•edaU ta „cpt Soodajs jUlidsf». ^THvii. PROSVETA Cas liste jt) $6.00 CkiMfib IlIffhTto, glasilo slovenske narodne podporne jednote Iter January H, IM«. »t tka--» -Xi— , ... . ■■- *>. Act of « »utTTSiT Chicago, II!., petek, 23. marca (March 23), 1934. Uredniški Iii upravnllkl prostori: M57 8. Lswndsle A es. Office of Publications 2667 South Lawndals Ava. Telephone, Rockwell 4004 Komentarji Kïr- V Avstriji. TA«ari. [Jg^djxtrtjajo ineriiki Ii«ti da Jïlva katoliško-fašistična T Avstriji na vse mogoče , ovira odpomožno akcijo Iga delavstva, ki je «nan-pnhitelo na pon^ bedmm aam ubitih, obešenih in za-iocialistov na Dunaju in v avstrijskih mestih. Iz ¡e, Rusije, Francije in A^ jte je prišlo že več stotisoč rjev podpore za pomandrano iatično delavstvo v Avstriji »t Dollfussov režim ne pu-b bi se ta podpora razdelila | delavce, katere je režim oro-„ vsega in jih zagnal na cesto. |vGradcu io Brucku je zaprtih Jjino 2000 socialistov, toda ^ ena družina teh jetnikov ni dobila podpore iz sklada, ki ga nabrali in poslali socialisti igih dežel. ' Ko je ameriški poročevalec ko Gunther vprašal po vzroku kaj avstrijska vlada ovira demo pomoč od zunaj, je neki Ufussov uradnik v Gradcu de-p da "uporniki ne potrebuje-podpore od zunaj". Dollfuss kardinal Innitzer sta pripra-i dovolj močan sklad za bed-družine socialistov, toda "u-niki so toliko trmoglavi, da iejo vzeti te pomoči, ampak jih prisilimo, da bodo na kolih prosili naše pomoči, dobili pa bodo, kadar obljubijo, da 1 odslej zvesti državljani krfi-jke Avstrije" . . . (ussolinijev hlapec Dollfuss najprej razbojniško napadel tialistične delavce, jih pobi! Eaj stotin in ostale je oropal vha in svobode, zdaj pa hoče, i ti oropani delavci padejo pred m na kolena ia-ga proayo*od-ičenja, ker se niso pustili mir-i oropati, pozapreti jti pobiti ! ito ne pusti, da bi zunanja de-r»ka pomoč dosegla te reveže. Taka je najnovejša manifesta-»■ "krščanske ljubezni" kato-*fiašističnega tirančka, ki iteva neodvisnost Avstrije — J pa caplja ko kužek v Rim izroči papežu novo avstrijsko pvo v revizijo predno jo pro-taira! — • • • V Ameriški avtomobilski in- fctriji je zavrelo. ¡Delavci so se pripravili na hjk in Ameriška delavska fe-fttija je ta boj delavcev inhala ter podprla finančno in V tem konfliktu gre tfveč za vprašanje, ali je zakon ■A. ki daje delavcem pravico 1 ^tne organizacije, kaj vre-J llj «Ploh ne velja za velike ■u»trijnke magnate. William Green, predsednik A-tt\ike delavske federacije, je Pn«d senatnim odsekom '•o ta konflikt izzvali avtni JJ«>. ki gazijo zakon NIRA na frti - na njih je vsa odgo- *!roni *<> Pa odgovorili Gree. ftWv« izjava "neame-?»«n nepatriotična". * ta! Vsi, ki poznamo T i je med naj- ■Î.7 '1 Patrioti. Kljub S ima možatosti, da « Pove industrijskim in fi. rS lJr^mncem nekaj res-I katerTr ~ ntj avtni !k»terikol, ki brezobzirno g?» v,ak zakon, kateri P'"ti njihovim j J -ved. veliki , lr • '' "I non.lno „ Eif fJ * ' Motn/ i ° oni« ki 140 ,> ^ Privatnim i' V«i'dr° "\d°hri A^ričm. i!.. * K "o proti ki a*;, «o iz. Aae^tencs for aisiling «t spoci«! rata of po,lay prov.ded for i. section 1108, Act of Oct. 3, 1917, authorlied on Juns 14, 1018. Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 59 VEUKA POŽARNA KATASTROFA RA JAPOHSKEM Nad tiaoč ljudi izgubilo življenje In trt tisoč je bilo ranjenih i požaru, ki je skoro uničil ja ponako pristaniško mesto intere-patrioti. amerl« kapi-o sto-kapi. *riča. kapi. )se v * la ki V ' CT • ""«nI* fe*'*« unij. rrarc.._p ' ** r*;Je pod ?Ät "dbor., »o ,r w"l Te. Co. */"jako unijo. r,1"n No. 901 Amirillii » 85 Ä4 Ur»Oa pa 162. ri vo-n.d P°kr.jinske-le u izre Reki je del.vaki gl. HOV, Tokio, 22. marca. —'Nad ti soč oseb je mrtvih, tri tisoč ranjenih in 150,000 brez strehe kot posledica kataftrofalnega požara, ki je včeraj do malega uni čil mesto Hakodate, najvažnejše pristaniško mesto ob severni o-bali Japonske. Od 48,000 hiš jih je 37,000 pogorelo do tal. iPožar je razsajal nad ^rinajst ur z vso silo in še sedaj ni pod kontrolo. Močan veter je onemogočil delo gasilcem. Neko poročilo se glasi, da je mesto postalo pravi pekel. Ljudje so bežali na vse strani in mnogo jih je našlo zavetje na parnikih v pristanišču. Ogenj jim je uničil vse imetje, ker niso mogli oteti ničesar. Škoda se ceni na več milijonov dolarjev. Sodolk prepovedal grad-mestne elektrarne ■Jo Elektrarskemu trustu je da> trajno injunkcijo proti grad nji elektrarne Dallas, Tez. — (FP) — Zvezni sodnik James O. Wilson, ki predseduje distriktnemu sodišču severozapadnega dela države spada med tiste sodnike, ki stavijo lastninske pravice in Interese elektrarskega trusta nad principe demokracije in voljo^vgčine Volilci mesteca Plafriview hc se pri zadnjih občinskih volitvah izrekli za zgraditev mestne elektrarne in v ta namen odglasoval' za bondno izdajo $415,000. Tc so storili, da se osvobode iz krempljev elektrarskega trusta, ki jih izkorišča z visokimi cenami. Da prepreči uresničenje tege in še v bodoče obdrži monopol v tej javnonapravni industriji, se je elektrarski trust zatekel. ns zvezno sodišče in , pri sodniku Wilsonu izposloval trajno sodni j. sko prepoved proti gradnji mestne elektrarne. Sodnik pravi v odloku, da bi i gradnjo mestne elektrarne trpe-le lastninske pravice privatne družbe, ki je del elektrarskega oktopusa. Tega pa sodnik Wilson ne dovoli. Zvezni sodniki imajo dosmrtno službo. Imenuje jih predsednik Združenih držav in odstavi jih lahko le kongres., Ce bi imelo delavstvo močno reprezentacl-jo v kongresu, bi takim sodnikom kot je Wilson podkurilo poc5 nogami. Hitlerjeva vlada bo financirale poroke Berlin, 22. marca. — Hitler-jev režim je včeraj naznanil nov načrt za pobijanje brezposelno-sti v Nemčiji in pospešitev po rok. Načrt določa apropriacijc $400,000,000 za gradnjo javnih del in od te vsote bo šlo $60,-000,000 za financiranje porok Vsaka nevesta, ki je bila najmanj šest mesecev uposlena in obljubi, da bo pustila službo, a-ko njen bodoči soprog zasluži več ko $50 na mesec, bo dobils vladno posojilo. Hitlerjeva vlada meni, da bo s tem omogočila poroke 200,000 osebam. Izgredi na Kubi se nadaljujejo ---r Bombna eksplozija razdejala cerkev in ubila duhovnika ia tri druge. Bitke med stavkarji k vojaštvom zahtevale valje šte vilo žrtev _L. Camaguey City, Kubm, 22 marca. — Nad ducat oseb je bi-lo včeraj ubitih v izgredih in spopadih med stavkarji, policijo in vojaštvom v provinci Camaguey in drugih krajih. Predf sednik Carlos Mendieta je pri čel izvajati preki sod v tej provinci, da potlači izgrede. Duhovnik Fr. Casimiro Fernandez in tri druge osebe so bi le ubite pri bonibni eksploziji ki je razdejala tukajšnjo katoliško cerkev. Štiri nadaljnje bombe, ki so bile vržene v druga poslopja, so napravile veliko škodo in ranile več oseb. , Sest delavcev je bilo ubitih v bitki z vojaštvom v Moronu, dva vojaka in več stavkarjev pa jc izgubilo življenje v Puerto Ta-rafi, kjer so izgrednlki z ognjem uničili železniško postajo in več skladišč. Bomba je razdejala tudi po) milijona dolarjev vredno palače Juana Vasquezza Bella, gover nerja province Santa Cliura pod Machadovim režimom, toda njegova družina se je rešila. 1 feškosiov.ftka zahteva garanciji neodvisnosti Avstrije Praga, 22. marca. — Zunanji minister Eduard Beneš je včeraj apeliral na evropske velesile, naj se zedinijo in garsntirsjo neodvisnost Avstrije ns bazi pakta ki je bil sprejet v 2enevi 1. 1922 On smatra pakt, ki je bil nedav-no podpisan med Italijo. Ogrske in Avstrijo, zs veliko nevernost. Evropske velesile morajo na bazi ženevskega protokole storiti potrebne korske. da preprečijo nadvlado Italije ali katere drug* države v podonavskih državah. Orgaslzator ŠDF kari »roti delavcem , Paraliziral bi rad unijako gib* nje med kavčukarskimi delavci. Svetovalec federalnih ualj nastopil proti njemu - 'Mil Akron, O. — (FP) — Vodilni organizator Ameriške delavske federacije za industrijo kavču ka Coleman Claherty je pod obtožbo, da "krši vse zdrave unij-ske principe ADF" in spletkari proti interesom tisočev novo organiziranih delavcev v kavču-karskih tovarnah. Claherty skuša v Akron u razkosati kavčukarske delavce na 26 poklicnih skupin, te skupine pa* zvezati v centralnem unij-skem svetu, v katerem bi imela vsaka skupina en glas ne glede koliko delavcev šteje posamezna unija. Poleg tega skuša kavčukarske delavce popolnoma podvreči 26 mednarodnim unijam, ki si laste jurisdikcijo nad to industrijo, in njih organizatorjem. V slučaju, če bi hoteli delavci zastav-kati, bi to ne mogli storiti, do kler stavke ne odobre glavni u-radi vseh 26 unij ali pa njih organizatorji. Sploh bi centralni svet ne mogel storiti nobenega važnega zaključka brez privoljenja zastopnikov vseh 26 skupin, kar pomeni, da bi akcijo1 lahko paraliziral ali pa onemogočil en sam človek. ROVA STAVKA VOZRIKOV TAK SIJEV Vil. YOU KB Stavka je pri večjih druftbah, ki nečejo priznati unije New York. — Okrog 15,000 voznikov taksijev je ponovno zastavkalo v tem mestu za priznanje njih unije. Prizadete so večje družbe, ker hočejo voznike na vsak način pritegniti v svojo kompanijsko unijo. Od 12,000 taksijev v mestu, jih počiva 7000. Stavka je najprvo pričela pri Parmalee družbi radi neprizna-nja unije in se je zadnje dni raztegnila tudi na druge večje družbe. V zadevi voznikov pri Parmalee je pokrajinski delavski odbor sugestiral referendum, ki naj bi odločil, katera unija je veljavna: kompanijska ali delavska. Unija avtotaks-nih voznikov je to ponudbo odbila. Ko so se Parmalee pridružile tudi druge kompanije, je nad polovico voznikov odšlo na stavko. Unija avtnih izvoščkov se je razvila v pravega orjaka in nekdaj ponižni in po bossih izkoriščani in terorizirani vozniki so se spremenili v militantne stavkarje. "Pomedli bomo z vsako družbo, ki ne prizna naše unije," je napovedal neki stav-kar. In vozniki mislijo resno. Unija je pričela izdajati tudi svoje glasilo, katerega urejuje socialist F. M. Saltus, Sploh so uniji dali življenje socialisti, ki so na vodstvu in v veliki meri odgovorni za njeno organizira-nje. Lansko leto je tedenska plača avtnih izvoščkov znašala manj ko $12, čeprav so na dnevnem šihtu delali nad 66 ur, na nočnem pa 80 ur na teden. Unija je NRA predložila tudi svoj pravilnik, v katerem zahteva $25 minimalne plače na teden in 44-urni tednik. Magnatje nočejo priznati unije avtnih delavcev Dala vel asrajtH Jehaso- Narlasakl rsdar izpričan Izjsšs Burnett Je bil pomiloščen po pol-drugem letu zapora. Sedem rudarjev Še čaka na pomilostitev iz dosmrtne ječe Harlan, Ky. — (FP) — Wll-llam Burnett, ki je bil obsojen na tri leta ječe v znanem procesu proti harlanskim rudarjem, je bil po poldrugem letu ječe pomiloščen po governerju Lafoonu. Burnett je bil obsojen na tri leta ječe, ker je v namoobrani obstrelil nekega deputišerifa v fsmozni rudarski bitki leta 10ai. Državni pravdnik v službi operatorjev ga je skuftal omrežiti in poslati v dosmrtno ječo z drugimi rudarji vred. Po poroti je pa bil oproščen, obtožbe umora, na Proti Clahertyju je nastopil ktr je distr^ktnl pravdnik dvig-Walter M. Cook, svetovalec več nI, ppoti njemu {lruK0 obtožnico, federalnih unij. Predsedniku k, rMU|tirala v triletni ječi. federacije Greenu je poslal pro- Pomislostitev Burnetta je Iz-test proti Clahertyjevi skemi in pohvalo delavstvo, ki vodi boj avtorja obtožuje "kršenja vseh I tu£|j 7M pomiiontltev ostalih aed-zdravih unijskih principov A. D. m^ rudarjev, ki so bili obsojeni F." V protestu Cook poudarja.1 v dosmrtno Jfčo. V tem rudar-da je Clahertyjeva skema v di- akern procesu je igralo omreže-rektnem nasprotju z reprezen-| nje glavno vlogo. To pokazuje- tativnim sistemom federacije in vsake posamezne unije. Na konvencijah federacije vsaka unija glasuje po številu članstva. "Organizator ene poklicne u nije z desetimi člani bi lahko preprečil glasovsnje o stavki 30,000 kavčukarskih delavcev v Akronu, ne glede na plače ali pa kakšne delovne razmere se pojavijo. Taka moč ne ekslsti-ra nikjer v delavskem gibanju; tudi ne sme nikdo dobiti take moči," pravi Cook, ki zahteva . zaslišanje pred eksekutlvo ^v^^t čakajo ns svobodo racije. On se Je s Clshertyjem spo-' padel že prej radi delitve delavcev poklicnih unijah. Njego vo stališče je, da morajo biti vsi produkcijski delavci v eni uniji^ ne glede ns poklit. jo konfllktne izpovedi držsvnlh prič. V evsrtski bitki, ki je sta-la življenje treh kompanijskih pobojnikov kot posledica napada stavkarjev, je bil ustreljen tudi neki rudar, zs kar ps ni lili nihče obtožen. Pri Isnskih občinskih volitvah je prišlo v harlanskem okraju do popolne spremembe. Poraženi so bili vsi komp.nij.ki hlspčoni, v urade pa Izvoljeni tisti kandidati, ki so bili ns strsni rudsrjev. En. zmed posledic te zm.g<* Je Burnett., ostal« pa ' Tkslri zmagali v stavki Homers, Conn. — 350 tkalcev , ki so zastavkali pri ftomervllle Mfg., se J« vrnilo, na delo, ko je družb* prlstsl* ns zv i As nje meid in drug«* zahteve. na s sovražnimi vzkliki Nečejo, da bi on vodil ponovne volitve pri Budd Mfg. Co., ker je hvalil notoričnega "Čizler-lerja". — Za grozeči polom NRA je odgovoren Johnson, pravi časopis Philadelphia, 22. marca. — Tovarniških volitev pri Budd Mfg. Co. se je udeležilo le U delavcev, ki so glasovali za Mae West. Volitve sta bojkotirale o-be stranke, pristaši kompanij. ske in pristaši delavske unije, Philadelphia. — (FP) — De-lavci notorične antiunljske Budd Mfg. družbe ne marajo, da bi Hugh Johnson, direktor NRA, nadziral tovarniške unijske volitve. Ko je bilo na shodu izrečeno njegovo ime, so ga pozdravili z "bu-u-u" klici. Sklenili ao, da se obrnejo na Rooaevelta ln ga prosijo, naj on prevzame zadevo. V ta namen ga obišče posebna deputacija. Da so Buddovi delavci proti Johnson u, je vzrok to, ker Je imel privatno konferenco z lastnikom tovarne in mu po konferenci pel slavospeve. Kljub temu pa Je odredil nove tovarniške volitve o vprašanju kompa-nijske in delavske unije. Sklep unije je, da bodo člani bojkotirali te volitve, če jih bo vodil Johnson. Najbolj jih je razjezilo to, ker je Johnson odredil, da so mora vsak delavec podpisati na glasovnico, katere bodo po glasovanju primerjali s tovarniškim imenikom. Delavci vidijo v tem potezo, ki bi omogočila družbi odslovitev vsakega, ki bi glasoval za kompanijsko unijo. Na Johnsona se je spravil tudi New York Evening Post, ki pravi, da bo on odgovoren za grozeči polom NRA, če ne pride do naglih in temeljitih reform v njenem ustroju in smernicah. Uvodni članek vprašuje, kako naj ima delavstvo zaupanje v Johnsona potem, ko "hvali najbolj notoričnega antlnirincga podjetnika v deželi." "Delavstvo Je od NRA dobilo malo, industrije skoraj vse. NRA je zdrobila mnoge stavke, ne da bi priznala delavske zs-hteve. Z enforsiranjem odlokov so zavlačevali in zavlačevali tako dolgo, da Je v deželi nastal pravcati val revolts proti NRA, vladnemu delavstvu odboru in njegovim pokrajinskim zaupnikom. Delavstvo nič več ne zaupa NRA," pravi "Post", Plvovarnlški delavci zmagali po IH letih Denver, Colo. — Po 1H letih boja je Coos Brewery Co. zopet podpisala kolektivno pogodbo s pivovarniško unijo in pristala na .'16-urni delovnik na teden, plačo in pol za nadurno delo in najemanje delavcev skozi unijo. Pri tramvajski družbi »e spor še n.d.ljuje. Del.vel so se pri referendumu v veliki večini Izrekli za svojo unijo, ki js pridružena Amalgamated Assn. of Street & Electric Railway Employes uniji. Družba se jI' po-služlla trika, da poleg te unije priznava tudi kompanijsko unijo in se "pogunjs s |>oa.inezni-mi delavci". H to f.rso in triki upa ubiti moralo med organiziranimi delavci in zdrobiti pravo unijo. Volitve ao se vršil« pod vodstvom pokrajinskega del.v-akega odl>ora. Po konferenci v Bell hiši so podali izjavo, da bodo zadevo tirali pred sodišče. Ameriška delavska federacija zahteva volitve pod nadzorstvom vladnega odbora Htsvks čist Urev oblek« Akron, O. — Ker 20 šlstilnic obleke ni msrslo nič slišati o priznanju unij« in zvišsnju plač, j« zastavkalo l članov nove unije člstik-ev. Hpor j« skuial Izrav» natl pokrajinski d< l.vski odbor ker P9 ni uspel, so tli delavci na stavko. - W.shington, D. C., 22. marca. — Desetdnevno premirje ln morebitno imenovanje posredovalca, da poravna spor, ki je nastal med avtnimi družbami in organiziranimi delavci zaradi priznanja unije, je cilj konference med predsednikom Rooseveltom ln voditelji Ameriške delavske federacije, ki se je otvorila danes popoldne v Bell hiši, se glase poročila. Washington, D. C., 22. marca. Osem vodilnih avtomobilskih tovarnarjev je včeraj konferlralo s predsednikom Rooseveltom o situaciji v avtni industriji in o stavki, s katero so zagrozili avtni delavci, če magnatje ne pristanejo na priznanje unije In druge zahteve. ' Konferenca v Bell hiši je trajala nad dve url, toda prinesla ni posebnega rezultata. Avtni baroni so odprto povedali, da ne bodo priznali niti se pogajali z Ameriško delavsko federacijo ali s katero drugo organizacijo, ki je včlanjena v federaciji. Pred--sednikov odgovor na to Izzivanje je bil, da bodo morali priznati Ameriiko delavsko federacijo, a-ko bodo avtni delavci vztrajali, da jih ona reprezentlra, Zvedelo se je, da so magnatje potem informirali predsednika, da bodo zadevo tirali pred sodišče, ki naj odlošl o vprašanju priznanja. Kljub trmoglavosti avtnih baronov, ki so jo |>okazali na konferenci, predsednik ie vedno upa na dosego kompromisa. - Magnatje so dalje povedali predsedniku, da že sedaj vodijo pogajanja z reprezentantl delavcev, katere so slednji sami izbrali v smislu zakona gospodarske obnove, zato odklanjajo "zunanje" unij«. Argumontirali so, da so delavci zadovoljni, da jih re-prezentlrajo kompanljske unije. Na ta argument so dobili odgovor, da ničesar ns riskirajo, če pristanejo na volitve, pri katerih naj bi delavci odločili, kdo naj Jih reprezentlra, AmeriAka delavska federacija, ki vodi veliko kampanjo za organiziranje avtnih delavcev, zahteva, da predsednik Roosevelt imenuje posebni vladni odbor, ki naj bi vodil In nadzira! volitve v vseh svtnlh tovarnah. Te volitve naj bi odločile, da II s« delavci atrl-njajo s sedanjo reprezentacljo kompanijskih unij ali hočejo, da Jih zastopajo reprezentantl neodvisnih unij. Vse kaže, da Je edina možnost, ki naj bi odgodl-I. ali preprečlls grozečo stavko, v rszpisu volitev pod vladnim nsdzorstvom. Dsnes bo predsednik Roosevelt konferirsl o situaciji z delavskimi voditelji, ki ao okliesll stavko v vseh avtnih tovarnah, a so jo na a|Htl predsednika odgodlll. Miller Imenovan za socialistične* gs organizatorja Chicago. — Robert Mlller, predsednik .Minnesotsk« f.rmar-ske unije, je bil Imenovan za organizatorja socialistična stran-ke. Agitiral bo med farmarji v severnem dHu srednjega zapade. Miller j« znan borec v de-Isvsklh in farmarskih vrstah in Je član ek sekati ve Kontinentalnega kongrena. Telefon«!»* družba pod obtožbo Boston — Pokrsjinskemu delavskemu odboru Je bila predložena formalna obtožnica proti N«w Englarid Telephone A Te* legrsph kompsniji radi kršenja NIRA. Družba je obt«i«na "inkvizicije In tiranskega izvajanja avtoritete" nad uslužbenci. Obtožnica pravi, da bossl groas in strašijo delavk« in delavc« in jim branijo organiziranj« unij«r PROSVETA PETEK. 23. Mi P&eSVETA TIE BN LIGHTKNMENT UUUVO IN LASTWIWA tujrmn NASODKS fODfOBK» JSDMOTS W Mi kr u- HiniilMi m IMm o pr».oiaaa». 4a a. Domač drobiž Hmrt člana La Salle, 111. — Dne 14. marca je umrl Anton Kralj, star 56 let In doma Iz Kronava pri Sv. Petru. V Ameriki je bil 30 let in zapušča ženo in štiri otroke. Bil je član društva št. 2 SNPJ. Kandidat je v VVillardu Willard, Wis. — Frank Boh in Frank Lavrič, člana društvi it. 198 SNPJ, sta bila nominira-na za kandidata za občinske svetovalca. Na listi je skoro veČina slovenskih kandidatov, toda vsi niso člani SNPJ. Smrtna nesreča Jersey City, N. J.. — Frank Pezdič je zadnji teden v svojem stanovanju spodrsnil na koščku mila in padel tako nesrečno, ds je treščil z glavo ob radiator Prebil si je lobanjo in čez neka; dni je umrl. Star je bil 50 let in doma iz Mojstrane na Gorenjskem. Zapušča ženo in dVa o troka. Sinova dala kri za očeta Hoboken, N. J. — Rojak John Smec je nevarno zbolel. Odpelja li so ga v bolnišnico In zdravniki so se odločili za transfuzijo krvi. Kri sta mu dala njegov» dva krepka sinova. Upanje je da okreva. Tavčarjeva aretirana Chicago. — V sredo popoldm so detektivi prijeli znano Fran ce« Tavčar v* hotelu La Salle p< nalogu policije v Los Angelesu zaradi nekega čeka v vsoti $650 ki Je bil vnovčan pred desetim' dnevi v Bank of America v o-menjeium m» stu. Tavčarjeva jt povedala detektivom, da je "vse skupaj velika nesporazumnost, k' Im> lahko |H>Ja*nJena". Odvetnik John A. Kahoun, ki ga je poklicala, ni mogel dobiti za njo kavcijo In morala je ostati čez noč v detektivskem biroju. Nov grob Cleveland. — Umrl Je Ferdinand DebelJak, doma iz Kukma le pri Velikih Laščah. Bolan je bil samo en dan. Zadnje mesece ni imel nobenega doma in tudi sorodnikov ne zapušča tukaj, v starem kritju pa menda mater. Radikalen duhoven IzpuAčen iz Ječe Los Angeles. — Državni jet niški odbor je po šestih mesecih enoletnega zapora lipuatil iz ječe rev. Johna Hesterja. znanega križarju na strani brezposelnih Pomllostll ga Je pod pogojem, da mora zapustiti mesto v desetih dn«-h. Heater je bil na čilu orKanizi ranih brezposelnih, ki so ne l.orl il za košček pravice. Ker jih J urgiral, naj rabijo elektriko plin tudi v «lučaju, če nimajt denarja i« poravnanje računa kar je.tudi aam prakticiral, J< bil ob »o Jen ca eno leto za^ra. V Ječi jc bil izoliran od ostalegi »veta. ker ga je Ječar aniatral z« nevarnega prekucuha Prijateljem Je končno nap k», eague) že pet mesecev se še Hihče ni oglasil v Prosveti. Zato mnogim niti ; nano ni, da tak odsek sploh obstoji. Kot znano,' so si zadružne organizacije izbrale mesec oktober za zadružni mescc. V tem mofffli se vrie razne kampanje za povzdigo zadružnštva. Take smo tudi v naši naselbini lani v oktobrp ustanovili zadružni mladinski odnek. Člane obojega spola se sprejema od 14. leta naprej. Asesment je samo f* centov na meseç, Ta odsek dan:s šteje nad 60 članov. Seje se više dvakrat na mesec in sicer prvi in tretji petek v mesecu v SND. Prvi petek je redna seja, iretji petek pa se poučuje člane o zadružništvu. I Ker so člani našega odseka v veliki meri odvisni od svojih staršev in ker se zuvedamo, da mnogi danes težko zmagujejo za vsakdanje potrebščine, smo člani tega odseka sklenili; da priredijo igro v angleščini "The Red Heaci*d Stepchild" na 1. aprila ob 3. popoldne v 8ND in zvečer ples. Vstopnina 35 centov. Apeliramo na vse zadružničarje, ds se uûe'ezite te igre i ) nam pri-" t omorete do boljšega uspeha. Pomislimo, koliko kapitalistične organizacije potrosijo, da držijo nevedno maso nazaj in da, če le mogoče, uničijo vsako delavsko gibanje Že v začetku. Mi mladi člani, v veliki večini šolarji bodisi ljudske ali srednje šole, se zavedamo, da naša zadružna organizacija Waukegan and No. Chicago Coopérative ne zmore tega, ker obstoji iz mezdnih delavcev. Zato upamo, da bo vsak zaveden zadrugar z nami na dan 6. aprila. V Igri nastopijo: Mame Kirn Tillie Mesec, Virginia Gabrek. Angela Kobal, Albina Bartel, El-sle Novak, Julia Zelenlk, Jennie Popit, Frank Terpic, John $. Ze-lenik. John Kranc in Joe Golob. (Pred igro In med dejanji igrata Edward Bartel in Robert Za-kovšek.) Režijo vodi Kristina Kobal. Pub. odsek. ke. Vsem tem so zagotovili delo, "kadar se vrnejo". Leta 1919 se je vršila mirovna konferenca v Parizu. Frank P. Hays je šel tja, da govori a predsednikom Wilsonom, kl se je takrat nahajal na konferenci Hays je povedal Wilsonu, da je okrog 28 tisoč rudarjev v armadi, katerim je bilo delo obljubljeno, ko se vrnejo domov. Rovi so bili polni drugih rudarjev. Oni rudarji, ki so se borili "za demokracijo", so se po kon čani moriji vrnili domov, a zanj* ni bilo prostora v rovih. Wilson In Hays sta se sporazumela, da se skliče konferenca na kateri naj operatorji pristanejo na pogodbo za ft-urno dele in 5-dnevnik. Politikaši in skriv-ne sile šle takoj na <}e!o, df se prisili Haysa na odstop od predsedništva. Nekateri so navedli misteriozni vzrok, češ, da je poln opija, drugi, tfa je blazen in da je'poslan v zdravilišče Dejstvo je bilo, da Frank J. Hays se ni nikdar več vrnil kot predsednik UMWA, John L. Lewis, takratni podpredsednik Ü-MW, pa je postal njen predsednik, ki je istega leta sklical konvencijo te organizacije, katere se je vršila v Clevelandu, O. Na dotični konvenciji je bila sprejeta resolucija za 6-urnik in 5-dnevnik. Sedaj pa smo že v letu 1934, pa še nimamo 6-urnika in ga tudi ne bo, dokler ne bodo zmagali progresivni rudarji. Kaj pomaga tisoč ali več resolucij, če jih voditelji ne izvajajo? Saj so baš oni sami naj reakcionarne jii in najbolj proti skrajšanju de-lovnika! . ( Nekateri dopisovalci mislijo da botfo "izčistili" Lewisove pod repnike iz organizacije, pa se motijo. Vedo naj, da članstvo U-MW danes ne voli več svojih u-radnikov kot nekdaj, ampak da jib Lewis sam imenuje in nastavlja! Zato je edina rešitev zanje, da se pridružijo naši Progresivni rudarski uniji. Frank Kochevar (601). Malo rudarake zgodovine Went Frankfort, III. — Dm 27. marca bo preteklo leto dni, odkar je bila oklicana stavka progresivnih rudarjev. Kot pa vse izgleda, je še ne bo kmalu konec'. Mizerije ne bom opisoval v podrobnostih. Stavkarji pa vztrajajo kot so pred letom. Bliža se 10. april, ko se bodo vršile primarne volitve. Takrat oddajmo vsi naše glasove za Murphy Smitha, ki kandidira za okrajnega šerifa. Ce bo on izvoljen, tedaj smo lahko brez skr-bi, da bomo Ae kdaj napadeni. On bo skrbel, da nas ne bodo več napadali s puškami in količki v okraju Franklin. Od leta 1911 do 1917 je bil mednarodni predsednik UMW Fohn P. White. To organizacijo e dobil razkosano. Prvi termin !<• skušal zbrati skupaj vse frak-:ije in dualne organizacije. To «e mu je v precejšnji merftudi posrečilo. I*ta 1913 se je vr&ila x Coloradu rudarska stavka. Ta grenka in krvava borba je gotovo znana večini tu živečih rudarjev. Leta 1914, ko je izgledalo yse višnjevo za delavce, je Iz-bruhnila svetovna vojna In Iz-gledl ao bili za boljše razmere med rudarji. Takrat je pred«ed-nlk White prisilil barone premo-ga, da so pristali na tako zvari "mine run basis", za kar an se rudarji borili več let. V aprilu leta 1917 *mo dobili 10c povlika v novembru istega leta pa nadaljnjih 10c pri toni. Ampak ta pogodba je veljala za vojno dobo. ko je dolar veljal I» 30c, kajti draginja In ilvljenaki standard nista soglašala s nato mezdo. Delavstvo je bilo prikrajšano. Leta 1917 je John P. While od at oi II od predsedništva in je prcvzol ptzkijo v "delavskem vojnem zboru" pud predsednikom Wilaonom Predaednik UM WA Je postal Frank J llavs podif$iJr*dnlk P* John L. Le« Is katerega ie imenoval llavs. A merlka je šla v vojno na stran zaveznikov Ij» rudarji «o poslal* v vojno klavnico n.i ti»oče svojih bratov s navodilom, naj streljajo na Nemce ia njih aavotni. nizacije, pod kjkterih zaščito Ju izvojevali zmago. Pa se ie mnogi boje politike v društvih in sploh povsod, kamor v resnici spada. Pravijo, da na društvenih sejah ne sme biti politike. Delavska politika in delavska izobrazba spada povsod, kjer so delavci. To ai moramo zapomniti! Nihče drugi ne bo delal za nas, ako se ne bomo sami pobrigali, da si uravnamo razmere in iiasa vprašanja. Delavaka rešitev spada nam delavcem samim, nikomur drugemu ne. Upam, da bom dočakal dan, ko bo zavladalo delavstvo, ko bo rdgčft zpata-va zaplapolala na vseh vladnih poslopjih — mestnih, okrajnih, državnih in zveznih- Le poglejte v Milwaukee, kjer iippjo socali-stično upravo, dasi je pod sedanjimi razmerami precej omejena, vendar so si ¿am delavci izvojevali neprecenljive pridobitve. A^ton Mravlje. se tičejo naših prvih naseljencev in počnejiih zgodovinskih podatkov. Imel sem pripravljenih mnogo zanimivosti, pa s^ bile nekatere teh uničene. Tako je prvi tiakarski atroj, last pravega slovenskega časnikarja, neka prijazna duša uničila- Ta stroj je bil kupljen v Chicagu leta 1893. Ko ton na meatu, .bam spetUakor je> recimo/v^ poročal y Prosveti o mojih do- Muscle Shoals, Vlada n.V življajih, ako mi bo mogoče. Začasno se bom nastanil v Glen-wood Springsu, Colorado, kjer se bom zdravil. Matija Pogorele. Mi in nafe organizacije Cleveland, O. — Citam ra^nč vesti in novice ter vidim, kako se delavci v raznih naselbinah borijo za obstanek in del*vpke organizacije. Tudi pri nas se je začelo gibanje za delavske organizacije. Toda to je še vse premalo. Bolj bi se morali zanimati za' svoje delavske unije ter se organizirati politično, gospodarsko in industrijsko. Ni dovolj, d«f se delavci organizirajo industrij nko, treba je, da se organizirajo tudi politično In gospodarsko. Naši nasprotniki, naši delodajalci, so dobro organizirani, zato pa je treba, da se organizirajo tudi delavci, ako hočej^ iz-vojevati svoje pravice. Delodajalci se trdno držijo proti vladi in proti delavcem. Oni se ne podajo za nobeno ceno. Na vse načine se upirajo vladnim posku-:iom za ulblažitev razmer. Oni še vedno narekujejo vsemu in vsem. Kapitalizem je še vedno na vrhuncu, dasi so se že pokazali ponekod močni znaki, da mu bije zadnja ura. Ta "zadnja u-ra" pa se lahko podaljša in raztegne tako, da bo trpljenje delavcev trajalo še mnogo let, ako se ne bodo zavedli in zahtevali svojih pravic—samil Ako se bi trpini zavedli svojega položaja ln odgovornosti, bi vsi stopili na plan in v orga- Kraja kokofti in plačilo Kolapp, Utah.—Dne 11. marca ob 3. popolnoči so se spravili kurji tatovi ha svoje delo. Svpje naskoke so uprizorili z bliskovito naglico po vsej rudarski naselbini Rolapp, Utah, pa se jim njihov busines« ni posrečil. Končno so pa vendarle udrli v neki kokošnjak. Kokodajskanje prestrašenih kokoši je prebudilo gospodarja, ki je s atrelom v zrak, prepodil kurjake. Torej jim je uneslo tudi tukaj. Strela so se grozno prestrašili. Toda strast po pečenih kokoših jih je premagala, zato niso opustili nadajllhjih naskokov. Pp.preteku par minut, ko jih je prepodil strel iz puške, so uprizorili ponovni naskok na drugi točki. Posrečilo se jim je, da so odprli kokošnjak, last Italijana Jima Tollarja, ki je radi prehlada v postelji še bdel. Vstal je in šel h kokošnjaku, da vi^i, kaj je. Brzih nog je stekel po puško, potem pa v temi za kurjaki. ; Tat se je vrnil, da pobere še ostali plen. Italijan je udaril s puškinim kopitom po roparju, pa je kmalu sprevidel, da je zelo trd oreh, zato ga je zbil na tla, potem pa je šel iskat Še njegovega pajdaša, ki je imel vrečo s kokoši. Tudi tega je dobil, ko se je vračal po nadalj-ni plen. Jim je zavpil, naj mu vrne kokoši, tat pa se je branil. Tudi njega je Jim pobil na tla in se silno prestrašil, ker je mislil, da je tatu ubil. Začel je klicati na pomoč. Sel je po nočnega paznika, kateremu je povedal čudni dogodek. Paznik je h par pomočniki odkorakal na pozorišče bitke, kjer je Še ležal pobiti tat. Prvi tat je meStem te "prišel k sebi" in jo odkuril. Jim je menda za stalno prepodil kurjake, da si ne bodo nikdar več upali krasti kokoši. Oba tatova se sedaj zdravita v domači zdravniški oskrbi in oba. sta mormonske vere, katerima naj pomozi njiju Alah! Frank Kroll. Matija odpotoval v zdravilišče Chisholm, Mlnn. — Dne 16. marca sem zapustil to naselbino in se po večletni odsotnosti spet podal na zapad, iskat zdravja v Skalnato gorovje Colorade — v zdravilišče. Ako se mi bo posrečilo, če me ne bo bolezen ovirala, bom skuhal dopolniti mojo tfbirko, ki sem jo uredil prošlo zimo, in jo bom poleti razstavil v Chicagu. V -birki imam zanimive stvari, ki J«hi» l ana Jlevo). demokrataài vodja v Kan«** CllyU ki je Ml pred kratkim oh«tJea na leto dni zapora, ker je on lepa HI Uado pri davtOfc. p_ ^^ Vprašanje kolektivnih farm ¿ear Creek, Mont. — Kot if-gieda, silijo sedanje potrebe in razmere, da se morda vendarle uresničijo tudi moje želje, ki sem jih že nekoč izrazil glede skupnega kmetijstva. Sedaj bom ponovil, kar sem pred par leti zapisal v Prosveti, da bi tako akcijo podvzele- naše podporne organizacija V tem nisem bil osamljen. Poleg Franka Lu-kančiča, ki je precej pisal o skupnem naseljevanju na farme, je bilo mnogo drugih dopis-i nikov, ki ao priporočali to idejo. Ker pa našim organizacijam ni bilo mogoče izvesti takega programa, &e ga je sedaj lotil predsednik Roosevelt s svojo admi* nistracijo. Vsa čast mu. Ponosem sem, da imamo v tej generaciji Človeka kakor je Louis Adamič, ki ga je celo vladna komisija vprašala za nasvet glede agrarnega vprašanja in brezposelnosti ter mu obenem ponudila častno mesto glavnega svetovalca. Njegovi nasveti, ki jih je podal komisiji, se dosti ne razlikujejo od mojih želja. Takrat, pred dvema letoma, sem priporočal, da bi u-stanovili več velikih projektov ali kmetij, nekakšne kolektive. Vsak oženjen moški z družino» bi imel ne manj ko tri sobe, samci pa dve. Kuhinja bi bila skupna, tako tudi obedovalnica, ako bi tako želeli. Vsak, ki je sposoben, bi 'moral opravljati njemu določeno delo. Kmetijstvo naj se bi delilo na vse mogoče oddelke, tako da se bi pro-duciralo kolikor mogoče največ različnih stvari za domačo ra bo. Delavce naj se ti razdelilo tako, da bi bili pri vsakem delu oni, ki so za dotično delo najbolj sposobni ali prikladni. Ker se je sedaj zvezna vlada začela zanimati za ta velepo-memben program, je skoro gotovo, da ga bo tudi izvedla. Ker se ukvarjajo, kako bi brezposelne delavce s tem zadovoljili, je dolžnost vsakega brez poselnega, ki se za to zanima, da o tem poda svoje želje in nasvete v javnosti. Kakor je razvidno iz poročila, bo v kratkem sklicana konferenca podpornih (tujerodnih) organizacij in vladne komisije. In vsak, ki se za to idejo zanl ma, naj da svoje nasvete za stopniku svoje organizacije. Slovensko narodno podporno jednoto bo menda zastopal brat Vincent Cainkar, njen predsednik. Ker je vladi mogoče izvesti take projekte, naj bi bili,deležni teh ugodnosti vsi brezposelni delavci, ki bi radi delali, pa dela ne morejo dobiti. Ne pa tako, kakor se je dogajalo pod CWA, ko so delo dobili taki, ki niso bili potrebni, ali pa so se le vozili okrog ter vlekli plačo. Vlada naj bi pomagala zgraditi tovarne, da bi na kolektivah Izdelovali gotove at vari sami za-, se. Ako bi hoteli v teh tovarnah izdelovati predmete za zunanji trg, bi tak predlog spet bil poražen. V vsaki kolektivni kolbniji naj bila kakšna tovarna. Živinorejo bi se imelo tam, kjer je podnebje za to. Sploh bi moralo biti vse urejeno tako. da bi vsaka stvar spadala v svoj kraj. Imeli bi tudi skupne'mlekarne (sirarne) in tovarne za konzerviranje sadja in I sočivja, priprave za sušenje mesa itd. Take kolektivne kolonije naj bi imele vse potrebno za ves komfort. Bolnišnice, lekarne, čitalnice, gledališča in kine, dvorane za razvedrila, seje in »hode. Dalje centralno kurjavo, hladilnico in kar spada v to kategorijo. S tem bi bilo za-i jamčeno diwtojno življenje delavcem in njih družinam Rja brezposelnih u ^ me izvršila, bo to r^ kaj obsežnega. PrfJ^J bilo, da se bi naselili do nosti. Ker se vsega tudi m projektih ne bi moglo pr bi bilo umestno, da bi vi darila kolonijam nekaj kar bi donašalo stalne lada nsj di plačala vse transportni ške vsakemu brezposeln še bi hotel naseliti na fi Sko kolektivo. Tega pa sme imenovati komuni socializem, boljševizem zem, demokratizem ali kancem. To je sedanja ba, zato naj se tudi zvede ostane kot nekaj stalne» Ker sem brez dela že it; ta, mislim, da sem pači čen, da povem svoje mnen nasvete glede te velekoristi mere v javnosti. Sedanj« mere silijo vlado, da nekaj ne glede brezposelnosti, ki tej deželi tako velika, da od pomore perečemu vpn edino le zvezna vlada. Ci resni, zato je treba, da poi mo vsi skupaj, da se u uresniči.* Vsi na delo za federaln dustrijske farme! Ferd. Rasborschek (g Pravi pomen organizaei Finleyvijle, Pa. - D» mam poročati nobenih po« novic, itnam pa stvar, ki ji merna v agitaciji za prida nje novih članov S. N. P. ( moji bližini je živel neki S na farmi z veliko družino, cem prošlega novembra n umrla žena in pustila sedei doraščenih otrok. Zavan ni bila pri nobeni podpori ganizaciji in v hiši ni.bilo| nega centa. Mož se je pa p< dil, da ji je vzlic temu preij dostojen pogreb. Nesreča pa nikdar ne po Letos, dne 13. marca, je bi tični mož ubit v avtni m In kdo naj ga pokoplje? Oi je oskrbel ženi pogreb, je r naj plačajo najprej te *tn potem bo šel« pokopal ubi moža. Hodili^ so od enegi drugega pogrebnika. Nič. 1 Čno je hotel pogreb prevzet ki lokalni pogrebnik, ki je i Šal zapuščene otroke, (e ii kaj denarja za krsto. S« so odgovorili, da nimajo, grebnlk je hotel vedeti, ie j njih oče pri kaki podporni ganizactfl ali društvu. Ni Tako so pustili pokojnep tvega ležati na navadni poi cele štiri dni. Končno so «I ne oblasti zadevo vzele v i roke, kupile krsto ter pokoji pokopale. Tu je pač lep dokaz, ki vrednosti so naša društva i boge delavce. Rojaki, kita niste člani SNPJ, stopite njeno okrilje takoj. Nifc PJ je največja dobrodelni podporna organizacija te r ki vam jamči pomoč v sla bolezni, nesreče ali smrti. Na delo, člani! Foveči naše vrste! Frank Pena* Veselica s tombulo No. Chicago. III. - Tukaj delavske razmere »o sla!» I malo je tako srečnih, d» '* kakšen zaslužek. Nekatere varne sem pa tja upoilij» delavcev, pa le za toliko I dokler imajo naročil». H sliši, prevladuje priganji» tem, ki je dobro upeij»" v' tovarnah. Kljub slabim razmeri« včasi malo pozabavamo fl venskem domu, kjer « «J razne prireditve, zabave lil Tudi članice go«podinj-ke^ seka smo sklenile ns nsü I da priredimo veeelk» maja. To I»-» ve* ' lo. Članice so že n» pripravijo vsé potrebno prireditev, tako ds m naši poketniki dobro Sezite po vstopnicah, kmalu v razprodsj 0 pravočasn». USTNICA IW tí k bo vlada ta Ako Detroit. J k program naeeljeva- 0olen podpis. F B 0 S Y E T Ä . n. »rini Iki pre«led- v stotakov. - V K* ored ¿asom po-stotaki. ¡.je kmalu aretirala ne-lovskega pomočnika in gkor so trdili, so ga i* Svno pri izdelavi stota-zli pa poročajo, da se je ¡¿njegova nedolžnost ter L8tili. Policija pa je vo-Savo dalje, a pravih tm» »i mogla zalot,tl; ■ p, se je v neki trgovini ¿boru pojavil nekdo s po-¡oim stotakom. Trgovec je m obvestil policijo, ki je u>ja aretirala. Bil je to u Budolf Kurnik iz Jare-p dola. Policija je na nje-i domu izvršila hišno prp-i ter našla vso pripravo za Ljinje denarja. Pomagal (tiskanju 44 letni brezpo-'ekonom Anton Kokot, ki |lj policija išče. jjicija poslanca je počas-Ekor so poročali, je skup-pred tednom izglasovala t ¿a ge poslanec Husejin | kroti sodišču zaradi zlo-f\ojega poslanskega polo-bi zaradi vplivanja na dr-uradnike, vse zato, da je pvftl državo za poldrug mi-dinarjev v svojo korist, pl pa je tudi drugim ve-Itnikom do sleparskih kup-šržavo. Da osvežimo spo-l te sleparije, naj ponovi-i kratko, za kaj gre: Hu-Kadič je od izselivših se h posestnikov kupil mno-ilje, za katero je dal 40,-in. Ta posestva je prodal ržavi za 1 milijon 520 ti-urjev! Podkupil je urad-U «o ocenili posestva vi-ako je brez vsakega tru-Kuial lepe denarje. Do ta-pčij je pomagal tudi dru-ij so imeli uradniki strah jim, ki je državni posla-je poudarjal, da se zelo pozna z vsemi ministri, te afere je skupščina i izročiti Kadiča sodišču, raki državni pravdnik je teval zapor za Kadiča in se Kadič se je 1. marca i sodišču ter se mu stavil P<%o. Sodnik pa ga ni tirati, češ, da še ni toza-»»klepa. In Kadič je od-»domov. Poslanca areti-težka zadeva, pa čeprav to skupščina, posebno še, škodoval državo za pol-ijKjon. Državni zapori se ljudi tako nekam neradi rraja slovenske učbenike. » l«m je Še v spominu, "will dijaki „rednjlh Sol N« iztrgati pred nekaj iz slovenske učne knjijje 6 »trani zaradi odlomka wjevega "Kurenta" ki na uvodnem mestu rovon o |ep0ti slovenske iakrat so dognali, da 7 hiranja Cankarjeve ln »nu-evanje slovenskih « Prišel iz helgrajske l- nicijative. uoKazaio se je, da so vlado na to "separatistično sestavljeno" čitanko opozorili iz Ljubljane vneti uradniki in da je vlada — opozorjena in izzvana — potemtakem morala nekaj storiti. Pa so se dogovorili z avtorji te cenzurirane čitanke, da bodo spredaj v čitanko prilepili nov list, na katerem bo natiskano nekaj takih besed o skupni jugoslovanski dornoviri, da bo pritožiteljem ugodeno ž njimi. Avtorji so tudi pristali na to. Pa je prišel iz Ljubljane spet nov predlog: Iztrgati je tre-| ba za vsako ceno prvih 16 strani iz Čitanke. Ce pride ta predlog iz Ljubljane, pač ne kaže drugega vladi, kakor da ga potrdi.'In je predlog potrdila. Vlada si je pač mislila, če že pljuvajo nekateri Slovenci v svojo skledo, jim mi tega ne bomo branili. — Na te okolščine smo se spomnili, ko smo brali te dni, kaj je govoril slovenski poslanec Rasto Pust.»-slemšek v skupščini. Govoril je med drugim o nacionalni vzgoji, o njeni pomanjkljivosti — in pri vsem mislil pač Slovenijo. Vzdihoval je, da je med srednješolsko mladino velik del takih,, ki niso "prepojeni z jugosloven-stvom". Kdo je tega kriv? In PustoslemŠek je s prsti pokazai nanje: med slovenskimi profesorji je mnogo takih, ki niso patrioti, nje je treba naučiti kozjih molitvic! In z drugim prstom je pokazal na drugega krivca: na slovenske učne knjige! Te so pogosto zelo slabe, pa čeprav so od prosvetnega ministrstva potrjene. Čitanka za II. razred nima niti besede o. našem' kralju, pa jo je ministrstvo potrdilo. To je škodljivo! — Tako. Slovenski profesor j i-strokovn jaki sestavijo učno knjigo, ki je bila od vse pametne politike pohvaljena kot knjiga, ki se ne drži starega kalupa, in knjigo potrdi tudi minister sam. Najvišji prosvetni organ v državi jo potrdi! Pa se najde slovenski poslanec, ki ni ne strokovnjak v teh zadevah niti nameščenec varnostnega urada, da stopi v skupščino in ozmerja ministra, ker potrjuje dobre učne knjige in si želi staro-kopitnih. In obenem udari po profesorjih, ki da "niso zanesljivi". Take anekdote si je dobro zapomniti. Umor in poizkušen samomor. — V Trbovljah je vojni invalid Ferdinand Pavelšek preživljal svojo družino ? dohodki majhne trafike in majhno rudniško plačo. Skrbel je za ženo in Štiri o-troke. Razumeli so se dobro, dokler ni stopil v krog družine neki mlad fant ter začel ljubimkati s 35-letno Pavelškovo ženo. To je zaneslo v družino prepir, ki je vodil do razporoke. Pred nekaj dnevi je sodišče odločilo, da se zakon loči, za otroke mora skrbeti Pavelšek, ženi pa mora izplačati toliko in toliko denarja. Ob tem je prišlo znova do hudega prepira med zakoncema. Končalo se je z zločinom. Ko je zvečer mož pregledaval neke listine, je vstala žen« iz postelje ter prišla k možu, češ, kaj da dela. Moža je to tako razburilo ter vnelo njegovo silno jezo, da je segel po britvi ter jo zasadil ženi v vrat, nakar je z britvijo prerezal še sebi vrat in skočil z drugega nadstropja na cesto. Žena je v stanovanju izkrvavela, moža pa so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga raglo operirali in mu utegnejo še rešiti življenja. ' Nekaj o praznoverju. — Z$ spet! porečete. Da, že spet. V Orjovcu v Slavoniji je neki kmet Simen Fleger oznanil vaščanom, da se v njegovi hiši prikazuje Mati božja. V kuhinjskem zrcalu jo lahko zagledaš, če namreč plačaš nekakšno vstopnino. Tako je razglasil kmet. Ljudje 89 se res začeli zbirati okrog njegove hiše in nekateri so tudi plačali in res trdili, da so zagledali v kuhinjskem zrcalu Mater božjo. Takoj pa so zvedeli tudi 0-rožniki, ki so prišli, stopili brej vstopnine v hišo ter opazili tisto "sveto" zrcalo: sopara ga j* orosila, pa je kmetica zagledala v njem zabrisane poteze svojegji obraza in trdila, da je to Mati božja. Seveda so orožniki prepovedali kmetu, da bi iz tega ko*« val denarce. Mož je bil lahkoveren, a je hotel s tem vsaj zaslužiti z vstopnino. To se ni zgpdilo i JEftotoa froiltjiati skim jMaveqn Z« zdrobitev stavke v Cambridgu so kapitalisti zložili $24,000; poticijeka brutalnost na višku Pittsburgh, Pa. — (FP) -i' Posebna komisija governor ja Pinchota za preiskavo policijskih aktivnosti v jeklarski stavki zadnjo jesen V Anpbrldgu je Iskrila neverjetne brufciinojti. » katerimi so oblasti in jeklarske družbe zdrobile stavko ta feu V povojih. V *Kciji so sodelovale vse industrijske družbe v okolici Ambridga in prispevale $24," stavke. 1 (xM.m Dva tedna v nezavesti. — P lir šali smo, da je bil v pustnem vrvenju in norenju hudo rajijen VrSič Franc iz Bukovcev. S trikrat počeno lobanjo in nezavest-• nega ao prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so ime'i le ma|o u* pnnja, da ga bodo rešili smrti. Zdaj leži v bolnišnici *e blizu 20 dni, pa se še zmerom nI prebudil iz nezavesti. Zdravniki upajo, da bo bolnik ostal živ, ne vedo pa, kakšne bodo posledice hudih ran in tako dolge nezavesti. Umrli so: mariborski dramski igralec, 27 letni Fran Tovornik, v Ljubljani žena zobozdravnika dr. Pavloviča, v celjski bolnišnici 80 letna Marija Trdbiševa z Brega pri Celju. ' , Stavka tekstilnih delavcev Middletown, Conn. — Da ni tekstilnih delavcev več mogoče vleči za nos z obljubami, je dokaz stavka pri Russell Mfg. kompaniji. Družba je delavcem nedavno obljubila zvišanje plač za 10%. Ko je prišel naokrog plačilni dan, ni bilo o zvišanju nobenega sluha. 100 delavcev je pričelo takoj godrnjati. Godrnjali so tako glasnd; da je zastavkalo vseh 800 delavcev. Družba ima večje naročilo in so izgledi za zmago dobri. ,000 za zdrobitev Priča za pričo je pripovedovala o brutalnosti deputiierjfov to» r^ytyrne policije, ki je streljala na atavkarje in jih preganjala brez vsake provokacije. Kič se niso ozirali kdo je biltgr- pred* ^to^leti ^marveč 'v^etSJi* ^ Brezobzirno pred sto leti, marveč v letu^0 metuli p]inske bom^ rftbm epeljce in Nogometne količke streljali v stavkarje, njih ne ip otroke. Priiadeti so bi-tudi radovedneži. S to brutalno *ilo so zdrobili stavko 2000 delavcev pri štirih družbah v razmeroma kratkem Času. Pri tem so potovale tudi kompanije, ki niso bile po stavki prizadete. America« fridge ,Co. je na primer prispevala $5934 v sklad $24,000. tlones Laughlin, ki ima tovarne na drugi strani reke, je šerifu dala 50 mož, katere je depptifl-ral. Nobena teh dveh družb ni bila po stavki prizadeta. Župan Ambridga je prlinal, da je lokalna policija nepostav» no udrla v unijski urad, aretirala dve osebi in zaplenila $60 ter listine. Slednje je izročila justičnemu departments denar je pa še vedno v županovi posesti. Pri pogrebu ustreljene žrtve je bila aretirana tudi nako dekle, ki je skušala imeti pogrebni govor. Prišla pa ni dalj ko do prvega stavka. Nagovor: "Fellow workers" se je policijskemu šefu zdel tako radikalen, da je takoj položil roko na govornico ln jo odpeljal v zapor. Komisija bo preiskovala ak tivnosti izredne policije tudi v rudarskih okoliših. Na podlagi te preiskave bo priporočala posebno zakonodajo proti razbijanju stavk. I*OLOM FRANCOSKIH TVOR-NIC ZA ČEVLJE Pariško trgovsko sodišče je proglasilo deset velikih francoskih tvornic čevljev za Insolv^nt-rie. Med njimi so: Fayard, Pi-net, Dressoir, Raoul ln Ehrlich. Skupna akcijska glavnica teh tvornic znaša 160 milijonov frankov. Vseh deset tvornic je pod enotnim nadzorstvom Comité Central de la Chassure Française. Ta polom je posledica znane Oustricove afere. Oustric si je namreč prizadeval, da bi ustvaril trust tvornic za čevlje, njegova prizadevanja pa se končujejo zdaj s polomom. 50.000 UPEPEIJTEV V C8R Češkoslovaška republika ima danes II krematorijev. V njih so od 1. 1918. do danes sežgali 50,000 mrličev. Polovico upepell-tev odpade na Prago, ostali del pa na druga večja mesta, Brno, Plzenj, Budjejovice, Moravska Ostrava, Olomouc, Karlove Vary itd. AH «U le naročili Proavfto ali Mladinski JUt svojemu prijait-Iju ali sorodniku ▼ domovino? To je edini dar trajne vrednotil, Id ga sa mal denar lahko potijo-te avojcem v domovino. [siomdi llirodu 1 Ut» .y,., g ..41. Podporni Jodnota 17. J«*« *.M7 ediiavt Ulteoto J< «M7-M 80. LawftdaU Af* Chic*««. HL Tel. Ruckweh 1104 GLAVNI ODBOR S. N.P.J. ' * UPRAVNI OIJ8KK: VINCENT CAINKAR, prmtaadnik.... 2657 S. LawndaU Ava., Chic*«o. I1L FRKD A. VIDER. «I. tajnik.,........2S57 S. Uwndala Ava., Chicago, 111 LAWRENCE GRADlaiIBK.UJ.bol.iMkl. 2667 S. Uwndala Ava., Chlcafo, III JOHN VOORICH, gl. blagajnik......M67 S. Uwndala Ava., Ohkago, III FILtP GQDlNA, uprav i tal j glasila... .2057 S. Uwndala Ava., Ohtcftgo, HL JÖRN MOLBK, uradnik glaiHa......2«57 8. Uwndala Ave* Chicago, 111 'ODBORNIKI: RANK SOMRAK, prvi podprediadnik.......DIM K. 74th St., Cleveland. 5 E. 140th St.. Cleveland, a ANTHONY CVETKOVICH,.............»83 Seneca Ave., Brooklyn, N. Y JOHN OUP...................140 S. Proapect Ave., Clarendon Hill«, m POROTNI ODSEK: JOHN OQRdEK, »redaednik..............414 W. Hay 8t„ Springfield, HL ANTON SpLAR.vT!...............................Box «7, Anna, Kana. JOHN TRCEU..................................Boz 267, Btrabane, Pa. PRANK PODBOJ............v....................Box 61, ParkhlU, Pa. PRANK BARBICH..........t.......16010 Parkgrove Ave., Cleveland, a NADZORNI OD8EK: FRANK BAITS, predeednik..................3630 W. 86fe St., Chicago, HL FRED MALGAI..............................25 Ceirtml Park, Paru, !UL JACOB AMBROZlCJp......................418 Pieree St, Evelatl M Ina roseaI VSA — vsa mJ m VN Vm __ __ « ttovaUal «tout*!, tl » «k •• trii Uk*toi kl w HHliS m aeato al. m*Sm4rIU. mJ w aarttv* ne »r*4M4*lllv» AUNK Miîalv* I» thii. kl m gL i»i««mii eSMha la Mam v«Me métrï X^H^^Màk* MSe*r*. «al w a» bel. taJaUlM. •«.t. * M. MMaJalihlaU wmU. .aj m h*U)«>. m Wm-IMI«»^ MUtOlM tua* t et. i»n«mb eton mj m aeinj^ rr*a «ajf* " 'vsfÎJÂvi'S'îl. m aal Mlu^ a« Jaka Uvrftka. anininlU h«» V«l DOriSI la U» «M km*m «mM k« Uintiti U «m «Mietorr* «m»^ MUUn «f alafc kmaflt ak*«M kt illnail to Um wkUM nmtir?. riuHtil mturt aaSto Um IvrMUctMa al Um Ummot*! «iflm «ImuM k* toka« m wltk k toi. CMealetoto mmutmima Um «•* e« Um tiatellf« kaart akMto k* »Urafl to r«eak Uit«, «kalrttka W »M «Hrt al hento». . ' ^ ^ Charfn. w*»totola »a« «aeMto UMato U Nlnmi to I«km Oerkak. «halraea, Jn4l«tol V Šolah bi radi več patriot Uma New York. — Po 14 letih so ne stoprocentnežl aopet vrgli v na akcijo za očiščenje radikallzma iz ftol. V ta namen so predložili državni zbornici zakonski osnutek, po katerem bi moral vsak učitelj in učiteljica s prisego izreči svojo lojalnost do obstoje-ftih vladnih institucij. V kampanjo proti reakcljo-narjem se je vrgla tudi Clvll Liberties unija, ki Je poslala sonetnemu odseku protest 1 podpisi večjega Števila prominent-nih profesorjev. Nižja zbornica je predlog Že odobrila. LEPO SPRIČEVALO ( 1 "Nikoli nisem Imel pokornej-Šega, pobožnejšega in vljudnej-Šega spovedanca, kakor Je ta." Tako je zapisal v nravstveno spričevalo duhovnik chicaške jef-nišnice C. I. Balse. In to spričevalo je dobil ameriški bandlt —■ Al Capone. ŽELODČNI SOK Sluznica, ki pokriva notranjo stene želodcu, vsebuje mnogo krvi I11 neštete žleze, med katerimi so takšne, ki izločujejo želodčni sok. Ta sok je brezbarven ln njegova količina znaša na dan 6 do 6.5 kg. Najvažnejši sestavini želodčnega soka sta pepsln in solna ki slina. Pepsin Ima to lastnost, da spreminja živalsko in rastlinsko beljakovino v prisotnosti solne kisline v topljivo obliko, ki jo 1-menujemo pepton. Z drugimi besedami pravimo temu, da želodec prebavlja. želodec prebavlja torej samo beljakovine, ln sieer po njihovi obliki ln pripravi različno hitro, Bkrobaste snovi in maščobe pa se v želodcu le malo ali nič ne spremenijo. Glavna prebava so izvrši potem v črevesju pod vplivom soka trebušne slinavke, žolča in črevesnega soka. AfiUrBjte za Promto! k PLINOVA GORKOTA primerna za trgovine in urade Delni BVtnam podjttij, ki se lahko okoristijo t ¿uliano ceno plinu za grtlji, /n sicer: Trgovine: Grocerijake Zeleznlnske Elektr. potrebščin lekarne Prodajalne: Smodk Čevljev Obleke Hrlvolce Ileatav racije Cvetličarne Pekarne («outline Gledališča Zdravniški In Tovarniški uradi Tovarne Skladišča Kurjava h plinom je popolnoma spremenila način gretja v .tisočerih trgovskih in industrijskih podjetjih v Chl-cagu, v teku zadnjih par mesecev. Stroški plinov« kurjave so skoraj polovico manjši, kot so bili v zimski nezoni leta 1980-|J. Kurjsva s pjjnom zmanjša j,otrato goliva, prihrani delo. zrl-žu stroške in je lorisio-nosno na več načinov. Trgovina rrn primer Je mnogo Lolj vabljiva za odjemalce, ako je kurjena s plinom; je bolj snažna in topla. Gospodarju ali pomočniku nI treba vedno tekati v klet in nakladati na ogenj, kar Je velite cfonomlčne vrednost). Mi nudimo različne načine naprav za kurjavo s plinom—primerne za vsako potrebo. , Za vašo \unt-no udobnost in udobnost odjemalcev bi morali preiskati način kurjave s plinom. Mi vam drage voljo pošljemo tozadevnega ve-ščuka, ki bo pn glelal vsš prostor in svetoval, kateii način kurjave je za vas najprialadejši. I'o kil ti U Wa» a*h «'»00. m,.«** f.«/I • SH«t»w MM« ,rii««i|t t— trn 4<»x » p««4«Ml»l êm »II •«• Ml*« 4-rn*. Si « M ar*«««, nI -^»•»•"i* «i MOSMtl in m »tik« t,mmUmm- S^»«**« t» mm»4»—*l i« fAtf«* mt%4» »r»*>»•• a« M ^.„w k-4 M4*ai*«llM km*trn » 0lmtsf i'll |l If kl' ii»». i ' haßl*t0i i« i4mI'» m lnM*l«m. trn mm, m 4,111 |,|*>ai miétto» oto «to ri«a»(»rtto — »a*»» i»Mt l't»lui «raada » Kuhi ji j, yrirratljraa. HHk« hat« "mmWtSEt. THÜ PEOPLES CAS LIGHT AND COKE COMPANY y 122 &ouih Midiigan Avenue . « 1 PIOBIITI1 IEONHABD FRANK KARL IN ANA Pr evad«) MILE KLOPČIČ Ob pogledu na oba ta dva Je mnogim sprehajalcem, ki »o zdolgočaseni kinkali »kozi nedeljski popoldan, za nekaj hipov oživel obraz: Ana, ki je tako ljubka in močna, tako lepa stopala se pregibala v bokih in bila tako gibka, in zraven nje temni, divjaški dečko brez ovratnika, tleč kot povrino prekrit ogenj. Sla sta proti mestu. Prvič »U šla skupaj. Kakšna izpolnitev zanj, ki je četrt leta peš drvel skozi dežele in gozdove, neprestano proti njej! Zdaj je šel z njo. Zaostal je za nekaj korakov, da bi jo videl, lutko hodi; in privid, ki ga je leteč v stepi imel o Ani, se je vrnil. Tesno objeta od gladke, rjavkaste obleke se mu je bila prikazala, kakor se umrlo dekle še enkrat prikaže dragemu, lahno stopajoč po «Uri poti pod drevesi. Preble-del je ob neposrednem navalu čuvstva. Pa čeprav moram čakati leta in leta! je pomislil, čakati pa ni maral niti minute. Ko se je okrenila, z nepokvarjeno razumnostjo v obrazu in z modro brzdanim notranjim bogastvom v pogledu, Je nenadoma tudi ona začutila zračno sinji občutek, da te je že nekoč tako in v natanko istem občutju obrnila k njemu. "Jc mar mogoče . . ." Njemu ni bilo težko uganiti. Zakaj njegovo bistvo in njegova volja sta neprestano krotila okrog ifte točk«. "Je le tako." . . da sem že hodila nekoč t teboj po tej Zavila sta v drevored, ki je vezal predmestje z mestom: drevored njegovega privida. "Tu, nekoč, bil je večer, si se pojavila pod drevesi. Čakala «i me." Tega mu Rihard ni pripovedoval. A tako je moralo biti. Videl je bil Ano, kako hodi čakajoče sem ter tja. V nJem je bila resnica, in povedal jo je. ' o Ana je začutila v vsej levi polovici telesa, ki je bila blizu njega, sproščujočo toploto. Ovirajoče resničnosti so prešle. Cuvstvo iz dna srca je krepko oživelo. Cuvttva obeh so ae stekala. Ana nI premišljala. Verjela je, kar je čutila. Da bi okusila poslednjo sladkost, je morala vnovič dati čuvstvu do besede, izgovoriti vnovič ime. In izgovorila ga je. "Rihard." Sklenil je magični krog, rekel Je preprosto: "Rad te Imam." Tako sta šla. "In otrok? Ga zdaj hočeš? Ga maraš?" Njene ustnice so se mu odprle, veke so se koprneče zaprle. Pa je bila vendar tako molčeča ženska. Vprašal je vnovič v njene ustne. Z njenim nemim odgovorom v globoko pomirjenem srcu je stopil poleg svoje visokorasle žene na gostilniški vrt. Kaj ni stopil te nekoč kot fante na ta vrt? In krčmarjeva hči, da, Ana — z roko okrog njegovega vratu — mu je primaknila čašo z mlekom. Kakor sta malodane sama na vrtu sedela pre% cej v stran pod drevesom, sta bila še nekaj časa tako drug blizu drugega, kakor bi življenje nikdar ne bilo Ane privfello k Rlhardu. Bilo je, kakor da sta moč in hrepenenje dveh src prav do kraja prebolela tisočerokratno delujoče naključje, ki odpira vrata do usodo uravna-vajočih življenjskih zmot. In srci sta kakor od začetka nanovo in krepko prisluškovali drugo drugemu. Zunanji svet se je vrnil Aele z delavsko družino za sosedno mizo: žena je takoj, še stoje, razvila s seboj prinesene kruhke, štirje otroci, z nosovi jedva čez mizni rob, so jeli kričati kot IKitrešen ptičji zarod, kadar se pojavi mati na robu gnezda. Ana Je pričela spet premišljati. Toda uaoda: ljubiti, ki zadene izmed tisoč enega, jo je bila zadela: v svojem pravrelcu neproučljlvi, absolutni Moraš, ki je neodvisen od življenjskih okolnotti, od zunanjosti, od značaja,, od posameznih lastnosti drugega; ki je ali ni; ki je težak kot svinec in lehak kot vonj; manjši od atoma in tako velik kot svet; ki dvigne prizadetega visoko v srečo in pahne v trpljenje, da zavida še podgani. Neproučljiva skrivnost se je odprla v nji. Godba na pihala je začela ob osmih. Gostilniški vrt je bil že poln. Semkaj so zahajali točni ljudje. Kari je opazil v pogledu ljudi za sosednimi mizami. Toda razmerje med njim in Ano je bilo že v znamenju najglobljega iz-menjavanja. Kari sploh ni šele prehodil vseh predhodnih dob, tudi ne dobe, ko je mož ^nosen, da se lahko pokaže z lepo ženo. Zunanji svet že ni mogel več vplivati; v nobeni tvoji obliki. Ta dva, obdana od življenjske gneče, sta se borila izključno le drug proti drugemu in drug za drugega; sekala sta rane in jih a pogledom spet celila. Od starosti skoroda v pravi kot upognjen, pritlikav možiček je plaval pod svojim rdeče-modro-zelenim oblakom otroških balončkov kakor majhna, črna gondola od mize do mize. . Vračala sta ae skozi drevored, v katerem je bilo še doživetje od prej. Oba sta mislila na to. Sla sta počasi in molče: dva človeka, ki spadata skupaj. Ana se je branila. To je prišlo prehitro. In nič še nI bilo pojasnjeno. Ta tema se ji je upirala. Toda njo je z nepremagljivo, ostro silo nenadoma zadelo čuvstvo, zaradi katerega je bila po cele minute pripravljena, pozabiti-vso preteklost in Karlu vse verjeti. Ko sta šla skozi vežna vrata, sta praetariči ¿epe ta je staknili glave. Njuna obraza in roke so bile ogorele od solnca. Zdaj je bila Elfl oblečena v rumeno, Alma v modro obleko. Ob jezeru sta bili obleki zamenjali. "Srečo imAte, gospa Ana; kar čestitati je treba," je rekel neki moški na stopnicah in stopal lepo dalje. "Pravijo, da se kaj pogosti pripeti, da se kdo, ki so govorili o njem, da je padel, spet vrne. Pa vendarle je to redkott." "Medve sva zvedeli že sinoči," je glasno zaklicala Elfi. "Od koga pa?" je vprašal moški, ki je bil že za del stopnic niže, in Ana je slišala odgovor: "Od Boeschovke." - u To Je bila starka, ki je vedela vse, kar se je dogajalo v tej veliki hiši, in vsakomur čren-čala o tem. No, in zdaj? je pomislila Ana. Tedaj jo je iznenada objela prijateljica, in Ana Je začutila Marijino solzno lice. "Zakaj mi nisi tega povedala? Vsa hiša je vedela. 8*mo jaz ne! To si mi lepa skrivnbst-nicat Videla bi ga rada . . . Gospod Rihard, na vsak način vas moram takoj videti." Temno je bilo na stopnicah. "No in zdaj?" "Kako sem vesela!" To je bila Ana prav za prav. '"tako težka sreča," je pomislila. "Tako težka." Nosila jo je v tem, kako je šla k vratom, odprla, prižgala luč. Lahko bi bila rekla, da Kart ni njen mož, da ima ljubimca. Ničesar ni bilo, kar naj bi prikrivala. Dh so žene, katerih možje so bili v vojni, živele popolnoma očitno z drugimi moškimi, je bilo stanovalcem te hiše nekaj samo ob sebi razumljivega. (Dalj. prihodnji«.) Tanki rdeče armade v sovjetski Rusiji na pohoda. Andrew V Idr leh (Johnstown): Offkiliko jezero in okolica (Nadaljevanj*.) Iz te Jame ae voda Izgublja pod žago. pod veliko skalnato steno in pride spet na dun v ftkoclja-nu, v lepem In romantičnem kraju v sredi gostega smrekovega gozda. Voda teče nekaj časa med livadami, do katerih prideš po lepo speljani grajski cesti, nb kateri te opazujejo srne in srnice, ki niti ne tbeže, ko se jim približaš, ampak ae ti «urno umikajo s poti kot domača živina. Menda dobro vedo, da ao v tem kraju varne, kajti ne bi bil bi rad v koti tlatega. ki bi tu smo ustrelil in bi ga zasačili. V dolžini kakib 7(H) metrov zavije potok pod ogromni pri-rodni skalnati most. čigar obok je vlaok okrog sto metrov, preko katerega vodi grajska cesta. C« bi ta most opazoval iz dalje-va, bi te nihče ne mogel prepričati, da ga je narava sama tako precizno v simetričnem «logu It-kleaala Ob obronku moata je mala cerkvica v razvalinah. I>e nekaj kamenitih svetnikov leti poleg podrtega *ldo\ ja. Ali je bil to poganski tempelj ali krščanska molilnlea. tega v moji otroAki dobi nisem mogel dognati. Nekaj metrov pod koloaalnim m (Mitom ae \oda »»pet itf ubi v veliki, temni odprtini in prihaja zopet na dan nad vitoko skalo "pod malnl" v Gorenji Planini, kjer dobi Ime reka Unlca. Pravijo,* da se združi nekje pod zemljo s potokom Pivko in morda še s kaka drugo vodo in da je s svojimi votlinami tveiana tudi s Postojnsko jamo. Vsekakor mora biti nekaj takega,, ker izvir U-nice je večji nego bi ga mogla dajati sama Cerkntščica. Tudi Unlca se kmalu izgubi v vznožju Planinskega loga pod Gr-čerevcem, nakar pride pri Verdu topet na dan pod Imenom Ljubljanica. Torej ta mali potok, ki se izliva v to ogromno podzemsko shrambo, ki zbira vse vode studencev v hribih pod Sv. Vidom nad Begunjami in jih združuje, J» roditelj naše Ljubljanice. Ozrimo ae gori na strmo skalo tik nad odprtino. Tam je nekdaj stal grad Karlovee TUkaj le obrial potrjuje, da Je bilo nekdaj na tej strmini človeško bi-valile. Ljudska pripovedka ae še vedno vzdržuje, da ae Je v grajsko hčer zaljubil sin mogočnega ftte-berškega viteza, čigar grad ae je nahajal na naaprotni strani jezera Grajščaka pa sta si bila smrtna sovražnika. Mladi siri fanta in dekliča pa nista poznati sovraštva ter sta ae tajno shajala in ljutyla. Ker Je mladi vi. tem pogoato s svojim čolnom ponoči prihajal , na Karlovee, je njegova itvol ogatec) Emono (Ljub-jljana), Celaeao (Celje) in druge iulne kraje. Sledove te ceste ae I še dandanes lahko opazi celo od daleč, zlasti spomladi, ko kopni »neg. Zgodovinarji trdijo, da ac Rimljani in drugi narodi gradili svoje ceste V po visokih hribih tln bregovih in sledmi te ceste to potrjujejo. (Dalja prtiiadajit.) AH rarjamte v posmrtao ihrljtajt? Na to vpraianje, ki ga je neka ugledna francoska revija zastavila mnogim velikim možem, ao prispeli med drugimi naslednji odgovori: Henri Barbusse: Niti naša pamet a tvojimi miselnimi sklepi, niti znanost a tvojim gradivom dejatev nam ne dajeta najmanjšega dokaza za možnost življenja po naši telesni amrti. Znano mi je, da tisti, ki verjamejo v posmrtno življenje, ne verjamejo v logične aklepe pameti in ae tklicujejo v druge spoznavalne možnosti. Morali bi mi najprvo dokazati, da ao sklepi pameti absurdni in da ne drže. Sele potem, ko bi mi dali ta dokaz, bi lahko diskutirali o tem problemu. C^ander Bose (znameniti ind-tki rastlinski fiziolog): Živa narava daje mislečemu človeku in raziskovalcu toliko ugank, da je naše življenje vse prekratko, da bi se moglo približati še ogromne j šemu problemu onostranoati. Vsekako ne najdem v naravi nobenega argumenta, ki bi govoril zoper možnost posmrtnega življenja. Claude Farrere: Konfucij je dejal: Ko spoznam, kaj je življenje, bom skušal dognati, kaj je smrt. — Priključujem te popolnoma stališču kitajskega modrijana. Keith (biolog): Potmrtno Življenje smatram za nedokazljivo, toda verjetno domnevo. • Marconi: Tudi tisti, ki trde, da ne verjamejo v onoetranoat, u-pajo na tihem, da se motijo. Na vsak način je v domnevi posmrtnega življenja pomemben pomirjevalni pripomoček, ki nam pomaga izpolnjevati našo življenjsko nalogo. Charles Nordmann (astronom): Ne vemo, kaj je življenje—kako naj si ustvarimo zadovoljivo sodbo o življenju po smrti? Charles Richet: Odgovor "da" je prav tako neumesten kakor odločen "ne". Fiziolog v meni se upira domnevi zavestnega posmrtnega življenja in se vprašuje, kakšno naj bo to življenje brez možganov. Toda drugi dvomi otresajo ta dvom. Kako naj si razložimo brez takšne domneve neštevilne nadčutne pojave? Dvolični odgovor, kakor ga tu dajem, ne more sevedi zadovoljiti. A če dopu možnosti, mi ostane z sem ae mogel le na po Loui« de Robert: 2ii amrti ne more biti: u individualnega živij^ ko ne. V naravi je j! človek ničla. Ce bi bil kaj več nego ničla, bi i žanttvo, ki vlada v v« v L 1914—1918 prepr* 8 milijonov ljudi. Paul Souday (esejih tik): Dajte mi dokaz u bom vanj verjel. UMETNA TOPLOT PODNEBJE Važne ugotovitve h ških vremen oslov« umetnega spreminja nebja Od mnogih strani j mnenje, da imajo mile i njih let svoj vzrok v na porabi premoga v indu sicer vpliva ta vzrok i no in poaredno. P<»re4 s tem, da ovira močni i ritev naravne toplote dočim pospešujejo dele snegu talitev. Češkoslovaški meteoi te malo pozanimali za šanje in so prišli do i da ta poraba premoga i dosti na zimo, še manj povzročala kakšno vid membo podnebja. Na I vaškem proizvaja pori va letno 142 bilijonov To pomeni, da odpade kvadratni centimeter vaškega ozemlja letno rije. Solnčno žarenje mu nasproti vsako leto 52 kal. na kvadratni cel toplota, ki jo proizvaji znaša torej komaj dvii te količine in ne more na^ podnebje, vsaj ne p in na deželi. V mestih je drugii dustrijskem velemeiti letna produkcija umeti te 6 do 8 kalorij, kar j liko. Se bolj odločilno minjajo podnebje drugi posežki v gospodarstvo n. pr. melioracije, kii padavine. Ali ste naročeni • nik "Proeveto"? W tvoj ligi! tiskarna s.n.p 8PUCJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajocaj Tlaka vabila ta veselice fn thode, vizitniee, knjiga, koledarja, letake Itd. v slovenskem, kn slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika» • VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CU S. N. P. J„ PA TISKOVINE NAB0C* V SVOJI TISKARNI Vsa Caaa dajs timara» aaljako dala P«7* PIAHa m tafonnarlj« sa aas^ S.N.P.J. PRINTEI 2657-69 So. Lawadak A«*" Ta