Bhagtratha se napoti do morja in skozi morje v podzemeljski svet; tudi Ganga mu sledi in še zdaj tam očišča vse pradede v pepel izpre* menjene, in glej — Sagaridi se izpremene v bogove in gredo v nebesa. Nato ogovori Brahma Bhagiratha: „ Rešeni so prišli Sagaridovci v nebesa; dokler bo na svetu morje, naj prebivajo kot bogovi v nebesih, in Ganga bodi tvoja prvorojena hčerica; ti pa daruj pradedom vodno daritev in izpolni svojo obljubo in bodi blagoslovljen, jaz pa se vračam v nebeške višave." Bhagiratha pa opravi po šegi daritev, vrne se v svoje kraljestvo in živel je spoštovan in ljubljen od svojega naroda mirno in srečno še mnogo let. Kako so stari narodi mrtve pokopavali. Spisal Fr. Wiesthaler. (Dalje.) Kakor pri Perzijanih izvirajo tudi pri Egipčanih vse po- grebne svečanosti iz verskih nazorov. Po Herodotovem poročilu sta O siri s in Isis edini božanstvi, kteri Egipčanje vsesplošno časte. Po nji- hovem mythu sta ona ob enem mož in žena, brat in sestra, prav za prav pa le poosebljene prirodne prikazni. Isis je zemlja, vse oživljajoča mati, Osiris pa oplodivna. na zemljo delujoča moč solnčna. Soluce je izvor iu symbol vsega žitja. Kakor so vsa bitja v prirodi vednemu izpreminjanju podvržena: zdaj se narode, potem poginejo in iz njihovega pogina izcimi se zopet noro življenje, tako so si mislili Egipčanje tudi to božanstvo v neprestanem prehajanji od žitja do smrti in narobe. Kres in solnčni zahod sta Egipčanom čas, v kterem se Osiris v podzeinelje podaje, in kedar blagotvorna moč Nilova peša, dozdeva se jim, da je izginolo ono bitje, ki zemljo rodoviti. Solnce se pokaže vsako jutro, Nilov natok pa vsako poletje; isto tako pa jim vedno umirajoči bog ob enem tudi vedno živi in se vedno povrača. S tem mnenjem o prirodi pa se popolnem ujema egipčansko verstvo o osodi človeškej po smrti. Kakor biva Osiris pol leta na površji in pol leta v globočini zemeljskej, iz ktere stopi potem novorojen zopet na svet, tako je i človeku usojeno, prehoditi z bogom podzemelje, da se potem prerodi in z Osiridom vred zopet novo žitje za- čenja. V smrtnej deželi je Osiris vladar in sodnik mrtvih, ktere pravično po njihovih dejanjih v življenji sodi. Obdan od 42 sodnikov pretehtuje dejanja; v eno tehtnico devlje grehe, v drugo nojevo pero, symbol pra- vičnosti; pri prvej stoji šakaloglavi Anubis, grobni čuvaj, lot drži kraguljeglavi Ho ros (vsevidno solnce), in božji zapisnikar ibisoglavi T hot 7 zapisuje izid sodbe. Blagor onim, ktere je sodnik za pravične spoznal! Radostni se kopljejo v večnih vrelcih in trgajo sadje nebeških dreves. Veliki bog se pogovarja z njimi, svit njegovega solnca je obseva, v barki večne luči se vozijo in udeležujejo božjega potovanja. A gorje zlobnim, ktere je pravični sodnik obsodil! Njihov delež so vse grozovitosti, kar si jih more fantasija le domisliti. Oni ne vidijo Osiridove luči, ne sli- šijo glasil njegovega; brez glave tavajo okrog ali pa se obešeni za noge pražijo in pek6. — A taka mišljava je prežalostna in malo tolažilna za ubogega grešnika. Tedaj si jo je Egipčan še s temi dostavki popravil: Komur se prvič ni posrečilo ugoditi strogemu sodniku, temu se odloči nova doba življenja, da popravi, kar je v prvej zamudil. To pa se more zgoditi, če preide duša, ki je neumrljiva, akopram je telo strohnelo, v drugo, ravno rojeno tel6. Prehodivši trupla vseh vodnih, zračnih in zemskih bitij preseli se zopet v telo novorojenega človeka -in pride očiš- čena drugič pred sodbo božjo. Tako potovanje izvrši se v 3000 letih. To vero v preduševanje (= preseljevanje duš) izumili so tedaj Egipčanje in od njih prešla je potem tudi k drugim narodom. Kraj, kjer bivajo duše umrlih, imenujejo Amenthes = jemalec in dajalec, ker sprejema duše, pa je zopet svetu vrača, ako niso očiščene. Stanovališča svoja zovejo le „ostaje", češ da se imajo le kratek čas v njih muditi, grobove mrtvih pa „večne hrame", ker imajo na vekov veke hraniti tel6; kajti od ohranjenja trupla zavisno je stanje duše onstran groba. Radi tega so egipčanske hiše tako priproste, grobovi pa tako veličastno in trdno zidani, da se jih je mnogo (vzlasti kraljevih) ohranilo do današ- njega dne, tedaj kakih 5000 let. To so one pyramide, ktere so že stari med svetovne čudeže šteli. Pyramide niso nič drugega, nego umetno nasipani grobovi. Blizu mesta Kaira jih je, kakor rečeno," še dandanes mnogo. Največje tri so pyramide kraljev, koje Herodot imenuje Cheops , Chephren in Mykerinos, na napisih pa se ber6 imena; Kufu, Chafra in Menkera. Kakor grobe skušali so Egipčanje tudi mrtva trupla zobu trohljivosti odtegnoti in ne brez uspeha; kajti kot mumije vzbujajo ona še dandanes pozornost učenih in občudovanje neučenih ljudij. Mrtvaški običaji egipčanski so blizu ti le: Kakor hitro umre kak Egipčan, pospo si sorodniki in sorodnice glavo z zemljo, včasih si celo ves obraz z blatom ali ilovico namažejo, puste mrtveca v hiši, tavajo jokaje z razgaljenimi prsimi in visoko podpasani po mestu, bičajo se, ne pijejo vina, jedo le navadne jedi, ne nosijo belih oblek in se ne kopljejo. Nato oddajo truplo, da se mazili. S tem poslom, ki prehaja od očeta na sina, bavi se posebna vrsta ljudij. Kakor ima pri nas „entreprise de pompes funebres" (pogrebni ustav) več razredov, tako nahajamo tudi v Egiptu tri vrste maziljenja. Sorodnikom pokaže mazilec tri lesene uzorke, ki so natančne kopije prej umrlih znanih ljudij, tako da se lahko odločijo za oni mazilni razred, kterega uzorek jim najbolj ugaja. Maziljenje po prvem razredu stane talent (kakih 1500 tolarjev = 2150 gld.) in se tako-le vrši: Truplo se položi na zemljo in najprej za- znami tako zvani pisar na enej trebušnej strani ob ledovji, kolika od- prtina se ima napraviti. Ko je rezalec z ostrim etiopskim kamenom toliko mesa prerezal, kolikor je postavno določeno, spusti se v beg, vsi pričujoči pa za njim, češ pregreha telesne oskrumbe naj pride nad nje- govo glavo; kajti silno črtč vsakega, ki poškoduje na kteri koli način kakega mrtveca. Nasproti pa imajo, mazilce zelo v čislih; oni občujejo s svečeniki in prost jim je vstop v vsako svetišče. — Ko so z nakriv- Ijenim železom možgane skozi nosnice potegnoli in na njihovo mesto kemične tvarine vlili, izpraznijo iz prerezanega trebuha drobje, splaknejo je s foiniškim vinom ali palmovcem in na zadnje še z zmetimi kadili, polože je v posebno posodo (vsaj pri imenitnejših ljudeh) in eden ma- zilcev položi svojo roko na-nje 'ter moli k solncu obrnen v imenu mrtveca sledečo molitev: „0 solnce, naš gospod, in vsi bogovi, ki podajete člo- veštvu življenje, sprejmite me in dovolite mi stopiti v bivališča večnih bogov! Kajti ves čas svojega bivanja na svetu častil sem pobožno bo- žanstva, ktera so me učili moji stariši častiti. Tudi nisem nikogar ubil, niti oropal, niti mu sploh kaj žalega storil; če sem se pa kaj v svojem življenji pregrešil s tem, da sem kaj prepovedanega jedel ali pil, storil nisem tega greha jaz, ampak to, kar je v tem zaboji (= posodi)." Z zadnjimi besedami meni govornik drobje, ktero se na to v reko vrže. Zdaj še le je truplo očiščeno. Trebušno votlino napolnijo s čisto, zmeto miro, kasijo iii drugimi dišečimi tvarinami (izvzemši kadilo) in zašijejo odprtino. Potem osole truplo z natronom in je hranijo k večjemu 70 dnij. Nat6 je oper6, s povoji povijejo in z gumijem prevlečejo ter tako sorodnikom izroči. Maziljenje po drugem razredu stane le 20 min (= 744 gld.) in se tako-le vrši: Štakalico napolnijo s smolo iz cedre dobljeno ter z njo izdrskljajo od zadaj trebušno votlino, ne da bi jo prerezali ali na kak način izpraznili; ko je končnik že napolnjen, zamaše ga in zašijejo. Potem mazilijo truplo postavno določenih 70 dnij; zadnji dan izpuste iz končnika ono smolo, ktere učinek je tako izdaten, da se z njo tudi vsa trebušna vsebina s skrčenim drobjem vred izlije, natron pa sesuši meso, tako da je vsega človeka le kost in koža. V tej obliki sprejmo sorod- niki svojega mrtveca. Po tretjem razredu mazilijo se le ubožni ljudje na ta način: Ma- zilci presiknejo z nekim mečilom trebušno votlino, mazilijo truplo pred- pisanih 70 dnij in je potem sorodnikom izroče. Soprog imenitnih mož in sploh ljudij posebne lepote Egipčanje ne izročajo mazilcem takoj, ampak še le 3—4 dni po smrti, da bi jih telesno 7* ne oskrunili, kar se je bilo neki že zgodilo. — Kogar je kak krokodil smrtno ranil ali reka Nil odplavila, tega se ne sme nihče, niti sorodnik, niti prijatelj dotaknoti, ampak maziljenega slovesno pokopljejo — v svetih shrambah sami Nilovi svečeniki, ki veljajo za nadčloveška bitja. Ko je truplo maziljeno, naznani družina umrlega sorodnikom, pri- jateljem in 40 mrtvaškim sodnikom dan pogreba s kratkimi besedami: „1. I. se hoče črez jezero peljati". Nat6 se zber6 sodniki onkraj kakega jezera in se v polkrogu postavijo na navlašč za to pripravljeni oder. Pri- vede se čoln, kterega so v ta namen posebni ljudje stesali; v čolnu sedi brodnik. Predno se truplo v čoln posadi, dovoljeno je po postavi vsakemu Egipčanu, oglasiti se s tožbo zoper mrtveca, ako je slabo živel, če more tožnik to dokazati, obsodijo sodniki mrtveca, da ne postane deležen po- grebnih častij; ako se pa izkaže, da je tožnik le obrekoval, zadene njega huda kazen. V zadnjem slučaji ali pa če se noben tožnik ne oglasi, odloži sorodniki takoj žalovalno obleko in govore mrtvemu hvalili govor, v kojem podajejo obširen njegov životopis, naštevajo vse dobre lastnosti njegove ter konečno bogove prosijo, naj ga v družbo izveličanih sprejm6. K temu kliče zbrano ljudstvo „hussah" in blagruje mrtveca, češ da bo zdaj živel med srečnimi v podzemelji. Taki, ki imajo lastna pokopališča, položž truplo v zato narejene shrambe, kdor jih pa nima naredi si v svojej hiši novo sobo in postavi ob najtrdnejšej steni rakev po konci, tako da ima marsikak Egipčan to izvenredno srečo, videti in kot vrstnike vedno pred očmi imeti svoje sorodnike, ki so davno pred njim živeli. Tako maziljeno truplo (mumija) ostane namreč dolgo časa neizpremenjeno, celo lasje na obrvih in trepalnicah ne izpadejo. V posebne hišne sobe postavljajo Egipčanje začasno tudi take, kojim so mrtvaški sodniki častni pogreb odrekli, pa tudi one, ki so jim za dolgove zastavljeni. Zadnje vrste mrtveci ostanejo ondi, dokler jih bogati potomci ne izrešijo in jim častnega pogreba ne preskrbe. Trupla svojih rajnih za dolgove zastav- ljati je namreč Egipčanom dovoljeno, a največja sramota zadene tistega, ki jih ne odkupi, kajti njemu samemu se ne dovoli po smrti časten pogreb. Ker ne more Egipčan brez pogrebnih slovesnostij onkraj groba najti blaženega pokoja, je umevno, da se je jako skrbno vsega ogibal, kar bi mu življenje omadeževalo in ga ob častni pogreb spravilo. Tako je bila tedaj gore omenjena mrtvaška sodba, ktere se je bal vsak Egipčan brez izjeme, tudi kralj, večje vrednosti in važnosti za razvoj egipčanskega značaja, kakor dandanes še tako stroge postave in kazni! Grki. Z Baedekerjem v roci potujejo dandanes potniki po raznih krajih evropskih. Za nas, častiti bralec, ki se bodemo zdaj po starej klassičnej Graeciji premikali, nima ta knjiga nobene vrednosti. In vendar tudi ny ne moremo brez knjige shajati, ako hočemo ondotne mrtvaške običaje razumeti. Najimenitnejša knjiga v tem oziru pa so prastare in vendar vedno mlade pesni H o m e r o v-e. One so pravo zrcalo vsega grškega življenja, one so neusahljivi vir, iz kterega zajemajo vsi poznejši pesniki, ki so Homerove nazore o življenji in smrti le bolj na široko razpredli, očistili in k večjemu le v malovažnih točkah izpre- inenili. Kar je bujna domišljija tega divotnega pesnika stvarila, prešlo je takoj v narod ter postalo narodna last. Izvor vsem mrtvaškim obredom poznejše dobe imamo tedaj iskati edino le v Homeru! Homeru sta smrt {&aveao$) in spanje dvojčka. Naravno smrt na- kloni človeku o s o d a (uoigct, fcipog), posilno, nepričakovano pa K e r e ( Ki ntg); njih število je nebrojno, nemogoče pa njim uiti. Za kratek čas jim more sicer človek ubežati, ako to ne nasprotuje volji neumrljivih bogov. Posilno smrt odločijo človeku Kere takoj pri rojstvu; v tem oziru se tedaj nekako ujemajo s slovenskimi Rojenicami. V bitvah divjajo in razsajajo smrtonosne Kere v krvavih oblekah z Erido in Kjdoimom: zdaj se lotijo vojaka, kterega je smrtni udarec na tla pobil, zdaj zgrabijo še ne- ranjenega, zdaj vlečejo že mrtvega za noge po celem bojišči in se pulijo in trgajo za trupla, kakor navadni vojniki. Ce umrje mladeneč ali de- klica v cvetu svojega žitja nagle smrti, poslala sta jo jima Apollon ali boginja Ar tem is, streljajoč s puščicami, ki nikdar svojega cilja ne izgreše. Taka smrt ne boli. Tudi vse kužne bolezni so le nasledek Apollonovih puščic. O smrti ima sicer naš pesnik vzvišene nazore in jo slavi, če jo je človek storil iz blagega namena: za domovino, ženo, otroke, prijatelje itd. Laertes in Penelopa na pr. prosita cel6 bogove, smrti, izgubivši prvi ženo in sina, druga svojega moža, češ da nima življenje za nju nikakoršne vrednosti 'več. Priamos se brez strahu izpostavlja smrtnej nevarnosti, da dobi od Achilleja truplo ljubljenega sina svojega. A z druge strani je Homeru smrt vendar le veliko, da največje zlo, kar nam pričajo vzlasti besede (Odys. XI. 489 in si.), ki jih govori Achillej v spodnjem svetu. Pravi namreč, da je rajši zgoraj najnižji hlapec, kakor spodaj vladar mrtvecem. Bivališče umrlih je podzemelje, Hadovo kraljestvo. Hades je neizprosljiv in nespravljiv; človeštvo ga črti, ker kliče osorno in brez usmiljenja duše s sveta na svoj dom, od koder ni več vrnitve. Z od- vrnenim obrazom se mu žrtvujejo črne ovce, in kdor ga kliče, bije z rokama ob zemljo. Homerovi pojmi o spodnjem svetu ('L4idog douog, dwj,C 'Aidao) so sicer prosti, a vendar nejasni in nedoločeni. On mu je temen kraj sedaj v notranjosti zemeljskej, sedaj v skrajnem zapadu onstran Okeana, kamor solnčni žarki nikdar ne prodero. V njegovem preddvorji začenja se travnik Asfodelos, kjer bivajo sence umrlih junakov. Ta travnik se razprostira pod zemljo po vsem Hadu. Celo podzemelje obteka Acheron = reka bolečin, v ktero se izlivata Pyriphlegethon (ognjena) in Kokytos (= tuleča reka), Stygin iztok. Styx sama mu je zdaj stoječe močvirje, zdaj reka ves Hades obtekajoča. Pri njenej vodi prisegajo ne- umrljivi bogovi. Tudi Hadovega psa omenja Homer, a ne daje mu ni- kakoršnega imena niti posla. Tartaros mu je ječa Titanov, ktere je tjekaj pahnol najvišji bog Zen, premagavši je po dolgem bojevanji za vladarstvo. V poznejšem času pomenja Tartaros spodnji svet sploh; a Homeru nista Tartaros in Hades eno in isto: Hades leži v globini ze- meljskej, Tartaros pa na skrajnih mejah zemlje in morja in sicer tako globoko pod površino zemeljsko, kakor visoko neb6 nad njo stoji. Elvsion mu je lepa pokrajina tastran Okeana na zapadnej skrajini zemeljskej brez deža, snega in mraza; ondi živijo izveličani prosti vseh težav in bolečin. Tjekaj dospo Zenovi ljubljenci, kakor na pr. njegov zet Menelaos, ne da bi morali preje umreti. V Hadu sploh bivajo umrlih duše (\pvyai); one so sicer breztelesne, a ohranile so si obrise prejšnjih svojih trupel. Manjkajo jim ncpQevsgu, to je oživljajoča duševnost, sedež vsega čutjenja, mišljenja in hotenja. Kakor hitro r/o/j'«; pri smrti poginejo, zamorjeno je v človeku vse du- ševno žitje in le animalično ostane, kajti duša ne biva v vcpQtveeu in le duša sama more priti v Hades. Tedaj so duše le sence (o/.tcd, eukida •m(.i<)vto)v) brez mesa in kosti, brez vsake moči in človeškega glasu, cvrčeče kakor ptice, brez zavesti, ktera se jim le povrne, če pijejo kri. Homer torej nesmrtnosti duše brez telesa ne pozna. Z ravno navedenimi nazori se seveda popolnem ne ujema to, kar nam pesnik v 11. spevu svoje Od}1 s seje pripoveduje, namreč, da žive spodaj ljudje v istih opravilih, kterim so bili v življenji privajeni, mišljava, kojo so najbrže še le po- znejše dobe rodile in jo v epopejo vrinole. V obče je spodnji svet zemeljske užitovnosti navajenemu človeku ostuden, žalosten, obupen kraj. Tem hujše pa je ondi njegovo stanje, ako mu truplo ni bilo pokopano. Taka duša ne najde spodaj prej miru, dokler jej ni storil kdo zadnje te ljubavi, ki je ena prvih najsvetejših dolžnostij nasproti mrtvim. Celo padlemu sovražniku se navadno pokop ne zabrani. Po večjih bitvah in ob času kuge sklene se kratko pre- mirje: vsaka stranka zbere trupla padlih vojakov, umije je in jih vsako za-se skupno na gromadi sežge. (Od todi, da so v bitvah padle skupno sežigavali, da bi jih ne trebalo sovražniku prepuščati, izvira menda se- žigavanje mrtvih na Grškem). Če pa pade kak odličnejši junak, potem so sevčda mrtvaški obredi tudi slovesnejši. Umito truplo se z dišečim oljem mazili, v platnene ovoje zavije in javno izpostavi; na to se začne toževanje po mrtveci, ki je ali naravni izraz bolesti ali pa le prazna ceremonija, vsekdar pa neobhodno potreben davovriov"; konečno se truplo na gromadi sežge. Ginljiv je Homerov popis mrtvaških svečanostij pri padlem Patroklu, iskrenem prijatelji Achillejevem. Po noči se prikaže duša junakova Achilleju ter ga prosi pogreba, da bi tem hitreje v Hades dospela. Za rana pripeljejo vojaki na Achillejevo povelje drv iz gozda in napravijo gromado. V lepih vrstah korakajoč prines6 slovesno opravljeni Myr- midonci truplo ter je posipljejo z odstriženimi lasmi svojimi; žalujčč sledi Achillej, z roko podpiraje glavo mrtvega prijatelja. Dospevši do gromade posveti i on svoje lase rajnkemu v žalovalnem govoru. Zdaj se zavije truplo v mast mnogih goved in ovac, ostalo meso z zaklanimi konji in psi vred pa diči gromado, okrog ktere stojč vrči polni olja in medu. Ko so padlemu junaku na čast še 12 ujetih Trojancev usmrtili, zažg6 vse vkup, in boreas in cefir netita plamen. Velikanska žrtev mrtvaška gori celo noč in Achillej škropi ogenj z vinom iz zlatih vrčev, neprestano tarnajčč. Sledeče jutro pogasš žrjavico z vinom, kosti Pa- troklejeve pa skrbno zber6 in denejo s pepelom vred v pepelnjak, zavit v dragoceno tkanino, ter ga položč začasno v gomilo na pogorišči, da sprejme pozneje tudi še Achillejeve ostanke. Konečno se vršijo slovesne bojne igre. Podoben temu je Hektorjev pogreb. Usmrtivši tega hrabrega Tro- janca ni Achillej celo noč zatisnol očij. Drugo jutro vleče truplo nje- govo okrog gomile Patroklejeve in je pusti v prahu ležati; le bog Apollon je varuje oskrumbe. A stari Priamos, Hektorjev oče, podž se vzpodbujan od božanstva v Achillejev šotor, oklene se njegovih kolen in ga milo prosi za truplo svojega sinu. Trdi mož se d& slednjič omečiti in pre- pusti truplo očetu, vendar ne pozabi preje Patroklejeve duše odpuščenja prositi. Dospevši v Trojo zaukaže starec Priamos truplo svojega sinu slovesno za pogreb prirediti, potem ko so je prebivalci plakaje in žaluje pozdravili. Devet dnij ostane truplo izpostavljeno; med tem se je na- pravila gromada. Ko je ogenj truplo pokončal, zber6 pepel v zlato po- sodo, ovijejo jo s škrlatnim suknom in položč v rakev, ktero krije pokrov iz težkih kamenov; nad njim se napravi gomila. Žalujoči Trojanci pa se zbero pri slovesnej pojedini (= sedmini). Če komu kak sorodnik ali prijatelj na tujem umrje in ni mogoče njegovih kostij dobiti, napravi se mu običajno v spomin časten grob, pozneje xevotacpiov = prazni grob imenovan. Pesniki poznejše dobe so Homerovo predstavljanje človeškega stanja po smrti v mnogih točkah razširili. Tudi njim je vladar spodnjega sveta Hades, s priimkom Pluton ali pesniško Pluteus (od grške besede nlovros = bogastvo), ker biva v zemeljskej globini, iz ktere prihaja človeku rastlinsko in rudninsko bogastvo. Upodabljali so ga s čemernim obrazom in gosto obrastenim čelom; v rokah drži ključ do spodnjega sveta, na strani mu stoji pes Kerberos, ljuti vratar s tremi glavami, kačjim repom in kačjo (= iz kač obstoječo) grivo. Da mog6 to zver potolažiti, dajejo mrtvim strdenico na pot. Hadov sel je Hermes, ki sprevaja duše v spodnji svet in se radi tega imenuje \pv%07t0j.i7t6g. S površine zemeljske peljejo v Hades strašna brezdna, kakoršna so na pr. pri Tainaru, v Hermioni, na Kolonu blizu Athen, pri Kumah v Italiji. Število peklenskih rek je pomnoženo; tako na pr. se omenja reka z imenom Lethe — reka pozabljivosti, ker pijejo duše iz nje pozabljenje vseh posvetnih rečij. Črez Stygino in Acheruzijsko jezero prevaža duše umazani starec Charon. kterega sta rodila "Egeftog in Nv£ (Tema in Noč). Ker se mu mora za njegovo delo mala prevoznina (vavlnv, Savmrt) plačevati, utakne se vsakemu mrtvecu obolos (= blizu 3 3/4 kr.) v usta. Akoravno se poznejših pesnikov nazori o onem svetu med seboj ne ujemajo popolnem, če so tudi njihovi kakor Homerovi nedoločeni in nedo- sledni, nekaj skupnega imajo vendar vsi ti plodovi pesniške domišljije, in to je vera, da dobijo vsa človeška dejanja onstran groba svoje zasluženo plačilo. Minos je sodnik mrtvim, na strani mu stoji brat njegov R h a- damanthys z Aiakom in Triptolemom. Pindar imenuje Rha- damantha sodnika v elysejskih poljanah; Platon trdi, da sodi Rhada- manthys Azijate, Aiakos Evropce, Minos pa da odločuje v dvomljivih slučajih. A kakor hitro so jeli mrtve po plačilu in kazni ločiti, morali so jim seveda tudi posebna mesta odkazovati. In tako jim je postal Tartaros kraj mukepolnih kaznij, Elysion bivališče blaženih izveličanih; tiste pa, ki so na svetu srednjo pot med dobrim in hudobnim hodili, obsodili so, da morajo kot breztelesne sence bloditi po travniku, ki se zove Asfodelos. Pindaru je Elysion blažena dežela na otoku izveličanih, kamor dospejo le tisti, ki so svoje življenje trikrat na zgornjem in spodnjem svetu čisto končali. V posebnih slučajih more človek duše umrlih iz spodnjega sveta vzklicati, da mu razodenejo skrivnostne reči. To se izvrši s pomočjo mrtvaških proročišč {vEv.oouavztla, ipuy/)uavzt~iu, rpizonouictla), kterim začetek se dd že v Homeru zasledovati. Pri vhodu v podzemelje žrtvuje namreč Odysseus (Odys. XI. v. 23 in si.), da bi priklical dušo vedeže- valca Teiresija, ki bi mu naj njegovo prihodnost razodela. Kri zaklanih živalij privabi cele trope duš, ktere Odysseus odganja, dokler ni Teiresias pil in mu želje izpolnil. Taka mrtvaška proročišča bila so pozneje na krajih, od koder se je moglo po splošnem mnenji v Hades dospeti, razven že gore omenjenih še pri Kichyru v Thesprotiji in pri Herakleji ob Pontu v Bithyniji. Kljubu takim v obče priznanim proročiščem, ki so se večjidel na inkubacijo opirala, opravljali so ta posel vzlasti v Thessaliji tudi glumači na svojo roko, bahajoč se, da znajo rotiti umrlih duše povsodi, ne samo na določenih mestih. Nevesele grške nazore o smrti sčistili so nekoliko mystični nauki, ki so se razodevali vzlasti pri skrivnostnih svečanostih, male in velike eleusinije imenovanih. Ker se je moral vsak deležnik teh obredov s prisego zavezati, da bode ves čas svojega življenja molčal o vsem, kar je videl in slišal, ostalo nam je njihovo bistvo do današnjega dne več ali manj — uganjka. Sčistili so verske te nazore nadalje tudi filosofi z raz- ličnimi svojimi modrovanji. A reči se sme, da so ostale njihove ideje le last posameznih oseb in da niso nikdar popolnem prešle v kri in meso helenskega naroda. Tudi pozneje, ne samo v Homerovej dobi, je ena prvih in najsvetejših dolžnostij do rajnih slovesen pogreb in skrb za do- stojen grob. Bolj krasno in ginljivo pač ni izpolnovanja te dolžnosti nihče opisal, nego največji tragik starega veka: Sofoklej v svojej „Antigoni". Kdor naleti na nepokopano truplo, vrže hitro vsaj pest zemlje nž-nje. Le hudodelnike, izdajalce in sovražnike svoje domovine prepuščajo roparskim živalim v žir. Ni je bilo dolžnosti na Grškem, ki bi se bila tako vestno in strogo izvrševala, kakor ta. Že stara athenska postava na pr. je velela, da nimajo otroci do takih starišev, ki so je za- nemarjali ali k nečistovanju silili, nobenih drugih dolžnostij izpolnovati, izvzemši skrb za njihov pogreb. Kimon se je dal cel6 v ječo vreči, le da se mu je dovolilo očeta v zaporu umršega častno pokopati. V A tik i so pogrebne slovesnosti blizu te-le: Umrlemu zatisnejo sorodniki oči in zapr6 usta; sorodnice umijejo truplo, mazilijo je z lepo di- šečim oljem, zavijejo v snažno platno, zaljšajo s trakovi, dičijo s cve- ticami , posebno s hubadom in je polože na oder (= -Aivrj), čegar vznožje mora biti proti vratom obrneno. Nato se prične mrtvaško to- ževanje, ktero oskrbljujejo navadno najete ženske ali moški. Sicer je že Solon skušal vse brezumno tuljenje in pretirano žalovanje s postavo za- braniti, a brez posebnega uspeha. Običajno ostane truplo le en dan po smrti izpostavljeno. Potem vzdignejo sorodniki, v poznejšem času tudi najeti ljudje truplo ter je neso z odrom vred pred solnčnim vzhodom iz hiše; zaslužne državljane nosijo mladi izbrani državljani. Za rakvijo stopa rodbina in sicer tudi ženske, le da smejo po Solonovem zakonu razven najbližjih sorodnic za pogrebom le ženske iti, ki štejejo nad 60 let. „OQr]v(i>doiu pojo pesni žalostinke in je spremljajo s piščalimi. V Atiki so začetkoma trupla le sežigavali, a pozneje so je jeli tudi po- kopavati, kar je čim dalje bolj splošno postajalo. Za ubožne vsaj bilo je to veliko bolj pripravno, ker je dokaj manj stalo. Krsta (truga) je navadno narejena iz žgane ilovice, redkeje iz lesa; v njo polagajo lepotičja, posode za mazila, pa tudi jedi; nad rakvijo se napravi gomila, ktero ob- sejejo z žitom, češ, truplo vračamo materi zemlji, zemlja pa se mora očistiti in še na dalje Zemljanom služiti. Krste družbinskih vdov po- kopavajo na enem prostoru, polagajoč drugo zraven druge. Pri sežigavanji, ki je bilo pripravno posebno takrat, kedar se je ogromno število trupel nakopičilo, drže se v obče šeg v Homeru popisanih; v pepelnjak polož6 k človeškim ostankom reči, ki so bile umrlemu drage: vojakom orožje ženskim toilletne reči, otrokom igrače; v mrtvaškej hiši napravi se sedmina, pri kterej se spoštljivo spominjajo umrlega, ne da bi kaj o njem lagali. Ker smatrajo mrtveca za nečistega, postavi se v mrtvaškej hiši k vratom posoda z blagoslovljeno vodo, po ktero gredo v drugo hišo; s to vodo se poškropi vsak, ki gre iz hiše, in po pogrebu se vsi hišni prebivalci v kopeli očistijo ali pa se poslužijo neke „modre" ženske, ktera opravlja očiščevanje po določenem obredu. Poslej se ne sme rabiti nobena po- soda več, ktere so se pri mrliči posluževali. Na otoku Delu, kjer sta se Apollon in Artemis rodila, ni se smel mrtvec niti pokopavati niti se- žigati. A ker se niso vselej strogo po tej prepovedi ravnali, trebalo je zemljo večkrat očistiti ter vse grobove zopet odpraviti. Z ravno opisanimi svečanostmi pa še niso končane vse časti, ki gred6 mrtvim (tu voi.uf.ict, tu mut^ofitva, tu dr/.aiu). Posebne dni, najprej tretjega, potem devetega in slednjič tridesetega po smrti opravljajo se mrtvaške mokre daritve (yocii); daruje se neka zmes, obstoječa iz medti, vina, olja, mleka ali vode; žrtvujejo se pa tudi goveda in ovce. Še le po tridesetem dnevu odložijo z vsemi drugimi znamenji žalovanja tudi žalovalno obleko, ki je črna ali vsaj temna. Vendar ta šega ni povsod enaka. V S pa rti na pr. darujejo Demetri in odložč žalovalno obleko 12. dan po smrti. V Argih žrtvujejo 30. dan Hermu in končajo najbrž s tem žalovanje. Na otoku z imenom Keos žalujejo matere po otrocih celo leto, možje pa ne nosijo nikakoršnih zvunanjih znamenj žalosti. V jonskem mestu G a mb rej i žalujejo po postavi ženske v temnobojnih, vendar ne umazanih oblačilih pet mesecev, možje pa v temnih ali belih štiri mesece. En del verske dolžnosti do mrtvih je tudi skrb za napravo grobov, ktere so stari Grki s takim veličastvom in lepotičjem krasili, da se je iz te navade posebna architektonična vrsta: grobna architektonika, razvila. Kljubu vsej krasoti pa smatrajo grobove vendar le za nečiste; radi tega se nahajajo grobovi večjidel (kakor na pr. v Athenah in Si- kijonu) daleč zvunaj mesta, in Grki se jih radi ogibljejo. Samo Spar- tanci imeli so svoje grobove — tako je zahtevala Ljkurgova postava — sredi mesta in sicer le iz tega namena, da bi se mladina prirojene smrtne groze odvadila. Na rojstni in smrtni dan umrlih obiščejo Grki njihova počivališča ter se jih sploh tudi spominjajo ob posebnih njim posvečenih praznikih. Tak praznik obhajali so na pr. Athenčanje 5. boedromija (ta mesec je obsegal drugo polovico našega septembra in prvo oktobra) ter so ga imenovali „vsfieaei.au ali nvexvoiau. Groboskrumbo so šteli povsodi v velik greh. (Dalje pride.)