Telefon št. 74.
Posamna številka 10 li.
fo poitl pro]emaa: na
celo leto naprej26 K — h pol leta > 13 » — > eotrt» » 6 » 50 » meteo > 2 > 20 >
Vapravilitvu prejemal: za
celo leto naprej 20 K — h p»l leta » 10 » -— » Četrt » • 6 „ — » meseo > 1>70»
Za pofiiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnina In Inseratš sprejema upravnlitvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 9.
Rokopisi se ne vralajo, nefrankovRna pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je t Semenskih ulicah 5t. 2, l.,17.
Izhaja vsak dan,izvzemil
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 277.
V Ljubljani, v ponedeljek, 30. novembra 1903.
Letnik XXXI.
Vabilo na naročbo.
S I. decembrom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Četrt leta . 5 kron. Pol leta 10 „ Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na meseo.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron Pol leta 13 „
Četrt leta . 6K50h Jeden mesec 2 K 20 b
Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,,Slovenca".
Boji za slovensko vseučilišče.
Dunaj, 28. nov. 1903.
V petek dopoludne je bilo opaziti v avli živahno gibanje, in vse je kazalo, da se nekaj pripravila. Govorilo se je že oel trden poprej, da Nemci pripravljajo veliko demonstracijo. ki bi bda naperjena v prvi vrsti zoper Čehe, v drugi pa zoper vse Slovane. Zato se je jelo tudi slovansko diiaStvo pripravljati na protidemondtracijo. Celo napetost pa je pomnožil ša Korberjev govor v državni zbornici. Zato je bilo v petek dopoludne že vse jugoslovansko dijaštvo več ali manj pripravljeno na današnje demon stracije.
Nemški nnciionalci so delili med seboj listke, kar smo Slovani smatrali, da velja to nam Danes je bilo že ob 10. uri v avli vse polno Slovanov, ki so polagoma zasedli ves desni trakt. Ob 11. uri je bilo Slovanov že natlačeno polno — približno okoli dvanajst sto. Vse je nestrpno čakalo, kaj bode. Znamenje, da Nemci nekaj nameravajo, je bilo tudi to, da ni bilo nikjer videti burševskih čepic. Tu pa tam se je prikazala kaka pisana glava, ki je takoj izginila iz avle. D.sedaj so bili Slovani v pretežni večini.
Proti '/g 12. uri pa prikorakajo v avlo burši korporativno ; toda — s čepicami, kar je znamenje, da ne mislijo na boj. Pričel se je bumel po avli ; Slovani smo pa mirno stali mož pri možu Bilo nas je toliko in imeli smo tako dobro pozicijo, da bi bili morda lahko vrgli burše — iz avle. Ko tako burši nekaj časa bumlajo, so se začeli nabirati v gruče, in čepic je bilo vedno manj. Kar nastane tišina. Mi si oklenemo trdneje in pričakujemo boja. Tedaj so pa začeli nem. nacijonalci — p a k t i r a t i ! To je bilo veliko presenečenje.
Pisarniški ravnatelj, prof. Brockhausen, je povabil k sebi zastopnike Jugoslovanov in jim rekel, naj mirujejo, ker so mu tudi Nemci že obljubili, da bodo mirovali. Zastopnik Slovanov je povedal nacijonalcem, da smo zato tukaj, ker so nas oni hoteli napasti. NemSki nacijonalci so odgovorili, da kaj takega niti mislili niso. Ko jih je opozoril na listke, so odgovorili, da je bil to poziv nemškim dijakom, naj se obilno udeleže ehoda žid. društva ,Unia", da bi ga razbili (kar so tudi storili. Op. por). Naposled so izjavili, da nimajo nič proti nam m da lahko odidemo. (Gromoviti: „Ne! skupaj gremo!") Tedaj bi se bili kmalu spopadli. A zopet se je pokazalo, koko so Nemci boj6 našega števila. Rekli so, da oni tudi zapuste avlo ter gredo na bumel. In res se je začela prazniti avla, nemški nacijonalci so odšli na bumel, mi pa smo tudi šli ven, ko je bilo skoraj že polovico avlo prazne.
Tako so nemški nacijonalci kapitulirali
števila in
K
e videli, ko-čmo samih Slo-
pred Slovani! Zbali so se skupnega postopanja.
Ko smo prišli ven, liko nas je. Bilo je vse vanov.
Sedaj so se začeli eni razhajati, drugi so ostali pred univerzo ter se nato polagoma razšli, drugi so zopet mahnili gori mimo volivne cerkve po Alzerci. Eaa četa je pa krenila pred parlament demonstrirat zoper Korberja. Bilo jih je morda še kakih 200 Pred parlamentom smo protestirali zoper Korberja. »Abzug Korber!« klicev in žvižganja ni bilo ne konca ne kraja. Tu je pa policija posegla vmes. Kolikor mi je znano, so aretirani trije. En Slovenec, en Bošnjak in en Čeh. Potem smo se pa pojoč »Hej Slovani« vračali nazaj proti univerzi. Ravno smo Btopali po stranskih traktih proti rampam, kar prikorakajo mimo bosanski vojaki s svojo godbo na čelu. Tedai je pa cela množica začela klicati vrlim Bošnjakom: „Ziivijo!", nakar smo odkritih glav zapeli »Hej Slovani«, da se je razlegalo po celem ringu. Vrata na vseučilišče so bil« zaprta, zato smo ostali na rarapah in peli. Mejtem se je pa zbralo na cesti spodaj vse polno občinstva in nemško n; cijon.ilnega dijaštva. En čas bo zabavljal', potem so ee pa vsuli po stopnicah gori; a so zopet s podvojeno naglico odle teli naz»j, ker odpor je bil hud, dasiravno nas ni bilo sedaj več kakor približno sto. V tem ro nas pa napadli Nemci tudi od strani na obeh traktih in začel se je hud boj. Vse se je zvilo v eno samo gnječo. Boj je postajal vedno hujši in hujši. Nemci so bdi silno razjarjeni; Slovani so jim pa z bati-nami hladili vročo kri.
Ko je boj dosegel višek, tedaj se pa pokažejo nad stopnjicami in po traktih „pikelhaube" — policija je udrla na akade mična tla. Kakor bi trenil, so se razpustile bojujoče se gruče ia se obrnile proti policiji. Vsi Slovani in Nemci so se spustili v policijo, ki je zaman rila navzgor. Razvnel ae je uprav besen boj. Dijaštvo je kar raz-besnelo, da policija onečašča akademična tla. Enemu polic stu so izbili z giave pikel-haubo in ga natreskali prav pošteno; dru gega so spravili na tla podse. Policija se je predrznila celo na stopnjicah aretovati enega Srba, ki je pa kaj neusmiljeno premetaval pol čaje po tleh. Bele štirim policajem se je posrečilo obvladati ga Ko je policija še enkrat napela vse moči, da bi prišla na ranipo, je morala pred navalom dijaštva od-jenjati in se umakniti, kar so dijaki pozdravljali s ploskanjem in žvižgom. Med vsem bojem pa ao ostala vrata zaprta in rektor se niti prikazal ni, da bi ukazal odpreti vrata in protestiral, da policija onečašča akademična tla. Ker se na zahtevanje vrata niso odprla, je dijaštvo pri vratih pobilo šipe. Proti policiji se je zavzel za dijake le en profesor, ki bi ga pa bik policija skoraj aretirala, a so ga dijaki ubranili.
Tako je sedaj cela stvar. Izmed nccoj-Snih dunajskih listov prinaša poročilo o de-mcstracijih tudi »Reichspost«, ki pravi, da so židje raztrosili okrog vest, da bodo demonstracije proti Slovanom, ker so se bali za lastno kožo. To je morda res, če se nacijonalci niso izmislili tega, da se opero, ker so se morali umakniti Slovanom. Pravim, morda je to res, ker zoper žide se je res tudi nekaj pripravljalo in da bi se rešili iz zagate, so napravili to »finto«, da so prišli v avlo Slovani. Ako je to res, jim bodo burši že posvetili, ako pa ni res, zadene sramota burše, s katerimi sa bomo še večkrat spo prijeli. Na vesti, da so demonstrirali L»hi in Slovani jo le toliko resnice, da je v avli bilo morda k večjemu kakih 20 Lnhov, ki so res cstali na naši strani; da bi pa Italijani demonstrirali pred parlamentom je neresnica! Bili smo sami Slavani! Poročilo »Reicbspcste« je že samoobsebi silno kon-fuzno. Pravi namreč: Italijansko in slovansko dijaštvo je došlo pred parlament, kjer so Lahi demonstrirali zoper Korberja. (Čemu neki i Saj jim je obljubil univerzo') Potmi so se pa vrnili dijaki na univerzo, kjer so Slovani zapeli »Hej Slovani!" Vidi se, daje vso nalašč prikrojeno t?,ko da bi se obrnila pozornost od Slovanov na Italijane Za vedo
zakaj. Mi pa tudi! Naš boj traja naprej! To je bil začetek! Dokazali bomo potrebo slovensie univerze v Ljubljani. Naj bi nas drugo slovansko dijaštvo vedno tako podpiralo ko danes, in zmaga bo naša in ž njo tudi univerza! V boj za slovensko vseučilišče!
Iz državnega zbora.
Sedanji zamotanosti v parlamentu ni videti konca. Potreba zahteva, da ae sedanje zasedanje zaključi. Medtem pa sei za kulisami dela na to, kako bi se situacija spremenila. Korberjev kabinet sa nahaja tako že v stalni krizi. V najvišjih krogih so zgubili potrpljenje in žele rešitve, pa naj že pride tako ali tako.
Situacija se mora vsak čas premeniti in nastopiti vladna kriza. V Avstriji se postavi potem prehodno ministrstvo, ki bo izpeljalo one stvari, o katerih je Korber samo govoril, t. j. nemško-češko pogodbo in parlamentarno koalicijo Nemcev in Lehov. Zasedanje se zaključi po sedanjem nadrtu 15. dec.
Letošnjemu dalegacijskemu zasedanju se pripisuje velika važnost, ker pride na dnevni red vprašanje o vojaških zadevah in zunanjih zadevah.
Položaj na Ogrskem.
V soboto ni bil v državni zbornici za greta Tiszo srečen dan, prej bi rekli, da je dosegel celo uevsueh. Kot znano, je vlada prorirla s sklepom, da vpelje na dan dve seji, da bi lažjo rešila vojaško predlogo. Došle; govorila v snjah, ki so irajale od desetih do treh, le dva ali trije govorniki od opozicije, vsled paralelnih sej pa bi morali govoriti še kaki trije govorniki. Tako je hotela vlada opozicijo ugnati v kozji rog. Sobotni dan pa je pokazal, da je bil ta načrt izgrešen. Čeprav jo trajala seja od 10. ure dopoldne do 8. ure zvečer, ni noben govornik govoril o vojaški predlogi. Vkljub deBet-urni seji je opozicija preprečila sobotno popoldansko sejo. Opozicija je preslepila vladno stranko in novo zbornično predsedstvo se ni pokazalo zmožnim. Opozicija je dala predsedniku Petczelu nezaupnico, in to ga je precej ozlovoljilo. Zato je nastopila v zbornici popolna anarhija. Opozicija hoče na ta način, kskor v soboto, preprečiti vsak dan popoldansko sejo. Majoriteta in vlada seveda ne more trpeti, da se opozicija tako iz nje norčuje, in treba bo novih določil. V soboto se je vlada nekako pogodila z obstrukcijo in zaključila poprej sejo, kakor je bilo nameravano. Kot se čuje, misli vlada na kompromis z obstrukcijo. Sedanji položai na Ogrskem je jako resen; Tisza ne more mirnim potom nikakor rešiti krize.
Hrvaščina in hrvatsko domo-branstvo.
Hrvatski madjaroni so zares čudni ljudje. Ko je narod zahteval svoje pravice, katere so mu zagotovljene po nagodbi, a mu jih je Madjar tlačil, se madjaroni pod poprejšnjo vlado niso za to še zmenili, marveč so take zahteve preglasili za nevarne, češ, da se na ta način izzivlje le srd Madjarov na Hrvate. Zatrjevali so ti rradjaroni hrvatskemu narodu, da se da zlepa več doseči, nego z odločnim in glasnim zahtevanjem. Tako rav nanjo madjaronske večine v hrvatskem saboru in delegacije v ogrsko hrvatskem saboru je hrvatsko in madjarsko vlado le utrjevala v mislih, da je prišel zgoden čas, Hrvatom počasi vzeti vse, kar jim je v nagodbi zagotovljeno. Khuenova vlada je pa tudi v resnici naredila s hrvatskimi pravicami »tabula raea*. A Khuenovo nasilje je povzročilo hud odpor proti madjaronstvu in a padom poglavarja madjaronstva je padla tudi njegova moč, a da se more vzdržati še dalje na vladi, je začelo to madjaronstvo samo zahtevati one pravice, za katere prej ni maralo. Tak slučaj sa je dogodil zadnji čas v dveh županijskih skupšSinah, v mo-druško-reški in zagrebški. Te skupščine so madjuronske ter se dozdaj sploh ni smelo na njih razpravljati o kakšnem narodnem vprašanju. Voliki župani kot predsedniki so celo zabranili vsakemu domoljubu, govoriti o narodnih zadevah. Te županijske skup-
ščine bo še dandanes prave madjaronak trdnjave. In vendar se je ravno iz njih čut glas za narodno vojsko. Poznato je, da imajo Hrvatje svoje domobranstvo s hrvatskim poveljnim jezikom že od leta 1869. Zu odgojo častnikov je bila v Zagrebu zasnovana hrvatska kadetna šola, za katero pa M.ižuran čava vlada ni mnogo marala, pa so jo Madjari premestili v Budimpešto brez vsakega prigovora hrvatsko vlade, češ, da bode v Pudimpešti hrvatski oddelek odprt v akademiji za domobrance. To sa je tudi zares zgodilo, a Madjari so ta hrvatski oddelek kmalu zatrli ter prisilili tudi hrvatske kadete, da se izobražujejo na madjarski akademiji. A iz tega zavoda so seveda prihajali v hrvatsko domobranstvo nesposobni častniki, ker niso znali jezika hrvatskega, pa ae je začelo hrvatsko domobranstvo madja-rizirati. V kratkem času je bila že cela tretjina častnikov madjarska. Hrvatski domoljubi so ee pritožili na te vojaške uredbe, toda pomoči ni bilo od nikoder, ker je tudi domača madjaronska vlada pospeševala madjarske osnove. Ko pa je nastal na Ogrskem pokret za narodno vojsko, zdramili so se tudi madjaroni ter sprevideli, da so na krivem potu, ker je začel tudi hrvatski narod v zadnjem svojem pokretu zahtevati hrvatsko vojsko. Madjaroni so bili tedaj prisiljeni, da se zavzemo zdaj za ono pravo, katero so še pred nedavnim brezskrbno izročili Ma-djarom. Na iupanijski skupščini v Ogulinu so sklenili enoglasno, da se iznovič ustanovi kadetska šola za domobrance v Zagrebu ali katerem drugem mestu m da se točil.-, varuje hrvatski značaj domobranstvo; tudi se zahteva od državne oblasti, da se podeli nekaj državnih štipendij za hrvatske kadete na hrvatski kadetni šoli. Tak sklep je storila tudi zagrebška župauijaka skupščina brez vsakega prigovora od madjaronskih oblastnikov. Bržkone bodo ta Bklep sprejele tudi ostale županijske skupščino. Potrebno je, da isto storč tudi vse ljudske skupščine, da se zve na merodajnem mestu, kaj je volja naroda. Najprej se mora ohraniti uzakonjeno pravo, potem se bode šlo lahko dalje ter tudi zahtevalo vse ono, kar se obeta Ma-djarom.
Hrvatsko.
Začetkom decembra se snide zemaljski sabor, a vlada še ne ve, ali mu bo predložila pravi proračun ali indemnitetno predlogo. Pogajanja s finančnim ministrom bi se imela že zaključiti; pri tem se gre za znatno posojilo, ki ima pokriti primanjkljaj 4 milijonov kron. Vladajoči krogi menijo, da bo trajalo zasedanje k večjemu do 15. dec., a hrvatska opozicija se ne bo dala tako hitro odpraviti. Razvila bo, opiraje se na ljudstvo, ki je spregovorilo ob tolikih shod h, energično in dalekosežno akcijo. Pred vsem bo nastopila zoper vsako podaljšanje finančnega provizorija z Ogrsko, ker prinaša ta vsako leto Hrvatski 4 5 milijona škode. Tekom razprave o proračunu ali indemnitetni predlogi pride v razgovor stanje deželnega zaklada. Zadnja leta so bili predloženi vedno krivi proračuni in zaključni računi, a vsakokratni primanjkljaj se je pokril z nepostavnimi „posojili" od fondov. Hrvatska opozicija bo zahtevala zato natančno preiskavo fondov in bo v slučaju postavila prejšnjega bana na zatožno klop, ker je praznil blagajne, ne da bi mu to dovolil zemaljski sabor. Nadalje pride v razpravo zadeva glede državnega posestva Božjakovine, katero je morala svoj čas kupiti dežela vsled nezanesljivih financijelnih manipulacij grofa Ivhuena in njegovih pristašev za ogromno sveto. V deželni proračun so bile vsako leto vstavljene velike vsote za domeno Božjakovino, a denar je izginil brez sledu. Opozicija no bo mirovala, dokler se ta zadeva ne pojasni in uredi.
Turčija se mlaja.
— Sporočilo porte, izročeno poslanikoma Rusije in Avstrije, so glasi: Porta je vspre-jela in proučila spomenico, izročeno jej dae 10. t. m. po poslanikoma C »lica in Sinov-jevu. Porta jemljo na znanje podana jej zagotovila, da se bodo varovalo njeno suverene pravice, njeno posestno stanje, krkor
tudi zagotovila glede varovanja državne avtoritete in državnega ugleda. Slednjič jemlje na znanje tudi izjave o provizoričnem značaju omejevalnih dodatnih določil, ki imajo ostati v veljavi skozi dve leti, da se zagotovi izvedenje reform, karere se je porta že meseca februvarja obvezala izvršiti in katere tudi lojalno izvaja.
Porta izjavlja, da principijelno vsprejema vssh devet točk omenjena spomenice ter si pridržuje uvesti tozadevna pogajanja, na katerih se bo sporazumeti glede izvrševalmh podrobnosti in na katerih bo treba prvo in drugo točko spomenice spraviti v soglasje z neodvisnostjo Turčije, z njenimi suverenimi pravicami, z ugledom vlada in b posestnim slaniem.
\z brzojavk.
Dunaj. Vlada se je glede zadev av-skultantov izjaviL, da neadjutiranih avskul-tantov m) more odstraniti, da bo pa skušala zmanjšati število takih avskultantov Vlada je dejala, da bi bila pripravljena odpraviti določbo, da višji adjutum dobi oni, ki se izkaže, da je bil dobro porabljiv, ako ostane določba, da ni bil disciplinarno kaznovan. Finančni minister je naznanil, da je v drž. proračunu ta I. 1904 že svota 750 000 kron za zboljšanje plač avskultantnm in koncept nim praktUantom. Minister ja predlagal Štiri stopnje in sicer bi prvi dve stopnji imeli plače 1000 do 1200 kron, tretja stopnja bi znašala po triletni službi in dovršim sod, oziroma praktiš^i skušaji 1600 kron in četrta stopnja po petletnem službovanju 2000 kron.
Dunaj. Imunitetni odsak je sklenil izrcčiti poslanca Luegerja radi razžaljenja Luciana Brunerja in posl. Schraff a. Skoro gotovo zbornica ne bo odobrila tega sklepa.
Dunaj. Debata o Korberjevi izjavi bo trajala do srede. V sredo bodeta govorila generalna govornika dr. Derschatta in dr. S t r a n s k y.
Dunaj. V skoplju nevarno obolelega škofa F i r m i 1 i a n a pripeljejo sem.
Dunaj. Pripravlja 88 akcija, ki naj prisili vlado, da pusti delegacijam daljšo dobo za zasedanje.
Dunaj. Predsednikom avstrijske delegacije bo izvoljen baron Ctilunnecky.
Dunaj. Saški prestolonaslednik se je včerai na poti iz Trbiža domov mudil tu.
Pariz. Iz Tokija poročajo agenciji »Havas«. Pogajanja med Japonsko in Rusijo so se že pred 10 dnevi pretrgala in sicer, kakor se zatrjuje, radi bolezni carice, katere noče car Nikolaj zapustiti. To zavlačenje jako vznemirja javno mnenje, katero zahteva hitro rešitev.
Lvov. Naučni minister je potrdil odlok vsaučiliščnega akademičnega senata v Lvovu glede relegiranja 8 maloruskih vseufliliščni-kov, ki da so insultirali rektorja Fialeka v jedni dvoran teologične fakultete.
Berolin. Nemški državni zbor se snide 3. decembra. Drugi dan zasedanja se vrši volitev predsedništva. Socijalni demokratje zahtevajo zase mesto podpredsednika.
Tokio. Položaj je nespremenjen. Listi rote vlado, naj zahteva od Rusije takojšen odgovor na svoje predloge. Nestrpnost vojne in mornarice je vedno težje krotiti.
Belgrad. V najkrajšem času bo v organizaciji makedonskih revolucijonarcev nastopil preobrat. Oba velika makedonska odbora se premenita v osrednji komite, in vso bolgarsko ljudstvo bo razdeljeno v 27 bratovščin.
Frankobrod. Tu so razširjena jako razburljiva poročila o zdravju nemškega cesarja. Princ Friderik hesenski in njegova soproga eta pozvana k cesarju.
Pariz. Dreyfus je prošnjo za revizijo svojega procesa vložil pri justičnem ministru 26. t. m. Danes bo v tej zadevi v francoski zbornici vložena interpelacija.
R i m. Vseučilišči v Rimu in Genovi je vlada zopet otvorila. V Genovi in Treviai so bile velike protiavstrijske demonstracije.
Budimpešta. Z Apponyjem je iz liberalne stranke izstopilo 82 poslancev.
Praga. V Czernozicah pri Kraljevem gradcu je umrl državni poslanec Iv. J a r o š. Zastopal je kmečko občine okraja Kraljevi gradeč.
Budimpešta. Tisza je delal sam na to, da je Apponyi s pristaši izstopil iz liberalne strunke, da bi sa mogel v njej pro-stejše gibati.
Praga. Deželnozborska dopolnilna volitev namesto umrlega dr. Brzorada v mestnem volilnem okraju Nemški Brod-Polna Humpolec je razpisana na dan 7. januarja 1904.
Petrograd. Carica Aleksandra Fe-dorovna še ni ozdravela. V bolnem ušesu se ji močno gnoji; splošno stanje je zadovoljivo.
London. Podkralji in guvernerji 13 kitajskih provinc so vladi v Pekingu ponudili, da pošljejo 90.000 od evropskih častnikov izurjenih čet zoper Ruse v Mandžurijo.
Sofija. Makedonski vstaši nameravajo glavni sedež makedonskega vstaškega odbora preložiti v Btlgrsd.
Wa s h i n g t o n. Ameriška vlada je priznala vlado vstaSov na San Domingo. Vstaši so zasedli glavno mesto in prevzeli vladna posla.
Pariz. Diplomatična zastopstva namerava vlada demokratizirati in nastaviti povsod meščanske diplomate.
Belgrad. Vojno ministrstvo je naročilo 20 novih baterij, atroški bodo znašali 6 milijonov frankov.
Pariz. 176 angleških parlamentarcev Be mudi tu. Vrnili so obisk francoskih par lamentarcav v Londonu.
London. Japonski parlament se snide 6. decembra. Ako Be diplomaciji do tedaj ne posreči, poravnati spora mej Japonsko in Rusijo, tedaj so je bati, da parlameat sam spregovori odločilno besedo.
Belgrad. Sara lov pride danes ali jutri sam. Njegovega predavanja o na činu bojevanja Makedoncev in Turkov se bodo udeležili tudi častniki.
Belgrad. »Trgovinski Glasnik" je mnenja, da naj se siike kralja Aleksandra in kraljica Drage kakor tudi kneza Miloša in M haela ne odstranijo iz piBarn, kakor je zapovedala vlada, ker so si Obrenoviči ravno-toliko zaslug pridobili za domovino, kakor knez Karagiorgievič.
Loške novice.
V	Kamnitniku ponesrečil se je Jožef Jaličič, ki je že delal ondi 18 mesecev. Zavalila se je nanj velika skala m ga tako poškodovala, da so ga morali prenesti na njegovo stanovanje.
Predstava na gradu v uršulinskem samostanu. Na predvečer sv. Katarine so imele gojenke domačo slavnost v proslavo godu svoje ljubljene č. gospe matere prednice, kateri se je na povabilo pr.družilo tudi mnogo meščanstva. Po drugih običajnih slovesnostih se ie nazadnje predstavljala 5 dejanska igra »Eiizabata ali izgnanci«, v kateri : se prav živo slika nežna ljubezen hčerke Elizabete do svojih starišev oziroma do ma tere, in se jasno kaže, kaj more kljub vsemu trpljenju, oviram in zaprekam za Btariše storiti otrok, v čegar nepokvarjenem srcu je globoko ukoreninjena ljubezen in hvaležnost. Vse uloge so igralke izvrstno pc godile in dobil« tudi vsestransko pohvalo.
Koncerti. Lansko leto v tem času se j je nekdo v časopisu pritoževal, da v Loki ni nikake zabave kakor hitro odidejo tujci, in j je zdihoval nad zimskim dolgčasom. Najbrž j dotičnik ni bil meščan, če je bil, je pa imel i gluha ušesa, da ni nikdar siišal koncertov, : ki se vsako leto v določenem času začno, j ponavljajo in tudi ob določenem času pre- l nehajo. Ko se namreč začne jesen poslavljati, \ se tudi jamejo v mestu prikazovati različni j solisti in soiistiuje, kakor tudi ceii zbori, da skrbijo meščanom za zabavo. Ia na glavnem i trgu si izbero prostor za nastope. Drugod se i začno koncerti navadno zvečer, pri nas pa i že zjutraj, in ker se posamezne točke dobro i izvrše, se cel koncert večkrat ponovi. Samo- i spevi, dvospevi in zbori šegetajo ušesa pc- ! siušalcev. Ali ni potemtakem krivično, če i kdo pravi da ni zabave, čeprav se pri teh i koncertih slišijo le stare, znano otožne i skladbe, nikdar kaka nova! Ali ni to oflita- j nje hudo, če se se pomisli, da to traja ne j samo en teden ali mesec, ampak celo zimo, 1 ves čaa, dokler je — prešičja sezona, in se ; te vrste živali tehtajo na glavnem trgu sredi i me6ta! — Žalostni so pa res ti koncerti, ka- I tere mora človek poslušati dan na dan, in katerih se naveliča, če ima ša tako potrpež* ljiva ušesa. In zdaj pa ša ta ali oni pravi, i da klavnice ni potreba ! Oh, da bi že skoro j stala tam zunaj mesta ta prepotrebna naprava. da bi potem vsaj ušesa počila.
V	soboto v rokodelski dom na Miklavžev večer, ki obeta biti vrlo zanimiv in prileten.
Umrla je notarju v Šiofji Loki, gospodu Niki L e n č e k u , 5 m pol letna hči i E r n a.
Slovenskim prirodoslovcem.
Dne 4. oktobra in zopet dnč 8 novembra t, 1. sešla se nas je bila peščica entomo-logov, bivajočih po večini v Ljubljani, v to svrho, da se pogovorimo, ne bi-ii nam kazalo, združiti se v kako, bodisi za sedaj še tako rahlo organizacijo, v kateri in po kateri bi poskusili zjednotiti in urediti delovanje in stremljenje slovenskih entomologov.
Ni nas bilo res bogve koliko, pa ako se zamislimo samo za nekaj let nazaj, ko bi bil vsak šu tako skromen shodek entcmolo-gov pri nas absolutno nemogoč, smo lahko zadovoljni s tem. kar se nam je posrečilo na prvi mah. Ziorali smo v ledino in Be nikakor ne udajemo iluzijam, da morda vzbudimo in zaso pridob mo našo širjo javnost. Tega namena nima niti naše stremljenje, pa tudi ta poziv ne. Ne apeliramo ni na zavednost slov. intelegence, ni na njen žep in ne nameravamo gotovo na splošno zadovoljnost — uvesti nobenega novega narodnega davka. Zato ne bomo tu na dolgo in široko razlagali, kaj hočemo, ampak na ' ta način samo poskušamo zbrati one redko-sejane ljudi po Slovenskem, ki so bavijo z
entomologijo, bodisi po pokl cu ali pa iz veselja do stvari. Vsakdo izmed njih gotovo Čuti, česa nedostaje žo entomologu kot takemu, ako je osamljen, zlasti pa česa nedostaje slovenskemu entomologu, \6 pa tudi, kaka naloga čaka slovenskihen-t o m o 1 o g o v. Naše javne entomo-ške zbirke nam kažejo tozadosti jasno. In prav iz tega razloga nam ento-molcgija ni morda samo šport v osebno zabavo, ampak hkratu tudi resno delo. Naše delovanje se ima in mora opreti na temeljito znanstveno strokovno podstavo. To pa Be da doseči samo z združenimi močmi.
Pozivljemo torej vse one, ki se z entomologijo žo pečajo, kakor tudi vse one, ki se zanjo zanimajo in bi radi začeli, pa ne vedč kako, naj se nam čim prej zglase s par vrsticami in naj nam naznanijo svoje morebitne nasvete ali predloge.
Najprej moramo vedeti koliko nas je in kod povsod smo raztreseni, potem pa lahko dogovorno skličemo shod slovenskih entomologov, na katerem si orišemo svoj delokrog, porazdelimo delo in se posvetujemo
0	potih in sredstvih v dosego naših ciljev.
Nadejamo se primernega odziva ic vseh slovenskih pokrajin.
V Ljubljani, dnč 28. novembra 1903.
Anton Bulovec,
c. kr. sodni adjunkt v Ljubljani.
Mate Hafner,
c. kr. notar v Radečeh.
Ivan Hafner,
c. kr. poštni oficijal v Ljubljani.
Velik požar v Kuhinjski Srednji vasi.
Preteklo soboto okoli desete ure je nastal cganj mod Neješkovim hlevom in Pe-trovčevo hišo na sedaj nepojasnen način. Predno so se ljudje prav zavedli, je bil že ves gornji del vasi v ognju. Strašen strah in trepet se je polastil vseh, ko so ljudje mislili, da bo šla cela vas s farno cerkvijo in župmščem. K rnu? je znana lega hiš, ki so vse druga zraven druge nakupičene, ve, da je bil ta strah opravičen. V veliko srečo je ta dan padlo dobro ped snega, ki je zaviral razvoj uničujočemu ognju. Matere so iz postelj in zibel pobrale svoje otroke, bol nike bo prepeljali drugam, možje so hitro izgnali živino. Trde možo si lahko videl jokati, ko jim je ogenj v»e uničil; »naša hiša gori, naša se ufciga« so obupno vpili otroci. Rešilno dalo se je nemudoma pričelo. Domača požarna bramba je bila precej na me stu, nekaj časa pozneje je prihitela ona iz Bistrice, iz sosednih vasi so prišli skoro vsi možje pomagat Prav dobro je omejevalo požar tudi stdcio drevie. Okoli polnoči je bil ogenj lokaliziran. Z naivečjo požrtvovalnostjo so rešili Preželjnovo in Podlipnikovo hišo. Gasili so celo noč, tli pa še vedno naprej. Ljudje so spravili žito, napravili drva in obleko, zdaj je večinoma vse šlo. Neka mati je pribežala s štirimi malimi otroci v zadrugo: »Glejte« pravi, »ti e?em rešila, drugo je vse vinčeno«. Zgorelo je 19 hiš, večinoma revnih posestnikov, izmed katerih jih več ni bilo zavarovanih. Zgorelo jim je veliko prašičev, krav, ovac, žito in obleka. Zimo imamo pred durmi, kaj bodo siromaki počeli?
Prošnja.
Strašna nesreča je zadela našo vas. Po žar je vničil 19 hiš, zraven gospodarska po slopja, hleve in živino. Ljudje večinoma niso nič rešili. Ob zimi, ki je tukaj, je ta udarec tem huji. Zato se obračata podpisana do c. kr. deželne vlade, do slavnega dežel nega odbora, do V8eh usmiljenih src za hitro in izdatno pomoč. Prosita časnike, da napravijo zbirke z* pogorelce, prosita vsa žup. predatojništva, da ae v cerkvi zanje pobira. Ob vsakem požaru, ki je bil v ka-! kem kraju dežele ali tudi iiven nje, so 1 zbrali naši Tirani navadno 40 do 60 K za i pomoč. Kdor je prišel sam, je dobil cele 1 vozove leaa. Ker smo drugim vedno radi ; pomagali, smemo ponižno pričakovati, da se bo j tudi nam pomagalo. Bodite usmiljeni, da j bole usmiljenje dosadli!
Srednjavas, 29. nov. 1903. Ivan Korošec,	Ivan Berlic,
župan.	župnik.
Opomba uredništva: Naš list ! j9 radavolje pripravljen sprejemati darove in jih odpošiljati na pristojno mesto. Bo ! hinjci so bili vodno prvi na mestu, kadar je kdo trpd vsled nesreče; naj iih tudi sedaj ne pozabijo usmiljena srca 1 Kdor bi : mogel v L Ubljani darovati kaj obleke, naj jo blagovoljno odda v trafiki g Brusa pred
1	Škofijo. Ondi sa tudi lahko oddajajo denarni darovi. Beda je velika, zato prosimo
1 izdatne pomoči.
j Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. novembra. Osebne vesti. Baron Hein se danes mudi v Kočevju. — Zupan Hribar se
odpelje danes k seji železniškega sveta ns Dunaj ter se povrne v Ljubljano dne 8. decembra. — Mornarskemu arzenalnemu po-veljništvu v Pulju je prideljen g. Rudoll R a č i č. — Poročil se je v Idriji g. Anton Schneider z gdč. Mani Z a -z u 1 a.
Nasvet koroškim Slovencem. Pod
tem naslovom piše »Edinost« : Proti vsem državnim in avtonomnim uradom se je že pritoževalo na državno sodišče, le proti kršenju jezikovne ravnopravnosti od strani sodišč se ni ša slišalo o pritožbi na državno Bodišče. In vendar bi se po našem mnenju morala in dala ubrati ta pot. Jezikovno vprašanje v sodnih stvareh je vprašanje sodne administracije ter je instančna pot za pritožbe proti kršenju jezikovne ravnopravnosti druga, nego ona za meritorno pravdno vprašanje. Proti kršenju jezikovne ravnopravnosti bi se morala stranka, neodvisno od pravdnega vprašanja, pritožiti na predsedništvo dotičnega sodišča; ako bi to ne ugodilo pritožbi, na višje deželno sodišče kakor drugo sodno — administrativno oblast, in odtod na najvišjo administrativno oblast v sodnih stvareh — na justično ministrstvo. Ako bi isto ne ugodilo pritožbi, bi bila odprta pot na — državno sodišče. Ako bi državno sodišče izreklo, da je sodišče kršilo zakon o ravnopravnosti, bi bilo justično ministrstvo prisiljeno, se udati taki razsodbi ter izdati potrebne naredbe. Ni si mogoče misliti, da bi se justično ministrstvo, kakor najvišji čuvar zakona, hotelo ustavljati razsodbi državnega sodišča. Svetujemo torej bratom Korošcem, naj poskušajo to pot. Člen 19. državnih osnovnih zakonov je nad vsemi na-\ redbami ne le za politične, nego istotako za bo d ne oblasti, za katere ni statuirana nobena izjema.
Na akademijo upodobljajočih umetnostij sta vsprejeta dva mlada in nadarjena Slovenca, in sicer : gosp. M a k s o Gaspari in g. FranKlemenčič. Žalimo jima kar največ vspeha 1
Proti slovenskemu jeziku pri sodiščih je te dni skušalo opravičevati Bedanjo sod. prakso daželnosodno predsedništvo s sledečimi besedami, katere je napisalo na vlogo, s katero je neka stranka zahtevala slovensko rešitev: «... wird mitgetheilt, dass die Bestimmungen des ftlr Kiirnten msasgebenden I. M. Erl. vom 15. Miirz 1862 Piiis. 865 P. 4 die beantragte Verliigung nicht zulassen, \veil die Gerichte Erledi-gungen in slovenisoher Sprache nur an jene Parteien hinauszugeben haben, walche nur der slovenischen Spraohe niichtig sind. Ulle-pitseh m. p.« To je res krasna enakoprav-j nost I Slovenci bodo že dobili sredstva, da | dosežejo pravice!
Hribar in — cerkvena umetnost. ! Ljubljanski župan ima šo vedno več poguma proti »klerikalcem«, kakor proti Nemcem. Proti Schweglu sa ne upa črhniti in pred nemškimi častniki ima zdaj tudi silen respekt. A v takih slabih časih si tudi kak slovenskonemško zvezan liberalec še vedno | lahko privošči veselje, da reče katero zoper i »klerikalizem«. ln tako je tudi naš pohlevni | vitez Hribar pri predavanju v »Narodnem | domu« prišel na polje cerkvene umetnosti, j hvalil pravoslavno cerkveno umetnost in : grajal katoliško cerkev, češ, da »baš zdaj zanemarja umetniški moment«. Pač lahko odvrnemo, da mož, čigar »umetniški« okus oznanjajo štirje zeleni „lintverni" na Jubi-lejskem mostu, ni nikaka avtoriteta za cerkveno umetnost. Nam še številke ne im-ponirajo, b katerimi se rači včasih dvobo-jevati z nami g. Hribar, kamo li šele njegova estetika. A opozorili bi g. Hribarja, da je ravno njegovo glasilo največji kvaritelj carkvene umetnosti. Ča hočejo kod le kako majhno sličico narediti, pridejo skupaj vsi liberalni judeži, saduceji in oderuhi, se zgražajo nad „malho", nad »klerikalnim odiranjem ljudstva", in se nor-i čujejo iz „brumnih ovac", ki naj žrtvujejo ; za cerkveno umetnost. Mi vprašamo gosp.
Hribarja: Ali je pri nas ena večja cerkveno j umetniška stavba iz zadnjih let, katere ne , bi bilo njegovo glasilo »Slov. Narod« na s uprav pobalinski način okidavalo s svojim I gnojem? In če sa je pri nas vkljub temu
Dalje v prilogi.
Priloga 277. štev. „Slo venca" dn6 30. novembra 1903.
marsikaj naredilo, nam to le dokazuje, da imajo pri nas »klerikalci" Se vedno stokrat več umetniškega okusa, kakor liberalni vi tezi žalostne p. stave. „Le lintverne naj sodi liberalec!*
Umeščena sta bila danes č. g. Anton Berce, župnik v B .Stanju, na župnijo Sora, in č. gosp. Frančišek 11 i e r s c h e , župnik na Sjri, na župnijo Boštanj. Imenovana gospoda župnika ata namreč menjala z višjim dovoljenjem župniji
—	Dunajski Slovenci. Društvo »Zvezda« na Dunaiu. priredi v nedeljo G decembra 1903 na Dunaju v dvorani »Zum Re-gensburgerhof«, I., Sonnenfelsgasse 2 društveni večer. Začetek ob šestih zvečer. Ne-udje plačajo za društvene svrho po 40 vin. za vsak zabavni večer. Prihodnji zabavni večeri društva »Zvezde« bodo 3. jan., 7. febr., 6 marca, 10 aprila (to je diugo nedeljo) in 1. majnika 1904 v omenjeni dvorani. Društveni izleti bodo ob nedeljah: 5. junija, 3. julija in 7. avgusta 1904.
—	Roparski napad. Napad v hiši Janeza Gerjeviča pri Brežicah je izvršil 281etni Jožef Zakošek, katerega so te dni prijeli. Izvršil je krvavo dejanje iz maščevanja.
—	Okradeni tat. V Pristavi, okraj Sonarje pri Jelšah, )e ukradel Hrvat Franc Cuh iz Huma gostilničarju Strašeku 540 K. V gozdu je Coha pozneje napadel že desetkrat predkaznovani Anton Pirkovič ter mu odvzel 260 K. Oba tička je že prijela po licija.
—	Is Mekinj se nam poroda, da so pri tamošnjem uršulinskem samostanu za letos dela dokončana. Zanimalo Vas bode g. urednik, da so imeli pri teh delih glavno besedo in dobiček kamniški liberalci. To Vam je bilo muzanje pri nas, ko se je su kal in vladal po tukajšnih samostanskih prostorih vsiljivi in medeni Grašek, in ko je ponujal svoj lea kamniški Fajdiga, pa brez pasjega biča G. Malovrh, na krov, da se ne bodo vaši ponižni sluge še končno pokleri-kalili, No, v g. Matevža so se že kar zaljubili. ko so ga v vašem trobilu tako lepo pohvalili. Prepričani smo da ne bo dolgo, ko pridejo na vrsto tudi čč. uršulinke.
—	Kaj da moč človeku? Abstinent nam piše: Vino močno, žganje močno, močna kava, torej daje človeku moč! Kdaj bo raz krinkan ta pogubonosni zaključek? Danes sem zvedel, da nek gostilničar daje svojemu triletnemu otroku, ker je slaboten, vsakdan žganja piti, »da se bo okrepčal«! — Te dni sem doživel podoben slučaj: Zina, od božjastnih napadov zmešana, že par dni ni bila Bkoro nič zavžila; ali ni mogla, ali ni imela, nisem mogel dognati. Vprašam moža, če je danes že kaj jedla ? Ni, skuhal sem ji kofeta, pa ga ni hotela, saj je še na peči. Pokažite no, kakšen je? Bil je črn. Zakaj pa ne skuhate mlečne kave? O, sem ji reje skuhal črnega močnega, da bo kaj k moči prišla! Dokazoval sem možu, da močna kava ne daje moči človeku in da mu razburja živce, t. j, da ga še bolj zmeša, pa mislim, da mi ni verjel. Da, če človek sliši leta in leta, po dtacunah in gostilnah, od starih in mladih, vtčno hvalo: Močno vino, močno žganje, močna kava, to da moč! potem ta predsodek, ta babja vera, ne pide na en mah. — Du hovniki, učitelji, ber.te, študirajte znanstvene knjige in učite narod, bjdi mu prilično ali neprilično! — Pred neba| tedni so imeli v Jazbini mrliča. Dali s > čuvarjem domače slivovke, pa jim ni bila dovelj močna, poslali so po špirita in ga dolili slivov* i, da je imela pravo moč! Tako je v kraju, kjer je še nekaj vina in veliko sadnega mošta. Pa sadjevec je le za žejo, človek ga mora pa tudi v kaj čutiti, in za to je — š p i r i t u s ! Ž veli Lbrikantje!
—	»Narodovemu« dopisniku ls Turjaka v odgovor. »Slovenski Narod« je prinesel v št. 287 od 18. novembra polno nesramn h laži o zadnji občinski seji turjaški. Pravi, da so klerikalni odborniki prišli popolnoma pijani k seji. To je podla lai. Resnica je, da so bili popolnoma trezni vsi, če je pa prej kateri kaj pil, to vendar liberalcem nič mar. Nadalje laže »Narodovi« lažnjivec, da je župan na sejo prinesel steklenico šnopsa, katere klerikalci niso dali preje iz rok, dokler ni bila prazna. To zopet ni res! Pred občinsko sejo in med sejo se ni prav nič pilo. Po seji pa župan na-pravi kar hoče. Res je, da jo župan po seji prinesel domače slivovke, katero je g. Žužek iz Turjaka ravno toliko časa pil kot klerikalni možje. Pri seji je stavil gospod župan predlog, da se izvoli g. poslanec Jaklič za častnega občana, in je dal predlog na glasovanje. G. župan je čelo pozival, če ima kdo kaj proti temu, da naj ugovarja ali roko vzdigne. Toda nihče ni ugovarjal, nihče ni roke vzdignil, edino turjaški Ziužek se je re-penčil. Torej Jakličevo častno občanstvo je bilo vsprejeto z vsemi glasovi razun Žužko-vega glasu. Le ko se je zapisnik pisal, ao
odšli štirje (no pa šest, kakor pravi »Narod") odborniki domov. Sajni zapisnik je podpi salo trinajst odbornikov. — Potemtakem je grda laž, kar piše »Narod", da ni prišlo do odločitve, ker so bili odborniki pijani. Brž kona je bil pi|an »Narodov« dopisnik, ko je pisal svoje laži v »Narod". Kdaj bo prihodnjič seja, naj »Narodovega" dopisnika nič ne skrbi. Le naj bo prepričan, da on ne bo nikdar določal seje. Dopisniku »Narodovemu« bomo pa drugikrat bolj posvetili, če bo trosil take laži po časopisju.
—	Liberalci fabricirajo nove člane za katoliika društva. Iz Vokla, 23 nov. 1903. Poštenemu „Gorenjcu" je vsako sredstvo dobro, da bi le ž njim to ali ono izobraževalno društvo, katerih se je na njegovo veliko jezo precej ustanovilo v kranjski okolici, spravil od dobro ime. Kjerkoli se zgodi ta ali druga nerodnost, precej jo obesi najbližnjemu takemu društvu na vrat. Na Martinovo nedeljo imamo pri nas »žegnanje«. »Gorenjec« pripoveduje, da je pri tej priliki nek tukajšnji fant opraskal in z nožem sunil nekega K. iz Šenčurja. Ta »K.«, ki se ponoči vozi po »žegnanjih", je znani Kuralt iz Šenčurja, katega pa »Go renjec« zaradi lepšega ne omeni s polnim imenom. Dejanja ne tajimo. Tudi za to se ne bomo pulili, ali ga je imenovani fant poškodoval ali kdo drugi; ravno tako ne bomo preiskavah, ali je imenovani mladenič, ali pa »Gorenjčev" urednik večji poštenjak. Odločno pa oporekamo, da si drzne Pirčeva »flika« namigavati, da je ta fant steber našega društva. Mladenič, katerega »Gorenjec« v svoji zlobi n a -zivlje »katoliškega mladeniča«, ni in nikdar ni bil član izobraževalnega društva v V o k 1 e m. In tako podlo podti kanje od strani tega lističa Be je že več krat ponavljalo. Od urednika in njegovih so trudnikov bi pričakovali malo več resnico ljubja in poštenja. »Lažigorenjcu« pa svetu jemo, da bo mnogo bolje za njegov moš-njiček, če gre ob novem letu za vedno spat, kakor da še nadalje izziva s svojim kro-kanjem prave Gorenjce. Liberalnim mandatom v naše kraje ne bo pota ogladil, Škoda za trud.
—	Za hribolazce. Na letovišču na Jančah pri Litiji (793 m.) je odprl tamkajšni organist in cerkovnik gostilno; tudi je leto-viščarjem stanovanje na razpolago. Da se obisk tujcev pomnoži, sklenil je cerkovnik na najlepšem kraju sezidati hišo in tam odpreti gostilno. Tam bode več sob tujcem na razpolago.
—	Več luči, prosvetljeni gospodje ! Iz Idrije. »Slo vene c« je že po ročal, da je več električnih luči določenih, da gore celo noč in da je velik škandal, da na nekaterih mestih ni celonočne raz svitljave, dasi jo nujno potrebujejo. Tako je tudi mesto pred •leinštatom«, kjer nanse voda velikokrat na cesto, da morajo ljudje po temi vodo broditi, kakor se je to zg> dilo že večkrat, zadnjič pa v noči med 17. in 18. nov. t. 1 ln ravno to noč je že ob 9 uri ugasnila luč na onem mestu Zraven moram omeniti, da so stavili že pred devet mereči naši obč. odborniki pri občinski seji predlog za celonočno luč na onem mestu in predlog ie bil sprejet. A kako se je izvršil! Gori ti je začela luč celo noč šest deset korakov od istega prostora in zopet so se pri prvi cbč. seji udarih zaradi iste luči. Obveljalo je, dokler ni bilo elektr. raz svetljave. Sedaj je pa zopet tema tam po polnoči. Kedo je tega kriv? ali monterji, ali g. K. ali g. ž. L , o tem bodemo govorili pri prvi obč. seji, ako se ne nt pravi do ta krat celonočna luč na s em prostoru.
—	Nagroben spomenik namerava postaviti učiteljsko druHvo v Kranju rajr.emu nadzorniku Andreju Z u m r u.
—	Alkohol je umoril 211etnega Jožefa Omejca iz Gaberja, okraj ljubljanska okolica. Vsled preobilo zavžitega žganja se je na poti domov zgrudil mrtev.
—	Grožnje poslancu Lenku. Poslanec Lenk je prejel na svojo grajščino v krškem okraju grozilno pismo, v katerem nekdo zahteva od njega naj pod številko 1000 pošlje v pismu poste restante v Videm 100 K. V pismu je bila grožnja, da bo Lenk ptgnan z dinamitom v zrak, ako stori kake korake proti piscu. Te dni so na pošti v Vidmu prijeli 1. 1884 v Ravnah pri Krškem rojenega Fr. T u r š i č a , ki je prišel po dotično pismo.
—	Iz Ljutomera. — »Slov. pevsko društvo v Ljutomeru« priredi dnd 8 dec. 1.1. svoj društveni koncert v prostorih g. Seršena, pri katerem iz prijaznosti sodelujeta gg. brata Franc in Domicijan Serajnik. Vspored kon certa priobčimo jutri.
—	Šolska tombola v Ljutomeru. Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru priredi na Miklavževo, t. j v ne deljo, G. decembra, ob 5. uri zvečer v gostilniški dvorani pri g. Kukovcu tombolo v korist ubožnih šolskih otrok. Vsi prijatelji te šole so uljudno prošeni, da blagovolijo to
dobrodelno podjetje podpirati s prispevki za nakup dobitkov, oziroma z darili primernih dobitkov.
—	Potres Lihek, valovit potresni sunek v smeri od jugovzhoda do severozapada smo čutili v Osilnici ob Kolpi dne 27. t. m. 42 minut čez polunoči.
—	Osemdeset let .stara žena igo rela je v Vitovljah pri Šempasu. Grela se je namreč v sredo krog poludne pri ognju in ogenj se je poprijel njene obleke, Mož jo je hotel rešiti, a ni bilo mogoče. Že na je v groznih mukah in popolnoma pri zavesti še tisto noč umrla.
—	Nemška agitacija. Nemci v Mariboru hočejo svojemu pristašu Sorko preskrbeti mesto vinogradniškega tehnika ter po šiljajo tozadevne vloge na naše občine. V kol ž njimi!
—	Hrvatske novioe »Hrvatski preporod". Vseučiliščui profesor dr. Gj. Surmin je napisal znamenito delo »Hrvatski preporod«, ki izide začetkom decembra. — Na ljudskem shodu v Požegi je bilo 6000 kmetov. Prišli bo že dan poprej v mesto, ki je bilo okrašeno z zastavami. Na shodu v Djakovem je bilo nad 1000, in v V i r o v i t i c i okrog 1500 '.judij. Govornik P. Gavrančič je razpravljal tudi o hr vatskih vojaških zahtevah. — Nevarni železniški mostovi. Med krajema Belye in Darda pri Osieku se nahajajo leseni železniški mostovi, ki peljejo čez različne rokave Drave, v takem stanju, da se je vsak dan bati, da se podero. Ogrsko-hrvatskemu trgovinskemu ministru so brzojavnim potom poslali prošnjo za pomoč. — »Matica llrvatska« je sklenila, da neha izdajati beletristični list »Vienac« — Demonstracije v Zadru. V torek so bile v Zadru burne demonstracije. Velika množica je hodila po ulicah za mestno godbo in kri čala »Abbasso Korber«. — Slovenska pesem na hrvatskem odru. V soboto je pri gledališki predstavi »Netopir« zapela gospa Polakova slovensko pesem „Prišla bo spomlad«. — Nov ljudski list »Hrvatska zustava« začne izhajati. Pisan bo v starčevičanskem duhu. — Obrtno delavsko društvo »Sloga« v Sisku je dobilo dovoljenje za nabiranje darov za zttradbo društvenega doma. — Shod proti podraženju ž i v i 1 je bil včeraj v Zagrebu. — V B r o-d u na Savi prired« dne 3. decembra Hrvatje velik shod — V, i s o k uradnik trgovec. V Zagrebu bo otvoril nek visok uradnik, ki ima 6000 K mirovine. vinsko trgovino in vinarno. To je vender škandal !
—	Ustanovitev izobraževalnega društva v Moravčah. Iz Moravč, dne 23. novembra. V nedeljo popoldne po božji službi je bil pri nas ustanovni zbor »Katol sloven. izobraževalnega društva". Zbora se je udeležilo do 200 mož in mladenčev iz vseh delov obširne župnije. Kot ustanovitelj društva razložil je g. dekan J. Bizjan pomen izobraževalnega društva, zakaj se imenuje katoliško in slovensko ter njega potrebo dandanes in prebral ter razložil potrjena pravila. Pri vpisovanju udov pristopilo je takoj 49 mož in 56 mladenčev; tako ima društvo že takoj pri ustanovitvi 105 udov, kar priča o katoliški in slovenski zavesti Moravčanov. Po volitvi udov v odbor se je isti precej takole sestavil: Predsednik: De-tela Ignac, posestnik in gostilničar v Moravčah 19; namestnik: Bergant Janez, posestnik in gostilničar v Krascah 4; tajnik: Klopčič Ignac, župan in posestnik v Moravčah 15, in Klopčič Martin, posestnikov sin na Vrhpolju 1; blagajnika: Tič Franc, posestnik v Serjučah 29, in Poznič Jožef, posestnikov sin na Gradišču 16; knjižničar: Skerjanec Martin, kapelan v Moravčah; odborniki: Barlič Franc, župan in posestnik na Hudeji 34, Ravnikar Jakob, posestnik na Dobravi 36 in Korošec Janez, posestnik v Njegastru 16. K sklepu je g. kapelan Šker-janec M. navduševal ude h katoliški in narodni zavesti ter razvil delovanje v društvu. Društvo, ki začne z večjim številom časnikov delovati posebno z novim letom, ima lepo dvorano v kapelaniji, si je nabavilo že več knjig za knjižnico in bo imelo z novim letom do 12 časopisov za ude na razpolago, nekatere v več iztisih. Tudi pristopi precej k „Zvezi". Če bi hotel kateri rojenih Moravčanov ali pa bivših duhovnih pastirjev za društvo darovati kaj knjig, ki morebiti leže doma brez koristi, sprejmejo se prav hvaležno. Novo društvo pa naj raste, cvete in obrodi obilno sadu!
Ljubljanske novice.
Dobrodelni bazar gospejnega odbora za Marijanišče. Bia^e gospe in gospodičine ljub ljanske so napravile pri »Slonu« lep bazar raznih ročnih del, katera so same izdelale. Ta dela so razstavljena od jutri naprej pri »Slonu« v dvorani v I. nadstropju. Vstopnina za ogledanje razstavljenih stvarij je 20 vinarjev. Odprto je vsak dan od 9,—12. ure dopoldne
in od 2—5. ure popoldne. P. n. dame bodo tudi same prodajale te izdelke, ki so kakor nalašč primerni za Miklavževa darila, ki se cb teh dnevih kupujejo. Z ozirom na blagi namen, za podporo sirotnih dečkov v Marija-nišču, priporočamo p. n. občinstvu, da v obilnem številu pride ogledat si dela plemenitih, sirote ljubečih dam.
Predavanje gospe dr. Jenkove o bedi Makedoncev. Rusi sa živo zanimajo za bedne brate v Makedoniji in znano lim je tudi njih obupno stanje. Po celi Rusiji se nabirajo darovi z a g 1 a d n e, b e d n e i n umirajoče Makedonce, ki se plašni skrivajo po gorovju pred krvoločnim Turkom. Drugi zopet so ušli črez mejo v Bolgarijo, kjer so vsaj varni življenja, dasi trp6 grozno pomanjkanje, ker mu bolgarska vlada ne more več dati nego opoldan in zvečer košček kruha. In takih revežov je v Bolgariji nad 30.000. Toda mi o teh bednih naših bratih kaj malo vemo; nemški časopisi trdovratno molče o grozni bedi Makedoncev, slovanski časopisi se pa kaj malo bero pri nas, Slovencih. Bil je tedaj že skrajni čas, da nam kdo kaj več pove o bedi Makedonoev. In to sveto nalogo je sinoči izvršila gospa dr. Jenkova, ki je sama ootovala v oktobru letošnjega leta po Bolgariji in videla obupne in seatradene makedonske ubežnike ter tudi govorila z njimi. Gospa dr. Jenkova je v odlomku naslikala sinoči v »Mestnem domu« pred velikim številom ljudstva bedno stanje Makedoncev, kolikor ga je sama videla in kolikor so ga ji ubežniki pripovedovali. Gospa predavateljica je torej Bredi oktobra prišla v Sofijo. Za bedne Makedonce požrtvovalno deluje v Sofiji gospa umrlega ministra Karavijelova. Obiskala je bolnico rudečega križa, ki je prenapolnjena z makedonskimi bolniki. V bolnici je našla Marijo Čehova, sestro ruskega pisatelja Čehova, ki je zapustila Bvojo domovino ter odšla med trpeče brate na jug, da jim pomaga po svoji moči. Gospa predavateljica je v Sofiji govorila z makedonskimi junaki: Kanazirovom, Sarafovom, Danevom, Dimitrijevičem in z Zončevom. Zončev ji je polagal na sroe, naj stori doma vse možno za bedne Makedonce in naj pripoveduje o njih grozni bedi ter naj prosi Slovence pomoči za gladne makedonske brate. Dončev ji je tudi dejal, da enkrat najbrže obišče nas Slovence. Neki bolgarski duhovnik iz Malega Tirno-v a , ji je pripovedoval, kako kruto potopajo Turki s kristjanskimi Makedonci. V jutru so pr.šli v Malo Tirnovo in jeli streljati s kanom, na kar so pridrli v mesto. Kajmakam (turški glavar) pokliče predse zastopnike ter jim zaukaže podpisati, da so oni napadli turške vojake. Drugi so podpisali, le najuplivnejši mož, M i h a j k o , ni hotel podpisati. Kajmakam ga ukaže ustreliti, njegove hčerke pa so Turki odpeljali s seboj v grozno robstvo. li S fi,e se je odpeljala gospa predavateljica v vas Cepin, glavni kraj makedonskih ubežnikov. Šotori so razprostrti po polju in v teh šotorih stanujejo na pol nagi Makedonci z upadlimi obrazi, večinoma starčki in žene z malimi deteti v naročju. Pripovedovali so ji o turških gro-zovitostih, katere ni moč popisati. La en primer navedemo. V bitoljskem vilajetu bo Turki obesili 20 mater in 20 otročičev tako, da so gledali drug na druzega. Otroke so nato neusmiljeno mučili, da so jih umorili; pod materami pa bo zažigali slamo, da so umirale v groznih mukah. Klanja se ponavljajo od dneva do dneva. Turki so se zavzeli, da pomore vse k r š č a n ske Makedonce. Ali evropska diplomacija molči, nima srca za bedne Slovane. Zato, pomagajmo z dobrodel n i m i darovi! Vstanovi sa v Ljubljani posebni komite, ki bo pobiral darove za bedne Makedonce. Slovenci, pomagajte in zopet pomagale trpečim našim bratom na Balkanu ! Upamo, da se odzovejo Slovenci glasu bednih Makedoncev ter jim pomorejo po svoji moči in da vlada dovoli pobiranje darov. Gospa predavateljica nam je nato prebrala pismo g. Kanazinova, ki živo opisuje bedo Makedoncev.
G. Ivan Dražil, vodja mestne posredovalnice za delo in službe, je bil v zadnji seji obč. sveta. imenovan stalnim voditeljem tega zavoda.
Ti uboga Ljubljana. Iz trgovskih krogov se nam piše: Lastnik hiše, kakor tudi go Btilničarske koncesije hotela »Bavarski dvor«, je znani slovenski bogataš g. V i 1 h a r , zakupnik pa znani heilovec Petsche. V tem hotelu se slovensko sploh no govori. Mizo »dičijo« užigalice Siilmarke, duševno hrano zajemajo gostje iz najbolj zagrizenih listov kot ,Der Scherer", .Oatdeutsohe Rundschau", »Grazer Tagblatt" itd., brzonoga natakarica pa te nahruli v divni bočevščini. Na slovensko zahtevo se sploh nič ne dobi. In vso to v slovenski hiši sredi slovenske bole Ljubljane. Bravo, g. Vilhar! — Cvet
lz*zapora v*zapor. Dne 28. t. m. zvečer pridal je k del«vcu Ivanu Avbeljnu na Radeckega cesti it- 22 prenočevat delavec Snoj. Ziutraj okoli 3. ure |e Snoj vstal, ukradel Avbeljnu iz žepa 3 K 40 h in odšel. Snoj prišel je bil šele v soboto iz zapora. Zaprt je bil zaradi tatvine. Včeraj ga je policiia zopet prijela in dala pod ključ.
Roparski napad. Julij Stritar, trgovski pomočnik pri P. M. Sohmittu, stanujoč na Ambroževem trgu št. 3, je prišel danas ponoči domov. Veina vrata je našel odprta Ko je stopil v vežo, je neki človek Btipil pred njega in zahteval od njega denar Stri tar mu je dal takoj 40 h, ali s temi so po-nočni postopač ni zadovoljil in dati mu je moral še 2 kroni, nakar je šele smel iti naprej; postopač je stekel na cesto in zbežal.
300 oseb došlo iz Amerike. Včeraj zju traj pripeljalo se je iz Amerike v Ljubljano 300 oseb.
V	Ameriko Be je včeraj odpeljalo 10 iz seljenoev.
V	deželno bolnišnico pripeljali so iz Litije ključarja Jožeta Rainerja. Več stoto v težak kos železa mu je padel v soboto na desno nogo in mu jo v stopalu zmečkal.
Goljuflca. Marija Lampreht, bivša de lavka v Hribarjevi tovarni, stanujoča na Glincah. prišla je dne 28. t. m. v prodajalnioo Jožefa Sumijeve v Gradišču in rekla blagaj ničarki Antoniji Schultz, da jo je poslal Dragotin Hribar po 20 kron drobnega de nar|a. Blagajničarka je mislila, da je Lam-prehtova še vedno v Hribarjevi tovarni in jej je dala denar. Po njenem odhodu pa je blagajničarka izvedela, da je Lamprehtova že davno odpuščena iz dela in da jo je ogoljufala. Lamprehtova je po storjeni go ljufiji šla domov, kjer pa jo je žandarme rija, kateri ss je goljufija bila naznanila, aretovala in jo je izročila sodniji. Lim prehtova je pred kratkim v Kendovi pro-dajalnici na Mestnem trgu izvabila na Hri barjevo ime blaga za 30 kron.
Ukradena veriga. Posestniku Jakobu Je sihu v Hradackega vasi št. 19 je bila v s> boto ponoči z dvorišča ukradena vozna veriga.
upnikov v četrtek.
Književnost in umetnost.
# Repertoir slovenskega lišča Jutri se uprizori noviteta ,
kranjske nemškutarije pa ae je zbral v detail-trgovini znanega »narodnjaka« Felixa U r b a n c a. Med šestimi trgovskimi sotrud niki so samo štirje nemški turnarji, slovensko pa govor6 tako, da se Bogu usmili. In vendar jim Urbane plačuje visoke plače, dobri slovenski sotrudniki pa po malih kra-marijah s pičlimi plačami jedva vegitirajo. — Trgovec Ječminek si je baje pustil napraviti novo turnarsko obleko — seveda B slovenskimi žulji. Nasilnost naših ljudi v nemškutarske trgovine pa je tudi taka, da še celo perovodja »Stidmarkovcev«, R a n th, v svoji trgovini ni varen pred slovenskimi odjemalci. Kdaj se bodemo pač spametovali?
Ruskij kružok- Ker mala dvorana ni prosta danes 30. nov., ne more biti pouka.
Pokopali so danes popoludne v starosti 37 let umrlega strojevodjo juž. železnice, Jožefa K o m a n a. — Danes popoludne so pokopali zasebnico gospo Jožefo Jellouschegg roj. Periaič.
Neutemeljena vest. Po zanesljivih informacijah poročamo, da vest, ki je krožila po Ljubljani in katero smo tudi mi dne 13. t. mes. zabeležili, da so namreč dobili domobranski častniki nalog, naj omeje svoje občevanje s civilisti, ni resnična. Domobranski častniki niso dobili niti od svojega polkovnika, niti od kake druge višje instance ta kega ali podobnega povelja. Nam se je vest že prej neverojetna zdela ter smo jo tudi s primerno rezervo priobčili.
Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe, Mestni trg št. 27, telefon št. 99. Od 20. do 26. nov. je dela iskalo 13 moških in 39 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 8 moškim in 30 ženskim delavcem; v 24 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. jan. do 26 nov. je došlo 2686 prošenj za delo in 2568 deloponudeb, v 1595 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 mizar, 2 kovača, 2 trgovski slugi, 7 konjskih hlapcev, ženske: 1 izurjena kolektantinja, 3 natakarice, 4 gostilniške deklice, 6 deklic za vsako delo, 4 deklice k otrokom. — Službe iščejo, moški: 1 skladiščnik, 1 trgovski pomočnik, 1 potnik, 2 natakarja, 1 vrtnar, več pi-garniških in trgovskih slug, 1 graščinski ko- 1
čijaž, ženske: 1 blagajničarka, več ra- < beStaiieK delaVSKlh Zfr čunajočih natakaric, 1 hotelska likarica in drugi hišni posli. — Oddati je takoj stanovanje z 2 in 3 sobami, 1 prodajalna, 2 mesečni sobi. za februar stanovanja z 2. sobama. V najem se iščejo stanovanja (za februar) z 2. in 3. sobami. Pismenim vprašanjam je priložiti znamko za odgovor.
Koncert društvene godbe bode v torek, dne 1. dec., v kavarni Valvazor. Zičetek ob 9 uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, za nečlane 40 vin. — V četrtek, dne 3. dec., v hotelu pri »LUydu«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, za ne člane 40 vin.
Za Vegov spomenik v Ljubljani je da roval nadvojvoda Evgen 100 kron.
Najdeno in izgubljeno. Na južnem kolodvoru so bile v času od 21. do 27. t. m. najdene sledeče reči: 1 velika ovratna ruta in 1 dežnik s koščenim držajem. — V Flo-rijanskih ulicah je našla dne 28. t. m. po poldne mesarica Terezija Lovše, stanujoča na Dolenjski cesti št 1, denarnico z vsebino 15 K in nekaj vinarjev. — VWolf >vih ulicah je bil najden dežnik. — Na S?. Petra nasipu je bila najdena danes ponoči kositar-ska posoda z barvo. — Na poti cd Starega trga pa do dolenjskega kolodvora je izgu bila posestnikova hči Alojzija Smuc iz Lip ljen št. 16 denarnico, v kateri je imela okoli 20 K denarja. — L,evljarjeva žena Marjeta Povše, stanujoča na Glincah št. 127, je izgubila danes zjutraj na poti cd Tržaške ce ste do nunske ceikve denarnico z vsebino 4 K 40 h. — Služkinja Marija Riolini, stanujoča v Krojaških ulicah št. 2, je izgubila v Konjušnih ulicah denarnico, v kateri je imela 10 kron.
Napad V Trnovem. Delavec Andrej fcje-lan, stanujoč v Krojaških ulicah štev. 13, prišel je v soboto ob 10. uri zvečer nekoliko vinjen v Mibeličevo gostilno v Cerkve nih ulicah št. 21, kjer je bilo več trnovskih fantov. Andrej Selan spri se je z usnjarskim pomočnikom Antonom Zajcem, in ko mu je ta rekel: »Ti si tako dolg, jaz pa tako maj hen, pa se te ne bojim«, sta se spoprijela in je Zaje vrgel Selana na tla. Drugi fantje so ae potegnili za belana in so Zajca oklo-futali in postavili na zrak. Ko je čez nekaj časa potem šel Selan sam domov, prideta po Trnovskih ulicah za njim dva fanta in ga je eden sunil z nožem pod rebra in ga tako nevarno ranil, da so ga morali takoj prepeljati v deželno bolnišnico. Mestna policija je aretirala včeraj Antena Zajca in usnjarskega pomočnika Martina Zaica, ki sta oba sum!|iva napada na Andreja Selana.
Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje mesečno zborovanje vrši se v Bredo, dne 2. decembra, ob pol 6 uri zvečer v deželni bolnici. Dnevni red : 1. Naznanilo predsedstva. 2. Demostracije. 3. Slučajnosti.
gleda
Kralj
H a r 1 e k i n". »Kralja Hurlekina" je oen zura dolgo zadrževala. Dejanje se vrši v srednjem veku na nekem italijanskem dvoru za časa smrti starega kralja in ob nastopu novega kralja Bohemunda, ki ga izpodrine njegov osebni komedijant harlekin. Harlpkina igra g. L i e r , kralja Bohemunda g. Čon-s k y , Kolombino gdč. R ti c k o v a. Sodelujejo vse prve dramske moči, — Prihodnji dramski noviteti bosta Tolstpga „ Vstajenje" in Anzengruberjevi „P«jdfetriževa!ci".
*	Vegov dom Prihodnja;59. številka (od 2. decembra) ilustrovanega časopisa „Wiener Bilder" ki ga izdaje znani dunajski humorist in pisatelj V. Chiavacci, bode prinesla Vegovo sliko, katero je že pred leti našel g. bibliotekar dunajske vse-učiliščne knjižnice g. dr. Fran Simonič v cesarski fldejkomisni knjižnici, in ki še ni bila objavljena v nobenem avstrijskem ilu-strovanem časopisu. Po prizadovanju vrlega Moravškega odbora je g. fotograf Rovšek fotografiral Vegov dom — razdrapano kmečko bajto — ki bo tudi posneta v naznačeni številki. Najprvo bo treba, da se ta edini vse časti vredni ostanek iz Vegove slavne dobe korenito popravi. Rojake pa, ki se zanimajo za častito obličje slavnega sina naše domovine in za njegovo rojstno hišo, opozarjamo, da si lahko naroče dotično številko pod naslovom :„AdministrationWiener Bilder Wien, III. Linke Bahngasse 5." Številka stane z poštnino vred le borih 26 vinarjev.
j * Češki pevski kvartet is Prage.
O nastopu tega kvarteta v Ameriki se nam poroča: Precej po prvem koncertu v Ankegi i ponujali so kvartetu engažma na 3 leta za i prireditev koncertov po Ameriki. Vsa pot po Ameriki je bila nepretrgana vrsta nav-dušenih ovacij češki umetnosti in češki pes-; mi. Dohajalo mu je vedno toliko povabil za i prireditev koncertov, da jih je mogel komaj četrtino sprejeti. Vsi ameriški listi brez raz like, angleški, češki, polski, sploh vsi slovanski in nemški listi so bili polni hvale o kvartetu in ko se je tam ločil in vrnil v Bvojo domovino, okinčen z lavorikami, mu niso klicali »z Bogom«! ampak »na svidenje drugo leto!« To se bo tudi zgodilo, kor kvartet gre, kakor smo že zadnjič omenili, prihodnje poletje k svetovni razstavi v St. Louis, kamor je engažovan kot posebna atrakcija za vso sezono.
#	Karszanske lepe molitve, sdai pervizh iz Bukovskiga inu Nemshkiga jesika
v' nash Slovenski tolmazhene — — Skusi Jurija Dalmatina. Wittebergae 158£. — Od te knjige Bta nam bila do sedaj-Tnana dva izvoda, eden je v L;c;ealni knjižnici v Liub-ljani, drugi pa v Seminarni knjižnici v Go-rci. Tretji izvod te knjige je dobiti v Monakovem na Bjvarskem ori knjigotržcu Ludoviku Rosenthal-u za 500 mark (600 K). Gl. n)eg»,v katalog št 101 str. 29
Izpred sodišča.
Inpred porotnih sodišč
Pred celjskimi porotniki je bil radi požiga obsojen na pet let težke ječe 23letni Andrei Marine iz Ka-pale. Zižgal je hišo svoje matere, da bi do bil zavarovalnino V Ljubljani, kjer jo bil Marino železniški delavec, je ogoljufal 601etno Marijo Kadinc, kateri je obljuboval, da jo bo poročil, za 1070 kron, pod istimi pretvezami pa je izvabil od nečakinje Ka dinčeve, Marije Hafner, 300 kron.
P r e d c e 1 o v š k i m i porotniki je stala godčeva žena Elizabeta Hu dec, obtožena, da je pijanega svojega moža ubila. Porotniki so zanikali vprašanje o uboju in izjavili, da je žena ravnala le v silobranu. Elizabeta Iludec je bila raditega obsojena samo na 14 dni zapora.
Ljubljančan pred goriškimi porotniki. V četrtek je sedel na zatožni klopi Anton Tomšič, nezakonski sin, rojen v Ljubljani leta 1869, pristojen pa v litijski okraj, obtožen umora in težke telesne poškodbe. Zabodel je delavca pri gradnji boh. železnica, Jos. Omerso, in težko poškodoval Ant. Gorjanca. Prepir se je vnel radi — kart Tomšič je bil obsojen na 5 let trde ječe, poostrene s prstem vsak mesec.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Močan p o t r e s so 26. t. m. čutili v Irkutsku. Tudi na Srbskem m na Bolgar skem so čutili potres. — Doktoricam filozofije so bile včeraj promovirane na dunajakem vseučilišču štiri gospodične. — Kap je zadela v Inomostu igralko O d i 1 o n , ki je ondi gostovala. Nevarnosti za nje življenje še ni. — D r u ž b i n s k a drama. 26. t. m. je skočil krojač v Rum-melsburgu pri Berolinu pod vlak. Z vsako roko je držal enega svojih otrok. Oče in sinček sta bila na mestu mrtva, hčerki pa je odtrgal vlak desno nogo. Vzrok tega žalostnega čina je bila brzojavka, v kateri se mu ju naznanjalo, da je pretekli ponedeljek umrla v bolnici njegova soproga. — Velik dolg. Grofje Mnich so našli v družinskem arhivu listino, ki potrjuje, da je eden njenih prednikov posodil pruskemu kralju Frideriku Viljemu I. 312 000 rubljev. Ako se računajo obresti od te glavnice, je narasla ta vsota na 400 Grofi Mnich zahtevajo, vlada takoj plača ta Delavski nemiri varni v H a i n b u r roča, so 24. t. m. tobačni tovarni v
miljonov rubljev. naj jim nemška veliki dolg. — v tobačni t o-g u. Kakor se po-razgrajali v ces. kraljevi Hamburgu delavci, ker jim je ravnateljstvo hotelo utrgati plače. Bržkone se bodo nemiri še ponavljali. Delavci so razbili vse stole in klopi. — Poneverjenje. V prvi hranilnici v Belgradu, v oddelku za zavarovanje, je bilo poneverjenih 60.000 Irankov. Poneverjenja dolžijo tri uradniae. — Mesto zgorelo.
V	Mali Aziji je zgorelo mesto Eskšcho. Tri bazari b 1313 lopami in dve mošeji sta zgoreli. Ogenj je divjal 40 ur. — P a n i k a v cerkvi. Med službo božjo so se vžgali venci na grobu Aleksandra in Drage v cerkvi sv. Marka v Belemgradu, radi česar je na stala v cerkvi velika panika. Ogenj so kmalu pogasili. —Močan p o t r e s je bil 28. t. m. v Algeriji. — Zaprto vseučilišče. Ker so oboleli otroci vscučiliškega vratarja v Čer novicah na nalezljivi balezni, je vseučilišče zaprto. — N e v a je zmrz nila. — Igralna Odilon, katero je zadela kap, je brez zavesti. — Velik vihar je divjal 28. t. m. ob reški obali. Več ladij pogrešajo. — Obravnava v zadevi sv. vaclavske posojilnice v Pragi je došla do zaslišanja prič. Danes je bil zaslišan zadnji obtoženec. — Saharski cesar. Lebandy je zopet došel v London, da nakupi stavbnega ma terijala za projektirano pristanišče Troja. — Cigani odvedli župnika. Kakor se poroča, so v potek cigani v Radvany od vedli župnika Avgusta Esunlla potujoči ci ganje. Zločinci so ponoči vdrli v župnišče ter odvedli tudi konje in krave iz hlevov. Orožništvo jih pridno zasleduje. — Kriza v ameriških Združenih državah.
V	zadnjih 10 tednih si je v Združenih dr žavah napovedalo 2432 konkurzov. V oktobru in novembru je bilo odpuščenih 60000 delavcov. — Največji in najlepši kolodvor na svetu namera vajo sezidati v Washingtonu. Stroški tega kolodvora so proračunjeni na 60,000.000 K.
Hvalevredna neumnost. Liberalni generalštab je izgubil glavo zaradi katoliško-narodnih shodov. Ako tako en dan zboruje osemnajst javnih ljudskih shodov, ki vsi soglasno obsojajo liberalce, njih vlado in večino, je to nekaj, kar bi morda komu drugemu, ki ni liberalec, glavo izbistrilo. A pri liberalcih se tega ni bati, ker je zabitost nasprotnika dober pripomoček v vojski, moramo imenovati neumnost liberalcev uprav hvalevredno. „Narod" svojim backom razlaga namreč, da ti mnogoštevilni shodi kažejo samo, kakšen strah imajo »klerikalci", češ, če se ne bi bali, pa shodov ne bi delali! On iz teh mnogoštevilnih shodov sklepa tudi, da bo zdaj kmalu konec „klerikalizma\ Ali bi klerikalci delali shode, če ne bi bil kmalu konec »klerikalizma" ? Tako imajo torej tudi liberalci svoje veselje nad katoliško-narodnimi shodi. Upamo, da bodo mogli vsak teden tako prorokovati konec „klerikalizma", ker se bodo shodi nadaljevali. In za „konec" moramo narediti velik tabor v Ljubljani, da bodo vlada in liberalci prav od blizu videli, kako strašno se jih boje »klerikalci!"
Društva.
(Društvo slovenskih in hrvatskih dijakov upodabljajoče umetnosti »Vesna« na Dunaju) priredi svoj III redni občni zbor dne 1. grudna ob 7. uri zvečer z sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Po ročilo odseka za razstavo. 4 Predavanje druga Rački ja o hrv. umetne sti. 5. Poročilo presojevalnege odseka in 6. Slučajnosti. Društveni lokal: III. Richter Restsu-ration. R^nnvveg, št. 1.
Telefonska in brzojavna poročila.
Katoliško-narodna stranka zboruje.
Ribnica. Na Včerajšnjem javnem ljud j skem Bhodu je bilo v veliki dvorani dru štvenega doma zbranih okoli 400 kmetov. Ribnica je zopet obsodila liberalno gonjo. Dr. Šusteršiču, Jakliču in ostalim katoliško narodnim poslanoem izrečena zahvala. L;udstvo je razburjeno radi hinavščine liberalcev v zadevi krošnjarstva Dr. Šusteršiču navdušeno izrečena zahvala in priznanje za trud in vspeh v tej zadevi. Liberalci bo se poskrili pred množico zavednih kmetov. Svetnika Višnikarja danes bole zobje. Upal se ni mej ljudstvo, ker se je bal, da bo moral plačati 200 kron. Dr. Šusteršič ob gromovitem pritrjevanju govoril je tudi o krivicah, ki se god3 koroškim Slovencem ter je bila navdušeno sprejeta tozadevna resolucija. Zborovatci so z gro-movitim odobravanjem sprejeli tudi reaolu-oijo, v kateri se precizirajo slovenske vojaške zahteve.
Kranj. Včeraj vršil ob obili udeležbi v Preddvoru javni shod kat)1. narodne Btranke. G. Smolnikar govoril v položaju v deželni zbornici, g. K r e g a r pa o koroških razmerah in o vojaštvu. Razun običajnih resolucij, v katerih se izraža zaupanje kat. nar.jiposlancem, zlasti dr. S u -steršiču, o volilni pravici, o simpatijah koroških Slovencev, sprejela se je tudi soglasno sledeča resolucija: „Volivci, zbrani na javnem shodu v Preddvoru, izjavljajo soglasno, da se čimpreje u»ede .dveletna vojaška s.užba, dalje da se vsi slovenski častniki v najkrajšem času premeste k sloven skim polkom in da so v Ljubljano premesti kakor hitro je mogoče kak slovenski polk. Dalje zahteva shod za Kranjsko ustanovitev btambovske kadetne šole z izdatnim poukom v slovenščini in pa dvojezične napise na vojašnicah in uradih.
Senožeče. Katoliško-narodna stranka še ni imela shoda v senožeški okolici. Tam se je štelo do zadnjega, da je župan Garzarolli neomejen gospodar. Včeraj se je pokazalo, da to nikakor ni res. Samo zapeljani so nosili doslej SenožečauiBvoje volivne listke za liberalce na volišče. Reči smemo, da je pa sedaj za vedno temu konec. V lepi in veliki Dolenji vasi poleg Senožeč se je zbralo veliko število vrlih mož. Shodu je predsedoval Val. Kontnik, ki je že doslej imel vedno poguma pokazati se tudi pred Garzarollijem kot ne-vstrašenega moža. V dve in polurnem govoru je pojasnjeval dr. Krek gospodarski in politiški položaj v državi in deželi. Zbrani poslušavci so glasno pritrjevali njegovim besedam. Izrekli so mu soglasno svojo zaupnico in ravno tako soglasno so se izjavili za Bplošno in enako volivno pravico, ter obljubili, da hočejo zvesto stati za kat, narodnimi poslanoi, ki se bojujejo zanjo. Izrekli so ponovno gorečo željo, naj bi se sklical ob gorkejšem času velik Bhod na prostem za celo okolico. To se bo tudi zgodilo. Za zdaj konstatiramo samo to, da kmalu tudi na Notranjskem ne bo občine, kjer bi liberalen kandidat mogel dobiti veČino.
Toplice pri Novem mestu. »Katoliško politično društvo za novomeški okraj« je priredilo včeraj ljudski shod na Toplicah, ki je bil prav dobro obiskan. Navzočih je bilo
do 200 mož. V istih prostorih, v gostilni g. Janeze Sitari«, kjer sta pred tremi leti še dr. Slane in GloboSnik razlegala svojo liberalno modrost, so se včeraj topliški volilci soglasno z burnim odobravanjem izjavili, da stoje neomajeno na katoliško narodni strani. ■Shod je otvoril gospod A. Kokalj, predsednik političnega druStva ki je pozdravil vclilce in predstavil provornike. Predsedstvo na shodu je prevzel č. gosp. Podboj. Dr. Lam p« je pojaSnjeval politični položaj in delovanje strank, ki se bor6 v naši deželi. Gospod Podboj je nato govoril o katol.-narodni politiki in priporočal najtopleje. na) ae ustanovi na Toplicah posojilnic«. Delo vanja take poso|ilnico ]e nato razlagal čast. g. Zakrajfiok. Srčno so pozdravili volilci svojega poslanca g. Dularja, ki je povedal, kako je bilo letos v deželnem zboru kranjskem. Sprejete so bile sledeče resolu oije: 1. Volitoi topliške, soteške in vavtov ske župnije, zbrani na političnem shodu Ai& 29. novembra 1903, soglasno hrekaio za upanje deželnim poslance m katoliško narodne stranke, ki se tako krepko potegujejo za pravice kmeta. 2. Prepričani so, da se s po-hlevnostjo in odjenijivostjo v politiki nič ne doseže, zlssti nasproti večini, ki je prišla na krmilo vsied krivičnega volilnega red«. Z%to odobravajo krepki nasi p svojih poslancev.
3.	Zahtevajo, da se dosedanji volilni red za deželni zbor tBko spremeni, da bo pomnoženo število poslancev iz kmetskih občin.
4.	Prepričani, da ie namen države in poli tifce blagostanja vsoh državljanov po načelih pravice, zahtevajo, da sa vpelje splošna volilna skupina in se vsemu prebivalstvu dovoli primerno zastopstvo. 5 Javni shod protestira preti t-:mu, da se Slovencem na Koroškem kratijo pravice pri sodiščih. 6. Zbrani volilni naročajo poslancem, naj se potegu |ejo za to, da se jiktivna vojaška služba skrči na dve leti, in da ae sloven ski častniki nastavljajo pri domačih vojaških oddelkih. 7. Č mnajprej se naj ustanovi hranilnica in posojilna za topliško občino.
Idrija. Včerajšnji shod v S p o d n i i I d r i i i se je pri otrromni udeležbi izvršil v splošno zadovoljnost.
Slovensko dijaštvo na Dunaju v boju.
Dunaj, 30. novembra. Rektor je izjavil, da z dovoljenjem ministrstva (!) za slučaj novih demonstracij zapre načelnike vseh slovanskih društev. Napetost je silna. Poslanci pozor!
Dunaj, 30. nov. Slovansko dijaštvo je izdalo z ozirom na izjavo nemškega dijaštva, priobčeno v nemških listih, naslednjo izjavo: Slovansko dijaštvo je preteklo soboto nameravalo na Slovanom sovražno demonstracijo nemškega dijaštva odgovoriti s protidemonstracijo. Ker so Nemci izjavili, da ničesar ne nameravajo, obljubilo je slovansko dijaštvo, da se vzdrži v tem oziru izjav. Res je slovansko dijaštvo mirno zapustilo avlo. Poznejše demonstracije niso z nameravano demonstracijo v nobeni zvezi. Te demonstracije niso bile naperjene proti nemškemu dijaštvu, dogodile so se izven vseučilišča, torej ne more biti govora o prelomitvi besede, kakor očitajo sedaj nemški dijaki slo-
vanskim dijakom. Proti takemu očitanju se mora Blovansko dijaštvo najodloč-nejše zavarovati. — Za slovansko dijaštvo : cand. med. Juraj M i m i c a.
Dunaj, 30. novembra. Ministrski predsednik Korber je poslal vsem deželnim predsednikom odlok, ki deloma reformira administrativno delovanje. Strankam določi pravočasno priložnost se izraziti o svojih zadevah. Deželnim predsednikom priporoča, naj rešujejo hitro uloge.
Dunaj, 3U. novembra. Poveljnik mornarice, baron Spaun, stopi v pokoj. Zadnje svoje poročilo bo imel v prihodnjem delegacijskem zasedanju. Dela se potem ločijo na ta način, da postane nadvojvoda Karol Štefan admiral v Pulju, mornariško sekciio na Dunaju pa bo vodil kontreaduiiral Montecuccoli.
Gradec, 30. dec. Tudi tukajšnji trgovci so sklenili, da o Božiču in o novem letu ne bodo dajali kupu-jočemu občinstvu daril.
Budimpešta, 30. novembra. V narodni kazini so dejali nekateri politiki, da je opozicija pripravljena dovolili predlogo o vojaških novincih in opustiti ob strukcijo, ako Tisza odstopi. Tisza je odgovoril, da ako opozicija to stori in dovoli tudi indemniteto, proračun za leto 1904 in nagodbeno predlogo, tedaj da častno besedo, da odstopi tekom 24 ur in da tudi ne sprejme sestave novega ministrstva.
Budimpešta, 30. nov. Danes je opozicija nadaljevala tehnično obstrukcijo. Obstruirala je zapisnik. Poslanec Lengyel je stavil 23 Npreminjevalnih predlogov k zapisniku. Pati 48 in neki drugi opozicijonalec tudi 48. Tisza je izjavil, da za danes pu.st' o tem glasovati, da bo pa drugič odločno nastopil proti temu. Liberalec N;>gy je stavil predlog, naj se preko šal obstrukcije preide na dnevni red. Velik vrišč. Levica hrupno ugovarja.
Trst, 30. nov. Jutri se vrši tu protestni shod radi dogodkov v Inomostu. Včeraj je bil shod v Poreču.
Berolin, 30. novembra. Pri volitvah v mestni zastop so socijalni demokratje odvzeli liberalcem pet mandatov.
Belgrad, 30. novembra. Kralj Peter je storil korake, da bi ga v avdijenci sprejel avstrijski cesar.
Brilo, 30. novembra. Parma-n e n t ni odsek m o r a v s k e g a deželnega zbora za volivno reformo se bo sešel takoj po kon-čanom zasedanju drž. zbora ter bo izvolil poročevalce.
Belgrad, 30. nov. Divizijski poveljnik Mašin je povabil na sestanek častnike svoje divizije. Došlo jeokolu 400 častnikov. Mašin je imel daljši govor, v katerem je proslavljal umor
Aleksandra in Drage ter je pozival častnike, naj bodo še dalje složni. Bivši dvorni maršal kralja Aleksandra, Mašič, je izjavil, da se ne more strinjati s takimi dejanji. Došlo je do burnih prizorov.
Meteorologidno porodilo.
V Jiii» nad monem 306.2 m, »redaji xr»čni tl&k 736-0 m»
Cm »pašo Taajli
1 Stanja	1 Tempa-	
barometra.	ratara : „ po ! V«tr.Tl.	Nebo
t ram.	n«i«iju	
Is
•3 8
B ..
28| 9. zveč. | 717-7 |
nal 7- zjutr.
DO ooi.
71*2 i 717-2 !
6 9 p. m. j'.ah.| 121 sl. sever I
obj._|
jasno | lž'3
7 I sl. svzh. del. jasno'
29|
, 11-8 | 4-i | sr. szah. | dež
SO
I ? ijutr I 712 2 | 2 jopol.| 7i3-4 |
6'0 64
sl. zah. sl sever
pol obl. oblačno
170
Skednja temperatura sobote 3-1". normale 0-9° Srednja temperatura nedelie 4 4° norm. 0'7.
Poziv.
Gospoda, ki je prošli teden prišel v stanovanje M. Č tanca, Mart. cesta H, po tamburico 1. brafi, uaj isto vrne bralnemu društvu v Vodmatu.

1545 1—1
STlko Lonček, c. kr. notar v Škofjiloki. javlja v lastnem imenu in v imenu svoje soproge tužno vest, da je Vsegamogočni njiju preljubljeno hčerko
E R NO
danes ob štirih popoldan po dolgi mučni bolezni v nežni starosti 51/„ let k sebi poklical v oni boljši svet.
Pogreb predrage rajnice bo v torek, dne 1 decembra, popoldan ob dveh.
Prosi se tihega sožalja.
V Škofjiloki, dne 29. decembri 1903.
Posebnih naznanil se ne razdeli.
1666 1-1 Zahvala.
Vsem in vsakemu posebej, ki so nam v dnevih bridke žalosti vsled težke izgube nagega ljubljenega očeta, oziroma soproga, izrazili svoje sočutje, ter ga v Novem mestu in v Ljubljani na tako časten način spremili na njegovi zadnji zemeljski poti in zanj tudi darovali daritev svete maše m molitve, zahvaljujem se prav prisrčno.
Novo mesto, doč 28. novembra 1903
V svojem in sorodnikov imenu: Prošt dr. Elbert.
Zahvala.
1576 1-1
Vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo tem potom za vso, v življenji, med boleznijo in ob smrti naše nepo-zabljive predobre ranjke matere, gospe


roj.
izkazano požrtvovalnost in ljubezen, za mno-gobrojno častno spremstvo k zadnjemu počitku, kakor tudi za vse tolažilne izraze gor-kega sočutja — našo najiskrenejšo zahvalo. Blag ji spomin in lahka žemljica. Laški trg, 2n. novembra igoj.
Žalujoča rodbina Flis = ova.
Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki KndTn
sin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljujt na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro suSč ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši in ne provzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. Dobe se po tovarniški ceni pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	9 11-4
Sukneno blago
za vsako potrebo se prodaja v vsaki kakovosti in
največji izbetu najcenejše ppi
J. GHOBElif4lK~U
Pred Škofijo 1. HJUBliJJirJfl.	Mestni trg 20.
Sukneni ostanki po zelo nizki eeni. Vzorci se pošiljajo na vse strani brezplačno.

m
S> /K(i/K.P' /Ivi'av(' A" AA

-»m
■SmS S.


-g



, Ljubljana,
deueli si javiti slabemu ebčinstuu, da je
trgovino
SM 12
»ll__
izueli prepričati z mnegebrejnim obis^er?).



fvf' 2vMv/!XvilXv(lg>
-VitiKL-
mfr-Wsr
Elr
_____f 'TSK
na uogal	- Cmen^l^« cc$te (!ji$a CacaiO-
Ocua prcdajalna jc najfincjc, U5ew> zabtg^am b»g'jeng 'O 5"q^nc5ti cdgcuarjajcee cprcmljgna.
5Krbcic 5<j bede za tečne, reelne pe^trežbe ter ugedne eene, c čemer 5e ^laune ebčin5tue
1575 2-1

SLOVENEC
a
9m~ se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnali:
Blainik Lovro, St»ri tri/ 12, Blaž N., DunaisKa c^sta 12, Brus Maks, Pre.d skelijo 12 češnovar Lovro Kolodv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Fuchs H., Marna Terezije cesta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2 Kane Albin. av. Petra cesta 14 Kristan Ivan R«sljeva cesta 24. Kuštrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg. Sodniške ulite 4 Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant. Dunajska cesta 19. Sever Mar.. Uosposke ulice 11. 3ušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., M«-stni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan. Sv. Petra cesta 5?.
Bohinjska Bistrica:
Mio Grobotek, trgovec.
Celovec:
Josip ao\va, prodaja časnikov.
Gorica:
Jos. Sch\varr, Šol. ulice 2.
Hrušica pri Jesenicah:
Katarina Krnc.
Jesenice:
Alojzija Ahčin.
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št. Peter:
Fran Novak.
Trst:
Antonija od. Kramar, Rojan št. 8 Misael Lavreniič, Piazza Ciserma 1. Anton J. VogriS, Via Muda Vecchia 2, »Pri sv. Antonu Padovanskem.
Dobro vpeljana gostilna
v Ljubljani se da ta^oj v najem.
Ueč pove 3 a loga Puntigam-S^cga piva, j\[arije Terc3ije cesta Štev. 16.	1&77
Oddajo sc tudi trije magacini jer vino, • — Vodmatsk.1 trg št. =====
Novo!	Novo!
Orientalske preproge
Haggi Giorgio iz Trsta zaloga preprog
Ljubljana, Dunajska cesta 20 (Hribarjeva hiša)
Priložnostni nakup.
P. n. občinstvu iz Ljubljane in okolice naznanjam, da sem došel z lepim blagom orientalskih preprog in ostanem tu do božičnih praznikov.
Nihče naj ne zamudi porabiti te ugodne prilike, da si preskrbi morebitne svoje potrebščine po skrajno nizkih cenah.
Na mnogobrojni ugled in prijazni obisk vabi najuljudneje velespošto-vanjem
1560 3_2	Pascal H. Aidinyan (sin)
ml
><V\>'-rA
Prodaja s konkurza.
V konkurzno imovino Alojzija Smole iz Spodnje Šiške spadajo:
1.	založena trgovina z mešanim blagom v Spodnji Šiški;
2.	založena trgovina z mešanim blagom v Spodnjih Poljanah v Ljubljani in
3.	večja zaloga moke in otrobov.
Vse to se prodaja po navedenih oddelkih, moka pa tudi v manjših delih tekom štirinajst dni.
Pojasnila daje in ima cenike na razpolago podpisani upravitelj konk. imovine. Ljubljana, 26. novembra 1903
Ivan P. Vencajz
odvetnik. — Medjatova hiša.
1569 2-
katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani za 1. 1904
z jako zanimivo in rabno vsebino, z imenikom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katoliški Bukvami" krasno vezan 2 K 30 h., po pošti pošiljan 10 h. več.
Pisar
s slovensko in nemško pisavo, išče službe pri kakem odvetniku ali pri kakem drugem uradu v Ljubljani. Naslov: V. F. Vodmat h. št. 55, Ljubljana.
■	Mt -.V''..,-

meriko II
== CUMARP LIHE =
prevaža potnike naravnost
iz Trsta Movi ^ork
1310 1
v.s S/» ,y. X/>r. ,y.> .v. v-^ •/■-.\ S/>'/~>> .v.l v-a :*•/>> .v. > .v. <t/-v--/, </\'v—/.	< '.v <v—/.
>.v. /> A	-■	t	' ' -y>-vl'
Ravno je izšel
Stenski koledar
fem
IS
mm
■t/v \v/,
mm mm
■/isž-.V. \v/, \v/,
>yi>y-i
V-.\S/>-
\v-/. \v/. \w. v.v.<
v'/. Sv/, </.V
za leto
1904
Cena 40 vinarjev, po pošti 50 vinarjev.
Prodaja ga založnik
Jernej Bahovec,
trgovina papirja, v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 2.
1546 3—2
>.V.
•/-> -/"A
\v/,
mp.
W <S*T/• V V < \W. </"V NW. H^T/. s!7/. VV /• V~> > .V. •/■!> /•> / > .\/>H> .v. > 7
Stanovanje
z dvema ali tremi sobami
išče neko slovensko društvo v Ljubljani.
Kdor ima primerne prostore, ki bi bili dovolj obširni za tak namen, naj se oglasi v našem uredništvu. Želeti je, da so prostori v pritličju ali vsaj v prvem nadstropju in bolj v središču mesta.	1547 4—4
z brzim parobrodom „AURANIA" s 1200 mesti 11 r. razreda in s 300 salonskimi mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom ,,C AR PATH I A" z 2000 mesti III. razreda in s 400 salonskimi mesti II. razreda s kabinami.
Cena potne karte za vožnjo, ;7 ^nofo v Mnvi Ynrlr lirano, s vinom in vso postrežbo llbld v RUV1 1U11V
III. razred za osebo 180 K-
Odhod iz Trsta:
.CAR PATH I A" 15. decembra 1903 „CARPATH l A" 2. februvarja 1904 ,AURANIA" 29. decembra 1903 „AU RANlA" 16. februvarja 1904
Natančneja pojasnila, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Novi Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike dajem preskrbljuje
—- Avstrijski domači glavni zastop =
Schrodei* & Oomp.-Trst
Via Carlo Ghega št. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: SCH110DERC0 - TRST.
Potniki naj se zglasijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za vozne bilete!
ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri LJubljani preskrouje dobre
lisirmonije
domačega in amerikanskega sestava, glasovlrjo ia piaulne.	264 46
t)njo se tudi na obroke 1 Sa zahtevanje Ke jtošiljujo ceuihl brezplačno.
CJo$tilnieorji
in zei^ebml^
ki si želite nabavili oziroma piti dobro kapljico, izvolite se obrnili na tvrdko Paolo Sponza v Rovignu (Istrija), ki je znan kot prideljevalec najboljših vin.
Cene so piimerne : BeH muškat h 36 40 K, belo
vino 30 K in rudeče k 32-36 K hektoliter
1524 15—5
priporoča rainovuUi*
vizitH Ice'
nn nj-rtr' •'»ni
C		f)
		
i		J
®	i	
mm		
		
1	i	i
Najvišji vspefi sedanjosti!
<Jlnqleš£o skladišče o&e£ ^P^j^a^ ^^tni trg J.
Obleke iz kamgarna, gladke in progaste . . .	fl.	10-	Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom
Obleke iz angleškega ševiota v modernih barvah .	ft	10-—	Črni in sivi cibolin=paletot z velikim ovratnikom
Fine jaquet=ob!eke........	i J	10 —	Paletot iz anglešk. modnega blaga z ovratnikom ali brez njega
Najfinejše salonske obleke......	fJ	20-	Najfinejši paletot za dame v stola=fa^oni
Angleški modni ulstri .......	M	10-	Črni damski ovratniki, podloženi
Fini doubIe=ulstri, temnosivi......	ff	10 —	Najfinejši double-ovratniki v stola4a^oni
Črne zimske suknje, mandarin ....	J>	10-	Modne damske obleke
Haveloki iz kameline dlake, ruiavi in sivi . .	i J	5 —	Zimske jope, podložene
Otroške obleke in ulstri......	ff	5 —	Elegantni otroški plašči
Otroške obleke v različnih barvah . . .	it	2-50	Jopice za deklice v vseh barvah
Fine modne hlače, tople, progaste . . •	if	2-50	Višnjevi, podloženi ovratniki z rudečo kapuco. 1496 18~7
,, v , . z/, bivanie v mestu in potovanje, mikado v največji izberi po čudovito nizkijl to^ Kožuhi cenah Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju najelegantnejše ,n najhitrejše.
Velespoštovanjem Kapamacsija »Sc Bondy
Oroslav Bernatovic.
Obenem si usojamo uljudno naznaniti p. n. odjemalcem, da s 1. janu varijem 1904 opust;mo svojo filijalko na Resljevi cesti. — Prosimo, da odslej nadalje prcskibite svoje radaljne potrebščine na Mestnem trgu 5, kjer se sprejemajo tudi vsa naročila.
i
Hi o/
I/
i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.