:«T Uwlilin T*l«ph*B«; UwiM« MW. —¡J hüimut»- GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB "isT ¿tT^Tc«!!« t M. 1S10. *t Um pct-ofTU« CMcrM* of Mink S. im. Nt« of pMviead (M te Cbicajo, 111, četrtek, 31. januar j« (Jan. SI). 1924. '"'""Ki", M STEV.—NUMBER IS. 1101. A «t .1 Oct. i, »it. »ihulal m j«, t«, iti». PIMI OENBY NE MIM PODJTIJSIHKE. -nd detektivi eo bili »aUm » S * več tednov, da bi pre-prečili njegov beg i« dežele. ■gDBEDNIK 000LIIHH J» BRAL DVA ODVÏTNIKA ZA jjODNO POSTOPANJB. Washington, D. 0. — Tajnik dwin Denby ia visoki mornsrič- oficirji »o bili v torek poavani »d mornarični odeek poslansks lorniee na odgovor glede oljnik ijemninskih pogodb. Predsednik Coolidge je dal ob-iviti imeni tistik dveh odtetni-bv, ki si ju je Ubral aa preiaka-s oljnega škandala, in aieer Si-M H. Strawna ia Chicago in homasa W. Gregorija iz Texasa, i je bil pravosodni minister i 'ilsonovem kabinetu. V senzacijonalni preiskavi olj ega škandala, ki je aaeUl vsled •ga, ker je bivii notranji tajnik Sli na nepostaven način odda* lornarične oljne rezerve Sinclair i in Dohenyju v najem, je bil repad med neaktivnim ekseku vnim departmentom in ljudskim taenjem, izraženim v senatu in oslanski zbornici, čedalje večjL judski glas je zahteval odločne orske v tej zadevi. Razvoj velikega oljnega ikan-ala je naslednji t 1. — Pred senatorald preisko-alni odsek je prišel Fallov prav-i zastopnik Levi Cook z zdravni-rim izpričevalom, v katerem je ečeno, da je Fall jako hudo bo in. Zastrantega da ne more prit red odsek na odgovor. Odaek je ikoj potem naročil Fallovim iravnikoip, naj an predenj, da povedt pod pri* »go, kaj je pravzaprav s Fallom. dsek utegne izbrati druge zdfav ike, da preiščejo Fslja, 2. — Cook je prosil odsek, na,i a preiskati Falla v ¡postelji, in ieer takoj, zakaj, njegovo zdrav-e trpi pod .vtisom negotovosti. 3. — Takoj po kabinetni seji je aznanil mornarični tajnik Den-y, da ne bo odstopil niti on, niti le mornarični pomožni tajnik toosevelt. i — Tom Johnson, ki je pred-elavec na Fallovi kmetiji v Three (Dalje na 3. atranu) Trije zdravniki prala-kali Lincolna. ■ Chicago, HI. — V torek ao\ri-psihiatri izpraša vali Lineolna |t ur, da bi dognaU, kako je Encolnovo pametjo. Našli bi rabi ali je mož, ki je umoril avojo «o m njenega brata, odaekal o-1,14 truploma glavo in potem pobil. »H ju je sežgal, ali pokopal, kj ilni i h dognanj bo potem sodi o.il«».'ii«, ali jc ta človek go-F» /.a vislioo, ali pa za norišnico. Izvedence, in sicer drja. Hin-drja. (iahagana in drja. Bo-Hla je povabil k aebi v Auroro Mnnžni državni pravdnik Bruce ImU.h Njih^ lorn I Predsednik Coolidge je imeao val dva odvetnika, ki imata v nje govern imenu preiskati oljni škan daL Mornarični tajnik Denby noče podati ostavke. Dr. Kuh, pzihijater, je izjavil, a je Lelandova žena,- pastorjeva jubica, pri zdravi pameti Trije zdravniki preiakali War rena Lincolna. Gompers se je ponudil Borahu aa pričo proti Rusiji. DiktatoriČna oblast Lewisa rudarski uniji visi najiiti. LELANDOVA M JE PHI ZOBMI PAMETI. PRAVI DD. Dva druga paiMatra trdita, da jo «landovka bolna na umu, in daj bo vse odvisno «d lega, kak* odloči sodnik. Inozemztvo. MacDonald je pizal uljudno toda odločno pismo Poineareju. Mussolini je odpri 'volilno kam panjo' s izjavo, da je pripravljen ubijati ali umreti za fašizem. 100,000 prietaniščnih delavcev na Angleškem je za pretilo s stav ko. De U Huerta ae pripravlja na beg na Kubo. Njegov brat je padel v bitki. DE LA HUERTA PRIPRAVLJEN NA BE6. Njegov brat ubit v bitki, v kateri »o fašisti doiivoli katastrofalen poraz. Zvezne dete prodirajo proti Vera Onuro. Mexico City, 30. jan. — PosaBjl še poročilo o sijajni zmogi zvezne armade pri Eeperanzi, kjer je bila zdrobljena vstaška vzhodna fron ta, se glasi, da so federalel uje več ko tiaoČ vstašev z mnogimi poveljniki vred in zaplenili tri vlake bojnega materijala kakor tu< n U1 i* «MâM« mMMua __ nA, • vstaško armado ter poelani na LBLANDU UTEGNE BITI DO- v ^ VOLJENA RAEPOROKA. ■Chicago, nt, 29. jan. — Ravno preden je biU sodna obravnava dokončana aa danes pred sodnikom Foeliom, je ta prekinil pričo z vprašanjem. Sloviti paihlater dr. Sidney. Kuh je pričal in izpovedal, da je mrs. Charlotte Leland legalno pri zdravi pameti. In tedaj je eodnik prekinil sdravnlka s na slednjim vprašanjem: 4 4 Doktor, ali mislite, da je imela ona (LeUndovka) toliko mipn-talitete, da je mogla vedeti, ali je raela takšno razmerje z duhovnom Caae, ali ne, in da-li je ato-rila čin prešestovanja, kakor g« je opisala v tej obravnavi t" H Zdravniki, duhovni, Šupljani, odvetniki, vsi 'ti ljudje so se nemudoma uverili, da je to glavno vprašanje štiridnevne sodne obravnave. Ali je vedela LeUndov. k a, kaj govori, ko ae je iapovoda la svojemu možu t Ali ae je save* dala, ko je potrdUa tisto ispoved na odru za priče f ■Oe se je, potem ni govora, do bi sodnik ne dovolil njenemu mo- .fronto.,'K areči ao voditelji *ktaa ušli k federalecm, ko so prišli nia fronto. fcseBONALB SE 0B0 TAVLJA. Mexloo City. — (Fed. Press.) — Ko so delavci v Sto Blanou blizu Orizabe, ki je pod kontro lo vstašev, sastavkali, eo vhtuši takoj razglazili, da ao stavkarji protirevoluolouarni sarotni-Voditelji etavke so bili prijetj ia šiloma vtaknjeni v Mussolini je priprav Ijen ubijati! Diktator Italija ja odprl Molilno kampanjo" s izjavo, da bodo fašisti zmagali na vsaj črti. Prihodnja italijanske volitve bodo največja farsa v zgodovini parlamentarizma. Kdor na bo volil aa fašista, dobi kaator-akega olja. Mussolini napoveduje delavski vladi na Angleškem kratko klvljenje. Rim, ao. jan. — Ministrski {predsednik Mussolini je odprl vo-lilno kampanjo v pondeljek zve-čer. Bil je rimski praznik. Deset-tisoč črnoerajčarjev, noeečlh voj-na bandera, jo napolnilo Beneški 1 ¿kolje sa prisnanje sovjetov je ... , ssstala radi "tehničnih teikoč'\ trg, kjer ao žgali baklje in kričali Delavoi svafc voditelja. od popoldne do polnoči. __ Istočasno je bilo v palsči Ve- tondon, 30. jan. - "Daily He- »««»«. JO« J« id", gUailo Delavske stranke, PoslaaUtvo, sbrsnlh 3000 faši oča danes,-da ni nobenih ras- voditeljev, kl so zame v za govoriee, da misli Mac- M»11 ir»® «raie® M aid odgoditi priznanje ruske ia poslušali svejsgs glavarja. ■ovjctskcvl.de. Stvfr je še za- ^n je razkladal načrt d varno-Ujučena in MacDonald isvrši le volilnega boja. Volitve lo nekatere potrebne formalnoati, ^ " IIr » prodno naznini svoj sklep. LUt se "M krvi naših mučenikov pr M« nad onimi leboritifki so ^m;fd» pripojeni ubi posteli nestrpni radi llnjivih po- J/« »« " »S v konservativnih in Uberal- oa, 80. jan. - Miuiatrskl ^ami 1n njegovi pristaši ao k MacDonald je nasna-. . iii; predno je prevzel vlado, da Mussolini je napoveds popolno ^čin njegove zunanje milico. ____Gorje vsakemu, k listih. izgovarjanje s Lineol-^ ršilo Ujno v pisarni hci^krg« načelnika taaka icliM ' i^Tji,, niamo dognali, Sli ■nn pameti, ali blazen,'? je bilo p. * ir m, hoteli povedati izve-Kakor pričakujejo, bodo s\oje mnenje, ko obnov r,K]f ja k v gen Norton iz | Kane zaališavanje in ob-Rl«de glav, ki sta nek I» Lineolnovs žen« in njenega »vrona. Njihno pričanje bo ""•r državnemu postopanju korileu, ki se je isdel «srn • 'zvrdenci preiskovali in ' 1,1 čodn-ua jetnike, ja ^'njeaecv prekopa velo """" Mizu Lii»eolnovega raet-¡¿ik4 l«J-r je Lincoln pokopal, r J« rekel to r"ti K «» trupli svo «n njenega brata. B ' dna j>B JAk'niuH poveljnika vstalov na verakrtiiki fronti. Več ko tisoč vstašev je obležalo mrtvih in ranjenih. ■J Alfonso de U Huerta, brat voditelja vstaje, je tudi med mrtvi- i Najnovejša vest ae glaei, da je Huerta spoznal, da jfe vae izgubljeno in ee je Že pripravil na beg na Kubo. "To je začetek ko;~*," poroča vojni minister Serrano. "Zvezne čete zdai neovirano prodirajo proti Vera Cruzu in okupacija ega mesta, ki je eredišČe vstaje, m konec vstaje. Položaj na _ ' >adni fronti je izredno ugoden za vlado. Vetaške tolpe zo brez malega obkoljene in gen. Bstrada bo moral kapitulirati vsak čas." Uexico City. — (Fed. Preee.) — Delavske in kmetske organizacije Se vedno pošiljajo proatovoljco v zvezno armado. General Baifoose je organiziral četo kmetov r državi Vera Cruz, a katero nagaja vta-šem za njihovim hrbtom. 10,000 Indijancev v Sierraau, Vera-C rut, je izjavilo, da ne bodo pustili vstašev na avoje ozemlje, ako bi tam Ukali zavetja. Indijanci vedo, k'"t*m pa je že zečel __ Pr «ti Morda ju je pa zako-¡■H1 i» nt-rnejo v opuščen ^■Mim njegovega rnstli- O* BOUUI« UO UUYUUI «jcurmu -- r - - -ftvt.Uk« vlftdfl V J«» ,0Vri žu Albertu R. Lelandu raaporoksf * ? že Ub J upajo izpodkopatl na podUgi ženinega prešcetova- ~ in .1 al ie '«OttvsjUselOo njs. Čo se ni, potem bo ta ženaka se nribUia fašisti sojena ne kot zvesta tovarišloa, ^ ,mft u"int n nego kot nevrotična žena. ^m^frtn lUti da tel "Vprašujejo me, zakaj nlaem In tako je zbrano občinatvo na- parlamentu, da mi podalj tegnilo Ušesa ter s vso napetostjo MrfgMald nsletel fotovel obrok i7T(Hlne obU-tl| nt vernega in radovednega poslušal- ^ J^?l!gL.T 1 mesto da sem razpUnl volitve,' j^pio^ odgovor vl.iuiMis Je nadaljeval Musa»llni. "Povem M. d. ([Otovl liberalci - i kiUri- «»•«»• ,I '* *no!. mi mor. M«Don.ld \ i . D. bob ostati n. vUdi - priti.k.Jo "1'»". , du ». .»»»H o »• ^tr^t?" ¡.T M^r .^.ru»^ '¿K trpeiljivoit In «Mi» dM.ati ^^^ J' ^ ,, M^eDoiuidt, k.j d.i.k., N.II 7 i. »k.? J "mplk Uiel»», drlavikl po.l.nce v £ vl«do' " zbornici, jc vtaraj piul v nl«.ilu Idol 1,0 »• >» tni'U- Ako M,cUo Dcltvike .trank. "DJIy Hrral du" riedoic: ,"iI temr.« radi domorlno.. Kdor j. znanja ruake vladef Kaj hočete e . . ..... , H . , » temi bedastimi tehnikalijami in ^^ ftf>mUt Jc protl m'nl preliminarnimi formalnoatmif Pet I*" .. dni po naatopu Venizelosa je za DaWa8 ¥ BafllNIl. dostovalo za prisnanje nove grške ' vlade. Kar velja za Grško, »«J p^ggadafll proUkovalao komisije a.. Ji .. Du.llii ibn Mala I mm _ ■ m__al__ ga zdravnika. 'Nikakor ne dvontta, da ae popolnoma zaveda, o čem govori," je odgovoril dr. Kuh^brez vsakršnega obotavljanja. Po tem odgovoru je izgledalo, kakor da se je Lelandovka oddahnila in razveselila, ker je is. vcdenec povedal sodniku, da je kriva prešestovanja z lastnim šup-nikom. Leland se je smejal, ker je menda bil takoj po zdravnikovem od* govoru uverjen, da mu bo dovo* ljena razporoka. O tem so bili u-verjeni tudi vzi ostali ljudje v sodni dvorani. Občinstvo bi še rado poslušalo in prodajalo zijala. M izlilo je, da bo sodnik rekel še katero. Pa so se motili ljudje. Odvetnik Willi am T. Moss, ki zaatopa Lelandov ko, je vprašal, drja. Kuha, če mi ali, ds je Lelandovka govorila resnico na odru sa priče. "Da, verjamem," je odgovoril dr. Kuh. Psihiater je bil odpuščen, In od vetniki so se umaknili v sodnikovo sobo na konfereneo. Po dvorani je vsakdo premišljeval, kako se bo istekla ta čudna psihološka in fizijologična zadeva, ki ae je tako zasukala in razvila, da pomaga mati svojemu možu v pote govanju za razporoko. Chicago in okolica: V petek jasoo. Zapadni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urah t najvišja ». najnižja tf. Soloee izide ob 766, zaide ob & .<12. LEWIiOVA KOČ TISI «A > HITL Delegat je aa radarski konvenciji mn jočejo vsoti pravico imenova nje orgaaisatorjov. Indianapolie, Ind., 30. jan. — Včeraj popoldne je šel na poimensko glasovanje predlog radikalne opozicije, da se predsedniku ru dareke organisaeije vzame pravi ca, da sme sem nastavljati ia od etavljeti organizatorje po veehJ Združenih državah in Kanadi ur razne druge funkcionarje, iz ka terih si je Lewie zadnja leta zgradil močno politično maši no. Ker j« potek poimenskega glasovanja (roM eall) salo po*aa«a in ee še denee nadaljnje, ni še zaane v tem momentu, kako izpade. Ko je bilo glaeovceje pretrgano ob zakljef-ku včerajšnja eeje, je bila Lesrtee ve etranka v ssenjšioi ca okrog 60 glasov, Lesrieovi pristsši opejo ds zase ga jo z vešino 200 do MO glseov. mstrikti Kaeeae. MieUgaa, Ma rjland, Kanada in Nova «lotijo MacDONALD IN POINCARE. Britska delavska vlada js pričala dresati Francijo, aaj ss odloči sa pravi ssir. Irski konflikt ia paUelojake delnice. I l'aris, 30. jan. — Novi angleški ministrski predsednik MscDonsld je pisal Poineareju važno pismo glede reparacij in drugih mednarodnih problemov, ki ovirajo pravi mir v Evropi. Poineare je takoj odgovoril. Korespondenca bo objavljena v nekaj dneh. Kot se domneva, je MacDonald uljudno, toda betfo potipal Pblnoareja glede franeoakih utilitarističnih alijanc s malo entento in Poljsko. Poineare jc menda odgovoril, da želi, da pride čimprej popolno spo-razuiuljenje med Francijo in Anglijo, ampak Francija ns opusti avoje porurske politike, niti svojih defenzivnih slljane. London, 30. Jan. — Dclavaka vlada je še tsmenjala aoti s frsn-cosko vlado glsds repsracij ia drugih problemov Nemčije. Isto* čsanu Jc UscD^Mgi vladi v Dublinu ik Ulatirju, naj pošljeta^zastopnike v Undon y vemo in julae lako. Finančni minister Bnowden je včeraj nasnanil, ds jc vlsds ss-vrgls sklep prejšnjs vlsds gleds-prodaje del n le Anglo-persljske oljne družbe. Vlsda ims pet ml-Ijonov delnic, vsled čessr kontro-lirs interese omenjene družbe. De-lavsktt vlada je sklenila, da ne da iz rok teh delnle. nalda ne podere njegova notranja politika, ga bo zunsnjs. Jss hočem oatatl na čelu Italije ne radi sebe, velja tudi za Rusijo. Ako nsša vlada le išče pretvez, tedaj sabo tira eVoJ laatni program — In sa botaŽa mora biti brzo In neusmiljeno ustavljena, drugače je t s vlada fc pogubljena." pravi, da no gro is Berlina dokler se ne reši finančni pro-klon Nemčije. Nemčijo obnovi planila Berlin, 30. jan. — General Ciiaa. G. Danes, Ow*n D. Voung In drugi člsnl komisije zvedeneev, o«l Novi itivkl V AlfllH katerih svet pričakuje, da razva-muwm oUrno f • * •l|ajo gordijskl vozel repsracij, so daneti prišli v llarlitt. 100,000 pristaniščnih deUvcev jo "(jpa»,, da osteiiamo tu, dokler sMeallo nltrajkati, ako ne bol nr NAj(lru|(> r«Aitve," j« rekel De< povečana v dveh todaik. WM I)0ročevaleem. — Pariz, 30. Jan. — Francoska London, 30. jan. — Nekaj ur v|-ll(l je ^ pearadno obveščena potem, ko s« je «0.000 st roje vod-L, |^rUne, de l»o Nemčija plačsla jev in kurjače v na železnicah j, f^ruarja 45 miljonov zlatih vrnilo na delo po .osemdnevni[1It rtiun pokritja izdelkov stavki, je 100.000 priatanlščnib MvffIBiške okupsiije Porenja. To delavcev odglceovalo, da zaaUv-[ pfvo nemŠko plačilo v gotovini kajo «B. februarja, ako ae jim v! tem čaeu ne sviša njihova minimalna mezda sa dva šilinga dn«v- rjlead. aeoaoa »n — •o se do zdaj izrekü proti Lewiee. | progrcoivee. T STISKI 00 TUDI IANIÔBVA NI LJUDJE DOBRI. Washington, D. O. (Federated Press ) — Ensjst lepik avtomob* lov je sUlo hkrati j»red melo hišo ■eeetorja Magnuag Johnoma v ttm meut u Z*n* naselil jaških se noAorjav in kabinetnih Msaov ao bila pri senatorju aa obisku Do-aloj ja bila navada, da eo žene norih kongresnih članov prve ob m kale šeee »ta rib SMŠkov. Mag-naaora žena ni marala rabiti sv-tontobiia Bele hiše. čeprav Ji je bde vozilo dene na razpolago. Be-akeijoaarei republikanci »o u bi jo zaveznikom, odksr so Francozi za aadli Uuhr pre«i,y l'rrald »|K'ininja oH tej priliki avoje /'if «tri jat vo oa dsjstvA, de )<■ dolill M il t oii as svoje ziiemenllo drlo "psrsdiae le $46. Bkskronprlne noče biti kandidat. Belio. jen — Friderik VI-I jem Ilohrnsollern, bivši kron prim. r odklonil poimdko aselo nalialov, ki so beteli, (U bi ksndl dirai se predsednika nrmšk» r» publike. Teke jevljejo I« kjer je n>tg0V dom, odkar se je vrnil v Nsmftjo. , Gompert aa Ja ponudil za »rlio. Wsskiafton, D. 0. (Fed. Press.) ^ Hamuel Gompers se Je sglssil pri nsčelniku senstnegs preiskovalnega pododseka sa rusko-aam- riške odnošaje ter ga prosil, nsj dovoli njemu in nekaterim njegovim tovarišem, kl mu pomagajo v protlruski propagsndi, pričati pred njegovim odsekom. Ta skupina bo najbrš poizkuša-la dokasati, da bi ogrožalo pri-znanje sovjetske Rusija konserva-tivno vodstvo ameriškega delav-stva ter isročllo delavce komunističnim agitstorjem v roke. Gom-per» in njegovi pristaši trde, da jc sedenja vodstvo Ameriške de-lavske federaeljc najvarnejša trdnjava obstoječih socljalnih usU-nov v Združenih državah. OOOUDOB DOLO0IL DAN SA KONPBBBNOO KMBTOM V ODPOMO0 Wsskington, D. 0. — Vladna prizadevanja «a to, da bi ae postavilo poljedelstvo na adrevo s-konomičuo |»odlago, so dobile po-polnejšo obliko začetkom tegs to- dlia. .a a a,. Predsednik Coolidge Je določil i. februar za dan polHr,-kf koB' ferrnee, ket*r» s# bi nsj vdel-žill zastopniki trgovukib psnog, ki eo saintrresirso« v blsginje našega polje« le Is t ta VSLIKANSKI UST SOB P ADSL V JUŽNI ATLANTIK. Daytona, fla. - Nekaj, kl jc IrgMalo kakor velike leteča seos-da. Je švignilo prak neba la erodl ploke svetlih iaksr pljuaknilo v , u,/.i Privatni bizniiki veleinterssi imajo svoj tisk, ki ima nalogo, da zagovarja njih koristi. Ta tisk podpirajo z dobro plsčsnimi oglasi in še na drtjg način. Njegova naloga jef da zmeia javno mnenje, kadar so privatni bis* niiki veleinteresi v nevarnosti, da bo njih grabežljivost popolnoma razgaljeni. % Teapotska afera je pretresla vso ameriško javnost Subvencijonirani tisk se pa že pripravlja, da ispodbije vtis, ki ga je odkritje te afere povzročilo med ameriškim ljudstvom. • * V subvencijonirani tisk so že pričele prihajati spret» no spisane vesti, ki pripovedujejo, ds se je Harry F. Sinclair nalimal, ko je sklenil pogodbo za ukoriščanje teapot-skega oljnega polja. Neznan časnikar pripoveduje, da so izvedenci in strokovnjaki sodili, da bo v teapotski oljni rezervi sto miljonov sodov petroleja, ali vrtanja do-zdaj pokazujejo, da bo komaj pet in dvajset miljonov sodov petroleja. Sinclair bi bil vesel, ako se pogodba ukine in se mu vrnejo stroški, ki jih je imel z napravami za produkcijo in vzkladiščenje olja. Do prvega januarja dobil nekaj nad en miljon sodov olja. Taka vest ims oči viden nameni Kakšen? ^ Pokazati hoče, da je pravzaprav žrtev oljni magnat Sinclair in ne ameriško ljudstvo. . : . « , Kolikor ostrejša postaja preiskava zaradi oddaje teapotske oljne rezerve v najem, toliko bolj se trudijo dobro plačani časnikarji v službi privatnih bizniških vele-iaterpsov prikazati celo afero ameriškemu ljudstvu kot itekaj bagatelnega, radi Česar se ni treba vznemirjati. Tako pisarenje ni drugega kot zastrupljevanje javnega mnenja. Za vsako ceno se skuša preobrniti javno mnenje in ne vpraša se, ako so sredstva, s katerimi se skuša doseči preobrat javnega mnenja, tudi dostojna z moralega stališča. Sedaj se vrši preiskava. Zadevo ima še v rokah senatni odsek in znamenja govore, da pride afera tudi pred sodišče. Ako so prizadete osebe res nedolžne in proste vsake torupcije, morsjo še pozdraviti preiskavo, ker jih le preiskava lahko opere madeža. Vesti, da sta Fall in Sinclair bolna, eden v Ameriki in drugi Evropi, ne bodo prepričale ljudstva, da sta nedolžna. Previdno v časnike lancirana vest, da v teapot-skem oljnem polju ni sto miljonov sodov olja, ampak krsčjem le pet in dvajset miljonov sodov olja, ne bodo nikogar prepričale, da je Sinclair napravil slabo kupčijo, ko je sklenil pogodbo za ukoriščanje teapotskega rezerv rnsga oljnega polja, dokler ne bodo strokovnjaki, ki so poznani kot nepristranski ljudje podali izjave, da res ni o olja, kot se je pričskovalo. Take vesti ne drle več, ker se je ljudstvo prevečkrst že prepričslo o namenu takih vesti. i Ako sta Fall in Sinclair res bolna, tedaj morata pred senatni odsek, da ju zasliši. Ako je delavec ali farmar ittrršil nekaj nečastnega, se nihče ne ozira na njegovo zdravje. Pred -sodišče morata ali pa pred napravo, ki je določena, da ju zaslUi ne glede na njuno zdravstveno stanje. In zakaj bi bila izjema, ako je človek miljonar ali če Je bil nekoč slučajno tajnik za notranje zadeve"? Pred zakonom smo vsi enaki, sc ponsvlja skoraj vsaki dan. In če je tako, tedaj je zakon veljaven tudi za miljo-narje in bivše notranje tajnike. . Senator Caraway je rabil zelo ostre be*de v svoji!S^ZT^E*: obtožbi. Ako je Fsll kriv, česar ga je senator obtoži!J stavljenih limanie. — tedaj naj prejme, kar mu gre. Ce je pa nedolžen, naj se' - pa »briše msdež z njegovega imena. • I Pairall, pa. — « Kdo pa je tisti. Ljudstvo strmi zaradi obtožbe, kajti tako težka ob- »kcbekcm lističu Mimo* taftba še ni bila izrečena proU nobenemu uradniku Zdru- 1 " ženih držav rasen Benedict Arnoldu v kolonijalnih dneh, ko je anoval izdajstvo. Pameten človek še misliti ne more^ da bi se en sam človek ali en par ljudi lahko norö» valo is vsega ameriškega ljudstva. Kdor se brani zaslišanja pred senatnim odsekom, bo bolan ali pa zdrav, naj se privede pred senatni Utah. — iz te hribovske kotanjo ie dolgo ni bilo zato si vzame» malo časa, da rotim o noiih dobrih razmerah pod današnjim eiztemom, ki napravijo iz delavcev trpine, tao, obratujemo in rijemo o polno paro. Kdor pa koče, lahko le čez čaa malo pogara, pri čemur mu jc dovoljena svoboda, da prej napol' nimo podjetniku raztrgsne lepe, ki niso nikdor prepolni. Redi plače pa je ikoda omonja-i). Eekel blskoro, ds smo s plačo pod ničlo. Pa kaj, za trpin* mora biti tudi tska plača dobra, čorav-no je msla. Oni, ki mu delijo, no gledsjo na to, če ima delavstvo dovolj, ssmo da njim dosti ostsne, da lahko fivijo le bolj razkošno, pa je vso v redu. Kdo je vsega toga kriv, da jadramo tako naprej t Mogoče nista kriva as Jsnez, ne Miha, pa najbrž sta oba malo. Zato no atokajta, ko tako padajo biči po ramenih, pomagal jih jo vsak pleati in jih dal podjetniku, (1# lahko sedaj udriha po njem. Po toči, pravijo, da je prepozno plakat. Tako je danea tu a tabo, delavce, ki ae ti bo Še tako godilo pri vel slučajih, itll bol dalje in garal v temi, ker ti aolnce ne more 4aU dosti svetlobe in gorkote, ker m vedno v svoji temi, razsvetli* pa so aamo i slepilom, a tisto smrdljivo rskljo, es kstero garaš vse Življenje. Nisi so še dootl nsgaral, (a vedno daješ v hranilnico svojim bratom kotličkarjem za zloglaani atrup. Tak je sedanji aiatem, do katerega smo prijadrali. Pa naši kot-ličkarji vedo spet za novega, ki Je le močno vpeljan po številnih na-selbingh. Kadar dobijo trpino na limanice, ga učijo po rvoje, naj aamo kobaca naprej ln ne več jadra. To je pa imenitna, aamo učiti no marajo dolgo pač pa le toliko Sa-so, dokler čutijo, da ima ujeti kgj cvenka v lepu. Ko jim zadill, da ni več glaau v žepu, se pa ujetega ker hitio oprostijo. To eo pravi izkoriščevalci. Kdor jih ne pozna, naj gre akuait, bo Umala videl, koliko ae razlikuje od drugih. Mialim, da bi jih kqalp zapustil. Čo jim prinese kaj okroglega, znajo oni dobro aprayitl, dobro hranilnico Imajo, no pa'posojilnice. Za posojilnico 1* nastavijo limanice, da ae trpin koljkor mogoče kmalu na njih natakne. Ravno tako jo, kot dogodek, ki ao je nekoč dovriil v nalih Brdib pod koatanjem. Orožnik jc vprale-val nalega, (ie ve, kdo je Brdalu konja ukradel. Nal pa v krik: "Mami niltno taki, mi imo pošteni ljudi, ma tilti malarakl Čiganl, oni lo tati, oni lo pravi hudiči, oni «o t litega lišeatega konja ukrall. Mahe, pa šo ga prodali, gospodi ne žandars, mi šmo pošteni ljudi. * S kotličkarji je prav taka. Oni ao pošteni, aamo trpin ni, ker se gre nataknit na njih limanice. Krivda pa morebiti gre vseeno nanjo, ker oni naatavljajo in lovijo, namoato da bi trpine poučili, jih učijo še alabše, kot da je taka pot do avobodc. Nalijejo mu tlata žlo* budre, da mora reve! kar kobacati ter ae učiti novega eiatema. Take ao nakano nalih dobrih brato?, hi vedno naatavljajo limanice trpinom in jim mečejo peaek v oči. Le nikar ne upajmo, trpini, da bo kmalu dobro sa naa. Prešla oo ae anamo pripravljati. Dokler bomo imeli tako aalego med aeboj, ae ne moremo ganiti ne na deano ne na levo. Ko bo vaak enkrat W Jiko zmoten, da bo lahke kontroli rai aamega sebe, potem lelo pride do popolnega raapeda konkurence sedanjega očitnega lepovakega iz-dajniškega kotličarakega bratske-•;:» sisteme. Bolje je, da vsi pustijo gnilobo, ki se je rsspssla, in se lotijo pošteocgs ter človeštva ko-korietnega |cld Trpin, vrai desko a oči ia spreglej, kaj delaš. Če pe nočeš, cap ljej še daleč, nekoč boš vendar prieapljal na prave pot. Te pO* na o i si m za to. — P. tnpuear Pavliček lo nekaj let n*. mi Je, zakaj ao pa ailim pieat, ko padata Slovensko narodna podporno jednoto, ari člani zato v|o to gi< dali z mirnim očaaom in poeta* tali njih obrekovanje. Ali zdaj JI pa mera do vrha polna in čaa je, tudi, da člani S. N. P. J. začnemo streljati iz Proaveto. Gorje vam, ako ao boete nam nastavljali na cesti napredka ii vi jen je. Prod za vedno s katarji, hinavci, ki Šive na račua trpečih delavcev ter tr-gsjo bori košček kruhs od ust de-lsvikib otrok. V dvsjsstem stoletju šivinto, in vendar sta jezuit Kazimir in nje« gov štifletnpuoar Pavliček toUko naprcdovsls, da sta začela po No* vem letu izdajati ovoj akebeki listič štirikrat na teden, četudi Jbolj težko. Štirikrat na teden sta začela slepariti pobošne bacice. Lep napredek, ali no t Pa če to bo. pri-ilo prej ali alej do poloma. Jezuit aam pravi, d* božična bira so Je toko dobro obnesla, da lahko izdaja akebaki lietič tri moaeeo po Iti-rikrat na teden, potem pai če ne bo zopet dobre bW,ds bo llaUč popolnoma natavil. Pravi, da bo Žogal le do Veliko noči, da bo videl, kakšno biro bo* do pa takrot priapevali podložni-ki. Jezuit io dalja pravi, da ae njegovemu akebakemu listu tudi pravi "potreba"! Torej rojaki, pa ao naročite ie na potrebo. Poadravljam vae Člane S. N. P. J. ter oatale čitatelje Proavate. — Jakob Jert. Ely, Mlnn. — Na Eiyjn Jo dosti naprednih Slovencev, kar aa vidi šo ia tega, da jih Je ve* v javnih uradih, kamor so bili izvoljeni. Imamo sodnika in podaodnika, oba Slovenca, lupan je Slovenec ln večina občinakih avetovalcav ter policajev je Slovencev. Koliko jo pa alovenokih. prodajale n f de ni dolgo tega, ko ae je nt^do izrazil, da jo alovenoko jjndhtvo najnižje .kakoršno «o no najde nikjer. Rekel je tako, čeprav je »lo-venakih atariov. Slovensko nbče govoriti. Da to ni rea, lahko do-kažemo, vaaj na Ely. Koliko Imamo pa alovenekih društev in kxfc* sc as Slovenski narodni dom. Seveda za vac to gre hvala le naprednim rojakom« Dela ae tokaj vaak! dan, aU kaj r ■ _ —w--w--— T .... — r " — — v» jwwm^ «j«^ i odsek, ds gs zasliši. Ce ne more hotfiti, ga lahko prepe- *<"«»*o narodna podporna ied Ije ambulantni voz. pred senatorje es pa lahko nese v no-sllnid. To je pot zs razvozljanje teapoUke afere. gredo!" vprašam rojaka. " Kh. kaj ne veš t To ao tiati apo-dr» ceni črni krokarji v Chieagu", mi je pojasnil rojak. •'To pa itak poznam." seai pri-P>muU. "Soj je oni jezuitski Ka riiair in njegov štiflstnpuear Pav. li.Vk." Ksj ts dva molakarje ar tsao penita in sksčeta od jejCH note sijsjuo nspreduje a vsakim dm». Jeault Kazimir vidi pri H. N. P. J. mogočno armado, ki šteje pomaga, ko Je plača vae premajhna za preživljanje. Drnfinakl oft mora pridno in vaak: dan hoditi delat, pa mn le ne oatano drugega kot luljeva roka. Krivi eo mogotci, ki prar povaod gledajo, da ao delavce ne moro povapeti. Od Novega leta «em imamo hudo zimo. Nekateri aa pritožujejo, da jim zmrzujo po kletek klalo ae-I jo in krompir; neka rojakinja ml je tudi povedala, ko al je hotela natočlti kozarec mošta pri zidu, da ni hotelo nič pritečl. Vaa jezna jc šla menda nad mola, da ga okre-go, aakaj jo onega pri ridu le vsega ispraanll. Začuden je šol gledat tudi on ,a nazadnje ata oba prona-šla, da je v sodu rdeči led. SuhaŠkl agentje ao tu pridno ua dolu in le več nalih rojakov ao spravili v aitnoat in stroške. Dne IS. t. m. je bilo sklenjeno, da dobi mesto Ely nova zdravnike in da al bo napravilo tudi avojo bolnišnico. Starim zdravnikom to aeveda ni po volji, pa kaj si hočejo, ko je veČina ljudstva aa nove. V starem kraju le nI nič prida za življenje. Moj mož jo dobil pi-zmo od brata iz Griža pri Celju, ki mu piše, čeprav je bila zadnja letina dobra, da je za kmeta vseeno slabo, ker mora plačevati visoke davke. Odkar je aedanja vlada, je boje tudi za rudarje toliko alabse. Zadnje poletja ao zaatavkaU v Trbovljah in Hraatnlku ter eosed njih okrožjih, ps niso nič kaj ns boljšem, v nsŠem pa oelo ns slabšem. Piše tudi, da je zadnja no-vemberska povodenj povzročila mnogo škode v vsi Savinjski doli-nI. Nekega popoldneva so videli, ksko je deroča Savinja nesla oelo kečo v svojih vslovih, is katsro je obupsna žena obupno kUoala na pomoč, pa ae ji nihče ni upal iti pomagat, ker bi šel v gotovO amrt. Drugega dne ao zopet videli leseni hlev plavati na valovih in v njem dva aU tri prašičke, ki so evUilii kaj vaa se je zgodilo, al Ia vede) pleat!. Rada berem dnevnik Proaveto. Najbolj me vesele dopisi ln pečlsr-sk! p iskri. Dr. Kernove spise tudi pridno zesled lijem in vsekegs spravim, žslela bi, da M bilo ksj ves nov is Ia atarega kraja v Pro »vet! ia pa da bi se semlatja ogla sila tudi kaka dobra kukariea, k! bi nas bolj nevedne poučilo o kuhanja. H koncu pozdravljam tac Slove*»'* Atletiki, -posebno pa El/êiaa ^UufS4«^ A'1-fcjpi Vam pa ,u*edCt#4* ae ns zdi vre tO preveč in nevredno sa Javnost, is v ksš s dopisom. Vs bom nič jezna, aamo rekla ai bom t Prav Vsiss zs blvšs »laka-Rsdvrsvljsiio • New York. (Ju|oalovenski oddelek F. L; t $.), — Ponovno je bilo objavljeno, da inozemd, ki ao alužili za Čaaa svetovno vojna v vojski ali mornaiftbi Združenih držav, morejo postati ameriški državljani na Jako enostaven način, na d* jim je tteba iti akozi vse dolgo preliminarno pootopanje, kot oatali kandidatje za državljanstvo. j Glasom odredbo kongresa velja ta olajter* le do leta dni potom, ko so ae zadnji ameriški vojaki povrnili ia Evrope. Ta obletnica eo dovrluje dne 9. marca 1MI, in zato preoataja le le nekoliko dni, to kom katera dobo aa blvii vojaki morejo potegovati za amerllko državljanatvo brez običajnih po-težkoč. Vai oni vojaki, ki ao bUi častno odpulčeni la ameriške vojoko (ho* uorably diseharged), smejo dobiti drugi ^ državljanski papir, no da bi jim bUo treba imeti prvi papir, n)-ti jim |t trobi dbkaaati petletno bivanje v>Zdrnženlh drlavah. Tu-dl Jim ni tztba plačati priatojbi-no N in jim ni treba čakati n* drugi papir tri mosece od dno vložitve urošnje. i..............v Kdino, kar asorajo atoriti, jo to, da pridejo v urad nftnraliaadj-skaga ispraševalca (naturalisation examiner) s avojo vojalko odpuat-nico in dvema pričama, ki naj po* trdit* ,da je on sarea iata oseba, ki je havedona ▼ odpuotnloi. Naturalizacijaki urad zato po-zlvlja vae bivše in častno odpuščene vojake, ki ao šo inoremol, naj vporabijo to priliko, prodno ¿oteče rek, ho smejo, le pridobiti ameriško držsvljsnstvo ,na «ori opisani olajšani načina : I ln». ■ ....... posti prvsgs .rte razreda. Waahingtori, D. C. — Po večn^O' aečni preiskavi, a katero ao so pe* čall najboljši izvedenci poštnega departmenta, je izdal generalni poštar prvi deflniriVni |n popolni proaram za od pošiljanje, prevažanja In dootavljanje amerl-Ikega Čaaopbja. ' Ta odredba je zelo važna. Dale-kosožna jo. Po njej je čaaopiaja u-vrščeno mod poštne pošlljatVo prvega rasreda. v' Ta poltnl ukaa jo posledica neumornega priaadavanja od strani poštnih nadzornikov pod vod*, stvom prvega pomožnega generalnega poštarja Bartletta. Zelo skrbno sestavljena in Jako podrobno razložena navodila ao iadana za >so uslužbence, ki imajo poštne poiiljatvo v rokah. In tako ne bo nobenega napačnega tolmačenja važnoati, da dobi čitatelj avoj ča-»opia kar najhjthije v roke. Časopisja ne Kodo odslej naprej več mešali 0 paketno poito nikjer na poti, po kateri ima prit! naročniku v roko. Liste bodo odpollljall posebe. Uslužbenci jih bodo morali tako razmetati, da bodo lil naravnost do svojega določenega kraja. Izkratka, časopisje je uvrščeno mod polt o jirvega razreda, i Z vaako publikacijo bo poštna uprava poatopala enako. T6 ae pravi, da ne bo nobena publikacija, pa naj bo čaeopia ali kaj dm-gogo, trpela radi tč napredne no-voeti. ' ♦ v > Odredba izločuje tudi poltne vrače, ki ao bUe doalej znane kop-čijskema sVstu kot "mešana po-ŠUM. Vroča mošihe pošte vaebu-jejo včasih pisau, časopise ln paketno poito. In pogoetokrst so po-stopall t njimi kakor I paketno pošto. Ta nova odredba bo preprečile povratek takfh razmer. Nadalje morajo počtarj! obvestiti novinarje v vsakem slučaju posebe, ds jO naslov napačen, ali dr je naalovljena osebo umrla. Po nova» sistemu bodo čssopisi rarpošiljanl v poaebnih vrečah a napisom-NEWSPAPERS". Ka dar gre le par številk tega aU o nega čssopioe v naslovljeni kraj, bodo poslane v posehoe» ovitku ko« poštne pošiljat ve prvega razrede sU pa v posebnih v reče h*, čeprav niso te doeele napolnjene Ts nova «»Uredbe pomeni zelo veliko zs stnrriško občinztvo. Ons Js eden najvažnejših ki najdalcko-selnejših korskOv v poštni zgodovini. V korist Je tiati», ki bi ra- 1- JANUARJA, 1124. di, da jim pride kar uogeče novlna v roke jalo »estno in podei^Uko Nslstvo V tesnejšem in hT^- i Stiku s števanimi panog**?? viške delavnoeti. Volkovi v Primorju Xt Jroi Škem polju v hrvaukem pr ju, ao aa valod oatre zime ki vt v Liki, pojavili volkovi vveti« številu. Paatirji odganj.jo voffl ve, ki menda še niso popoluom. J stradani, s krikom ln palicami Ljudako gibanje v _ Leta 1023 jo bilo rojenih v boru Ml otrok, in aieer W akoga apole in 472 ženakega» 48 otrok jo bilo mrtvoroji_ Umrlo jo skupno 743 oieb, od "SI 419 moških in 324 žensk: Poroki bilo «OO, in aioor največ v SJbvJj ski cerkvi 178, nato v msgdilti*) cerkvj, 133 in v stolni cerkvi 91. 16.000 uradnikov radi V vseh ministrstvih se vrli t« redukcija držkvnib ur&dmkorj Kakor javlja iz Beogrsds, bo dueiranUi nad 15.000 ursdoikit., Tozadevni ukazi bodo objav Ia tekom prihodnjih dni, prične mlniatraki avet z razvr njem prevedenih posamei v kategorije. To bo trajalo bliino dva meseca, ker bo treb pregledati dokumente vsakega) samoznega uradnika. Tragična smrt mladega lj«k j ljanfkaga akademika, v Kr jo 3. Jan. opoldne amrtno pot ČU slušatelj ljubljanske filozof fakulteto, Stanko Petri*. Ob bes*4] gu Kokro jo nabiral bršljan u dekoracijo dvorane pri plea venčku gimnazijcev, ki bi m vršiti danea 5. januarja. Pri trpi nju mu je apodranilo in je padel j raz pečino SO metrov globoko strugo Kokro. Nesrečni dijak ti! jO pri padcu razbil lobanjo in zle* mil lavo roko. Smrtnonevsrno»j njenega ao aicer takoj prepeljaU-! domov in mu nudili zdravniiki pomoč, vendar pa je podlegel tel. kim poškodbam. fttartaa kosa. V Parižljsh pri Braalovčah je dne 2. t. m. umrl posestnik Prano Prislan v stsrostl { 83 let. Prislan jo bil pn i narodni j župan v Braslovčah. H^H tJmrU v Ljubljani Odi. do i januarja so umrli v Ljubljani!] Josip Ponikvar, posestnik, »t 73 let; Anton Drča, dninsrjev sla»l k leti: Josip Veter, tovsrniiki kovač 7t Isti Antonija Trefslt, im' mestnega delavca, 54 let; Mariji Kok, bivša kuharica, 88 let; Jernej Cajhen, delavec, 48 let ; Miri-ja Pondelak, bivša kuharica, 51 let; Luka Skvarc, pregovni delavec, 27 let; Alojzija Benedik, (k-lavčeva žena, 33 let; Vilko JurW, sin elektromonterja, 3 leta; Pavlg Brzar, rojonka, pol leta; Ant«^ Lapajne, tovarniški ravnatelj, 4» let. Prepoved avstrijskih dairst kov. V hitrem redu je naše vi* da prepovedala prihajanje ar. atrijskih dnevnikov, tako "N«w Freie Preaac", 4a ne bi opank zvirotepke. A peščeni avet »e JJ zrušil pod njegovo telo ter ia»il nesrečnega kovača, dočim oo h» j ce ootalo žive itv zdzave. ko * J ga aoaodi odkopali, je bil kov* že mrtev. * • fcnrt a*gnsaliU Vrtca srečajo o groznem aamomoru Ui»»j ga avatrijakoga kapitana Higerja. Ko jc napiaal p»o»o av*-j jemu bratu v KapoŠvaru, pravil v svojem stanovanju I"»*! do, jo zažgal ter po mirno vlaftl na ogenj ter skoraj do kosti ««o- rel. Hlger je zspusUl dnevni*,» katerem priznava da jc izvrfcl lo visto krvološtev v dobi av»tnj< sl^e okupacijc v Srbiji, pe m pozneje. Pri Loznki je dal u^ 40 arbekih obUelji s otroci. otrok Je ubU sam. V EsmeineO» dal pobesiti brez vaakega po^ več srbskih iatelektualcev. 1IIS. je v Negotinu oplenii taa-l kajlnjo cerkev ter si prisvojU dragocenosti. Vsi ti ¿oiM bili snani nslim oblsstim. ^ česar Jo lahkamimo «ws4 v alaviji in poleg toga jc špijo»»'» v korist Msdžsrske. UvedU«^ preiskava, da ae eventualno i*"* ve ia kaznujejo eokrivei Izpremembe poaealt Takoivs^ dominikansko vojošnk-o v je na Javni dražbi kap>l od-dr. ČnUč v Boogralu Stavbe^ al »nogo umetnostnih arb.t^ skih posebnosti. POROTA KPOStf ALA SUHA ftKBOA VODITBU A ZA KBITBOA. * »i X«v Tsrk, M. T. — Ravnatelj protisalunske lige v New Torku, William H. Anderaon, je bU btf la* poznan za krivega ponarejanja tretjega razreda. Porota je prišle do avojega oklepa m prvem formalnem gUnev|nje. , j CifV.t Anderaon je bil, izpuščen na evobodo pbd vgfMlao v zneaku po It5,000. Pred aodnika Arturja S. Tompkinsa pride dne S. februarje, da silil avojo obeodbo. Kazen sa ponarejenje tretjega razreda ni manjša kakor peltretje leto ln ne večja kakor pet let sapors v jetnlšnici Sing Sin« Naznanilo porotnega pravoreka n^r.ju r; , - . jc bilo sprejeto v molku. Sodnik ^ v^mesu »» PrbUnIWt'» Tompkins je opoiorU nev»očTwJ delajo njkekŠnih demonstra | Pike velik sda-za Jsgaalavl|o. ___aii lito »•»- l!\Z Prijateljčke pogodba, ¿.uar soboto medliteHjo ln tS ijo bo lkmtlu trgovska pogodbe, pomeni *uje Jugoslovanov pred Ite- ini pogodbe rnsč», da je Jugo-vija sprejela mir za vsako ceno, Ki pri rssdelitvi Reke so Hrvat, dobili drobtino, ua drugi etrani »orajo priznati anekaijo Reke bogodba sc glasi, ds Jugoalo ii nc smejo iiboljšati Sušeks in rt« BaroSa in pozsbiti morsjo rtpallsko pogodbo, ns podlagi lere je bilo sklenjeno, ds Reka sne neodvisns država. Jogo rija je torej vrgla od sebe jsko OC pravice teiko vprašanje, katerega je lini imenovel trn v peti lije, je rešeno — ampak zado-jen ni nihče, "ukajšnji Hrvatje pravijo, da bodo več Živeli na Reki. Hrva trgovci so že davno SepustUi ito, ko so uvideli, da hočejo lijani imeti vso trgovino t ške gospodinje, Italijanke, ao [jezne, ker bodo morale Maj Mati štirikrat več za živila ln ige potrebščine, ko atopijo v javo italijanske cene. Tteškl elirji pravijo, da slsbše ns re biti kot je, smpsk upsnja nI ¡jo dosti. šngleška tovarna za torpeda js s prodana Orlandom is Sicilije, vi gospodarji ae delejo, kakor bi obratovali tovarno, toda na u je lo 40 deleveev. Reka je nametana z dolgovi, iliji dolguje 600 miljonov sla-i lir ca posojila, ki eo usiljena •tu, dalje dolguje 200 miljonov ¡tih lir držsvsm, ki po zaatopene Mslaniikcm svetu. (Papirnata i je bila pred vojno vrlina 19 itov, danes pa komaj štiri.) Bodočnost Reke zsvisi od kre ga blaga iz uledja v pristani' I Če bi bila Raju sp^o^n H, tedsi bi imels ctosti tovora. Is visoka carina, ki jo sebte-jo, podi jugoitovenakl in drug or v druga pristanišča. Itell-»ka vlada je zdaj uvedla predi-ittx> voznino na italijaneko igo. Nsprimer ril is severne ilije ims 50 odstotkov nižjo mino do Reke. talijanski ultranacionelci niso iovoljni s pogodbo, ker ni dela iji Suiaka in kosa dalmatin (ga obrežja, katerega bi rad eli; razkačeni ao tudi veled te ker sinejo Jugoslovani rebiti mole na Reki. Italijani v Trstu 10 iovoljni, ker se boje, de bo ka tekmovala s tržaško iuko. Pogodba določa, da Jugeelavlja ¿rži Porto Baroš, radi čeaar Je ki u Italijo ozka flika zemlje, »e kakor repek vleče ob morju, da Italija je vzela Snežnik, ki »inira ozemlje okroc Trste. To ¡""»i«. zakaj je geferelni šteb njanske armade Uko ineiatiral nora Reka priti pod Italijo. Jugoslovansko zaledje je odre-ao od morja — in to je za Jugo-ivii* velik ekonomski uderec. ne eij. Ko je povedel sodni klerk besede porotnege načelnika, ao se oči vseb obrnile na Andereona. Ta se ni sgsnil sa mizo. Potem ps js vital, in njegova pravne sa-stopnika, bivši governor Chsrles S. Whitman in Colley S. Williams sta stopila k njemu. Per ae< kund so ai nekaj šepetali. Štiri druge obdoliniee so ns-perjene proti Andereonu. Ta je bil skoro teden dni na sstožni klopi. Obtožen je bil, da je dal popraviti računajte knjige protife lunske lige. lUELNIlKI URADNIK HA ZATOŽNI KLOPI. Itnneapolia, Mian. - CUnica ÏW kanadskih l»riaeljeneèv n'ki st. paulški bolnišnic r ima vsakčaa postati meti. 1 »tt« prineiniiki uradniki so pri sa»eri*kega priselniškega ned »'ka Hunta v Finnipegu, ker *»ože.,. da je kršil zvezne pri P««»«ve s tem. de je pro 01 .Vn° dovolil neki priselnlški 'plDl v»t*P v Združene drševe Prsvi minnespolieki nadzor fharles W. Hesmen. T/ n'ki podkupni d« J" dovolil d venu družine «Stoječi*, ¡g n oseb, veta . ko so jime od ârngi a. MI'¿S** I>oro^°' i« H««t * •■«0 podkupnine. IT ntiiiui' IZKAZATI * * V - Pi. Prese. r*dikslni tednik peenabsl izhajati MORNARIŠKI TAJNIK DBNBY NB KARA PODATI OSTAVKE Povnit starogs rudarja. TKANOTAPO JMQWAMni> Waahington, D. 0. (Federated Press.) — Rsvsn grški bsgunee Anstoliji js naredil proprogo pa vsorett ameriškega dolarskegs bankovce. Tkenlno je poslal svo-emu prijatelju v Akron, O. Ta je predal trgovcu Lordu, ki jo rssobesil t svoje» isložbeoem oknu. | Ali tajna poliolja pravosodne ga departmenta je bdela in Čuvs-la nad republiko I Detektiv Morris Maaasss ji za aegel volneno iaUtaelJo dolarske ga bankovca in navadil člen 150 ga sekonika poslal pre progo v Cleveland, odkoder je romala v Wsahington. Tkanina oa Î ' (Nadaljevanje s prve straai) "i Rivers in ki je baje prejel ls Sine-lairjevih rok podkupnino v enes-ku po 160,000 sa FalU, je v We-shingtouu, kjer čeks, da ga pokličejo pričat. 5. — V Beli hiši je rekel neki predsednikov zaupnik, da ne mara podati Oealidge nobene izjave o Robinsonovi rezolueiji, ki aa-hteva Denbjjevo rcsignacijo. 6- Po konfereuei e predsednikom je fenator Lenroot kot načelnik preiakovalnega odaeka imel govor pred eenatom ter iapodbl-jel postevnost Fellovih najemninskih pogodb. Iarekel je tudi aum-njo, da je tieta transakcija goljuf-na in koruptna. 7. — Benet je prejel zbornično predlogo» v kateri je devoljonlk predsedniku $100,000 za toiae stroške. Kskor pričakujejo, bo ta predloga eprejeta brez vsakršno opozicije. |8. — Mornarični odaek poslan ake zbornice Je povabil tajnika Denbjja in admirala Robinaoaa, nsj prideta predenj ter razložita, v koliko sta zapletena v Fellovo oljno transakcije. ■9. — Predsednik tvrdke "Pen Amerieen Petroleum & Traaaport Co." B. L. Dohenjr, ki prisnavs, da jc naakrivaj poslal Falla $100-000 v črnem kovSeku, be iznove pozvan pred preiekovalni odssk, da pove, če ni moria is poprej dal kekega "posojila'* bivšemu no* trsnjemu tajniku. 10. — Hudo js napaden pravo sodni tsjnik Dsugherty v svszi i oljnim šksndslom v resoluciji po slanske zbornice, ki zahteva, na; Deugherty pove, kaj je neredil $1,000,000, danim mu za eodno pregenjanje vojnih aleparstev Doalej še pi pokaral nobenega u apeha. rd je pieal avojemu kongres-niku, ki je apeltialiti detektiv-skegs nsčslnlka v zaklsdniškem depsrtmentu. Po dolgspt raagovo ru je bilo dognano, da je bil ator jen zločin denarnega ponareja nje, eli če obdrži Lord tkanino v svojem lastnem domu, jo lahko dobi nazaj. LASTNIKI KKil UNIJIKI DOOOVOR. New York, N. Y. — Orgenizaei "Amalgemeted Clothing Wor 'kern of America" je sklenila pod vzeti draetične korake proti new* yorškim oblačilnim febrikentom Je predstsvljala denarna pona-j.W »o oddajaU delo neunijikim réwtvilt r .v 'i ?!8I0m ? v « podjetnikom, čeprev ao podpisal unijski dogovor, v katerem je ta ko*, počenja» ja. pce po ved eno t • (Piie Antaa loohar.) ,»19wr* •"^"■♦t #ti' '(Dalje.) v kapelici nama je vedaik ka «al kamen, pri kaUrem Je bil baje umorjen zadnji ogrekl krelj. Bil je rea v kapeli krvavo u^aan velik kamen, štiri čevlje širok, dve visok in šeet dolg. V sredi njege je bil res vdeien obroč, sa ksteroge &j priklepeii obsojenca na smrt pa js obsojsneo to sasluiil ali ne, seveds niso vpraševsli. ln sad-nji, da je bil obglevljen ob tietem kemnu zadnji ogrski kralj. Ogledeli smo si v kapeliel vae to a nekakim atrehom v notranjo* ati, neto pe neju je vodnik odpe-ljel navzgor po atopnieah. Ustavil tuju je pred nekimi vreti, rekoč med odpiranjem: "Tu je eeliee ssdnjega ogrskega kralja 8lg-munda". Prijatelju eem velel, nej on vstopi v tisto luknjo, jas pa da bom pasli aa ograkega slvoglavee, pred katerim ee niaem čutil nič varnega na tem proetoru. Ca bi šle oba v dotično luknjo, bi mor da ssprl cs usma vrsta in bila bi ujbtalka. Ko je moj tovsriš zshtevsl van, mu je mož tskoj odprl, ln ju aem vstopil, ta menoj pa je saprl vre ta, da eeat bil popolnome v temi. Bil aem v ozki celloi, ki ni bila širša kot polovnjak, da ni bilo prostora ta ležišče in tudi ne pri pravno eedetl, le vieoko gori ae jo videla mals, močno s ielezjem pre prežene luknja. Strašnsga pro štora sem ss le kmalu nsfledal ln zahteval sem, aaj ml odpre vod nik vrata, ktr se je tudi sfodllo Vodnik nsjn Je peljal dalic pred vrata, v katerih je bUo vde leno malo okno. Tam notri neme je velel pogledati. Notri je bil Še napravljen mrtvaški oder, kot jo resloill vodnik, na katerem je le isl sadnjl graičak Ista 171«. tistega iaea nI bilo na gradu benega gospodarja vsi. — Se dru* ge strshotns sobs aama js kasal vodnik. V nskl sva videla eel kup človeških lobanj, iz katerih ee odsevali svetil in dolgi Človeški sob* js. To nsju je is nejboU ost rešilo, llile so to lobanje onih obglsv* ljcncev ,ki so isgubill življenje pri rdečem kemnu v kspeli, kakor ns-vbst^rsiložU vodnik. Slofeaiki Ntro&i U«U»«ljj»» e. «prit« Podporni fegt\ London. 30. Jen. ~ Iz BeHine poročajo, de je nemška vlsdi pu milost Ua smeHikege poročni ks ___H Oriffiss In njegova dvs to ^ »«srea Irtoe. Kontne šte#M varišs. ki so bili v rs poru v Ksde-^^njanova" bo ssklja4«b nu radi poskušsnegS ugrsbljenjs njegavega IShsls-i znanega smenlkegs Nemee In vene vode jaškegs beguns Bergdelle v pre ~ I tekle» leta. dobo i p"* 1 '•listine teikoče f prenehanja. unijekim uradnikom,. naj bodo pripravljeni sa vsak slučej. ........ Kanadski duhoborci ss vračajo v . Basijo. Winnipeg, Menn. -r Tri tisoč ruskih farmarjev, epadajočlh k sskti duhoborccv, ki so imeli svojo kolonijo v Kamsssku, Bsskstehsvsn, odpotuje še te dni v Rueijo. Duhoborci, kstsre Že dalj časa prege-njsjo kanadske obleeti redi njiho> vih čudnih verskih šeg, ao prodali evojo kolonijo sa esdem miljonov dolarjev. Druga duhobor-sks kolonija, ki - šteje 6000 oseb, je bile prodsna ze 14 miljonov dolar jo v nekemu čikaikemu siu-diketu. Duhoborci ki ponesejo v Rusijo 21 miljonov dolarjev, eo nejeli dva pernike, ki povedeta njihove družine, tovor, poljedelsks stroje ln drugo imovino naravnost v Odeso, govjeteka vleda jim je dela velik koa zemlje iu garancijo, da bodo živeli v miru. Amerika prlsaala grško vlada. Atene, 90. jan. Ministrski prodsednik Venizsloe se js včeraj drugič zgrudil na tli v sbornlel ravno sredi ljute debste s eks* tremnimi republiksncl. Prestrašeni ministri so ga odnesli v privst-no sobo in sdravniki so delsli 10 minut, predno so gs spravili k zavesti. Toliko» da je sree Šs bilo. Zdravniki ao mu sspevedell počitek. . . - " ^ ^ Nekaj ur prej je poeetil Venire-loee emeriški poslan išk i ns mestnik in Javil, da js smerišks vlsds priznsJs nova grlko vlado. Toki Jo, SO. jen. — Hem je pri šle vest, da je psr tleoč ruskih belogerdistov ns Kltsjskem ob priUkl Leninove smrti prekoračilo sibirsko mejo in vpsdlo v provinco Amur, kjer so rszgtssili "svobodno držsvo" in pretrgsll železniško svežo t r Vlsdlvostokom Bdeče čete so že odšle tja, ds po lovijo balahe. ve, iti odtod, vedno več grosovlto sti vidiva v tej graščini. Ni čudno, če strsii ponoči, ssj so strahovi tu tudi podnevi. Vodnik nsma je botsl pokssati ie več prostorov, a midva eva videle ie dovolj. Stopati sva* pričela proti portelu, koder sva prišls notri s Uko radovednostjo, Moie sva vprsiela ,koliko sva doUns, ds nsma js razkazoval. Rekel je, da ne dolgujeve nič ,s dsls sva mu vendsr vssk pol goidinsrjs, nsto ps hitro odils . Ogledsls sva al notranjoet ro marake cerkve, polne kraaot lu dragocenoeti. Okoli oerkve je pa it slo eadno drevje, zraven kete-tega ao atale spoved niče z napi ai v več jezikik, v katerih to spo-vedo vali. Tudi 11 Slovensko spo vednjco" sva videla, v kateri jt sedel kozel s kuto ,ki ps očividno ni Imsl dosti opriVks. Tudi mldvs ga mu nisva dala In ile ava mimo. Mračlti ae je.zečelo, de je bilo trebe skrbeti sa prenošiMe. 14Poj dlva doli v krčmo. Mimogrede aem videl lepo natakarioo", je rekel dobri moj Ljubljančan. Tako ava tudi atorile. Vatopila avs v krčmo in že je atala pred neme lepa in vitka aatakeriee s vprsšsnjem t "Ksj Želite, mlada gospodatT' "liter belega veleoerje," svs velela in dekle je tekoj odšle, med tem, ko »i je moj toverii neme-žiksil .da snava tu aoeoj dobiti io dobro poeteljo in veeele preaočl-iče, ; Dobro je nama stregle, midva pe eva ker tekmovale. Drsg Je hotel več plečeti od drugege, kajti vssk je hotel imeti pri nji veš u-gleda od drugega in veš uspehe. Najbolj ps je nsms ugsjslo, ko nssu je povodela, da je s Slovenskega dome, is Bučke ns Dolenjskem. Todsj se je šele pričele med neme prave tekme, a reči morem, de je moj tevsrii imel predaeet pri lepem dekletu ie vsled tegs, ker je bil Kranjec. Dolgo v noš je trajalo veselje, s končen uspeh svs Ime-Is, dš svs se sjNtrgj zbudlls, ko > xs«tonil pri cerkvi beli dan ln svs se pričeli na velikem kupu sleme aSKjsti in si govoriti o sviti rujifcfnji. keke je neme lepo post-isis, ds svs tsko mirno spsls ' ava si slsmo ret aebe lu NAROČNIKI POZOR! mmtmmtmmammrnmmmm Znamenje (Jan. 31-24) V da vam naročnina | la dan. Ponovita (o pravoiaeno, da vam 1UU no ustavimo. Ako lisU na prajmata, Ja mogoče vatov IJon, kar ni bil plačan. Ako jo val list plačan In ga na prejmete, Ja mogočo ustav I Jan, vslad napačnoga našlo-va, pilila nam dopisnico In aavodito stari In novi naslov. Naši saatopnlld so vsi dm-lajnlkl In dnšgi bo* pri katarik lahko plačat« naročnino. Naročnina sa aolo loto Jo 15.00 in sa pol lota pa $3 JO. Člani S. N. P. J. plačajo aa pol lota $1.90 insacoUUW $3.00. Za maslo Cbiaago Ja sa lato $0 JO, pol lota $**» Za Evropo atano sa pol lote ftOO, aa vso lato pa Todnik stana aa $1.70. Clanl doplačajo OOc sa poMnino. Naročnino lahko tudi sami foiljoto na naslovi UfHAVNlSTVO d«fkonAsns kskor se' jo mikalle proti doma v preprfe DnGWl7TAM boste1 n JB; de DSms ni IdU srečs mile no, MP KOSVLIA 9. LawndoU Ava., CHICAGO, ILL. pri spovedi. "Seveds svs blls," svs sstrdlls^'spo vedel nsju je mlsdi ksplsn iz Bučke ne Dolenjskem." N •O, fi vem/kje je to," Je hitela pripovidofstl gospodinja, ki ps je bila doma is Mokronogs. "Hvsls bogu, nsll slovenski duhovni so raslirjsjo po vaem avetu. Le po-juilnajta, potem vama bom pa prinesla piti," je ie prlatavlla ieulca, "ko eta bila pri apOvedl ln pri ave-tem obhajilu." Vzela Jo vrč ln odšla v klet po vino. Mislila ava si, če bi neju gospodinja vedela, ka kega kaplana Iva Imele, da naju je apovedovel in olajial vsekogi sa kakih pet goldinarjev, de ava nasadgje še na alami apele, bi na ma gospodinja gotovo ne dela piti. Dobro je, de zna Človek s gospo dlnjami favoriti. 'Nekak politi!« mora biti, vaaj nekoliko sva blls tudi midvs. Gospodinja je prišla i vrčem ,pe nama je natočila vsake mu kozarec, rekoči "Fanta, le pijte. Moj mož itak ne zns druge-ga kakor sodeti v krčmi pri igri " Z Ljubljančanom ava pridno ubo gala in praznila kozarca. (Delje prihodnjič.) mmmmmmmmmmammmmmmmmrn^mmmm PUMA NA POftTl v Chloagu Imajo t Lovreno Marija Bizjak, št. 364, Milka Berbarii, št. 13, Merko Brtičavlč, it. 83, Grsbek Frenčiiek, št. 68, Ksretlna Karmar, it. 68, Juljan Kregler, it. 73 ln Gena Lagllč, It. 7«, Pisma dobite na glavni poitl v veli s Aderns oeeta. Poleg tekoče ItevU-ke povejte kraj, odkoder plimo pričakujete. slovensks družina za domača hišna dela. Plača po dogovohl.' Oglasite se prit Upravnlltvu Prosvote, Ü657 Ho,«Lswndale Ave, Chicago, IU. (Adv.) Italija prisas Basi jo 4. fekmsrjs Rim SO. jsn. Nova pogodba a sovjetsko vlado Re«ije Je brtnt n» s lega Se dosnsvs iz Vrsdnlh virov.----- _ Ma«a0 Afé V'>7 £ ■ | L DEL. w 1• '--J s (Dalja.) tako neprijetna ji ja bila misel, da ni mogle v|l etrpeti v pceUljl Bila Js asdsija{ hoteU aa je lipo opraviti in iti potem po prijateljico Ano, da bi Šli pred malo ie malo na izprehod. Hotela j! je tuli omeniti, da je lulg, kakor bi Ji nekateri olftlali koketnost — vse sevsds ls tsko od dslei — ia poaknsati aprsvHi iz nje, ksko misli ona o «Srn ia eU Je kaj čula tudi ona. V Ne, koketa rea alssm, si js rekla, ko jo sedels pred ogledelom ia si «essla Isse. Ksj Je meni trs-1» tesal Koketa eo po romenih in drugje vender iS Ia bolj stsre in grde leaskc , . . Ksj mi torsj potem oMtajof Jas pač nikogar ns vsbim, — ie toga M ss hotelo; komaj ss jih branimi r f Ia po tem apoznanju, ds se jI gbdi krivlps, sopet "pomirjena, js sepuetilg'svoJo sobico in se nspotils proti stanovanju prijateljice Aae. fc* rf so Ji povedefda je Stična le s doma, ln eleer le s .drugima dvema jajmlajiima nčHslJIeania po oesti prdti Prapretnemu. In da so celo'MM%SOe, asj poAjejo floapodično JMJvljo ss njimi, Is *i priila vprsiet. Silvija je tietilt par korakov is, meeU stopila bolj hitro j čim pa Je priila frod senco dolgega dre-voreda. ki se Je v revni Irtl vU vse tja doli do cerkva sosednja val, j» ssSels hoditi počsoneje. To-vSHIke rti videla v vsej dolžini sorte. tudi nikogar Is meete, vss, ksr Js prihsjslo bliže, so bfli kmetje Is okolice. c' Z« se je hotsls obrniti, ker fe JI je sesdslo vendsr nekoliko čudno, de bi sama hodila, in is «V taki uri, t>ikorskol as teiče, ko je ssluls zs ssbo Stegcrjev glee. In v tem hipu jI je bilo tudi jaeao, de je prilel nalaič se njo. 1, ds! se Je sasmejsl, kakor ds jI bere v Očeh. 'pogledi! eem vaa s okus, ostrmel ln hitel, IA vas občudujem od bllzo. Saj ete naravnost... kako bi rekel! . . . nsrsvnoet bele priksses i . . SI, bela viu . . . bel eea . . bele lilije ... bel angol... — Dovolj, dovolj) Se-Je sssmsjsls in rahlo ssrdsls. V očeh mu je vtfela ree Iskreno vzhlle-nost. ln bils js sreins, de js sopet enkrst pogo- , kaka doseie s novo Obleke, ki Je bile sama po »bi dovolj skromna, vssj s krojem ln prldetkl čim "jI uspeh. Zsksj o togi t ni dvomils, da bi u fckskoro sedel, po leJje bil meter — tem tiaege, ie ga Je prlaflils, ds je vae to Vpeeiol Jo js, ksm je bile namenjene in ji poum prodloiitk ds bi ss vruilo rejši po elezi čez S9<4 okrog hrlbs v meeto, ko je do mefe še do- «,S#vr» Eakej, aumničiti .vaa moram, da namera-ystf v ofrkev, aa je eaemejal , .. :t 4 fu Pogledale je uro, pokimele in atopile pred n jim. na atoeico. U po kretklh korekih ju je sa- IHiMN^1' ♦ -r AU ete ae od Izleta na Polico le odpoiili, gospodična, je saiel po kratkem molku »tako po-ševaim slaeom. da ji je lice rekla zardelo. ? r*. Kako to mielitef je vprelale. • ; t. v* U ao, gospod eodnik Zevaik ae očlto le nI. i 1 — VI ete imperUnentni. goepod komiaerl Je rekla pa kratkem pomišljanju, u. rr previja Ampak na Um še ni nikdo umrl.. Jas se pri tem jsko dobro počutim. In eolo drugim je viesih mojs ImperUnentnoat le no koriot. — Potem nsj se eami sgiasijo sanjo — je s jo ao rabim. Toda — če ata aečell, prosim povejte Odkrit o.^no, kej ste hoteli rečlf Na tem menda 1*01 ae boste umrli. , * , „ i š T Ne odkritoeršnosti t E, te je pa druge: na tej. je umrl ie marsikdo. Jb>like mori vee v ns primer bi b.ll s pralni zagovorniki ie roHli. da nieo s nepotrebno odariteerčaostjo preiakovalnemu «od alku ali drugim nopokMkaaim oeebam eami utak-atti vratu v zanko. Ip v valih čarobnih očkah je same taka vrHea — eh. vrvice la premekke bej-nodre evite, a aato nM manj nevarna — ln ree bi nd, de bi ee mi še bolj «odrgnile okrog a * . . Zato . . . teto ae prevaaprev selo bojim tofetcunj». ki le »ode. da U j« kako voadar le razrešil, ml je dala poguma aa mojo ukosvaao Impertlnentnoet. Ke eem aassroi aepestt. da ete vrgli konec to reviae drugam, eem sečutil. kaka ea moj del skrinje .. . Pardont moj del — kolom reH, del, kjer visim jsz$ zakaj, kdorkoli Jo po-gledal le eskret v U nevarni kraj, jo Is isM sa vratom, okrog sres, kjerkoli t- msraikdo celo okrog roke ... » .. ^ L — Abs. ae roko ac vi menda ie nejbolj bojite f se je sasmejala. — Z vso impertineneo nsj odgovorim; dal Zakaj zvezana roka šel« pravzaprav pomeni izgubljeno proatoat ... In potem nasUji na pozo» rišlu življenja oeeba, ki se je res najbolj bojim: suho ženska piikasen,.v sivi, popelnssti obleki, s pečetom družinskih predakrbi na čelu, m s vasmi znaki bodolo zagrizenosti. In ti ienoki osebi ee pravi — proza I In je aeiapvoena sovražnica poe-Sije, pomladi, ljubezni ssms, pa naj se le tako poetično, pomladansko in ljubeznivo smehlja^ pač da U čim gokveje potegne les prsg, zs katerim je potem vsemu konec ali vssj zsčČUk konce. Gospodična Silvija, bodiU zs hip tudi vi odkritosrčni in. povejte, ali vam ne4iha na primer od Zevnika ie ssdsj vss oao nasproti, ksr tu omenjam f Ampak na mieUU, de vam hočem proti oeebi gospodu sodnika ičuvati, le tip bi vam hoUl pokazat^ ?kak js. Ia tudi ni trsbs* ds mi z besedami potrdite, ksr vss vpraism — dovolj mi js, le sU v srcu saiutili in si, letndi nehote, morsll potrditi. • » — Pa ksj UnaU pravzaprav s Zcvnlkoašt —• Saj pretim: nič. Z njegovo ooebo nsm- reč Niaem tsko podel, prosim 1 ' — Ne — ae zavijajte! V kako zvezo sprsv-ljste mene I njim, to hočem vedeti I r — Oho, 1.« zavijajte I Vi veete prav teko, Ju-kor jas, de se ves polsMa. Ia jas vklim, da as mu vi prsptiileti — ovo I Ia ker obiuti to tudi on, si Issti nad vom i ie neke previce..O, ie daleč sicer, Is silno delsi stoji oni, kateriie aega aem les po vali mladeeti, po vali epomladl, oni, ki pride ss Um., ki se vsm zdaj pomije: za iaoUm dedec ( t ode, ker pride gotovo, ker mu je feni eamo predhodnik, ki mu pot pripravlja, ssto vaa avarim prod njim. Vam je treba najprej ie aamega fanta, zgolj fsnts, potem Me, mords les pet, ssorda šole čez deeet lat, boste zreli za onega. . Poznam vas bolje, nego si mialits . . . Recimo rajii poznem vel tip in vem, da govorim prav.. Ia vam tudi, da bi deti« «* ne bil nemo sUns ns velo dulo, smpsk ... tudi vi sa njegovo . Drug nad drugim bi so maičevaU in oba bi bila polteno nesrsios. — In. U . . . ts zgolj fant naj bi bili na primer vir je vprašele po dolgem molku. — Ka primeri Vaekakor bi ne 141 najslabii sa gori omenjeno svrho, je rekel z lehko veselo-stjo. Poglejte, Bilvijai ukorekoč kakor nebor-nlk pred sdrsvnikom stojim prod vami, in vsls nslogs je ss sedaj samo ts, da me takorekoi U-leeao pomirite, ali aem ali nieem. 'Ampak, aa božjo voljo, ac miallte, da ai domiiljujem, kakor bi bil bogve ksko lep 1 Za to~tudi ne gre. OUvno je', da preeodite, ell ae vam ukole na aploino ln na zunanje sdlni. ds bi ss silo bU. Vae drugo bo potem mojs ekrb. In tu vam jamčim, da se od teh gospodov, ki so vam v našem gnesdetu ns rszpo-lsgo, nikbgsr ne sfrsUm I — VI ste pe ree . . . no, recimo — naravnost, vi se tekorekoč pogajate I — Jako dober izras! Lahko bi ae tudi rekla; vi resUtfats rvoje vrline pred menoj, kakor kr^ft-njar svojo robo ln vabite, naj kupim. Bogme, kupit«, gospodična, ne Bo vam Žali Blago eolldiio,'^ dovolj aveie ln nsjmodrrncjie In ree velikomeet-no—vsaka dema n« Rlngu bi sc ponaiala Z njim. Da. alti na Doulevarda bi se ne bilo treba umlkstl v senco I — O, selo ste akromnll — Krošnjar pa skromen! Sicer pa ae vsiljujem. o! Vae moje besede nsj ne pomeni^ nič drugega nego Ukosvaao strupeno seme, ki nsj bi Mio, rad bi, pedlo t valom ereu aa rodovitna tla, da potem potagama vsMije la poleno bejao lop. aicer ae etrupen, a tndl ne korlelea cvet Da, cvet, kakor res vsi lepi evstlt lep, duktoč, opojen, a tudi kakor eveel rot in orhidej ta kamelij ta nagljcv la lalp: Sfse aed^ Pred veem — kres aada grenkega keenaja: cvet na eebi . . . BMo je, nepopiaar eU lko je Mlo. la al ^ol . , . Samo voaj. »pomin jo oetal in ko dekle! tjo voa do koaeav dni • .. Amen I f Zdaj po bo loa, <1% greeU poolntet beseda gospoda dekana. Pr .m< rje JU J» — rita! - . , » : ^ Claik! -- Eve! Zeamejnl ee ja, vrgel police v trak ter jo spretno ajeL Ia kar naenkrat, kakor da ga uno. kar ja dodaj govoril, alti vol ae k«nima (Dolje prikedajM.) prft dokazuje, da je nezancoljlvo iskati V prirodo/iiangv« Vodh) princip utilitete HržkotiS fmlatt tudi Strah in trepet vaek opic, aterik in mladih, kadar zagledajo živo ell mrtvo ka-čo, vsaj delome na prirojenem na gonu. Kuettner je vzredil čieU nlado'zeleno morsko mačko; U se je zečels beti kal lele, ko jc WU nekoliko starejša, čeprav je mat! ni mogla poučiti. Tudi naravnoet blazni etrah domačih afriikih konj, ki ae pUiijo pred kačo, je ir zvezI bolj z nagonom nego a slabo lastno izkušnjo, ksjti strup velikih efrtfkik kal je tndi za ka-nje emrtonoeen. Človek bi mislil, A plsii konja to, *er ae kale v|-jugesU gibljejo, sli pa ker pri naskoku naglo aaprej Unejo, to da konj voha sovražnike vedno /« pred nepadom in dotlej je večina strupenih kač popolnoma mirim. Kuettner pravi, da bi ga njegov poni ekoraj is eedla vrgel, tako etralno Je skočil m grmovje. Kuettner je mislil tskoj na kačo, ki ae je je poni ustrslU. Šele po dolgem isksnju je naSsl veliko evetlo-zeleno "Mambo", ki se je vse selo bojL Visela je kakor pijana z veje nizdol; bila je kakor mrtva, samo z jezičkom je gibala. ' Da je tudi vedenje strupene kače v prosti naravi, kadar misli, da je nihče ne opasujc, često čisto drugačno nego v ujctniitvu, dokazuje Kuettner Ukole: "Videl aem v nekdanji Svobodni državi Oranje erednjevelikega ondotnega gada, Id eem ga bil le dolgo čeaa opazoval na robu peščene pušce; ležal je čisU topo in leno — kar jc značilno sa U živali — svil v klopčič; potem ps js iinil nens-doma kakor pulčioa naravnost e čisto iztegnjenim, nedvignjenim telesom kaka ^dva metre čes pesek in šepet iztegnjen oblešal^ne da bi ae zvll v klopčič. AH ga jc razburila kaka iivalca, s kskrlni-mi se hrsnl, niaem mogel ugotoviti. Kdor je le kdaj opasotel to najlenejio vseh -kal, ai Uhko predstavlja, ksko aem atrmel nad takim vedenjem, kot ga nisem «c nikoli videl. Ivan toreo: . r V sobi štev. 12. KIJ Ko je Ivstt Zakotaik stopil ss bolničsrko v visoke, evetlo velo, je prldrial kljuko, da bi ae omalpi] v sUnem ksilju, k»ga je bil agsa- bil "Tjs-le —," mu je bolničsrks pokassls bel pljuvslnik v kotu zs vrati T Ko mu je odleglo, je bil pljuval nlk krvav, po goeti« Uroki bredi js trepeUjoie polzela rdeča sled. drugo roko ae je grabil ca prsi in kropeče oddlhaval, kakor bi s kotel srshljati tesnobo, ki je ms Mla njegova bolna pljuča. "No, nii hudega, nič hudega," je dejala in ga potegnila ca i boj. "To vae preide poleei." Ko ata etopila v dolgo, svetlo sobo, so as trudne okrenile glava no belih sglsvjih, šareče oči eo ee mrsličavo uprle vanj. . Star mol aa bliinji poeUlji je vzdihnil in polglssno zstoiih JVesU* saj mi ni nič 1>0J ga," je dejal brivec, lu> se J miril. "Milka je reki«, da « z^lim mnogo 4nogo u.lji , njič. E ko bi vsaj še ta sitni] selj malo odnehal!1' VO, ti revež, ti otročji — smrt bi ee rajši priprav il " j(. kavo ueil starec za vrati | Ženin pa ga je srdito poglej "Osel, ti kronani! Sain sel pravljaj, šema stara !" — Dan se je nagoil, IMIjanje J pričelo, na licih 90 zacvetele ril« rolet iz oči je gorelo. "Koliko!?" je vprašal brii slabiča na lcvj strani. "Devetintrideset," je „jgo ril komaj slišno iu je odi® toplomer. "Jaz imam danes nekaj xct I šest črtic čez devetintrideset. p Ubo jutri bolje," se je tulsf brivec. * x Tudi Zakotnika je treslo, temu sUnju ni pripisoval posebi važnosti. — Kij bi maral, če bil sdajle na avojem rojstnem dom Kako lepo je tam, ko sije soli v smrekovi hosti pa šumijo po* terja ; pod smrekemi in bukvi | pa je tiho ln mirno kakor v cerbi Po dolini se praši vonjavo klasj« nad njivami se veseli svojih zdi« vih pljuč veseli škrjanec.l solnce jc in toplo, zdrave. O, tisk naše lepo eolnee <— kakor msrtit ček bi ae grel! Pa v smreko] hoeto bi hodil, Um bi hitro ozdr* vel. — Ali kam bit Rojstni don je v tujih rokah, ker ga on| maral in je rajši rinil v to mrsén* mesto, ds bi se mu ne bilo treh ubijsti « poljskim delom. MU brat ps j« posestvo zagospodar in zapil in nazadnje zbežal v An» riko . . . Vse hrepeneče misli v««ov«le deleč, dsleč. Ob uri up» ščehosti |n nedložnosti je zsčatj mehke roke izgubljene domsči, kako mu otirajo znoj z bolestne ga lica. S pametjo in srcem ljul dom, ki ga nima več, lepi doma kraj, ki nima vel prostor* zanj. Sa kleli ga bodo, ko bo občin« plačevala za >ajim, — Vendarl hoče še v domače kraje, ko 1 emak okreva. Morda mu vendarle od> kažejo akromen kotiček, kjer p preživel svojo mlsdoat ... I (Delje prihodnjič.) "JimmU Higgins" j» aroalo dala smsrlikega proleu-riata ob času velike vojne. Dobi a pri Književni matici S. V. P. I IldSM SVOJEGA PRIJATELJA Anton Bizjake, doma iz gornji Kolane pri Št. Petru, po domsil (Kanalov). Umrli so v stsrem kri-j u njegovi atariii in mu zspusiifi domačijo. Veled tegs prosim rojake Hrom Amerike sko kdo ve zs njegov naslov, naj mi ga nszuaiii '•e bo pa ssm ts oglss čitsl. nfi se jsvl na naslov: Andrej Li*»«, 226 Bat. Street, Berberton Ohio. ii (Adr.i ZA KUHANJE PIVA DOMA i osame v zalogi alad, hmelj, »^«i tn vne druga potrebščin«. Po^w» In ee pr«prftaJSe, da Je lom« pri s* kokoni vedno le ne/boilM in ns)«-nejšl. DobtU Je tudi sblrko «xk». steuenlc U rasnih loaeav. itd. Ml vem deetovtmo earoiilo po P» Mi. točno v vee Imd«. Grocarijam, aledfllarjem ia f r* dejelne ž^eantne damo prlmawi I* pust pri večjih naročilih. PSUsJ* informacij« not t- FRANK OGLAR, ■ A VMM. CW~U«Aft REVMATIZEM •m» m »-«-.^i «• »fi^yyj zËË&JXSX^^ ■OBI w— HftC*tU z mm* m4«e*an—s» ^ •i U pmrnmmml Hmm fJT'g 1 esi»«^