1W Knina. I MMK f J9Hk, 8. Jrtfr Bff. L ino. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^^^^^^^^^^^^■^•^■■»•»».^l^^^^^^^^^^^^^^^^^^—^^^^ ■^■■■■■^■^^»•*^»*"^"^^*i^*W^Mi^^M^^^»»^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HBB^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Bi^iB»"*^"^"W*^>*****i^**^"^"^""^"^««^BBi^i* .Slovenski Narod* relfta pm p**tts M Avitro-Ogrsko: celo lete iknpaj naprej . K 28— I pol leta „ , . . 14— I Krt icta . ; .. ; 7 - ia metec „ • . . . 2*50 | *a Nemajo: celo leto naprej .... K 33- za Amertko in vse druge delete: I celo lito ntpref . . . . K 38.- Vpraianjcm glede tnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VprmTnlgtro (spoda;, dvoriSče levo). KneRora ulloa St 5, telefon št 85. Imte|a vsak 4aa sT«6«r livs»*ftl a«i«lj« te prnmtfc«. Inscrati se računa]o po porabljenetn prostoru in sictr: 1 ram visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vfn.» d/akrat po 7 vln., trfkrat po 6 v. Poslano (ensk prostor) 16 vtn, parte In zahvale (enak prostor) 10 vln. Pri večjih tnserdjah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne *r^oslatv^ naroĆnlne te ne ozlra. »*ar*4a« tUkaraa« ttlftJem «1. ti. Upravnlštvu naj se poštljmo naročnine, rekla nacije, inseratt LL d, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja v LJmblJttai dostavljen na dom ali če se hodt ponj : celo leto naprej . . . . K 26*40 pol leta „ ..... 13-29 Ičetrt leta „ . . • . • 6*60 na mesec „ . • . . 9 2*20 PMtM6BM ttfrtlka Telfi 10 vtaarfev. Dopisi naj se frankirajo. RokoplsI se ne vračajo. Urtđnlttro: Saatlova altea *t. 5 (v pritličju levo), telefon *t. 34. Kaše nrađns siiolils. Dtinaj, 25. junija. (Kor. urad.) Mradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCP. Na več točkah živahno artiljerijsko delovanje. V odseku od Nara-jovke do Zborova se Je sovražni ogenj zopet moćno oiači! ter je me-stoma po nacrtu tra£al. Severovzhodno od Brzežanov smo zbili sovražni privezni balon. 1TALIJANSKO IN JUGOVZHODNO BO.IIŠĆE. Nelzpremenjeno. Sef generalnega Štaba. Hlo Miš porotilo. Berolin, 25. junija- (Kor. urad.) WoJffov urad poroća: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠČE. Armadna skupina preste-lonaslednika RnprehtaBa- varskega. V od sekti ofrmorskih nasipi n m med Vsero in Lysom je 'rilo včeraj popoklne streilanje stopnjevano. Tragalo je do noči. Od kanala La Bas-see t}a na Južni breg Scarpe je bilo bojno delovanje tuđi živahnetse. ka-kor prejsnje dneve. Dopoidne so se ponesrečili angleški šunki sevemo od potoka Soucbez in vzhodno od ceste te Lensa v Arras, Zvečer je oN novfl sovrainlk svoje napade na obeh brezovih Souclieza. Tuđi to pot smo ga vrfcH nazaj. Nekako isto-časno so jurišale moćne angleške ćete pri Hulluchu proti našim pozicn §am. V ponoćnih Wižircski*i bofih in z ognjem smo sovražni^a zavmHi. Z malim i oddelki so poskusili Anjdeži zaman tuđi na več drugih točkah med morjem ki Sommo vdreti v naše iarke. Armadna skupina nemške-g a prestolonaslednika. Francozi $o dvakrat pri Vau-xail!onu napad li nedavno od nas za-Tzeto crto, kl smo $o držali. Oba napada sta ostala brezusp^na. Napadalo! valovi, ki so sli preko odprtega polja, so imeli v našem ognju velike izgube. Artiljerijsko delovanie je bilo ražen na tei;i bojnem prostoru živahno tuđi pri Attlesu, vzhodno ad Cra-onna zapadno od Suippe, pri Rl-pontu in na levetn brejju Mose. Armadna fronta gcneral-feld maršala vojvode A ! -brehta NVtirtemberškega. Nobenesa ve^jega boinega de-lovanja. Včeraj smo zbili S sovražuiii le-tal in 3 prhezne balone. VZHODNO ĐOJlSCE. Siien ogenj ob gorenji Sfrioi In med Zloto Lipo in Narajcvko. Tu so dvignile naše napadaine čete več vjetifi iz ruskih jarkov. V Karpatih }e bilo bojno delovanje severno Kirlibabe živahnejše, ka kor sicer. MAKEDONSKO BOJlSCE. j Ob Dojrsnskeni jezeru ia v rav- ■ nlni Struine j^ prišao večkrst do sro-padov anglcš'iih štra/unsklh oddel-kov z bolgrrskizii postoisr.KamL Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. j NEMŠKO VECERNO POROClLO. Berolin, 25. junija. (Kor. urad.) \VoIffov urad poroča: ! Veliki glavni stan, dne 25. Juraja zvečer. Nobenih posebnih bojev._____________________________ Vo'na z italijo. 11 a 1 i i a n s k i opis b o j i -Šča na Tirolske m. V turinski »Štampi-- piši Luigi Ambrosini: Ni defenzivna avstrijska fronta na visokih planotah v severni Italiji, marveč bila je ofenzivna in taka je vedno ostala. Od jezera Caldonazzo streme I vse dovozne ceste sovražnika na vi-| soko planoto Sette Communi, katero okvirjajo s stevilnimi odcepljenUni potmi. Te ceste so opremljene z močnimi hrzojavnimi sistemi, ki ve-žejo Lavaronsko visoko plnnoto z ono Sette Communi in obscgajo tuđi razne visine jrorskega grebena. Premoć avstrijskih pozicij nad italijan-i skimi je jasna. Nahaiajo se v kolosalni naravni trdnjavi, ki se dviga ka-kor kaka zaporna stena od 1000 do 2000 metrov visoko. V resni-i izborna je baza za eventualni ofenzivni sunek sovražnlka čez Asiaško kotlino. Tako se mi ne moremo bližiti dolini Assa, marveč se moramo komaj oprijemati gorskega vznožja; sovraž-nik pa je nad nami in v ozkem kontaktu z nami. Kolikor bolj se zasledu-je proti severu crto, ki vodi od Cam-poroverc čez Zebio in Colombaro k Cimi Caldiera, toliko visje se dviga utrdba do imponujočih masivov in skalnih strmin, do Cime Manderlolo, Undici in Dcdici, do skalne kope, iz-med katerih je ena od druge manj prohodna in s katerih obvladuje so-vražnik naše pozicije. Poleg tega so tu sredi gorovja izdelane pozicije tako, kakor jih baš izdelujejo Avstrijci, zraven vsega drugega, ako imajo še časa za to eno leto. Vojna tu ni več vojna v strelskih jarkih, marveč zasluži bolj ime vojne v jamah. Proti tem jamam pa največii kalibri na svetu, najogromnejše bombardiranje, ne opravijo nič. Tekoči jarek ni več glavno zatočišče obrambe, tuđi žičrie ovire ne igrajo več stare vloge. Tu ščitiio sovražnika umetni jarki 30, 40. 50 metrov globoki, z neomajnimi skalnimi stenami. Ali je mogoče vzpričo takih pozicij resiti problem ofenzive? Mi sodimo, da Je to nad vse težko in niena evropska artnada se ni upala doslej lotiti se rešitve ta-ke naloge. Tuđi na Krasu so jarae, ali Kras ima vendar nekaj razsežnih ravnih planot: infanterijskiin valo-\'om se ni potreba truditi čez redka prehodna mesta. ki jih daje gorovje, to so mesta, na katerih je potreba so-vražniku zadnji trenotek samo postaviti strojno puško, da požanje ćele stot: ;je. Predstavljati si v tem go-rovju pravo ofenzivo, to se pravi: pravr nič upoštevati terenske težko-če, ki so tukai še večje vsled goste-ga Eozdovja. Avstrijci rabijo za svojo defenzivno taktiko samo dvoje: jamo in strojno puško. Hujših ovir pa ne morejo dobiti niti infanterije. niti topovi. Zato pa se stavijo pred to fronto naj^roznejše težkoče pred nami, tcžkočc, katerih ni moela zmngati še nobena armada in nobena artiljerija. Pomerrtbno je. da se vrše boji vzdolž zaščitnega gorovja ob dolini Assa, ali občinstvo ne sms računati na uspehe. katerih po vsem načinu obramce in po kal'ovosti ozetnlja ni pričakovati. Mi moremo samo upati, da vsak korak, ki ga pridobi rasa in-fanterija, služi v to, da se zboljšajo naše pozicije, vsak eventualni uspeh pa je bolj defenzivnega kakor ofen-zivnega značaja. Ali vemo mi, kake vojne nomene defenzivnega ali ofen- zivnega značaja imajo Nemci in Avstrijci za drugo polletje 1917? Ne! V tej negotovosti je za nas neobhodno potrebno, da kolikor mogoče zboljša-mo svoje pozicije in se zavarujemo proti možnesti kakega napada. Razpoloženje v i talijanski armadi na Tirolske m. Iz posebnega poročila, odo-brenega v vojnoporoievalskem stanu. 1 talijanski divizijonar Areta je v zvezi s tirolsko ofenzivo stavljen na dispozicijo. Njegove čete so izvršile velik napad proti Casari Zebio, ki se je ponovno zlomil pred našimi topovi z najtežjimi izgubami. Povelj-nik prve aJpinske skupine, polkovnik Porte, je bil zalovljen. Poveljeval je na severnem krilu pri napadu na Ortl^aro, ki se je končal tako, da so se morali alpini z begom umakniti v svojo pozicijo. Aipinski poveljnik Ragni doslej še ni cdstavljen; on je ranjen. Ceprav je zatrdil baš \ieti italijanski oficir, da se začne vojna resno sele sedaj, ker ital. armada je popolna ^lode svoje artiljerije in teh-ničnih sredstev baš sedai. je vendar le razpoioženje italijanskih čet mnogo bolj povraž. vojni kakor kdaj po-prej. Vzgledu uporne brigade Sassari je sledila, kakor se je izvedelo od vjetnikov, brigada Ferrara v Sv. Florijanu. Brigada je imela iti v zameno na soško fronto, pa se je branila, tako da se je transport moral izvršiti slloma z oklopnimi avtomobili, ki so spremljali transport. Proti neki tretji brigadi so morale rastopiti strojne puške. Uporniki sr> nato sestrelili strojevodjo vlaka, ubili nekaj vojakov pri strojnih pu-škah proti njim naperjenih in so izjavili, da so zadovoljni. Sele potem, ko se jim je zagotovilo, da pridejo v neko pozicijo za rezervo. Dezerterjev, zlasti med Italijani siloma iz Francije na fronto pripcljanimi, je več, in jarki so obsuti z vojni nasprotno propagando iz Milana. Strogost generala C o n c o. ki je poveljnik neke divizije, razburja ljudi toliko bolj, ker je ta general pred štirimi tedni že pri vojaških uporih v Siciliji in tuđi v Sardiniji provzročil s svejimi strojni-mi puškami, da je teklo mnogo krvi. Cetam v prvi crti ne gre predobro glede prehrane, četam v zaledju, ki jedo meso dvakrat na teden, narav-nost slabo. Poročila o ponovnih ne-mirih v Neaplju, kjer so vojaki potla-čili pred kratkim velike demonstracije žensk. tuđi ne povzdigujejo raz-položenja bojnih čet. Drejevaoie raste politike. Kerenjski o politiki kabineta. Petrograd, 23. junija. (Kor. ur.) Na zborovanju vojaških in delavskih sovjetov vse Rusija je rekel vojni mi-nister Kerenjskij tekom debate o vojnih ciljih: Rusija zasleduje neodvisno mednarodno politiko. Vlada je ru^ skim četam odločno prepovedala ko-rakati v Atene, da bi se udeležile po-seganja v grško ustavo. O armadi je izjavil Kerenjskij: Moja povelja so le izraz volje večine ruske demokracije. Dokler bom jaz na krmilu, ne bom pripustil razkroja armade, ki mora biti močna, in ne bom dopustil, da nas ogroža bavarski princ Leopold s svojimi divizija-mi in težkimi topovi. V finskem in ukrajinskem vprašanju je pozivljal demokrate teh dveh dežel, da naj ne kršijo skupnosti v boju za skupne ci-lje, za skupno svobodo in skupni mir. Glede Armenije je bil mnenja, da ne gre dežele zapustiti, ker bi padla sicer v roke Kurdom in Turkom. Rusko posojflo svobode. Petrograd, 25. junija. (Kor. ur.) Agentura. Svota podpisov se bliža poldrugi milijardi rubljev. , *Ruskija Vjedomosti« poročajo, da je na Ruskem postalo prisilno po-sojilo neizogibno, če hočejo prepre-čiti polom, ki grozi ruskim financam. Petrograd, 25. junija, (Kor. ur.) Agentura. Finančno ministrstvo je predložilo provizoricni vladi zakonske nacrte glede zvišanja progresiv-nega dohodninskega davka za do-hodke nad 400.000 rubljev do 30% in glede uvedbe davka na dobičke mi-litarizirane industrije od 70 do 90%. Pro\izorična vlada je sankoijonirala novo organizacijo vojaških okrajnih in zbornih sodnij, po kateri se dolo-čajo porotniki, ki se izvolijo v ena-kem Številu izmed oficirjev in urad-nikov vojnega resorta na eni strani in izmed vojakov na drugi stran!. — Provizorična vlada je dala nalog pre-hranjevalnemu ministru, naj se lori organizacije sistematičnega razdelje-vanja obleke, blaga, obutve, petro-leja, mila in drugih izdelkov najnuj-nejše potrebnih med prebivalstvo. Ccne, po katerih se bodo ti izdelki razdeljevali, imajo kriti stroške naprave, odpošiljatve in razdelitve. Mirovne ponudbe ruski državi. Listi iz NemČije pribijajo z nevoljo, da se podavi vsak čas kaka tretja ^~—~* ■■ ... . _ LIŠTEK. literiirana i Rumuniji. Minka P. Gospa Beranek pa je šepetala enomerno: Bog vas varuj, tam gori! Privadila sem se bila tuđi teh obi-skov. Mislila sem si, kakor Turek: Ako pade sem, bo padla, držati je ne morem — ako pa ne pade, čemu bi se vnaprej bala. In mirna sem bila. Drugače pa so nam dnevi potekli kaj enostavno. Čez dan smo bivale največ na trati za poslopjem, ako je bilo vreme lepo. Tik jetnice je bil vodnjak, kjer smo prale in se umivale. Pičlo perilo nam je obelilo soln-čice, kajti prale smo seveda brez mila. Tostran jetnice so bile internirane same ženske onstran pa nekaj starčkov. Moške. sposobne za vojno, so odpeljali takoj drugi dan, ko smo dospeli s postaje in Sele poznaje sem izvedela, da so bili internirani v Ja-lotnici, na kmetih. Med njimi so bili bogataši, ki so pomijali rumunski oblasti veiikanske svote, da jih osvo-bode, aii bilo je vse zaman. Scmintja je dor.pcla se kaka no- ! va žrtev. Mnogo onih. ki so vsled protekcij ostali svobodni, ie bilo internirano poznejc; denuncirani po različnih agentih in civilnih osebah iz sovraštva ali škodoželjnosti, po onih židovskih pijavkah. ki prodajo dušo za mal denar. so bili reveži osuts-Ijeni špionaže in trpeli so nenansko. Bilo je nekoč v pozni noči. ko se začuje v na>i blizini krik. Vpila in prosila je neka žencka, naj je ne ubi-jejo. ker nima nikakih pišem in snn-ročil. Udarec za udarcem se je čul, krik je pone^al, čulo se je le še ihte-nje. Nato težak padec in zopet je nastala tišina. Tresli sva se groze In strahu ter težko prebedeli noč. Proti Jutru gre-va k vodnjaku, kjer je bilo zbranih že več onih, ki so čuli v pozni noči. Šepetali so to in ono. Neknteri so bili mnenja, da je imela ženska v resnici zvezo z Bolgari ter da ni hotela na nikak način priznati, kako je pošiljala važne podatke čez Donavo. In kakor je v Rumuniji vsakdanja stvar in stara navada, da preklestijo neusmiljeno aretiranca, predno mu dado prosto hrano, tako se je zgodilo tuđi zdaj, severa Še bolj korektno, kajti ženske, ki je to noč v groznih mukah hropela in ihtela, nismo videli nikoli več, izginila je. Med nas, ki smo uči vale ožjo | prostost. so mnogokrat pomešali opazovalce, A take tičke smo hitro spoznale in b^zdale smo jezike. Ča-sih si je prislužil neprevidnež kako batino, izpozabil se je bil in govorit nemško. Bi!o Je koncem oktobra. Straže so hitro menjavr'e. Strogost je postala milejša in delali smo, kar smo pač hoteli, samo da nismo skušali pobegniri. Zaklonili so na večer samo glavna vrata, celice pa so ostale od-tvorjene. Ves mesec že nismo čuli o slavnih rumurskih zmagah. Nekaj tednov preie je bilo slišati. da je pala Budapešta. da se romunski vojaki kratkočasijo z lepimi Madjarkami, da pade kmalu Dunai. da Italija neznan-sko napreduje in da bo vsled pristo-pa Rumunije k ententi sklenjen mir. Te govorice so seveda kmalu potih-nile. Prihajali so begunci in najraje smo Čepeli pri ograji naše meje, da smo imeli priliko izpraševati reveže, ki so begali po cesti ter se ustav-ljali pri nas, pripovedujoč nam gorostasne stvari. Straža nam je to do-volila, sluteč najbrže, da se bliža preobrat, ter Ji ni pričakovati nič dobrega. Pripovedovali so nam, da beže pred sovražnikotn, kajti reklo se jim ! je, da sovražni vojaki režejo otro-kom prste, ženskom prsi ter da star-čke otravljajo z bonboni, dekleta pa pribijajo na vrata. Prvrič se nam je posvetilo upanje rešitve, ko smo čuli, da prihajajo begunci iz mesta Pitesti in okolice. Ru-muni so bili prepadeni, kregali so se na Ruse, češ. da so jim ti obljubovali veliko, a malo izpolnili. Izginili so franeoski častniki, izginile so ruske kompanije,utihnilo je petje romunskih čet. Bolj pogosto še pa so prihajali neniški letalci, — katere so zaman obstreljevali. Lahkotno so krožili nad nami ter samo opazovali; bomb nišo metali več, — Nekega dne vprašam stražo, vojaka, ki je bil nekam priljuden in do-brohoten, zakaj neki sedaj letalci ne bombardirajo mesta. — O, gospodična, saj dobro veš zakaj. Čemu bi neki razdiral, kar bo pozneje rabil! — In ko so letalci sploh izginili, odgovori mi na vpra-šanje, zakaj jih sploh več ni: — Kaj bo neki hodil po zraku, prišel bo raj-še po cesti! — — Meniš, da je temu tako? Kam pa so jo Rusi odrinili? — — Nazaj so se umaknili, naši po-veljniki in mi hoćemo svoje povelj-stvo, ne pa rusko! — — Kaj pa so hoteli Rusi? ' ----------------- ' — ■ m —.".MP — Res nič ne veš, gospodična! Rekli so, da naši poveljniki svoje-glavno bredejo v pogubo. Pa to ni res! Zakaj pa smp iz početka zma-govali. Izdani smo, podkupljeni so generali — saj Stancin si je sam končal življenje, ko so mu prišli na sled. Te proklete 2ide naj bi pozaprli, vas pa izpustili! — Pa ti, gospod, se li ne bojiš tako govoriti? — — Kaj bi se bil, saj so vsi istega mnenja. Ali morda ni res? Videti ni bilo nikdar Francoza v zraku druga-če, kadar je vzletel za kratek čas. In kar je res! Vidiš, nemške strojne puške so strašne, pred temi se vedno umaknemo; ali kadar se gre »za res« (na bajonet), tedaj mora Nemec nazaj! — Napravil Je mogoeno gesto, kakor bi hotel dokazati na moji osebi; Odskočila sem ter se mu nasmeh-nila. Grem k gospej Beranek'. Slonela je na klopici ter zrla v tla. — Prišli bodo — pravi mif ko me zazre. — Pa še kmalu, samo da nas Rumuni ne poženo pod kroglje! — Rajši pod kroglje, nego tako živeti! — (Dalje prĐiođniie.) . Stran 2. »SLOVENSKI NAROD-, dne 26. jnnija 1917. 144. štev. bseba, kl dela Rusiji v imenu Nemčile mirovne ponudbe. Vsak tak poskus se konca z blamažo in škoduje ugledu Nemčije. Tuđi bolgarski poslanik v Berlinu, Rizov, je trikrat pisal Maksimu Gorkemu in se v ten dopisih de-lal, kakor da govori v imenu Nemčije* A kaj je bil uspeh tega vsiljivega dopisovanja. Maksim Gorki ni Rizo-yu niti odgovora dal, nego je le njegovo zadnje pismo natisnil v svojem listu s primerno zabelo. Da to Nem-Člji ni v korist, je naravno. Zdaj sta zopet Skodovala Nemčiji vodja švicarskih socijalistov Grimm, ki se je v Petrogradu izdajal za zaupnika Nemčije in speljal sefa Švicarskega jninistrstva zunanjih del. To naprav-!ja vtisk, kakor bi se Nemčiji že kdo ve* kako mudilo za mir in zato je treba take spletke brezobzirno zatreti. Tako listi iz Nemčije. Ruski ustavodain! zbor. Petrograd* 23. junija. (Kor. urad.) Z izdelanjem zakona o volitvah za nstavodajni zbor pooblašćeni posebni odsek je določil, da bo štel ustavo-dajni zbor 800 članov, tako da priđe na vsakih 200.000 prebivalcev po en poslanec. Vsaka provincija bo tvorila en volilni okoliš, ki od posije naj-manj 5 poslancev. Mesti Petrograd in Moskva bosta tvorili posebne volane okoliše. Okrajne volftve v Petrogradu. Petrograd, 24. junija. Pri okraj-nlh volitvah v Petrogradu so zma-galf ekstremni socijalisti samo v okraju Viborg. V vseh drugih okrajih 9O zmagali zmerni socijalisti. Preosnova vojnega sveta. Stockholm, 2Z. junija. (Kor. ur.) Vojni miniscer Kerenjskij je odredil preosnovo vojnega sveta, ki naj štcje odslej 40 Članov. Pravico do izvolit-ye imajo le tišti, ki so služili deset let v armadi. Vlada je sklenila, da zaradi posebnih razmer izvede revizijo •enatorjev Marmarsks železnice. VOJNO STANJE V RUSIJI. Curiti, 25. junija. »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: Ražen nad vojaški okraj Petrograd je bilo vojno stanje proglašeno tuđi nad gu-bernije Moskvo, Kalugo in Jaroslav. V Petrograd je dospelo 20.000 voja-kov s fronte, da vzdrže red Cenzura za pošiljatve v inozemstvo se je zo-fcet uvedla. Protlrevolnciia? Petrograd, Jl. jtmiji. (Kor. ur.) 5/igentura poroča iz Sebastopola: Zadnje dni so biJi tu vihami shodi mornarjev. Oovomfki so izrazili ne-zaupanje proti častnikom in se zavze-mali za carizem. Na 2boru zas:opiii-kov posadk so sklenili, naj odstopi .vrhovni poveljnik črnomorskega bro-dovja admiral Kolčak. katerega je Dozvala vlada, naj priđe v Petrograd, da pojasni dogodke. Listi poročajo, da je imenovan admiral Suvkin za vrhovnega poveljnika črnomorskega brodovja. Po zadnjih poroeilih se je y Sebastopolu nastali spor poravna!. Toženl ruski ministri Amsterdam, 22. junija, »Humani-te« javlja iz Petrograda: Preiskavo proti ministrom carjeve vlade so pri-čeli. Sttirrner. Ščeglovitov, Protopo-pov, Bjeljajev in Suhomlinov so ob-toŽeni. Razprava se bo pričela naj-kasneje dne 28. junija. RUSKO URADNO POROĆILO. 23. junija. Zapadna fronta, Ob reki Stohod* v okolici vaši Pojog, so položili naši izvidniki zase-do ter so napadli Nemce, ki so se približali, in jih napadli z ročnimi granatami, ko so jih bili obkolili. V boju. ki se je nato razvij, smo del Nemcev pobodli z bajoneti. Ko so nato prišla sovražna ojačenja, so se naši izvidniki umaknili v svoje jarke. Na ostali fronti ogenj pušk. zlasti si-len v okolici Kreva, — Romunska fronta. Ogenj pušk. 21. jun i ja. Na zapadni in na romunski fronti ogenj pušk in letalsko delovanje. — Kavkaska fronta. Južno od Erzing-jana so izvršili Kurdi napad ter po-gnali naše čete nazaj. Naše rezerve so izvršile protinapad z bajonetom ter pregnale Kurde in jih po^.iale v beg. Položaj smo zopet obnovili. Ženske prostovoljke na Ruskem. Petrograd, 24. junija. Guverner petrograjske okolice general Polocov je nadziral prvi oddelek ženskih pro-stovoljk. Priznal je, da so popoinoma sposobne, da se bore ob strani drugih ruskih Čet Oddelek bo v najbli/jem času poslan na fronta Petrograd, J4. junija. V Petrogradu, Moskvi, Kijevu, Simbirsku in drugih središčih so ustanovili ženske bataljone. Pripovcdovanje Angleža o Rusin. Lvov, 23. junija. Včeraj so pre-peljali nekega močio ranfenega an-gleSkega častnika pehott r Lvov, x vojaško bolnišnico. O tem, kako Je U vjet, je pripovedoval: Po večurnl pripravi s topovi, katcro so vodtti francoski in japonski častniki, naj bi napadla pehota y odseku Lipe. Angle-ški častnik se je zaman prizadeval, da bi bila naskočila posadka jarka, kateri je poveljeval. Ruski vojak! nišo hoteli ubogati in zapustiti strelskih jarkov. Ko je angleški častnik odloč-neje nastopil, so vojaki razjarjeni pla-nili nanj, ga pretepli in vrgli iz jarka na predpolje, kjer je v nezavestl ob-ležal, dokler ga nišo dobili in odpelja-li avstrijski vojaki. Bitka na zapadu. Na francosko - angleški fronti se menjavajo bojni dnevi z mirnimi. Zlasti Angleži si močno prizadevajo, doseći uspehe posebno na odseku od kanala La Bassće tja do južno od Scarpe. V bojnem okolišu potoka Souchez, tor ej v prostoru pri Lensu, so Angleži na obeh bregovih potoka s silo napadali nemške pozicije, toda zaman. Vzhodno od ceste Lens - Ar-ras, nadalje pri Hulluchu, med La Basseeiem in Lensom, so Angleži istočasno prodrli, Nemci pa so jih za-vrnili. Povsod na angleški fronti pa vlada silen artiljerijski ogenj. Tuđi na francoski fronti je živahno. Pri gori Cornillet je nemški ogenj prisilil Francoze, da so zapustili svoje pozicije. Tuđi pri Vau\ail-lonu so se zopet razvili hudi boji. Strašne so tu irancoske izgube. Tuđi na tej fronti je artiljerijski ogenj tja do Mose zelo silen. Francoski vojni kredit do konca leta 1917. 2eneva, 25. junija- »Petit Journal« poroča: Vlada je zahtevala kredit 15 milijard za nadaljevanje vojne do 31. decembra 1917. Vojna pomoč Amerike. Rotterdam, 25. junija. Iz New Yorka poročajo, da bodo te dni odšle ameriške čete, obstoječe iz 100.000 mož, na Francosko ter boda tem če-tam redno sledile dopolnilne čete. Obenem je ameriška vlada odredila, da odide 1000 zdravnikov in sanitet-nih vojakov na Francosko. AmerlŠko posolilo svobode. j \Vashington, 24. junija. Kor. ur.) Reuter. Uradno se poroča, da je dalo posojilo svobode vsega skupaj 3.033,226.850 dolarjev. Dogodki na morju. DELO PODMORSKIH COLNOV. Beroiin, 24. junija (Kor. urad.) V Atlantskem oceanu in v Sevemem morju so naši podmorski čolni zopet uničili 7 parnikov. 1 jadrnico in 2 ri-biška Čolna. Neki naš podmorski čoln je imel boj z neko stražno ladjo in so-vražnim podmorskim čolnom. Stražno ladjo je artiljerija težko poškodo-vala, sovražni podmorski čoln smo obsuli s salvami. Ali smo zadeli, se ni dalo natančno dognati, Neki drug naš podmorski čoln, ki jara je sovražni podmorski Čoln napadel, je tega za-del na stolpu. Sef admiral. Štaba mornarice. Madrid, 24. junija. (Kor. urad.) »Imparcialki kabinet. Pariz, 2,3. junija. (Kor. urad.) »Agence Ha vas« poroča iz Krfa: Srbski kabinet je podal kraljeviću demisijo, ki jo je ta sprejel. Novo mini-stvo je šestavljeno tako - le: Pred-sedstvo in zunanje Pašić; finance Protić; notranje Jovanović; justica in trgovina Gjuričić*; javna dela in nauk Minčić; vojna general Tersić. 12 AFRIKE. Ansteiko poročflo. 20. j u n i j a. Od 10. junija sem so naše čete operirale v Lindiju. Operacije so imele namen, pregnati so-vražnika od ustja reke LukuledL Podprti od ognja vojnih ladij, smo izvršili pri Krevki ob izlivu nenadno izkrcanje ter smo potisnili nemški oddelek, ki je imel že nekaj časa kraj zaseden, proti Allavi. Dne 12. junija so razdejale naše patrulje, prlhajajo-če iz Kilve, sovražno živilsko skladi-šče v Utigeriju, 29 milj jugo - zapad- moAJUkm Mirovno vpraftnje. Svica. Iz švicarskih listov je razvidno, da ie v franeoskem dela dežele raz-burjenje zaradi mirovnega posredovanja ministra Hoffmanna še dosti večje, kakor se je sodilo. Izgredi pred konzulati so bili veliki. Zanimiv je prepir, ki je nastal v Švici zaradi vprašanja, kdo je večji krivec ali Hoffmann ali tišti socijalnodemokra-tični narodni svetnik Grimm, ki je v stvari prvi posredovah Orimm hoče odvrniti od sebe vsako krivdo in tr-cv Hn ie Hoffmann ravnal pod vpli-vom Nemčije. To se pravi, da ie nem-i-iva viada naieia vodilnega Švicar-skega državnika Hoffmana. da je za-njo poslal posredovalni mirovni pred-log v Petrograd. Švicarski listi pa ogorčeno zavračajo Orimmove dol-žitve, govore o Orirnmu, da je politi-čen pustolovec in trde, da je on zape-ljal Hoffmanna, da je nastopil kot mirovni posredovalec. Iz državnega zbora. Predsedstvo poljskega kluba je imelo včeraj posvetovanje z novim ministrskim predsednikom dr. Seidlerjem, pri katerem je izjavilo, da bo poljski klub brezpogojno glasoval za budgetni provizorij. Ob enem je poljski klub izrekel pričakovanje, da obnovi vlada v najkrajšem času normalne razmere v Galiciji. Parlamentarna komisija polj-skegra kluba je sklenila, predlasrati vsem strankam, naj opuste pri drugem branju budgetnega provizorija vsako debato. Vojnogospodarski odsek je imel včeraj sejo, na kateri je načelnik predlagat, naj ima odsek tuđi v poletnih mesecih redne seje. V pretres bodo vzeta vsa gospodarska vprašanja. Na predlog dr. Kreka je bil takoj izvoljen poročevalec za gospodarske naredbe, ki jih je vlada doslej izdala. Ta poročevalec, dr. Freissler, mora svoje po-ročilo izdelati do srede, Jugoslovanski klub je sklenil, da bodo vsi njegovi člani glasovali za budgetni provizorij. Ražen Čehov in socijalnih demokratov bodo menda glasovale vse stranke za budgetni provizorij. Klub kršćansko - socijalnih poslancev iz Tirolske je sklenil, da se njegovi člani ne udeleže nameravanega nemškega bloka, ki naj združi vse nemško državne poslance, pač pa so se izrekli za to, da naj se združijo državi zvesti nemški meščanski po-slanci na skuuno gospodarsko delo. Nemški Nationalverband se je izrekel za to, naj bo volitev delegacije dne 3. julija. Zasedanje delega-cij se začne najbrž 17. julija. Nationalverband in kršćanski socijalci žele, naj bi vlada čim prej predložila zbornici svoj nacrt davka od vojnih dobičkov, da bi ga poslanska zbornica resila še pred poletnimi počitnicami. Zaprisega novega ministrstva. Dne 24. t. m. so člani novega ministrstva storili prisego in bili potem v skupni avdijenci pri cesarju. Pozneje sta bila ministrski predsednik dr. Seidler in minister notranjih del grof Toggenburg še v posebni avdijenci pri cesarju. Odlikovan.e bivših ministrov. Bivšemu ministrskemu predsedniku grofu Clam-Martinicu je cesar s posebnim lastnoročnim pismom podelil veliki križec Štefanovega reda in ga ob enem imenoval za polkovnika. Bivši finančni minister dr. Spitzmttller je dobil baronstvo, bivši minister notranjih del baron Handl, bivši domobranski minister Georgi in bivši želez-niški minister Forster so poklicani v gosposko zbornico, bivši minister krajan dr. Barnreither je dobil veliki križec Leopoldovega reda, bivši minister javnih del baron Trnka in bivši učni minister Hussarek sta dobila Le-opoldov red I. razreda, bivši trgovinski minister dr. Urban in bivši justični minister dr. Schenk sta dobila red že-lezne krone 1. razreda. Ogrski državni zbor. V seji 24. t m. je ogrski drž. zbor razpravljal o podaljšanju hnancijalne nagodbe s Hrvatsko. V zbornici je med sejo krožila go-vorica, da je ministrski predsednik grof Esterhazv že dobil dovoljenje, razpu-stiti državni zbor in razpisati nove vo-litve. Nove volitve bi se vršile ali koncem septembra ali začetkom oktobra. Pri razpravi o budgetnem provizoriju je Tiszov pristaš Sztranyavszky izrekel vladi nezaupnico, češ, da je se-stavljena iz elementov, katerih pretek-lost ni nikako jamstvo za utrjevanje madžarstva. Posl. Benedek je pozdravil novo vlado kot jutranjo zarjo demo-kratičnega razvoja ogrske države. Novi minister dr. Gratz je imel obširen govor o gospodarskih in finančnih ra-1 merak Ogrske. Hotpanjepolitiini položaj. Ministrski svet Dtmai, 25. Juniia. (Kor. orad.) Danes ob 4. popoldne se je vršil pod predsedstvom ministrsksga predsed-nika dr. viteza Seidlerja daljši ministrski svet Hussarekovo slovo. Pred odhodom iz naučnega ministrstva je gospod Hussarek še raz-pisal večje število provizoričnih učiteljskih mest na srednjih šolah. Z ozirom na veliko število suplentov, je ta razpis važen. Razpisanih je 121 nemških, 49 čeških, 15 poljskih, 6 hrvatskih, 1 italijansko in š t i r i slovenska mesta. Na srečo je Hussarek za vedno odletel med staro železo. Politične vesti. = Kako Italija rešuje »neodre-šence«. Pod vplivom vojaških ne-uspehov in lakote je v Italiji izginilo navdusenje za »irredentiste« in ču-stva bratovske skupnosti ni več. Kako ravnajo z Italijani, ki so pribe-žali v Italijo, kaže ćela vrsta poročil v italijanskih listih, iz katerih se da tuđi sklepati, kake rajske razmere so pričakovali avstrijski Italijani, ako pridejo pod savojsko gospodstvo. — »Corriere della sera« 10. junija piše: Koncentracijski tabor v Campanjl, v Toskani in Lacijumu, kjer so nastanjeni iz Avstrije v Italijo pribegli ir-redentisti, je opisan v tridentskem tedniku »La Liberta« (ki izhaja v Italiji) v najtemnejših barvah. Nahajajo se skupaj z zločinci in pogostoma se tuđi ravna ž njimi kakor z zločinci. Domaće prebivalstvo jim kaže očit-no nasprotnost in jih dolži draginje. Ne le te, ampak tuđi one, ki so iz av-strijskih krajev, katere so okupirali Italijani, zmerjajo z austriaci. Podpo-ra njihova znaša eno liro na dan, ako kdo dobi delo, izgubi podporo. = Tajna pogodba med I talilo in aliiranci. Ruski listi so spravili na dan izmed dobljenih tajnih pogodb pogodbo med Italijo in aliiranci iz leta 1915. pred vstopom Italije v vojno. Po tej pogodbi so garantirali aliiranci Italiji: južno Tirolsko, Trst, breg Jadranskega morja med Splitom in Zadrom, srednjo Albanijo z Valono, dvanajst otokov v grškem otočju in ugodne železniške koncesije v Mali Aziji. — »Djen«, organ ru^ skega vojnega ministra Kerenjskega, opaža k temu: Neopravičene prednosti, katere ima dobiti Italija po tej pogodbi na škodo Srbije, pomnožujejo sum glede drugih tajnih pogodb in je želeti, da se tuđi druge tajne pogodbe obelodanijo. Seveda se objava, ne more izvršiti drugače, kakor sporazumno z aliiranci. Ruska vlada pa opozarja aliirance, da iavno mnenje v Rusiji brezpogojno zahteva objavo tajnih pogodb. = Italijanskl sociialisti za aneksijo Južne Tirolske. Italijanska socijalista Labriola in Raimondo sta izjavila v Stockholmu, da italijanska socijalna demokracija slcer želi miru, ni pa za rešitev brez aneksij in od-škodnin. Pravijo, da ni mogoče skle-niti trajen mir na takem temelju, ker bi ostali vzroki za vojno, kakor Alza-cija in Lotarinska in Trident nelzpre-menjeni. Ti italijanski socijalisti misi ijo, da bo v šestih ali sedmih mesecih Nemčija razdrapana, Amerika posije dva milijona vojakov in Rusija prione vojaške operacije s po^ečano eneržijo. = Prehodno gospodarstvo centralnih držav. Zadnje čaše je mnogo Čitati o pripravan za narodno gospodarsko življenje po koncu vojne in po sklepu miru. Ker imajo vsi dunajski listi pri raspravljanju o gospodarskih razmerah vedno svoje posebne borz-nospekulantske namene, ter se ne ustrašijo niti najsmelejŠih neresnic, naj na kratko zabeležimo mnenje bivšega nemškega kolonijalnega ministra in finančnika Dernburga. Na kratko rečeno je njegovo mnenje sledeče: Po sklepu miru se bodo sele začele največje gospodarske težave za centralne države. Če se na strani Anglije stoječe države v smislu pariške konference združijo na solidarno gospodarsko postopanje proti Nemčiji in Avstriji, potem se vname gospodarski boj, kateremu sploh ni vi-deti konca. A Dernburg računa samo z možnostjo, da postane gospodarsko razmerje med posameznimi državami zopet tako, kakor je bilo pred vojno in računa tuđi za ta slučaj z velikimi dokaj let trajajočimi težavami. Centralne države so med vojno porabile prav vse zaloge inozemskih surovin; izrabile so do skrajnosti vse svoje industrijalne naprave, železnice itđ., tako da bo treba investirati milijone in milijone, če naj te tovarne zopet delajo; izgubile so kredit v inozemstvu in ga ne bodo mogle i2lepa dobiti, ker se svojih zalog zlata ne sme-jo dotakniti in ker nimajo blaga, dr bi ga poši'jale v inozemstvo in s tak dobljenimi plačilnimi sredstvi kupik surovine. Dernburg meni, da bft t»o^ 144. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 26. junija 1917. Stran 3. ba po vojni osredotočiti vse industri-jaino delo za eksport namenjenega blaga in Sele, kadar bodo tem potom urejene valutne razmerc, bo mogoče lotiti se zboljšanja doma-čili gospodarskih razmer. Tolažljive te napovedi pač nišo. Vesti iz grienkiH m. 2upanstva goriških evakuiranih občin pozivljajo vse one stranke, ki so vložile prošnje za podporo, ali za povisanje pri deželni komisiji za pre-življanje v Ljubljani, pa nimajo re-šitve v rokah, naj to čim prej nazna-nijo svojemu županstvu, katero po-tem sestavi seznam in ga predloži to-zadevni komisiji v svrho hitre rešit-ve. V lažji pregled naj se sporočilu doda čas in urad, po katerem je bila vložena prošnja. * Umri je v Pulju v starosti 64 let c. kr. višji davčni upravitelj v p. g. Karei F a v e 11 i. Kdo ve kaj? Cerne Jožef. vojak pri F. - K. - R. št. 28, bat. 4, išce svojo teto Jožefo Ukmar iz Gorice, ulica Rašteij. — Jožef Volk. K. u. k. \V. Zug 6/3 Sapp. - Komp., išče svoje starše, katerih stari naslov se glasi: Vincenc Volk, po dom. Oarnikovi, Renče, županstvo Gradišće. Dnevne vesti. — Odlikovan z železnim zaslužnim križeem s krono na traku hrab-rostne svetinje je bil ljubljanski trgo-vec g. Svetozar Koser, sin pokoj-uega notarja v Mokronogu. Čestitamo! Imenovani služi že od začetka svetovne vojne pri gorskih strelcih št. 2 ter je bil letos od c. kr. vojnega ministrstva za dobo vojne imenovan vojnim poštnim manipulantom in kot tak dodeljen vojni pošti nekega ar-madnega vodstva. Omenjeno bodi, da so izmed petih bratov štirje v vojni: eden je kot aktiven stotnik — že ponovno odlikovan — prideljen gene-ralnemu štabu ter brani naš sivolasi Triglav, drugi, pred vojno komisar v finančnem ministrstvu, se nahaja kot poročnik pri okrožnem poveljstvu v Belgradu, tretji je prideljen sanitet-nemu vlaku souverenega Maltežkega vitežkega reda, zadnji — lSletni — je enoletni prostovoljec v častniški soli nekega havbienega polka. — Odlikovanje. Z zlatim zaslužnim križeem s krono na traku hrab-rostne svetinje je bil odlikovan višji zdravnik dr. Josip V o 1 a v š e k. — Pade! je junaške smrti poročnik g. Herman Tschamernik. Bil je odlikovan z veliko srebrno in bronasto svetinjo, slednfic pa je na-šel smrt na tirolskih gorah 19. junija. Počivaj mirno v visokih plani-nah daleč od domovine. — Šesto avstrifsko vojno poso-jilo. Podpisovanje na šesto vojno po-sojilo je doslei doseglo vsoto 4 milijarde 908,892.000 kron. Več kakor polovica te vsote je podpisana na državne zadolžnice, ki se amortizirajo. Končne številke se bodo mogle razglasiti sele pozneje, ker uspeh pod-pisovanja zadnjih dni še ni povsem dognan. Vrh tega je dobil poštno-hranilnični urad pooblastilo, da spre-jema tuđi še naknadno podpise javnih korporacij, ustanov in zakladov, zbirk, hipotekarnih podpisov in pod-pisov na podlagi vojnih zavarovanj, glede katerih tečejo že pogajanja. — Avstro - ogrska monarhija bo z veli- — Za Voiaške domove so darovali*. Ivan Soklič. Ljubljana, 4 K; županstvo Trnovo na Notranjskem 20 kron; Peter Šterk, trgovec. Ljubljana, 10 K; Franjo Žagar, Makovec, 50 K; Hranilnica in posojilnica v Planini pri Rakeku 20 K; županstvo Št. Vid nad Ljubljano 50 K; Hranilnica in posojilnica v Tomišlju 20 K; Karei Počivalnik v Ljubljani 10 K: županstvo Sv. Katarina pri Tržiču 10 K: Anton Kline, župan, Gorenje polje, 20 K; županstvo Ihan 10 K; Hranilnica in posojilnica v Žireh 30 K; župni urad v Javorjah 40 K; Aleksan-der Hudovernik, c. kr. notar v Ljubljani, 5 K; županstvo Prečna 10 K; Posojilnica v čmomlju 25 K: Franc Košak, Grosuplje. 10 K: R. Miklavc. Ljubljana. 100 K; Marijina družba v Bevkah 15 K; Posojilnica za ilirsko-bistriški okraj v Trnovem na No-tranjskem 100 K: župni urad Sv. Ju-rij pri Kranju 60 K; Hranilnica v Viš-nji gori 10 K: Hranilnica in posojil-"ica pri Dev. Mariji v Polju 10 K; dr. niij Dereani v Kamniku IO K: žu- anstvo Ježića 10 K: Splošno kre- itno društvo v Ljubljani 10 K; Uud- ' ka posojilnica Y I jnbljanj 2Q0 (; posojilnica v Ribnici 50 K; žui>anstvo Zagorje ob Savi 50 K; županstvo Vrbnika 50 Kj čast. g. Luka Smolni-kar, kurat v St. Petru na Krasu (pri-spevek aprov. odbora), 500 K; Franc Pavlin, orož. stražmojster v Trstu, 2 K; Ljudska hranilnica in posojilnica bt. Jošt nad Vrhniko 10 K; župni urad Vel. Poljane pri Orteneku 52 K; županstvo Vič 30 K; županstvo Brusnice 25 K; Tomaž Bizilj, gostilničar v Ljubljani, 10 K; Anton Tonejc, ka-varnar v Ljubljani, 20 K; župni urad Vič pri Ljubljani 35 K; županstvo Lož 20 K; Hranilnica in posojilnica v Horjulu 10 K; Okraina posojilnica v Radečah 50 K; Kranjska deželna banka 100 K; Sever in Urhanič v Ljubljani 50 K; Peter Bohinjec, župnik v Dupljah, 24 K: županstvo ob-ćir.e Sodražiea 50 K; županstvo Mošnje pri Radovijici 14 K; Kino Centra! v Ljubljani 3441 K 92 v. — Vsem blagim darovalcem se »Slovenski odbor* naitopleje zahvaljuje ter prosi še nacialjnih darov, da bo n;o-gače vsem našim fantom na tromi in v zaledju postreči s primernimi knji-Kairn. Hosedaj je poslul odbor ze nkrog 7000 knjig za naše vojake. Darove sprejema »Slovenski odbor za voiaške domove-*, deželni dvorec. — Imenovanje. Načelnik elav-ne^a. kolodvora v Ljubljani, gospxl Avgust Ludvi k, je imenovan nadzornikom. — 1. tnestna >esirazredna deška ljudska šola v Ljubljani je ravnokar izdala svgjc letno poročilo o šolskem letu 1916'17, sestavljeno oć šolske-ga vodje g. Jakoba D i m n i k a. Letno rorocilo obsega sestavke o raj-nem našem cesarju Francit Jože-fu I., o cesarju Karlu, cesarici Ziti, cesanevič'- Francu Jožefu Otonu. o vladarskom nastopu Njiju Veličan-stev, o cesarju Karlu in cesarici Ziti v Ljubljani, nadalje šolski dnevnik ter obsega poieg tega slike cesarja Karla^ cesarja Fraiica Jožeia L, ce-sarice Zite, cesarjeviča Franca Jožeia Otona. zemljevtdni obrisek To-skansktga, sliko velikega admirala Antona Hausa, nosnetek pisma vcli-kega admirala Hausa ter sliki dvor-nih svetn'Kov Frana Levca in Frana Hnbada. V letnem poročilu pa po~ grešaTio statističmh podatkov o učencih. ki bi dali prav zanimivo sliko o razvoju sole v vojnem Času. — Gostllničarska zadruga ljubljanska je imela včeraj popoldne v prostorih gosp. Frana K a v č i č a na Prlvozu svoj občni zbor. Načelnik zadruge gosp. K a v č i č otvori občni zbor, predstavi obrtnega zastopnika gosp. dr. B e r c e t a, konstatira sklepčnost ter se spomni umrlih čla-nov. katerih spomin počaste navzoči s tem, da se dvignejo s sedežev. Umrli so: Ana S t r u k 1 j e v a. Anton Kovač, Matiia P i k e 1, Alek-sander H e g e r, Herman Češno-v a r, Martin L a m p e r t, Leopold Le?at, Ludvik Moro in Filip J a-k o b. — Iz tajniškega in blaeajniške-ga poročila posnamemo najvažnejše točke. Zadruga je lansko leto stopila v pogajanja s tremi ogrskimi pivo-varnami, rezultata pa ni bilo zaradi previsokih cen in nesprejemljivih po-gojevr. Zadruga je storila tuđi zaradi moke korake pri mestni aprovizaciji in pri deželni vladi glede mlečnih ži-vil in točenja čme kave, kakor tuđi za druge nujne potrebe kuhinj po go-stilnah in kavarnah. V zadevi dobave premoga je storila zadruga tuđi že zgodaj potrebne korake, a večino-ma vse zaman. Enako se je trudila, doseči olajšave glede policijske ure in v sluČajih zaukazanega vojaskega bojkota, pri čemer je posredovala tuđi trgovska in obrtniška zbornica. Glede masti ni zadruga mogla ničc-sar doseči. Varovala je nadalje za- v vojni jin je 56. uea^niio je o Kon-cesij, počiva pa 19 obratov. Vajencev je bilo letos 23 priglašenih. Posrcdo-valnica je izposlovala 79 5?ospodar-jem 150 uslužbencev. Načelnik se je preteklo leto dvakrat udeležil sej, oziroma kongresov državne zveze g ost i Ini čar je v na Dunaju. Letno poročilo se odobri. — Zadruga je imela v prerteklem letu 3482 K 25 vin. do-hodkov in 2641 K 85 vin. izdatkov, preostaja torej 840 K 40 vin. ter je naloženih od te vsote 548 K v hranil-nici. Proračun izkazuje 2700 kron po-trebščin ter do sedal 2075 K pri-manjkljaja. Doklada se določi, kakor do sedaj, na 3 K. Cisto imetje zadruge znaša 8423 kron 80 vin. Zaključek se odobri. Za preglednika sta bila nato izvoljena gg. Pok in Marenčc, za namestnika pa g. M 1 a k a r, za odbornika v nadzorovalni odbor po-močniške bolnffke blagajne g. Po-g a č n i k, za namestnika pa gosp. Bole. Občni zbor je nadalje sklenil, poslati do deželne vlade in do pristojnih mest resolucije glede uvedbe maksimalnih cen za vino t navedbo primernih cen po »topinjah vina. po-srado!»ati pd idldi »radi rekvirir*- nja vina pri gostilničarjih, posredovati pri aprovizaciji glede dobave moke, masti, sladkorja ter glede ku-riva. — Bolnička blagajna članov go-stilničarske zadruge ljubljanske je imela včeraj popoldne občiii zbor pod predsedstvom načelnika gosp. K a v č i č a. Iz tajniškega in blagaj-niškega poročila gosp. Pintarja povzamemo: Boiniska blagajna se je držala tuđi preteklo leto strogo svojih pravih Bolnikov, ki so potrebovali ie zdravnika in zdravila, je bilo 184, takih s pi.rdporanii 29, skupaj s 662 đnevi podporuine. Umrlo je 9 članov, dosedaj največje število. Dohodkov je imela boiniska blagajna 6S50 K 60 vin., od katerih ođpacle na mesecne prispevke 6144 K 60 vin. Izdatki so znašali 5S46 FC 20 vin., med niimi bo!-niŠke podpore 1707 K, zdravniki in kontrola 708 K, upra\rni ^troski 1596 kron, pogrebšcine 5ifO kron. Prenio-ženjsko stanje v hranilničnih vlngah in državnih vrednostnih papirjih ter v gotovini 16.265 K 88 vin. Zaključek se odobri ter da načelstvu absoluto-rij. Za preglednika računov sta bila izvoljena gg. M i h o 1 i č in P o £ a č-n i k, za namestnika pa gosp. Bole. — Umrla je vćeraj nagle smrti v Ljubljani ga. Josipina Skrem, rojena Križaj, soproga c. kr. davč-nega upravitelja v p. Včeraj popoldne se je ga. Skrcmova odpravila po opravkih, stanujoča na Bre^u 20. /Je par dni prej ji ni bilo nić kaj dobro, med potjo pa ji postane nena-doma slaho, da je le s te^avo dcspela do stanovanja neke v Gosposki ulici 17 stanujočc znane rodbine. Spravili so jo na divan, kjer je kmalu na to umrla, zadeta od kapi. — Pogreb bn jutri popoldne ob 2. uri iz mrtvačnice pri Sv. Krištrmi na poko-rališče pri Sv. Križu. Iskreno sožalje. P. v m.! — Urari !e dancs ob 2. ponoći g. Anton Bo 1 h a. :;pokojcn skladiski mojster c. kr. drž. železn!c na Jese-nicah, v hiralrxici sv. Jožcfa v Ljubljani. P<,£reb bo jutri v sredo ob 6. zvečer iz tega zavoda na pokopali-šče pri Sv. Križu. Pokojnik je bil jako dober in ljubezn.iiv družabnik ter zaveden Slovenec. Bla\? mu spomin! — Umri }e edini sin gosp. Drel-se.ia v Ljubljani. Oton, dijak trgovske sole. Naše sožalje! — Izterievanie dolgov sodalm potom v Crni gori. Irueresentje na Kranjskem dobe tozadevno informacijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Maribor. Vprašanie prehrane rnestnega prebivalstva je dancs prešlo v silno kritični stadij. Kamor se človek obrne, nikjer tuđi za drag de-nar ni nič dobiti. Tega je kriva lah-komišljenost našega mestnega apro-vizacijskega odbora in absolutna ne-zmožnost onih, ki v tem odboru sede ali ga vodijo. Mesa ni nikjer, ali pa le v izretlno malih množinah. Mesto šteje danes okrog 30.000 prebivalcev, a tuđi zelo mnogo vojaštva in begun-cev. Kljub temu pa se je n. pr. dne 16. junija zgodil naravnost nezaslišan skandal, da so vsi mestni mesarji imeli komaj nekaj čez 500 kg mesa! Tu, pri mesu, pač menda igra veliko vlogo tuđi maščevalnost onih krogov veleposestnikov in njih mestnih prijateljev, ki so bili proti varstvu že i tak skoro v našem okraju uničene kmetske živinorejc. Masti in surove-ga masla ni. Na rodbino štirih oseb priđe na mesec 25 dkg masti. Kam ž njo?! Olja ni dobiti n: namiznega. ne bućnega, če pa ga ima že kakšen trgovec. potem velja n. pr. bučno olje. za koje se je plaćevalo nred vojno 1 K do 1 K 20 vin. liter, danes 24 kron za liter in še več. Da. v soboto. dne 16. junija se je zahtevalo za liter dar ni bricral resno, aa bi posicrhei za količkaj izdatne zaloge na živilih. in drueič. ker je dovede! z naravnost nečuvenim terorizmom potom mest-nega tržnega nadzorstva kmetsko prebivalstvo tako daleč, da, ali v mesto sploh nič ne prinese, ali pa zahte-va ravno toliko, kakor mu plačujejo tuji Židje, kojih tud: gomazi vse me-sto, oziroma okolica. In Se rno: V Zagrebu je bilo dobiti nekaj časa sem hučnega olja za ceno 11 K pri litru. Naravno, da se je peljalo vsak dan mnogo ljudi, v prvi vrsti železničar-jev, v Zagreb in si po možnosti nabavilo to dragoceno zabelo. Pa kaj se je zgodilo? Oglasila se je kot prva južna železnica in prepoveđala želez-ničarjem. kupovati v Zagrebu olje, grozeč s kaznijo globe In konfiskacijo olja potom orožnikov! Da, ćelo tako daleč se ]t tinrio, da se Je našču-valo oblasti — policijo — v Zagrebu, čes\ da naj ima pazno oko na ljudi, ki tamkaj kupujcjo olje. Danes je torej tuđi ta »ugodnost« zabranjena in bo odsihmal zaplenjeno vse nakupljeno olje. Čudili so se *ospod$e nri za-grebški policiji, ko so izveđeli za ta 1 ukat Postopatt pa so — vut pcy» dni tega ukrepa — jako milo, za kar jim boe zgodi, da pri tem spios-nc!ii, bkrajnem poinanjkanju (ki ga pri nas še prav nič ne bi bilo treba), živi! plača človek v sili za 50 kg krompirja — 68 kron in za dvoje svi-rijeti, teži:ih skupaj dobrih 60 kg — kar 6M) kron?! In kaj nas še caka za bodočo jesen? Ali zimo? Prosimo na^ poslance, da opozore vlado na razmere, v kojih živimo in da oni skusijo pomagati in odvrniti vsaj naj-hujše! Tatvina. Neka nosestnica Zemo-ni je hotela svoj denar prav dobro spraviti. Skrila ga je v zaboj med /ito. Ali neki premeteni tat je izvo-hal denar in ga odnese!; bilo je de-naria 1170 kron. Svilopre;ke. Kdor bi hotel in mo-?el odstopiti revni družini nek.ij za-lege sviloprejk, naj to sporoči našemu uredništvu. Poiožnice. Ker nam državna ti-skarna še ni doposlala pred dvema mesecema naročenfh položnic, nismo mo?!i včeraj priložiti vsem naročni-kom. katerim zapade 1. juliia naroč-nina, poiožnice. Kdor jo torej ni pre-jc! z včerajsnjim !'5>tr>m, naj izvoli poslati naročnino za enkrat po nakaz-nici. — Oddc'a ceneišega mesa na ni-deče izkaznice. V sredo, dne 27. junija se bo oddajalo goveje meso a 2 K kilogram na vse rudeče izkaznice ubožne prehrane iz aprovizač-nega skladišča v cerkvi sv. Jožefa. Dolaca se naslednji red: Od 1. do 2. popoldne pridejo na vrsto vse one rudeče izkaznice ki so zanamovane z veliko črko A. Nadalje pridejo na vrsto ostale rudeče izkaznice od 2. do pol 3. št. 1 do 200, od pol 3. do 3. št. 201 do 400. od 3. do pol 4. št. 401 do 600. od pol 4. do 4. št. 601 do S00, od 4 .do pol 5. št. 801 do 1000, od pol 5. do 5. št. 1001 do konca. Se enkrat se vse one opozarja, ki imajo rudeče izkaznice z veliko črko A in naj bo izkajnica označena s to ali ono šte-vilko. da pridejo pri oddaji mesa na vrsto od 1. do 2. ure. Vsaka stranka mora prinesti s seboj mesno karto. Pripraviti je drobiž. — Oddaja cenejšega mesa za uradniške skupine. V sredo. dne 27. junija, se bo iz aprovizačnega skladi-šČa v cerkvi sv. Jožefa oddajalo za vse uradniške skupine goveje meso po znižani ceni. Določa se naslednji red: Od pol 6. do 6. priđe na vrsto I. skupina s št. 1 do 200. od 6. do pol 7. I. skupina št. 201 do konca, od pol 7. do 7. vse številke. II. skupine od 7. do pol 8. vse skupine III. skupine, ed pol 8. do 8. vse številke IV. skupine. Prinesti je s seboj mesne nakaznice. Pripraviti je drobiž. — Oddaja mesa na rumene izkaznice po znižani ceni. V četrtek, dne 2$. junija, se bo iz aprovizačne-£a skladišča v cerkvi sv. Jožefa oddajalo goveje meso na rumene izkaz- štev. 1 do 150. od pol 3. do 3. št. 151 do 300, od 3. do pol 4. št. 301 do 450, od pol 4. do 4. št. 451 do 600, od 4. do pol 5. št. 601 do 750, od TfOl 5. do 5. št. 751 do 900, od 5. do pol 6. št. 901 do 1050, od pol 6. do 6. št. 1051 do konca. Vsaka stranka mora prinesti s seboj poleg rumene izkaznice tuđi mesno nakaznico. Stranke naj pripravijo tuđi drobiž. -f Glas iz občinstva. V zadnjem času je aprovizacija med stranke raz-delila rumene izkaznice s črko D. Do-slej so prišle na vrsto samo one stranke, ki imajo rumene izkaznice s črkami A do C. Vprašamo, če stranke z rumeno izkaznico D sploh pridejo na vrsto ali ne, kajti tuđi te se nahajajo v veliki stiski in je želeti, da čim prej pridejo na vrsto. 4- Enaka pravica za vse. Prete-čeni teden je vse polno ljudi čakalo pred ljudsko mestnico na Sv. Jakoba trgu na meso. Med drugimi prišel je tuđi eden tukajšnjih policijskih urad-nikov in se naravnost podal v mesnico. Službujoči stražnik ga je opo-zorU ćeš, da se mora postaviti v vr-ito. cb pate totofl, da lnmxpesidci službeno opravilo, nakar se je seveda neovirano podal v mesnico. Tu je dobil pol kilograma mesa, — službe-nega opravila ni imel — in ko se je vruil iz mesnice, je napram straž-niku rekei: »So ein irecher Kerl«. Ali imajo državni uslužbenci pri dobavi živil res kako izjemo? Zeleti bi bilo, da merodajna oblast tuđi v tem oziru naoravi red. -,- Prodaja moke na izkaznice št. 3. Na izkaznice št. 3 se dobi^moka pri g. Ćižmanovi, Pred Škofijo štev. 1/. -h Pozor! Trgovci in zavodi se ponovno opozarjajo, da morajo priti po prejernnice za sladkor. kavo in mast vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu in sicer pridejo na vrsto vsako prvo sredo trgovci m zavodi od črke A do P, vsako zadnjo sredo pa trgovci in zavodi od črke R do 2 in morebitni zaniudniki. Prihodnji izdaji sta torej dne 27. junija in 4. julija. -h Vprašanje po meščanski ku-hmji. Ka] je, ali bo z ono v Vašem cenj. listu že opetovano obljubljeno meščansko kuhinjeo? Imamo vtis, da tu izvestne osebe morda iz sebičnih razlogov nasprotujejo in ovirajo, ker v dejstvo, da živil ni — ni verjeti (če mestna aprovizacija nima, kdo pa bof), sicer bi se ideja sploh ne bila sprožila. Za prizadete pa ni vseeno, čc bo kdaj ali ne, ker čas je denar in potreba na vrhuncu, Sploh bi radi znali, pri čem da smo, preden borno definitivno — na cesti. Človeku se sline cede, ko čita. kako je drugod. Za tako mesto kakor je Ljubljana, sedanja pac ne odgovaria. In to v marsikaterem oziru ne — ako je to aprovizaciji sploh znano. Stvar vse-kakor zasluži revizije in posvetila. Vojne še ni konec — in s tem tuđi ne tega vprašanja. — Nekdo po na-roćilu več priglašencev. ftazne stvori * Olie iz Italije. Ogrskj škofje so se obrniii do papeža s prošnjo, naj jim preskrbi za cerkvene namene potrebno olje. Italijanska vlada je nekaj časa delala težave, češ, tega olja pojde več na solato, kakor v cerkvene narnene, a naposled se je vendar vdala in so zdaj dobili ogrski škofje potom nuncijature na Dunaju Iepo množino najboljšega italijanskega olja. * Krompir ali pa huzarje. V ndci nizozemski občini je zinanjkalo krompirja. Zaraditega so se razbtt-rile zlasti gospodinje in župan je bil v največji zadregi, kako naj pomaga. Brzojavil je končno: »Bati se je upora. Pošljite ali šest vagonov kroin-pirja. ali pa tri eskadrone huzarjev.« Vlada mu je poslala par vagonov krompirja, dasi bi bili trlje eskadroni huzarjev lahkoživo Žen^tvo morda še bolje potolažili. * General Kuropatkin, ki ie bfl višji poveljnik v rusko - japonski vojni, je bil zdaj obdolžen, da je agitiral proti revolucijski vladi. Uradno raz-glašajo, da so se obdolžitve izkazale kot neosnovane. Kuropatkin bo po-klican v Petrograd, bo rehabilitiran in dobi visoko mesto v armadi. Po rusko - japonski vojni je izdal Kuropatkin velezanimivo knjigo, v kateri je odkrito priznal vse hibe, ki so pro-vzročile ruski poraz. Knjiga kaže. da je Kuropatkin, četudi nesrečen voj-skovodja, vendar izredno velik um. * Razputinovo truplo zgorelo na grmadi. Iz Amsterdama poročajo, da je provizorična ruska vlada izkopala grob Razputinov in sežgala njegovo truplo na grmadi. Grob z napisom Rasputina je bil prazen, ali sobarica bivše carice je povedala, da je Ras-putinovo truplo pokopano na vrtu v Carskem selu po želji cajice. Tam so intimi \j\j \j\jij\jl% vi«. a\* tunu /^uwiw (jm\ sled po slovitem menihu Rasputinu. * »Visoko plemstvo.« Padec gro-fa Clam - Martinica je dal nekaterim listom povod za razmišljanja o vlogi, ki jo igra visoko plemstvo v javnem življenju v Avstriji. Skupna sodba teh razmišljevanj je, da je visoko plemstvo v političnem življenju sploh dokazalo popolno nezmožnost. Nima ne strokovnega znanja, ne politične spretnosti, gospodje so vedno in edi-no samo grofje. Dočim igra plemstvo v drugih državah, tuđi v demokratičnih, jako velike in vplivne vlo-ge, živi v Avstriji le od svojega vele-posestniškega privilegija in od svojih naslovov. Samozavest je velika, urnstvene zmožnosti pa so se povsod pokazale kot inferiorne. Stiirgkh je bil tip takozvanega ustavovernega plemstva; človek najskromnejše in-teligence, nasilen in oblasten in ne-sposoben; grof Clam - Martinic je bil tip konservativnega veleposestni-ka — oblasten. visok in tuđi popol-noma nesposoben. Resnica je vsc-kako, da v ćeli Avstriji ni nikjer vi-deti pri delu ne ene velike In- i Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, one 26 ju ni ja 1917. 144 Stev. Darila. | Posredovalnici za goriSke begunce je . darovat e. Josip Čigon. iz Skofje Loke, zne-aek 10 K, za kar izreka posredvalnica svojo ■ aajtoplejso zahvalo. ( ----------------------.------------.-----------------------------------------------------. i Umrli so v Ljubljani: Dne 21. junija: Franccsco Satornino, laški pešec, vojni vjetnik, v rezervni vojaški bolnici na obrtni Soli. Dne 22. junija: Terezija Sirmšek, hiralka, 72 let, Radeckega c. 9. — Fran Perhal, črnov. pežec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — Atojzija Samidc, ^osestnikova hči, 33 let, Radeckega c. 9. — Je?, rilavač, črnov. pešce, %' rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — ' Rudclf Hiris, kočarjev sin, 29 1. Radeckega c. 9. j Dne 23 junija: Josip Dolenc, obćinski \ tibožec, 27 let, Radeckega cesta 9. — Sandor ! Kelernen, pešce, v rezervni vojaSki bolnici v ! MarijaniSču. — Alojzij Hojcr, trenski vojak, v rezervni vojaški bolnici r.a obrtni ?oli. Dne 24. junija. Janez Noc", dninar, hiralec 41 let, Radeckega cesta a. Dne 25. junija; Štefi Vertelj, tiskarriška uslužbenka, 19 let, Karlovška cesta štev. 3. — | Josipfna Skrem, roj. Križaj, soproga timirov-Ijenega davčnega upravitelja, 62 let, Go6poska ulica 17. j V deželni bolnišnici: I Dne 21. jtmija: Ana Mrak, zasebnica | 59 let. — Elda Mazzari, hči brivskegt moistra 7 let. Spoiiiioiaile n el ^M h raSlroli M vojnifi nfinitl Izda jate: j in odgovorni «ređn!k: Valentin Kopitar. Lasfnisa In t!sk »Narodne t1skarr»e«. Zahvala. Povodom nertadne smrti naše- I ga soproga, ozlroma očeta, sina, I brata in strica, gospoda I Ivana Sierleia usliižbGitca c. kr. prlv. juS. ieh I nam izkazanega odkritosrčnega so- i čustvovrnja 5? tem rotom vsem 1 najtoplejše zahvaljujemo. Posebno I pa se zahvaljujemo častite-mu gc- s spodu župniku, blagorodnemu go- I spodu postajenaCelniku m gg. urad- I niknm iz DivaČe kakor tu^i drugim I podaradnikom iz Ljubljane in Di- I vači za udeležbo pri pogrebu in I darovanje krasnega venca. 1 iaitijott ostaci, i i ljuWJana, dne 25. juni ja 1917. I učenec pri r. K. K1IOT, pmftkar, Šelea-targova ulica it •, MmMJaaa. 2057 Ena eiireoia ive Fnsbl^unnl sobi z uporabo kuhinje, se odda mirni stranki za časa vojne od t. fcllja naprel. NasloT pove upravn. »Slor. Naroda«. 2073 Dečko star 17 let, staimjoč w Livfcliani, dobro T-goJea, vsstea ta pefttea, lito primarno aluibe s hrano in stanovanjem, nairaie kje na deželi, na kaki graščini kot sluga ali kai temu rrimernega - Pismene ponudbe pod „Dečko 1000 2067" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2C67 Na proda! sta ive skore popel* noma novi dvovprežai urajati konjski opravi prva priprostejša, druga jako fina — Natančneiša pojasnila daje fj« Joto Rezmaa, Graiiftte it 13. 2053 Fellerjev dobrodejni, poživljajoči rastlinski esenčni fiud z znamko EISA FLUID odstrani bolečine v elenkih. Predvojne cene. 12 steklenic franko 7 32 K. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg Št. 238 (Hrvaško). Ćez 100 000 zahvalnh pišem in zdravniškib priporočil. trtt fese^Mgt «btes«!i. NtstRi pogrtbni savod v ijufcljtnU 8 Potrta neizrnerne ža!osti oaznanjara vsern sorodnikom, S priJEteljeii in znancem pretresujočo vest, da je Daj i a iskreno* | ljubljeni, edini sin i ^ I diiak trgovske iole I dne 26. t. m. ob 3 uri zjutraj, po kratkem, težkem trpljenju, I previđen s tolažili sv. vere begavdano preminul. I Pogreb nepozabnega edinca se vrši v sredo dne 27. ju- I nija t 1. ob 6. uri popoL iz hiše žalosti st. Fiorijana ul. it 6 ■ na pokopališče k sir. Križu. I Sv. rna^e zadušnice se bodo darovale v več cerkvab, I V LJCBLJANI, dne 26. junija 1917. I Žalulola ote In mati: I Oton in Mara Dreise« B * I ■BflMBHSiniHMHSI^^^BHHBiMBI^HBHIHBBIBHBBBBBHBHBaRHB^^Bb | Zahvala. Za izraze sočutja povodom bolezni in smrti naše blage, dobre matere, ozir. babice in stare matere, gospe Uršule Hoteunr I izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo? 3071 i Rodbine Moievar-jov«. BLED - LJUBLJANA - KRŠKO. Ne. nosite 9i»rm carta it«. •. 1065 WW Kupi se ~W* hiJIca o Ljubljani ali njeni okolici z vrtom in nekoliko remljiSča. — Ponudbe pod „bi Sic a Ifl7/1MIW na upravn. »S!ov. Nar.« IC Spr«!me mm tak«! *^99 kroiask! pomočnik Sft veliko đclO (civilno in uniforme). Vaclav Piahota, Ljubljana, V«sova uHCd itev. 2, 2027 Absolvent graike frgovske akademije, Iz dobre trfovska hiie, vo}aićine prost iSće prlmerno sluitoo w banki alt cirugeni trgoTSkem n«di«t|«. — Ponudbe se pro-sijo na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Trgovskl akmdtaUk 20 2032(. Ova dobra kuharja m tmkml sa fcolnliko Tolaiko kshta|« ▼ Puli« spreimeta. Ponudbe in prepisi spričeval na Ivaaa tah, o. kr. trdalavska bolnica itmv. 1 w Pnlja. 20S2 St 880 2026 Podpisano županstvo raspisuje Beguoci i majo prednost. Mesečoa plača 100 kron. — Nastop tako(. 2flpaestvo oKine latio sa Corita, dne 21. junija 1917. MT Prodajo se ~M h i s a ■•▼a ▼ L]abl|ani na pripravnem kraju, t kateri ie bila poorej jjostilna in trgovina in vefc drugih V& v mestu in c&olid. Pojasnila daje nišama dr. Ivan Tavter, Sodna ulica 2. 1876 Zastonj in psifnine prosto dobi vsak na željo mcj glavni katalog s ca. 4000 sli!