da si dopove, da ne bo še umrl, pa čeprav že čuti smrt v bližini. Ti napadi so le opomini, da naj človek začne pravilno živeti. Ce po dvakrat na teden ne ješ vet dan drugega ko mleko in presno hrano, si bo srce jako opomoglo. Sploh je bolje, da tak bolnik malo jč. zakaj če je želodec poln, pritiska prepona na srce. . Dobro je tudi, če si da tak bolnik vsak teden puščati kri (50 kub. centimetrov). Dobre so kopeli rok in noc. 45 minut dolgo: voda imei toplino od 35—42 stopinj. Jako dobro je, če si daš na meča zvečer mrzli ovitek. Sicer se Da o vsem posvetuj z zdravnikom) mežča dragi ruski ali kitajski čaj. Že doslej smo za pristni kitajski ali ruski čaj z dragim denarjem pokupili prav mnogo robidovega listja, ki so ga ženice nabrale po naših logih, trgovci poslali v inozemstvo za malenkosten denar, nazaj smo pa dobili v lepih zavitkih svoje robidovo listje za drag denar kot pristni ruski ali kitajski čaj. Kako odličen po okusu in kako zdravilen je pa čaj, pripravljen iz raznovrstnih domačih rož in rastlin so pa nas prepričala že razna domača podjetja, ki so ze dala v promet raznovrstne mešanice kot nadomestek za drage, iz tujih držav in drugih delov sveta uvožene čaje. V sezoni češenj, rdečih jagod in borovnic pa opozarjamo, naj ljudje zbirajo in suše peclje češenj, jagodovo listje, od borovnic pa tako jagode kakor listje, ker je posušeno oboje prav dobro za čaj. Gledališče Drama. Začetek ob 19.80. Sobota, 21. junija: Lepa Vida. Izven. Cene od 14 din navzdol. — Nedelja, 22. junija: Cigani. Izven. Cene od 14 din navzdol. — Ponedeljek, 23. junija: Via mala. Izven. Cene od 20 din navzdol. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev. Opera. Začetek ob 19. Sobota, 21. junija: Fi-garova svatba. Izven. Cene od 30 din navzdol. — Nedelja, £2. junija: Carmen. Izven. Gostovanje Elze Karlovčeve, altistke — Ponedeljek, 23. junija: Recitacijski večer italijanske in slovenske poezije. Izven. Mrakovo gledališče (Frančiškanska dvorana) Sobota, 21. t. m., ob 20. nri: »Sinovi starega Rimljana«. Cene globoko znižane. Predprodaja od 10 do 13 in cd 15 do pričetka. Cerkvena glasba Cerkev sv. Jožefa. Jutri slovesno praznovanje praznika presv. S. J. Ob 8 slovesna sv. maša. pri kateri se izvaja: Missa solemnis in hon. B. M. z orkestrom, zložil J. B. Meuerer, Graduale: Dulcis et reetus, zl. A. Foerster. Po ofert. Ave verum, zl. W. A. Mozart. Po maši: Tvoji smo. Srce Kraljevo, zl. dr. Fr. Kimovec. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Poizvedovanja Očala so se zgubila na poti z grada mimo Osoj do cerkve sv. Florijana. Pošten najditelj naj jih proti nagradi odda: Florijanska ulica 13-111, desno (pozvoniti). Iz Spodnje štajerske Smrtna nesreča v Mariboru. Iz Oradca 6e je preselili v Maribor zdravnik dr. Rudolf Pichler kot asistent v bolnišnici. Pretekli ponedeljek se je peljal na kole6u v družbi s svojo ženo Edito. Oba kolesarja pa je zagrabil na mariborskih ulicah težak tovorni avto ter ju prevrnil. Zdravnika je vrglo proč s cestišča, ženo pa so prevozila kolesa težkega vozila ter jo strla, da je obležala s smrtnimi poškodbami. Takoj so jo sicer prepeljali v Gradec v bolnišnico, toda V6aka pomoč je bila zaman ter je umrla. Vsa jajca se morajo oddati. Kurjerejci ne smejo več svobodno razpolagati z jajci. Vsak kurje-rejec si lahko pridrži za sebe in za 6vojo družino toliko jajc, kolikor mu jih dovoljuje živilska karta. Vsa ostala jajca mora oddati v trgovino, ne sme jih pa prodajati zasebnikom ali komurkoli podariti. Vsak kurjerejec mora voditi tudi točno kontrolno listo, v katero vpisuje vsak dan število jajc. Točnost teh vpisov bodo kontrolirali oblastveni organi. Spodnještajerske pevce je povabilo vodstvo nemške zveze za Nemce v inozemstvu v Monako-vem na obisk. Pod vodstvom predsednika Man-nergesangsvereina dr. Kieserja iz Maribora se je pripeljalo v Monakovo 80 pevcev in pevk iz Maribora, Ptuja in Celja. Bili so slovesno sprejeti, priredili so dva »pisana sjjodnještajereka večera« v slavnostni dvorani monakovske pivovarne Lo-vvenbrau, poleg tega pa so nastopili še v Koloeeju pred ranjenimi vojaki. Pevci so nastopili pod vodstvom dirigenta Frischa in mariborskega odvetnika dr. Butscharja, ki sta vodila petje nemških zborov na Sp. štajerskem že pred prevratom ter sta prirejala z njimi turneje po Nemčiji. Rdeči križ poroča Iz raznih krajev Srbije io Vojvodine so priila obvestila o pogrešancib na poizvedovalni oddelek Rde-eoga kriza. Svojce naprošamo da jih dvignejo v pi. sami na Miklošičevi e. a! b: Ando-novl« Stojan. Bohinc Stanko, Boljevi« Jovlca, BorStnaT Jožef, Božo vi« Viktorija Braha O., Braijkovan Olga, Bre-66ak Pavla, Buiic dr. Evgeii, Byd!o Irnia. Cajtien Drago, Cankar Desanxn farsi«- Ana fir". perman Franc, Cesar Janko Culjkovi« Josip, Cvet-kovi« Fum. Čebular Franc, CepeJnik Josip, Cermelj Karol. Dimitrljevi« Haško. Felicijan Jožica, Fortunatova Natalij. Gamorc Dušica, Gainerc Nikola, Gojtan Josip, Gole Marija, Gosar Anton, Gril Aleksander, Grbec Josip. Ha.jek Mici, Hočevar Anton H8rmann Cooo, Hormaiin-Dimitrijevi«, Hrast Cana, Humar Franc. Isajlovi« Marija, Isajev Miliait, Ivanovi« Fani. Jelič Milorad. Jovanovi« MilivoJ, Jovanovi« Milan, Jovanovi« S. M., Jurkovl« Olivara Karba Ivan, Kastelic Valentina, Kestigar Jože Kislinger Nace, Klemen Viktor, Komeriftki Štefko! kompoš Pepea, Knafeljc Slavko, Kosel Albin, Kobal Viktor, Kovač Ivan, Koza/mernik Slavka, Kožar Peni Kožar Anton, Kraje Martina, Krsti« Dragutin. Ivana lč Selimir' Li6eu Marica, Logar s. Dizma Ma.ier Ela Manojtovl« Mira, Marolt Katica, Mer-var Lenka, Mavri« Pavel. Mesari« .Tusti, Mihajlovi« M Inka, Mlle.nkovl« Branimir, Mllenkovl« Danica, Mi. livojevi«, Mltkovi« Ivana, Mitovanovi« Vidole, Mlakar Aleksander, Mustar Ivan. Negovelift Ana Nosan Marija, Novak Ivana, Novak Janez, Novak Jelko Oblak Anton, Ognajanovid Andjeltja, Osolin Angela, Osotnik Marija. OovniCek Jože. .. ,P.?.nc Johan. Pere Hermina, Perko Anton, Pero-vi« Mila. Petrovi« lliserka, Petrovi« Marija Piber Zofija, Pikovnik FranSiška. Pintar Slavko, Pokleka Ljudmila, Poljak Anton, Požar Jože. Pe«nr Branko, Priča Danica, Prijatelj Alojzij Prosin Marija, Pušo-njak-Rupnik rodbina. Itadosavljevi« Draga RajS Ladislava, Rlnk Marija, Rojko Marija, Kotli Valentin, Rupnik Tomo. Sinil« Zorica, Simoni« Vojislav, Srebot Anton, Stamenkovi« Dorica Stojanovl« Jelena, Stojanofl« Va. ra, Susman Anton ftoga Fani Sega Fran«lškn, Semrov Ivanka. Se-nica Tvan. Skarja Magda. Skorjam; Rudolf, Skrlec Ve-koslav, Svnigpr Anion. Tomaši« Ivan, Tomlnec Pijn. Topltiek Nežka. Tre-bnSak Janez Trontelj Rezika, Tumer Mihael, Tvrdji Alojzi ia. Ihan Tvan. I"kn5i« Viktorija. T'r8i« (Vtomlr. Vaaiki? in družina. Verhi« Alojzij, Vidergar Ferdinand. Vnlnovi« Ivana, Vozel Marij«, Vrezec Vida, Vuji« Sofija. Zaharvln Edmnnd ZakrajKek Viktor. Zdravkori« Zivko, Ze«evi« Anastazija Zemlji« Zvonlmlr, Zevnik Anton. Zima Angela. Prosimo, da se zglasi gospr Pntnfnik Marcilt v na5l pisarni, da dvigne obvestilo o g. Potoflntkn Janku. kap. 121. art. dlvizion*. — O Zimnnfif. Franjo, ravnatelj tovarne v Domžalah, naj se javi v naSI pisarni, da snorofl svoj ljubljanski naslov, za katerega nolrvednlp helcrralelro |y>HriiCn|os Rdečega kr!??!. W(7rffnr«A-( B«Wf k-rif iz Rutt(mr>rSte nam v svojem dopisa t. dne 11. VI. t I. sporo«a. da so irnnstili domov v«e rnjnlre slovenske nar.idnostl. V kolikor se še niso vrnili, bodo ispušCenl v najkrajEasj iasu. KULTURNI OBZORNIK Skubic-Trdan: »Nova Štifta« Marijina božja pot na Dolenjskem. Zgodovina in molitvenik Str. 191. Tako je naslov ravnokar izišli knjižici, ki podaja kratko vendar dosti pregledno sliko o postanku in razvoju Nove Štifte, znane romarske cerkve nad Ribnico na Dolenjskem. Zanimiva knjižica je primeren prinos k letošnji tristoletni proslavi. V letošnjem septembru bo namreč minilo 300 let, odkar so položili temeljni kamen Nov, st, ti Delo je nastalo, kakor poudarja prireditelj dr, Fr. Trdan v Uvodni besedi, iz rokopisne ostaline rajnega ribniškega dekana Aniona Skuhica. Ta je kakor marljiva čebelica več let brskal po ribniškem grajskem arhivu, ribniških f.rnfh maticah in no-voštifski kroniki, zbiral po njih raztresene drobce in iz njih sestavljal celotno sliko. Formalno pa tvarine še ni bil uredil in obdelal, ker ga je sredi dela prehitela smrt. Zato je prireditelj vso rokopisno ostalino primerno zbral, jezikovno popravi! in oblikovno uredil, sicer pa skušal kolikor mogoče oridržati in ohraniti Skubičevo besedilo in slog. Poglavje o ^prihodu frančiškanov je dopolnil, nabožni del na na željo preč. g. superiorja Ambroža popolnoma na novo dodal. Zato obsega knjižica dva strogo ločena dela: prvi je zgo.lovinski in podaja v lahko umljivi obliki opis cerkve in njeno z različnimi težkočnnu združeno graditev !er ,du|n° pastirstvo. Od leta 1678 je namreč imela Nova Štifta stalnega duhovnika, v dobi versko hladnega jo/efizma pa je bila celih 20 let brez njega. Zato so tisti čas prenehala romanja, cerkev pa na je na znotraj in zunaj zelo trpela. Po 20 letih pa je Nova Štifta znova vstala iz razvalin na splošno željo okoliškega ljudstva in po plemenitem prizadevanju takratnega ribniškega dekana Valentina Prešerna in graščaka Jožefa Rudeža Za obnovo cerkve si je pridobil posebno veliko zaslug zlasti upravitelj Karol Klinar, ki je oskrboval Novo Štifto celih 40 let (1874—1914). Po njegovem odhodu pa so prevzeli božjo pot v oskrbo ljubljanski oo. frančiškani, ki so v kratkem dvignili versko in prosvetno življenje okoličanov, pomnožili vsakoletni dotok romarjev, cerkev samo pa znotraj in zunaj popravili in olepšali. Drugi del je nabožen in namenjen predvsem romarjem. Zato obsega najrazličnejše molitve k Materi božji, spovedne in obhajilne molitve, popolni obrazec sv. maše na praznik Marije Vnebovzete in nekaj molitev k sv. Jožefu, kateremu je posvečena lična kapelica tik pod Marijinim svetiščem. K sklepu je prideja-nih še 16 najbolj priljubljenih Marijinih pesmi, ki jih bodo Marijini častilci še posebno veseli. Knjižico, ki ima obliko prav priročnega molitvenika, poživlja tudi 12 primernih in posrečenih slik. Cena 35 din je za sedanje tržne razmere nizka. Zato si jo bodo lahko oskrbeli nešteti Marijini častilci in številni izletniki. Saj Nova Štifta ni samo priljubljena božja pot, arapak tudi znamenita izletna točka, ki nudi lep razgled na Ribniško dolino in na obmejno gričevje ter daleč do! po Kočevskem. Romarji pa prihajajo noter od Kolpe, Loža in Cerknice. I. produkcija Glasbene akademije in Srednje glasbene šole v Ljubljani Prva sklepna produkcija slušateljev v naslovu navedenih zavodov je bila v torek v veliki filharmonični dvorani, kjer je nastopilo enajst gojencev iz klavirske, violinske in pevske šole ter po en gojenec za klarinet in violončelo. Koncerti zavodovih gojencev predstavljajo velik donos v našem koncertnem življenju, zato je čudno, da kaže naše koncertno občinstvo tako malo zanimanja za te glasbene prireditve, ki kažejo na eni strani nadarjenost in doseženi uspeh učencev iz visokega zavoda ter nudijo obenem kvalitetne izvedbe, na drugi strani pa naj bi javnost s svojo prisotnostjo in zanimanjem dajala moralno oporo mladim koneertantom. Tudi ta večer je bil na nadpovprečnem nivoju programa in izvajanja. Med Eianisti sta bila med najmočnejšimi gdč. Edita oger iz drugega 1. GA, učenka prof. Ravnika in g. Anton Zapletal iz četrtega 1. GA, učenec rektorja Antona Trosta. Prva je izvedla dve Lisztovi skladbi »Ljubavni sen« in »La Leg-gierezza«, obe deli zelo dobro in smiselno muzikalno, poleg čegar se je pokazala tudi dobra tehnična izšolanost. Isto velja tudi za g. Za- Eletala. Ljadova »Preludij« in Webrov »Rondo rillante« je oblikovala, zlasti zadnjega tehnično in muzikalno močno gdč. Herta Seifert iz šestega 1. SGŠ, učenka prof. J. Ravnika. Iz šole §rof. L. M. Škerjanca je nastopila gdč. Janja tritarjeva iz četrtega I. SGš; izvedla je A. de Severaca »Baigneuses au soleil« ter 1. Albeni-za »Preludij«. Prireditev je nudila tudi nastop pevcev-solistov iz šole prof. Wistinghausnove in prof. J. Betetta. Zadnjega učenka gdč. Marija Tiran, sopranistka iz šestega 1. SGŠ je zapela arijo Micaele iz »Carmen« oblikovalno zelo dobro. Tehnično pa se bo gotovo še izpopolnila višinah; glas ima prijeten in prodoren. Iz šole prof. Wistinghausnove izhajata gg. baritonist Marijan Kos in tenorist Janez Lipušček. Prvi ima lepo barvo in spada po glasovni dispoziciji med visoke baritone. Večjo pažnjo bo moral polagati na dihanje; visoki toni še niso dovolj odprti, v višini je ton za spoznanje prisiljen. Napredek od lanske produkcije je viden. Isto velja za g. Lipuščka, ki je zapel Sanje iz Mas-senetieve »Manon«; prvi pa je podal iz Leon-cavalla »Glumačev« prolog. — Mali violinist iz drugega 1. SGŠ (prof. L. Pfeifer) je presenetljivo tehnično in oblikovno dobro podal Kreisler-ja »Ljubavne boli« ter Slunička »Mazurko«. — Splošno pozornost vzbuja nadarjena gdč. Jelka Stanič, violinistka šole prof. šlajsa) iz tretjega 1. SGš; izvedla je Vitalija »Giaccono« v izvrstni igri; napredek je močno zaznaten. Chopinov Adagio in Allegro moderato iz sonate v g-molu je izvedel g. Ivan Poljanšek (iz čelistične šole prof. Miillerja). Igra je precej trpela na into-naciji, nn kar bo moral gojenec v bodoče polagati več skrbnosti. Oblikovno je bil dober. G. Dušan Veble je izvedel Webrov »Concertinp za klarinet, op. 26 (tretji 1. SC.š prof. Launa). Na klavirju so spremljali gg. Maria Osterčeva, Samo Hubad, Ciril Cvetko, Primož Ramovš in Joža Osana. sil. Opozarjamo na predstavo Mozartove opere »Figarova svatba«, ki bo v soboto, 21. t. m., izven abonmaja po znižanih cenah. Predstava spada med najprezentativnejše v letošnji sezoni. Naslovno partijo bo pel Betetto. Suzano Ribičeva, grofico Vtdaitjeva, grofa Janko, Kerubina Hnybaiova, Mar-calino Kogejeva, Basilia Marčec, don Curitija Sla- Sonce, vreme in zima 1941-1942 V članku »Sonce in zima 1040/1941« (»Slovenec« od 22. L 1941, št. 17 in astro-revija »Saturn«, januar 1940) je bilo pojasnjeno, kakšno bo splošno vreme in zima 1940/1941 ter da bo izredni pojav na soncu, »totalni subminimuni«, dosegel višek svojega razvoja — marca 1941. Kaj je totalni subminimum (»t-subminimum«)? V povprečnih 11J letnih razdobjih sončna aktivnost narašča in zopet pada, opaža se to predvsem o večjem ali manjšem številu sončnih peg. To razdobje se imenuje ena 11 letna sončna perioda. Vsaka 11 letna sončna perioda se pričenja s splošno sončno neaktivnostjo (minimum). To je stanje brez sončnih peg; traja po več mesecev do nekaj let. Nato sončna aktivnost narašča, pojavljajo se številnejše pege, dokler ni dosežen višek sončne aktivnosti (maksimum), nakar sončna aktivnost zopet pada do prihodnjega minima. V sedanji 11 letni sončni periodi je bil zadnji minimum v letih 1U31 in 1032; maksimum pa je bil dosežen konec leta 1037. Prihodnji minimum pa se pričakuje 1942/1943. V dobi splošne sončne aktivnosti ali maksima pa se pojavijo nenadoma mali minimi, ki lahko trajajo od nekaj ur do nekaj dni; tedaj sončna aktivnost navidezno nenadno pade in je vidna sončna površina brez vsakih peg. Ta pojav smo označili kot totalni subminimum (t-subminimum). T-subminimi pa imajo neke zakonitosti, pojavljajo se v sorazmernih razdobjih in njih pojav povzroča svojstvene učinke v zemeljskem ozračju. V zgoraj citiranem Članku smo pojasnili in napovedali, da se bo novi t-subminimum razvijal v zimskih mesecih 1940/1941, v mesecu marcu 194t pa da bo nastopil čas, ko bo sonce sredi aktivne dobe naenkrat brez peg, t. j. t-subminimum. Kot učinki pa bodo v zemeljskem ozračju nastale Izredne temperamentne razlike: mraz in izredna vročina. Napovedani t-suhminimum se je res pojavil dne 3. aprila 1941 ob 10. sr. ev. Časa in je trajal ca. dve uri, istočasno pa se je na nasprotni strani sončne oble (v heliograf. dolžinski razdalji 18011) razvijal »proti t-subminimum« ter je bil za nas viden, zaradi rotacije sončne oble, dne 14. in 15. aprila 1041, dva dni. T-subminimum od 3. aprila 1941 pa se je nadalje razvijal ter je bil po dvakratni rotaciji sonca viden še večji dne 28. in 29. maja .1941 (trajanje dva dni). Kakšne so bile splošne vremenske razmere ob razvoju t-s v zimskih mesecih 1940/1941 in v aprilu in maju 1941 ob priliki pojava t-subminima, nam je vsem še dovolj v spominu. Zima je bila hladna, meseca april in maj pa sta bila nenavadno hladna, v Ameriki pa se je v aprilu pojavila izredna vročina. Sonce pa je sedaj, po t-suhminimu, zopet aktivno. Kdaj bo prihodnji t-subminimum? V dobi zadnjih dveh deceniijev smo pri sistematičnem opazovanju sonca na našem observatoriju prišli do dejstev, da tudi v razvoju sončne aktivnosti vladata red in zakonitost. Sončne pege so namreč le sekundarni pojavi eruptivnih tokov ali ritmov v notranjosti sonca (glej knjižico: »Ritmi, pulzacije .. .< iz leta 1938). Zaradi zakonitosti ritmov je možno sedaj celo za več mesecev v naprej preračunati, kdaj in kje na sončni površini se bo na novo pojavila kaka večja značilna skupina sončnih peg (glej astro-revijo »Saturn« 1939). T-subminimi, t. j. nenaden padec sončke aktivnosti (stanje brez peg) v dobi splošne sončne aktivnosti, so pa le posledica nihanja ritmov ali eruptivnih struj, ker ritmi »nihajo« v določenih heliogr. dolžinskih predelih. T-subminimi se pojavljajo v dobi ene 11 letne sončne periode v gotovih zakonitih sorazmernih časovnih razdobjih. V naslednji tablici so navedeni vsi t-subminimi sedanje 11 letne sončne periode. Navedeno je: 1. datum pričetka novega t-subminima, 2. časovno razdobje med poedinimi t-subminimi in 3. to časovno razdobje spremenjeno v »sorazmerni faktor«. 1. 2. 3. Datum pojava Čas. razdobje Sorazmerni t-subminima v dnevih faktor 31. 12. 1931 — . — minimum 29. 6. 1933 546 3 29. 7. 1935 760 4,2 30. 11. 1937 855 4,7 30. 3. 1939 485 2,7 maksimum 4. 5. 1940 401 2,2 3. 4. 1941 334 1.8 ? ? ? minimum Sorazmerni faktorji t-subminimov iz sedanje sončne periode (glej tablico) so tedaj: minimum: 3 : 4,2 : 4,7, maksimum: 2,7 : 2,2 : 1,8, ? : minimum. Kot primerjavo naj navedemo še sorazmerne faktorje iz pretekle periode z maksimom v 1. 1928: minimum: 8 : 4,1, maksimum. 2,5 :0,5 : 0,8 : minim. Ze ti faktorji nam dokazujejo, da je sončna aktivnost v sedanji periodi izredno močna, maksimum sam pa je bil močan in obširen. V prujšuj. periodi (1928) je bil maksimum kratek in slabejši. faktor 1,8 od 3. 4. 1041 te naznanjuje, da aktivnost v splošnem hitro pada in da se približuje minimum 1942/1948. Ze iz prvih faktorjev v periodi lahko z gotovostjo sklepamo: koliko časa spioh bo trajala perioda, kdaj bo maksimum in kake jakosti bo perioda. Aktivnost sonca bo v prihodnjih mesecih še lahko narasla, pojavljale se bodo še večje skupine peg, toda ta pojav je le končna taza ritmov ali eruptivnih struj, ki so na novo že prej (pred nie-secij nastali. Kratek račun iz gorenjih takiorjev pa kaže, da se bo prihodnji t-subminimum pojavil najkasneje v mesecu decembru 1941. Vsak t-subniiinimum pa se prične že razvijati 3—4 mesece prej, v tem primeru v septembru-oktobru 1941. Iz opazovanj pa nam je znano, da vsak nastop novega t-subminima v dobi splošne sončne aktivnosti ter tudi njegov razvoj povzroča v zemeljskem ozračju velike toplotne razlike. V nekaterih deželah se pojavi oster mraz, istočasno drugje pa izredna vročina. T-subrninumum v aprilu 1941 je to tudi potrdil. Kakor je iz gorenje tablice razvidno, se t-subminimi lahko pojavljajo v vsakem letnem času. Ako se pa t-subminimum pojavi ob času sonč nega ekstrenia, t. j. ob času velikega maksima ali pa prav blizu njega, tedaj so vzročne posledice — toplotne razlike največje. Tak pojav se je opazoval v letu 1937, ko se je pojavil t-subminimum v novembru 1937, ob času maksima sončne aktivnosti — bila je zima v splošnem mrzla. Predzadnji maksimum je bil leta 1928, takrat se je pojavil t-sub-minimum ob času maksima v decembru 1928 — sledila je izredno ostra zima. V letih 1939—1941 pa je trajal razvoj t-submanima preko zimskih mesecev, kar se je v vremenskih razmerah tudi izražalo. Prihodnji t-subminimum se bo razvijal v jesenskih mesecih in bo dosegel svoj višek v decembru 1941. Temperaturne razlike se bodo ponavljale, zato ne bo kakega dolgotrajnega splošnega vremena. Prva polovica zime 1941/1942 bo relativno hladnejša od druge, ker se aktivnost sonca vselej po t-subminimum nekoliko poživi. Izredno ostre zime se pojavljajo le tedaj, ako se pojavi t-submmimum, ob času sončnega eks-trema, t. j. maksima ali pa čim bliže temu eks-tremu. Pripomnimo, da je problem in zakonitost o t-subminimib danes prvič objavljen in je v inozemstvu še nepoznan. Vpliv sonca na splošno vreme, življenje in rast je dejstvo. Poglejmo samo n. pr. na rast dreves. Ako prerežemo deblo enega drevesa, opazimo v prerezu debla krožne črte, ki jih gozdarji imenujejo letne rasti (letnice), kajti po številu teh letnic določajo starost dreves. Ni pa znano, da te letnice povsem iosražajo potek in razvoj sončne aktivnosti, celo v dobi ene »11 letne sončne periode«. Prvi, ki je opazoval sonce in njegove pege, je bil Galileo Galilei, ko je v oktobru 1610 kot prvi naravnal proti nebu od njega sestavljen daljnogled. Od tega časa "dalje se opazuje sonce; sistematično pa se Bonce opazuje ca. 150 let. Kakšen je bil razvoj sončne aktrivnosti zlasti giede peg pred iznajdbo naljnogleda, nam to narava sama razkriva. V katerih letih je bilo sonce najbolj aktivno, t. j. kdaj so bila leta maksimov, imamo podatke iz opazovanj sonca samo do leta 1750. Lela maksimov soninih peg in aktivnosti so: 1750, 1761, 1789, 1778, 1788, 1805, 1816, 1829, 1837, 1848, 1860, 1870, 1883, 1894, 1906, 1917, 1928, 1937. Ako opazujemo prerez debla drevesa, vidimo, da so letne rastri (letnice) zelo ozke, nato se polagoma širijo, da dosežejo največjo širino, potem se pa zopet zožujejo in zopet širijo itd. Vzemimo en primer: Drevo, ki je bilo posekano v letu 1941, Nova nesreča nad Finsko Posledica vojske je, da finski narod hudo strada Časopisje vojskujočih se, kakor tudi nevtralnih držav, objavlja zadnje dni zopet poročila o novi nesreči, ki prihaja nad Finsko in tragiki, ki jo mora doživljati ta tako vi6oko kulturni in zadnja leta taiko težko preizkušeni narod. Povod za ta poročila je dal sam minister za prehrano g. Arola, ki je pred kratkim v svojem govoru na radiu opozoril finski narod in vse narode sveta na težave, s katerimi se mora boriti Finska pri prehrani svojega naroda. Minister Arola je v svojem govoru pojasnjeval najnovejše omejitve pri prehrani, ki jih je bila prisiljena izdati finska vlada. Prehrana finskega naroda pred sedanjo svetovno vojno je bila nad vse dobro organizirana. Finska je imela sama bogato trgovsko mornarico, ki je bila vsidrana v luki Petsamo in ki je sama vsa ieta lahko dovažala iz Severne in Južne Amerike zadostne količine žita in ostalih življenjskih potrebščin, za kar je imela finska vlada stalno na razpolago velike kredite. Po izbruhu sedanje vojne, Finska kljub velikemu ugledu in spoštovanju, ki ga uživa povsod po svetu, ne more več dobiti iz inozemstva zadostnih količin živil za preskrbo svojega naroda. Promet z Ameriko je zaradi blokade in vedno večje nevarnosti za trgovsko ladjevje popolnoma izostal. V predvojnih letih je lahko Finska ob dobri letini pokrila devet desetin vseh svojih potreb za prehrano z lastnimi pridel- doljev, Bartola Zupan, Antonla Dolničar in Barbko Polajnarjeva. Dirigent: dr. fevara. Režiser: Ciril Debevec. Mozart je nanizal v »Figarovi svatbi« toliko vedrostl, Živahnosti, temperamenta in ljubkosti, da jo lahko po pravici prištevamo v vrsto največjih. Elza Karlovčeva, nltistkn, bo pela v nedeljo naslovno partijo v Blzetovi operi »Carmen«, ki jo je na našem odru že večkrat z uspehom podala. Svojstvenost in individualno podajanje te vloge sta Ji pripomogli do velikega uspeha. Micaelo bo pela tokrat Ribičeva, don Jošeja Franci, toreadorja Janko. Ostala zasedba je običajna. Predstavo bo dirigiral dirigent dr. »vara. Režiser: C. Debevec. Koreograf: ing. P. Golovin in B. Pilata. ki. 2e leta 1939 je bila žetev za 80 milij. kg slabša. Nato je nad državo in narod prišla še strašna vojna z vsemi težkimi posledicami, od katerih je pač bila najhujša: okrnitev dotedanjega državnega področja in odstop 260.000 ha dobro obdelane zemlje Sovjetski Uniji, kar predstavlja dobrih 10 odstotkov celokupne obdelane površine v Finski. Razen tega je nad 80% kmetov od 440.000 ljudi-ki so morali zapustiti svoje domove, ker niso hoteli ostati v Sovjetiji, padlo prav tako v breme finski vladi, ker niso mogli več nič proizvajati ter je vlada morala skrbeti še za njihovo prehrano. Za preskrbo teh nesrečnikov je morala vlada iskati v inozemstvu novih 100 milij. kg žita. Ce bi se finski vladi na kakršenkoli način posrečilo dobiti v inozemstvu 180 milij. kg žita, bi ljudstvo še lahko skromno preživala, seveda z omejitvami, ki jih je predpisala že lansko zimo. Vlada je storila vse, samo da bi preprečila lakoto. S Sovjetsko Unijo je sklenila pogodbo za nakup 70 milij. kg ržene ali pšenične moke. Po tej pogodbi bi bili Sovjeti morali že davno poslati omenjeno količino moke. Do sedaj pa tega se niso storili ter so poslali meseca septembra samo 15 milij. kg pšenične moke, zadnje mesece pa 2 milij. kg ržene. Po zadnjih prošnjah in urgencah finske vlade, izgleda, da je Sovjetska Unija pripravljena še ta mesec dobaviti 20 milijonov kg pšenične moke. V Švedski se je pa finski vladi posrečilo kupiti prav tako 20 milij. kg moke, toda pod pogojem, da bo isto količino moke lahko meseca novembra kupila švedska na Finskem. Zaradi prehrane so namreč tudi v Švedski zelo v skrbeh, ker suho vreme in mraz zelo zavlačujeta rast in zoritev žita. Iz istih razlogov se bo tudi na Finskem žetev zavlekla najmanj za 14 dni. Spričo takih okolnosti j« morala Finska opusliti sleherno misel, da bi mogla dobiti živež iz inozemstva ter mora računati samo na svoj pridelek. Do nove žetve je pa na Finskem še tri mesece, zato bodo sedaj na Finskem pričeli uporabljati za prehrano ljudstva tudi oves Potrošnjo vseh življenjskih potrebščin je pa morala vlada znova zelo omejiti. Ljudstvo se v strahu pred težko bodočnostjo zateka k Bogu in ga prosi, da bi blagoslovil letošnjo žetev in s tem odvrnil novo nesrečo od finskega naroda in države. E. I. A. R. - Radio Lubiana Parliamo litaliano Cchema della IX. lezione che verrš tenuta dal prof. dott. Stanko Leben domenica, 22. VI. 1941-XIX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Zato je to besedilo porabno samo za učence italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob sredah, petkih in nedeljah, vselej ob 19 zvečer. LEZIONE NONA. Autocolonne nel deserto. Nel deserto le marce sono lente, esasperanti. I motori degli automezzi arrancano, i carrelli stridono. Invano i conducenti tentano di evadere dai solehi tracciati nella sabbia molle, alla ricerca di un terreno piu solido tra i bassi cespugli dello sparto. Fuori delle carreggiate, il terreno e troppo accidentato per essere praticabile e gli auteri fi-niseono sempre per ritornare nella pista anehe a costo di sollevare un compatto polverone che infastidisce gli uomini e nuoce alle macchine. Ad esso si aggiungono ondate di sabbia mosse dal vento desertico, che si annuncia con le sue prime raffiche. Le colonne compiono prodigi di fatica per mantenere il collegamento nel deserto. Cer-cano di accelerare il piu possibile la difficile mar-cia per non essere sorpresc dalla notte in questa desolata solitudine. Aggettivi quantitativi. p o c o coraggio, poehi soldati, poca neve, poehe čase; m o 11 o danaro, molti errori, molta paura, molte signore; troppo sole, troppi nemici, troppa pioggia, trop-pe mosehe; tanto lusso, tanti amici, tanta bontš, tante bandiere; quanto lavorol quanti sforzi! quanta pazienza! quante cose! tutto il libro, tutti gli alberi, tutta la citU, tutte le persone; tutto quanto il mondo; tutt' e due le čase. Esercizi. I. Traducete: Malo upanja (speranza) imam. — V (a) Ljubljani je preveč dežja in premalo sonca. — Poslušamo (ascoltarc) z mnogo pozornosti (at-tenzione, f.). — Preveč pisem (lettera) prejema (ricevere). — Malo jezikov (lingua) govori. — Zakaj se tako zelo bojite (avere paura)7 — V mestu ostane (restare) malo vojakov. — Vse te stvari so zanimive (interessante). — Oba avtobusa prideta (arrivare) danes zvečer. — Ves dan delam, zvečer (la sera) sem truden (stanco). — Koliko naporov, preden (prima di z nedoločnikom) se človek nauči italijanščine! — Koliko lepih stvari je na svetu (al mondo)! II. Coniugate al presente indicativo le frasi seguenti: D'inverno studiare piu volentieri che d'estate. — Rivedere dopo tanto tempo il paese nativo. — Preferire restare a časa. — Accorgersi dell'errore. bo imelo gotovo zadnje letne rasti širše, najširša letna rast je četrta krožna črta, ki odgovarja letnici 1937, ko je bil maksimum peg. Dalje se letne rasti zožujejo In polagoma zopet širijo, kjer so letnice najširše in odgovarjajo letni rasti v letu 1928, ko je bilo tudi maksimalno leto. Letne rasti so vselej razširjene, kadar sončna aktivnost narašča, ter se zožujejo, kakor aktivnost pada. V maksimalnih letih pa so letne rasti najširše. Maksimalna leta do leta 1750 smo zgoraj navedli. Ako preizkujemo točno letne rasti pri zelo starem drevesu, se lahko ugotovi, kdaj je bila sončna aktivnost celo v dobah pred letom 1750 največja. Do prihodnjega minima 1942/1943,se bodo letne rasti zoževale, po minimu pa polagoma širile, dokler ne dosežejo najširšo obliko ob prihodnjem maksimu ca. 1948. Istotako bo vzporedno padal in zopet naraščal sploini prirastek gozda. Ako so nam znana maksimalna leta sončne aktivnosti, lahko sklepamo, kdaj bo prirastek gozda največji. V letih okoli 1948 bo prirastek gozda največji. Doznali smo, da so gotovi pojavi v vzročni zvezi s soncem. V eruptivnih strujah ali ritmih, v notranjosti sonca pa se nahajajo »žariščna centra«, ki ob njih aktivnosti povzročajo na zemlji gotove pojave. Kje se ti centri nahajajo v soncu in kdaj so aktivni, smo pojasnili v knjižici: »Zemeljski potresi — sončni potresi« iz leta 1940. Tudi izredne velike vremenske neprilike, kakor tudi polarne sije, povzročajo, posredno ali neposredno, sončne sile. Privatni observatorij za sonce v Ljubljani, junij 1941. Ivan Tomec Gambuzija v Italiji Majhne ribice gambuzije — gambusia affi-nis — so največje sovražnice komarjev. Kjer žive te ribice, tam komarjev ni, ker uničijo vse ličinke komarjev, ki, kakor vemo, žive v vodi. Povsod, kamor so prinesli gambuzije, so uničile komarje. Imajo jih tudi v Italiji, kamor so jih pripeljali leta 1933 iz Nove Gvineje. Po vseh močvirnatih krajih Italije so gambuzije uničile ličinke nadležnih komarjev. Otroška logika »Mama, povej no, ali so bili Iudi v raju molji?« »Seveda, sinček moj.« »Kaj so pa žrli. ko vendar še ni bilo nobenih oblek?« Otroški podlistek 23 Pravljice Bozene Nemcove Zlati gradovi (Nadaljevanje.) »Kaj pa, če bo velikan že zdrav, preden pridem do morja?« »Tu imaš zlato piščalko,« je rekla Helena in jo dala Sobjeslavu, »kako uro hoda odtod se pase na zeleni loki čreda konj. Ko prideš k njim, zapiskaj na piščal. Kateri od konj bo pritekel k tebi, na tistega skoči, ter boš hitrejši kakor morje!« Sobjeslav se je zahvalil krasnima sestrama ter se napotil k Rdečemu morju. Kako uro od zlatih gradov je zagledal na zeleni loki čredo konj. Zapiskal je na zlato piščal in najkrasnejši konj iz vse črede je pridrvel k njemu. Sobjeslav je skočil nanj in v trenutku sta že vihrala proti morju. Že od daleč je zagledal na bregu raztegnjeno telo krutega velikana. Zato je skočil s konja in se napotil k bregu peš. Velikan je trdno spal. Njegovo hropenje in smrčanje je bilo slišati že od daleč. Sobjeslav je tiho stopil k njegovi desni strani in mu počasi in narahlo potegnil iz žepa stekleničico z okrepčujočo vodo. Prav tedaj pa se je velikan obrnil in Sobjeslav je naglo popil vodo, da bi imel dovolj moči, če bi se bilo treba z velikanom bojevati. Toda ta ni vstal, temveč je zaspal nazaj in smrčal kot prej, tako, da se je Sobjeslavu zamenjava steklenic posrečila. Nato je stopil vstran in čakal na bregu, da se velikan prebudi. Ni čakal dolgo. Velikan si je pomel oči, segel v desni žep in se napil iz napačne posode. V tem trenutku pa mu je mogočna roka opadla. Začel je na vse načine preklinjati. Ko pa je zagledal prihajajočega Sobjeslava, je potegnil nogo iz morja in se zagnal proti njemu. Toda v tem primeru je slabo naletel: ko se je Sobjeslav zadel obenj, je padel brez moči kot trhel panj. Z lahkoto ga je vitez prebodel in ga vrgel v morje. Ko je Sobjeslav izpolnil to zmagoslavno dejanje, se je vrnil k zlatima gradovoma. Sestri sta ga koprneče pričakovali. Kakor hitro sta ga opazili, sta mu poleteli naproti in se mu zahvalili, da ju je otel krutega varuštva in ječe. Takoj sta popeljali gosta v svoje sobe in mu prinesli najboljših jedil in sočnega sadja, da mu tako izkažeta svojo hvaležnost. Toda Sobjeslav je bil že nasičen s samim pogledom na njuno angelsko lepoto. »Sedaj pa nas odpelji od tod!« je rekla Helena, ko so se pogovorili in okrepili. V zahvalo pa vzemi ta zlata gradova s seboj! Tu imaš dve jabolki: prvo zlato, drugo diamantno. S prvim se postavi pred prvi grad in reci: ,Hop, grad, takoj v jabolko!' in grad bo skočil vanj. Drugega spravi v diamantovo jabolko. Kadar pa ju boš hotel dobiti ven, samo reci: ,Hop, grad, iz jabolka ven!' in grad se bo postavil, kjer boš ukazal.« Hvaležno je sprejel princ dragoceni dar, vzel sestri za roko in ju popeljal do rova, skozi katerega je prišel v podzemlje. Še prej pa so prišli k prvemu gradu. Sobjeslav je vzel prvo jabolko in rekel »Hop, grad, takoj v jabolko!« in grad je bil v trenutku v njem. Tako je storil tudi z drugim. Potem je vtaknil oba jabolka v žep in stopil k vrvi. »Najprej pojdi ti, sestra,« je rekla Helena, »potem jaz, zadnji pa Sobjeslav. Še prej boš moral, Sobjeslav, nekaj napraviti. Kakor hitro bova obe na zemlji, se bosta okrog tebe zapodila dva koštruna, eden bel, drugi črn. Pazi tedaj, da boš ujel belega, kajti če se zmotiš in zagrabiš črnega, te ponese v pekel in naju morda nikoli več ne boš videl.« »Če bi se imelo to zgoditi, rajši umrem ta trenutek,« je rekel Sobjeslav in pogledal na zlatolaso Heleno. Medtem pa so služabniki zaslišali znamenje z zvončkom in potegnili so vrv navzgor. Slavomil je bil radoveden, kaj je videl brat, ter je zato koprneče čakal pri vhodu. Tedaj pa zašušti srebrna oblekca in pokaže se črnokodrasta glava, vsa okrašena z biseri. Služabniki so se tako prestrašili, da so kar odskočili, in če bi Slavomil ne prijel Judite, bi padla v globočino. Kri mu je zalila bledo lice, ko je Judita uprla črne oči vanj in mu povedala bratovo dogodivščino. Brez oklevanja je naročil, naj takoj spuste vrv še za drugo princesko. Nekaj služabnikov pa je moralo takoj steči v grad po kočijo, — kajti tako redki gosti ne morejo hoditi peš — ter z nalogo, naj pripravijo zanju vse kar najlepše. Ko so potem tudi Heleno potegnili navzgor, pa počakajmo sedaj malo in poglejmo, kako se je rešila zadeva s koštrunoma. Vesel in zadovoljen je ostal Sobjeslav sam in bi bil skoraj pozabil na koštruna, če bi v tem hipu ne zaslišal za seboj lahek skok. V naglici se okrene in postane pozoren, toda v tem trenutku že zleti mimo njega beli koštrun, črni pa takoj za njim, Sobjeslav skoči za njima in hoče prijeti belega, toda po pomoti in v naglici zagrabi črnega. Kakor hitro ga je zagrabil za rogove, ga vrže koštrun sebi na hrbet, dvigne v zrak in ga ponese v pekel. Pri črnih vratih odloži jezdeca, se spremeni v peklenščka in potrka na vrata. Hlapec odpre in črni sluga odpelje Sobjeslava k svojemu poglavarju. Mati ogtasi 9 malih oglasih velja vsaka beseda I dla: tenltovanjskl •Klasi t din. Debela tiskane naalovne besede ae rafinnajo " :___::_____; " ;: "" "ali platoje)« ti reklamnega snaAaJa aa raions eaokolonska. t mm visoka dvojno. Najmanjši anesek aa mati oglas U din. - Mali •glasi aa plaAoJe]« take) pri naroČila In. • Pri oglasih •elitna vntlea d* I dla. • Za pismena odgovora slad« malih eclasev treba ortloiitl anamko. ■ Sebe ■ Jttelo: Opremljeno sobo veliko, svetlo, takoj alt za 1. julij, išče upokojenec. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Stalno« št. 9023. »REALITETA« posestna posredovalnica v Ljubljani Je samo v PREŠERNOVI UL. 64. nasproti davne pošte. Telefon 44-20. Kapital naložite sigurno v blago. Podrobnejše Informacije in naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9039. B Ubjture | Iz avtomobila je izginila rumena aktovka z važnimi dokumenti, ki so za drugega brez vrednosti. Aktovka se lahko obdrži, dokumente pa naj vrne proti nagradi. — Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25, I. nadstr., poštni predal št. 307. Gollegio femminile di nostra sinnora di Sion Trieste, Via Aliee 1 — telelono 47-67 Giardino d'infanzia. Scu-ole eleinentari. Istituto Magistrale completo.Uin-nasio parificato. Corsi di eoltura, di lingue, di musica. Edificio moderno in magnifica posizio-ne con vasto parco. In due ville annesse al Col-legio, pensione per signore e signorine. Infor-mazioni de 11 agli a te presso la Direzione. Otroški vrtec. Osnovni razredi. Pripravnica za učiteljice. Javna gimnazija. Tečaji za kulturo, jezike in glasbo. Moderno poslopje v lepi leei, obdano z obširnim parkom. Poleg tega dve vili v parku, pension za gospe in gospodične. Natančnejši podatki pri ravnateljstvu. mm 500 din nagrade dobi, kdor Izsledi skoraj novo moško kolo z dlnamo znamke Durkopp, evidenčna številka 193107. Kolesa so kromasta z modro črto po sredini, v ostalem je modre barve, z tovarniško št. 1709002. Ukradeno je bilo 19. t. m. dopoldne lz dvorišča Kre-slle. .Snorcč ti na tu rava »Slovenca« pod »Dobra r.agrada« 900S. Kupimo VSAKOVRSTNO ZLATO srebro - platino BRIL3PNTE SMARACDE SRFIRJI RUBME bisere i.t.d. strrinske nrkite ter umetnine po nqjvi$jih cenah STARA TVRDKA 3os EBERLE LJUBLJANA,TYRŠEVA 2 M««' V.' motil w sloh Vsakovrstno zlato brlllaate Id srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska olica 8 <7nserati -Slovencu- J maj o največji uspeh: A. T. I. E«. A. - Torino _ VSa Pesaro, 48 —- Industria Biancheria uomo cer-ca introdotto rappresentante Industrija moškega perila iiče vpeljanega zastopnika Pisalni stroj v kovfiegu še popolnoma nov najnovejši model — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 90BS. Večjo množino higienskih zobnih krtačk, takoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9036. Električni vsesalnik za prah (Staubsauger), malo rabljen — prodam. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 9026. Pohištvo Spalno otomano, kuhinjo, spalnico — kupim. Ponudbe na Upravo »Slovenca« pod »Otoma-na« št. 9025. Monograme za robte in perilo, gumbe, gumb-nice, entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila. Matek & Nikeš Ljubljana. Frandikanska ulite nasproti hotela Union V Belgrad in Zagreb grem 25. t. m. Pošta ln naročila sprejemam vsak dan. Sv. Petra cesta 91. Skladišče prostorno suho ln svetlo, Iščem po možnosti v sredini mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pijača v steklenicah« št. 9037. Green: 46 Lui In tema Ni ga hotela ne pogledati ne poslušati. Njen pogled je bii uprt na Claveringa in nihče drugi je ne bi mogel opomniti na važen trenutek lega sestanka. • Ti me ne čuješ,« je klical ponovno nesrečni Harvvell, »mrzla si in nočeš me pogledati, čeprav si bila na robu pekla!« Ni ga poslušala: sunila ga je proč, kakor se sune kamen na cesti. »Kaj hoče ta tu?« je vprašala svojega moža. »Kaj je storil, da ste ga privedli ob tem času predme?« »Poklical sem vas sem,« je spregovoril Grvce, »da se srečate z morilcem svojega ujca.« Prej nego ie mogel Clavering spregovoriti, je padel nesrečni Hanvell na tla pred krasotico. »Ti ne veš tega? Vse ti povem! Ta gospod je mislil,« — pri tem je kazal name — »da si li izvršila zločin, da bi si pridobila premoženje in prostost. On ne ve, da je bil pri tebi pomočnik, pripravljen preobrniti pol sveta, samo da si pridobi tvojo roko! Jaz bi . . .« »Jaz vas ne razumem, kaj hočete od mene?« »Kaj hočeš!« je zavrisnil, »ti tega ne ves! Ubil sem tvojega ujca prav v času, ko ie hotel tebe zavreči. Jaz sem bil oni, ko si obupno zaklicala z besedami: ,Je kje kdo, ki bi mi pomagali' Jaz sem...« »Stoj!« je kriknila Marv in odstopila od zločinca. »Torej obupen vzklik nesrečne deklice je bil povod groznemu dejanju!« In potem je skoraj nezavestno pristavila: »Moj Bog! Ali je mogoče, da je tako rav- J nodušen in miren človek storil tak zločin in z | mirno vestjo ubil mojega najboljšega prijatelja!« Hcnrv Clavering se ni mogel več premagovati. Stekel je k njej in jo poljubil. »Kaj ni bilo nič drugega, Marv, razen te gluposli? Ali nisi nič drugega kriva? Ali ne teži tvoje duše nič drugega, tudi ne nasproti tvoji sestrični? Povej mi odkrito.« Pri tem je položil svoio roko na njeno glavo, se zagledal v njene oči in jo pritisnil na prsi kot človek, ki se nima ničesar bati... »O,« je šepetala in odrinila narahlo od sebe moža, »ali je to človek, s katerim sem se mučila in trpela? Ali je lo mož, na katerega sem vezana in kateremu sem se zaupala? Henrik, ali me ne spoznaš za nedolžno v tem, kar me je obdolžil ta ničvrednež? Ali me imaš za nedolžno pred Bogom in ljudmi?« »Da!« In na nienih ustnicah je zatrepetal srečen nasmeh. »Potem mi naj tudi nebo odpusti, kar sem mislila o tebi. Jaz si sama sebi ne morem odpustiti! Čakaj, preden sprejmem tvojo velikodušnost, se ti hočem pokazati, kakršna sem! Moraš slišati najhujše o ženski, katero si vzel za ženo!« »Gospod Ravmond,« se je obrnila k meni. »Ko ste mi tako odkrilo želeli dobro in se trudili zvedeti, kaj vem o onem strašnem dogodku, sem molčala. A molčala sem, ker sem se bala! Vedela sem, da vsa krivda pada name, in tudi Eleonora mi je to rekla. Moja sestrična, in to je bilo najhujše, me je imela za krivko, a imela je za lo tudi vzrok! Pismo, ki je bilo tisti večer pri ujeti. Bila sem pa tisti večer sama v ujčevi pisarni, čeprav sem to tajila. Ona je čula, kako so sc odpirala vrata, čula jc šum moje obleke. Umrla je naša dobra tovarišica Marija Cerček roi. Zupan uradnica Splošne bolnišnice v Ljubljani Pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v nedeljo, dne 22. junija ob 17. uri iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Nameščenci Splošne bolnišnice Materinstvu na oltar je položila svoje mlado življenje naša nadvse ljubljena žena, zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Marija Čerček roj. Zupan žena profesorja previdena s tolažili sv. vere. — Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, dne 22. junija 1941, ob 5 popoldne z Žal, kapela sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. junija 1941. Globoko žalujoči: Edvard, mož, Andrej, sinček — in ostali domači. Ne, to še ni bilo vse! Našel se je ključ v moji sobi, našlo se je pismo v moji peči. in tudi moj robec, onesnažen od smodnika. Nisem se znala braniti, mreža me je vedno bolj zajemala. Nisem se mogla več premakniti, ne da bi padla v zanko. Prepričana sem bila o svoji nedolžnosti, a nisem mogla o tem nikogar prepričati. Tudi onega ne, ki me je ljubil. A še hujše je bilo zame, ko je velikodušna Eleonora prevzela vso krivdo nase, prav ona, ki je ujca tako ljubila! Vsi dokazi so govorili proti njej. a zaupala sem v vns, gospod Ravmond, da boste Eleonoro rešili te grozne obdolžitve! Vi bi se gotovo zavzeli tudi zame, da ni prišel vmes Clavering. Temu sem znpretila z večno ločitvijo, če se vmešava v našo zadevo prej, preden ne bom rešena vsake nevarnosti! To je bil pozdrav, s katerim sem ga pričakovala, to je bilo ljubezensko očitanje po dolgem času! Trpel je on. a trpela sem tudi jaz! Odpustil mi bo, ker to vidim že v njegovih očeh. In kar se tiče tega človeka, ki me je mučil s svojo prisotnostjo, pred Bogom in pred ljudmi prisežem, da mu nisem nikdar ne z besedo ne s pogledom dala povoda, da bi mislil, da ga ljubim, da sc zanimam zanj.« »In vi me še to vprašujete?« je hropel tajnik. »Ali ne umete. da ste bili prav vi krivi, ko sem skoraj znorel zaradi vas. Z vami sem živel, vaše poglede sem sledil, z vami sem sedel pri mizi, z vami pod islo streho spal. Čeprav me niste nikdar osrečili z enim samim pogledom, jc moje srcc bilo le za vas. Mojc življenje se je spremenilo v pekel: bil sem pripravljen storiti vse. da vas prepričam o svoji ljubezni. Sedaj me poznate, izročite me slabiču, ki ga imenujete svojega moža, ali pa storite, kar vas je volja, a oporeči ne morete, da jc bila samo ljubezen, ljubezen do vas, ki me je privedla oni večer v sobo vašega ujca in mi potisnila v roke revolver, samo da bi si mogel pridobiti vašo ljubezen! Ne boste tudi mogli pozabiti name. Vsak dolar, ki ga boste prejeli,, vas bo spomnil name... In dokler boste v sijaju in razkošju, ne boste pozabili moje roke, ki vam je pripravila vse to razkošje!« Vstal je po teh besedah, kakor da slavi zmago in hotel je oditi, da ga ni zadržala krepka detektivova roka. »Ne, Tvvemann Harvvell,« je dejala Marv, stopivši k njemu, »te naslade vam ne pustimi Bogastva, katerega spremlja taka kletev, ne potrebujem! Od današnjega dne nima Marv Clavering nič drugega kakor to, kar ji nudi njen mož!« In slrgala je dragoceno ovratnico ter io vrgla po tleh. Grozen krik ga je vrgel na tla, in jasno je bilo, da se mu je omračil Um. »Torej samo zaradi sence sem gnal svojo dušo v pekel!« je zakričal in padel po tleh. * » * »To je moje najboljše delo, gospod Ravmond; čestitati mi morale h krasnemu uspehu! Tako delo še ni bilo nikdar izvršeno v stanovanju kakega detektiva.« »Kako to mislite?« sem vprašal začuden, gledajoč niegov obraz, ki sc je svetil v zadovoljstvu »Ali sle vse to osnovali vi?« »Osnoval, dal Ali bi se sicer bile stvari lako lepo razvile? Podajte mi roko, gospod Bav-mond, ker bil je dober koncc zeio tajnostne žaloigre.« Stisnil sem mu roko s prošnjo, naj mi razloži še nekoliko podrobnosti. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceni«