it. 82. V Gorici, dne 18. juija 1901 Izhaja trikrat na teden t Šestih Udanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje tedanje opoldne, rečemo tedanjo pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6*60 pol leta ......... 6 „ 60 „ , , 3-30 ¦•--četrt leta.,,. . .. . ¦,-w~a.., 140^,^,tm.l;m Posamične številke stanejo 10 viri. ; ^ Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Str. 11 v Gorici vcGoriSki Tiskarni* A. Gabršček vsal dan od 8, ure zjutraj do 6. zvečer* ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naroČila brez dopcslane naročnini-te ne oziramo. „PB11I0BECK izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto"?* "K'20 ii-ali gld. 1-60. »Soča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Sohvvarz v Šolski ulici in Jellersitz t SunsK-ulici ; -—-v Trstu v tobakaroi La v r e n či d na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. [Večerno izdan je.) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! se nahaja t GoBposfT ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. /• urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8, do 12. dopoludne ter od 2. do 5, popoldne;; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SLU. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog urednigtva, naj se pošiljajo le uoravnlStvu. _ __ Oglual in poslanica w r&čunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — vVčje črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. „GoriSk« Tiskarn*" A. GabrSČek tiska in zalaga razen «Soče> in .Primorca. Be -Slovansko kuJISnlco*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 8 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Mizarska zadruga v Solkanu. Naši čitatelji se gotovo Se spominjajo, koliko zlobnih in porogljivih opazk je bilo svoj čas v farovških listih o prekomorski trgovini, o trgovini na debelo.Cest morje itd., o kateri sanjata dr. Turna in Gabršček. Klerikalna zloba je delovala izredno pridno in vstrajno s pikanjem, ko se je od naše strani bodrilo obrtnike, misliti malo dalje od krova domače hiše. Farovški listi s« uganjali grdo zlobo, seveda zato, ker v njihovih vrstah ni moža, ki bi imel količkaj pojma o obrti in trgovini, kakor pritičeta naši deželi glede na njeno ugodno lego ob morju, ter bi mogel glede na obstoječo obrt med nami presoditi, kje treba prijeti in kako, da dvignemo to aH ono obrt ter tako pomagamo našim obrtnikom do boljšega kosa kruha. Komu niso znani lepi članki dr. P e č n i k a v »Soči* o prekomorski trgovini in komu ni znano, kako se je v , Soči * v člankih pod naslovom »Trgovsko in obrtno društvo* bilo nabralo zanimivega gradiva, ki se je oziralo po skušnjah in dejstvih na obrt in trgovino goriških Slovencev? One razpravo dr, Pečnika in naše v »Soči* so izšle v dveh brošurah. V obeh je nagromadenega obilo gradiva za razmišljanje, v obeh se kaze prizadetim slojem pot do kruha na mnoge strani in načine. Smemo pa tudi reči, da prvi in poglavitni namen knjižic je dosežen, to je, da je naše ljudstvo začeto misliti, v čem tudi utegne biti naša prihodnjost, da ne kaže več skrbeti za bodočnost svojih otrok le po starokopitni in kratkovidni navadi, ki sega le od ust do nosa, dalje preko pa ne, da ni zadosti, ako imamo le kmeta, domačega delavca, nikdar samostojnega rokodelca in k večjemu še »gospoda*, marveč jelo se je polagoma daniti tudi od druge, doslej premalo znane strani, in marsikdo se je že okoristil navodil v omenjenih knjižicah; v obče se mora reči, da se je razširilo obzorje, ne misli se le na podložnega delavca, temveč tuli na gospodarja. Seveda noben pameten človek ni pričakoval, da teh par mož, ki delujejo v Gorici, že samih izvrši vse take načrte; saj kaj takega je delo morda enega celega človeškega rodu, toda pred vsem treba pouka, da se ljudstvu odpro oči. In na to stran je doseglo naše delovanje velik vspeh. Prešlo se je polagoma tudi na praktično izvrševanje po omenjanih navodilih. Možje naše stranke so si prizadevali že pred kakimi 5 leti, da bi se ustanovila mizarska zadruga v Solkanu. Ali takrat še ni bilo popolnoma razvitega smisla za to, vmes pa je bil posegel tudi neizogibni kapelan Dermastja, ki je štreno zmešal. Vedno govore ti posvečen ci, kako da hočejo koristiti ljudstvu, ali kadar namerava res koristiti ljudstvu kdo, ki ne nosi kolarja, takrat smemo računati na to, da stopi gotovo kak tak posve-čenec poleg, ali ne, da bo pomagal zidati, o ne, marveč da bo podiral. Dermastja ima nekaj takih zaslug. Naši lanski napori pa so sprobudili ljudi, in po dolgem čarj se je posrečilo, ustanoviti mizarsko zadrugo za celo deželo v Gorici, glavni njen sedež pa j e v S o 1 k a n u. Ta zadruga šteje vse glavne mizarje, je sklenila pogodbo z Lenassijem za vodno moč, kjer postavi tovarno s potrebnimi stroji, ima veliko zalogo pohištva v T r s t u, še večjo v Solkanu, ima po dobrih 3 mesecih 3 uradnike, ki imajo dela polno roke, in kakor kažo, bo prvo leto navzlic ustanovnim Iroškom in za začetek še velikim režijskim izdatkom še lep dobiček. Zadružni mizarji pridno izdelujejo najrazličnejše pohištvo ter ga oddajajo zadrugi po isti ceni, kakor poprej židorn v Trstu, na Reki itd. Ta zadruga je v takem položaju, da more članom blago sproti plačevati, kar je za nje pač največja ugodnost, kakoršne še niso Imeli doslej. Ne rečemo, da bi bilo to vedno mogoče, ker vsaka obrt ima pač svojo sezono in se podjetje lahko razširi na največje dimenzije, za kar pač je treba vedno denarja in denarja, aH pričakovati je, da na račun bo izplačevala lahko vsaj do 50%, tudi izven sezone.------- Mizarsko zadrugo torej imamo. Nismo udarjali na veliki boben, nismo se hvalisali, kakor znajo to klerikalci, marveč lepo mirno smo pustili, da se je razvila zadruga brez vsakega bombastičnega propovedovanja. — Kakor Že rečeno, klerikalci imajo pri tem zaslugo, da so hoteli podirati ter so brili norce z nami tačas, ko smo se resno trudili za ustanovitev mizarske zadruge. Namesto podpirati, bi srčno radi videli, da bi šlo vse v nič, da bi tako le vstregli svoji strankarski »Gor. Tiskarna> A. Gabriček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. strasti. S tem pa, da so hoteli podirati, so se razkrinkali kot sovražnike našemu ljudstvu, kot sovražnike zlasti.našim obrtnikom in trgovcem. Tisti »čioti rodoljubi* krog »Gorice* m »Prismojenca*, ki kujejo svojo politiko v goriški »Čitalnici*, kjer je zhs«n cvet naše inteligence, kakor je citati opeto-vano v obeh farovških listih, tisti »čisti rodoljubi* pravimo, delajo proti našim obrtnikom in trgovcem. Tu ni nikak ugovor mogoč, to s j pokazali jasno pri snovanju mizarske zadruge in že drugače. — Kdo bo hodil za tako stranko P — Nihče, kajti kdor ti kliče po eni strani: Mi smo pravi in čisti nesebični rodoljubi, po drugi pa ti neopravičeno meče polena pod noge, seveda v znamenju »čistega rodoljubj '»¦» Usti je narodni falot in slepar, ne pa »čisti rodoljub*. Na to stran smo na jasnem. Drugodi pa sodijo drugače o mizarski zadrugi in tržaška »Edinost* je napisala le 5 lepih člankov o njej. — Pravi, da mizarska zadruga bo močen zid v stavbi za našo gospodarsko emancipacijo in goriški Slovenci so dobili v njej močan jez, trdnjavo, v kateri najdejo močno obrambo pred navali požrešnega tujinstva. Svoje trgovsko središče išče zadruga v Trstu, ker le v Trstu, v središču izvozne in uvozne trgovine, je mogoče, da se naša trgovina pospne do potrebne višine. Zadruga upa tudi na pomoč tržaških Slovencev, vendar pa svojega delokroga ne misli omejiti na Trst, marveč ima višje namene, ima namreč namene, eksportirati, in to jo je poklicalo v življenje. Eksport bo zadrugo vzdržaval in eksport jej pomore do razvitja in moči. So še druge obrti, katere se utegnejo razviti, ali srečna misel je bila, osnovati naj prvo mizarsko zadrugo, to zlasti glede na svoječasna izvajanja dr. Pečnika o lesni trgovini, ki je opozarjal pred vsem na izvoz v Egipt, kjer je mizarstvu zagotovljen trg. Misliti pa je tudi na izvoz v ves Orient. Holandci so majhen narod, pa so se dokopali do velikega blagostanja s pomočjo obrti in trgovine, ker so znali izkoriščati položaj svoje domovine. Naš položaj pa je še mnogo ugodnejši, in radi tega se sme misliti z osnovanjem še drugih zadrug z drugim blagom na nakup ladij, na ne- kako narodno trgovsko mornarico. Člankar pravi: »Seveda bo pri teh naših »utopijah* marsikomu igral pomilovalen nasmeh okrog usten. A kdor je že kedaj razmišljal temeljito o našem položaju, o naših razmerah, o naši minolosti in našem razmerno velikem napredku na vseh poljih javnega življenja in primerja naš položaj s položajem naših sosedov, priti mora do uverjenja, da nikakor ne smemo obupavati nad svojo bodočnostjo. Treba je samo pomisliti, kako so nam vedno in od vseh mogočih strani delali ovire s trdno namero, da nas polože v narodni grob, a smo se kljub temu povzdignili tako daleč, da se nas nasprotnik boji, in treba potem primerjati nasprotnike, kateri so bili prote« žirani in so imeli vso moč v svojih rokah, a imajo kljubu protekciji in kljubu temu, da imajo vso moč v rokah, vendar na sebi vsa znamenja propadanja: treba premisliti samo to in videli bomo, da nafta vera v bodočnost ni neopravičeno." Spomini na IV. sokoltki shod v Pragi 28.,29.l30Jun.ini.jal.tl. 1. Prieetek in razvoj »Sokolslva". L. 1861. je padla Praga po dolgem robovanju pod tujim jarmom ošabnega germanskega moloha zopet v roke prvotnega gospodarja — naroda češkega. Veselje je bilo nepopisno v vseh slovanskih srcih, kajti z onim dnem je pričelo v Pragi novo, čilo življenje ne le za narod češki, marveč i za ostali slovanski svet. Cela vrsta prekrasnih načrtov, katere so snovali najboljši češki rodoljubi, je takoj dobila v Pragi rodovitno polje, ki je zagotavljalo obilno žlahtnega sadu. Ali v vročem srcu JindFicha Ffigner-ja se je rodila najlepša vseh mislij — ideja »Sokolska«, in že 16. februvarja 1. 1862. je bil ustanovljen »Pražsk^ Sokol*,— S početka je bilo še malo rodoljubov, ki so prav umeli velikanski pomen Sokolstva za narod češki. Razumništvo se je sramovalo rdeče srajce 1 — In danes ?! Danes je češko Sokolstvo v Avstriji združeno v »Svazu češko-slovanskeho Sokolstva*, ki šteje 571 društev s 47.418 člani; vrhu tega je še 24 društev nezdruženih (v Gradcu, Parizu, Berlinu itd.) —- Vrhu tega je lepo število društev v Ameriki. Quio iradis? Roman. Poljski spisal Henrik Sienkievricz. —- (Da^je.) Poslovenil Podravski. V sredini je na gričih stalo velikansko mesto, spremenjeno v razburjen vulkan, naokrog pa, tjekaj do albanskih gora, se je razprostiral jeden samcat tabor, poln šotorov, utie, vozov, nosilnic in drugih predmetov, nad katerimi se je povznašal dim, rudast od požara in solnčne svetlobe. A iz tega tabora so se razlegali obupni glasovi moških, starcev, žensk in otrok. Med Kviriti so bili oni Grki, kodravi in jasno-oki ljudje s severa, Azijati in Afrikanci, med meščani sužnji, oproščenci, gladijatorji, trgovci, obrtniki, kmetje in vojaki, pravcato morje ljudi j, ki je obkoljevalo morje ognja. Različne novice so razburjale to morje, uprav kakor veter vznemirja morske valove. Te novice so bile dobre in slabe. Govorilo se je o neizmerni množici hrane in obleke, ki je baje dospela v Emporium in katera bi se imela deliti brezplačno. Pripovedovali so takisto, da na cesarjevo povelje bodo vse pokrajine Azije in Afrike oropane svojega bogastva in da se na ta način pridobljeno blago razdeli med rimske bivalce, da si bo slednji mogel postaviti svojo hišo. Toda ob enem so se tudi trosile novice, da je voda v vodovodih zastrupljena, da Nero hoče ugonobiti mesto in njegove bivalce, na to pa se preseli na Grško ali v Egipet in ondi vzame vajeti vlade v roke. Vsaka novica se je I razširila urno kakor blisk ter našla med množico dokaj takih, ki so ji verjeli, vzbudivši bodisi izbruhi jeze ali nadeje, strahu ali besnosti. Naposled je vse; te ljudi prevzela nekaka vročnica. Vera kristijanov, češ, da se že bliža konec sveta, se je dan na dan bolj širila med spoznovalci starih bogov. Ljudje so se vdajali obupu in malomarnosti. Mnog?, so sredi oblakov, razsvetljenih od požara, videli bogove, kako so zrli na propad zemlje, ter so jih prosili usmiljenja, ali pa so jih proklinjali. Med tem so vojaki, podpirani od jednega dela meščanov, podirali hiše na Eskvilinu, na Gaeliju in za Tibero ter so s tem deloma rešili znatne dele mesta. Toda v mestu samem je zgorelo neizmerno blago, nakopičeno po zmagah v več stoletjih; propadle so dragocene umetnosti in najdražji spomeniki rimske minulosti in rimske slave. In že naprej je bilo moči videti, da se od vsega mesta ohrani samo nekoliko delov, nahajajočih se na skrajnih koncih mesta, in da na sto tisoč ljudij ostane brez strehe. Drugi so razširjali novico, da vojaki ne podirajo hiš radi tega, da bi za-branjevali razširjenje ognja, marveč radi tega, da po mestu ničesar ne bi ostalo. Tigelin je prosil v vsakem pismu, naj cesar nemudoma pride in s svojo navzočnostjo pomiri obupno ljudstvo. Toda Nero je šel na pot še le takrat, ko je plamen dosegel že »domus tran« sitoria« ter se požuril, da bi mu ne ušel trenutek, ko je požar dosegel svoj vrhunec. IV. Ogenj je med tem dospel k nomentanski cesti, in ker je jel veter pihati od nasprotne strani, povrnil se je k via Lata in k Tiberi, obkoljil Kapitol ter se razlil po Foru Boariju, ugonobljajoč vse, Čemur se je bil poprej izognil, ter bližal se znovič k Palatinu. Tigelin je zbral okrog sebe vse pretorijance ter pošiljal poslanca za poslancem bližajočemu se cesarju z naznanilom, da ne izgubi ničesar od veličanstva požara, ki je še neprestano naraščal. Toda Nero je hotel dospeti po noči, da bi se tem bolje nasitil s pogledom na goreče mesto. Radi tega se je vstavil pri ,Aquae Al-banae' ter pozval v svoj Šotor tragika Alituosa, da ga pouči, kako se ima držati, kadar zavpije: »O sveto mesto, o katerem so ljudje mislili, da bo vstrajalo dalje i od Ide!« In tu sta se sedaj pričkala o tem, ali naj drži pri tem jedno roko v gubah toge ter naj samo 'drugo dvigne kvišku, ali ne. To vprašanje se mu je zdelo v tem hipu važnejše od vseh drugih. Ko je proti večeru odrinil dalje, je še vprašal Petronija, ali naj bi v svoje stihe, posvečene propadu Rima, ne vpletel tudi nekoliko kletvic zoper bogove, katere bi morale priti same na usta človeku, ki pride nenadoma ob postrešje. Proti polnoči se je približal konečno mestnemu obzidju s svojim ogromnim spremstvom, sredi katerega je bila množica dvornikov, senatorjev, vitezov, opro-ščencev, sužnjev, žensk in otrok. Šestnajst tisoč pre-torijancev, postavljenih v bojni red ob cesti, je stražilo cesto pri njegovem vhodu ter vzdrževalo ljudstvo v I primerni oddaljenosti od njega. Ljudje so kajpada. meSlin Se je Ugiusaiu w«u pivBn.ajij«3. a »w«ia«* •«»" j» (mestna druhal, ki sploh ni imela ničesar, ni mogla I torej tudi pri požaru ničesar zgubiti ter se je nadejala, dobiti sedaj še več žita, olja, obleke in denarja. Pri tem#pa so se Cule še kletve, katere pa so zaglušili I. prešlo na Slo- lovljen »Ljub- ^nismo posebno, Hrvati je našlo Sokolstvo je že L>_'i| vensko; enega leta je Ijanski Sokol*. Nap« ali nekoliko vendar. -Sokolstvo manj ugodnih tal; boljše pa se razvija zadnji čas med Poljaki v Galiciji, v Poznanju in celo v Ameriki. Češki Sokol ima v večji krajih tudi ženske oddelke; teh je zdaj okoli 96 z blizu 4000 članicami. Posebnih telovadnic je že 62. Ceškoslovansko Sokolstvo je tako - le organraovano: Sokolska društva so po krajevnih razmerah najprej združena v —- župe. Ako bi bilo tudi pri nas Sokolstvo na jednaki stopnji, bi imeli n. pr. župe v Gorici, Tolminu in Sežani za vsa društva rečenih okrajev. Takih žup je na Češkem 25, na Moravskem inSJeskem 11, na Dunaju 1. Vse župe na Ge^kem tvorijo »Obee«, torej na Češkem je »ČesH Obec SofeolsM", druga je pa »Mo-ravsko-Siezk« Obec Sokolska*. — Obe le ,Obce* in dunajska tu p a tvorijo »Svaz Ceskoslovanskeho Sokolstva*. — Predsednik prve je dr, Podlipnf, njegov nam. dr. Seheiner,— druge pa predsed, dr. Fiša, nam, R. Urbanek. — »Svaz^vodi odbor 10 članov, — Društveni glasili sta .Sokol", urednik dr. Seheiner, in »Sokolsk^ Vestnik% ured. Rud. Bilek. Fugner je le prekmalu umrl 2S. nov. 1865., aH našel je vrednega naslednika v ljubljencu vsega Sokolstva doktorju Miroslavu Tyršu. On je dobro vedel, kakolno nalogo bo imelo Sokolstvo za ves narod in vse Slo-vanstvo, in lotil se je z vso vnemo organi-zovanja sokolske vojske. Že leta 1867. je hotel sklicati v Prago vsesokolski shod, aH vlada mu je prekrižala lep* iačune! Šele 1881. se je Tjršu posrečilo, da je uresničil prekrasno svojo misel: »Sokol pražkj" je sklical v Prago I, vsesokolski shod. Tedaj je došlo v Prago 1600 Sokolov, med njimi tudi male deputacije iz Slovenije in Hrvatske. Na Streleckem otoku (poleg Žo-finjskega pod Narodnim divadlom) je telovadilo 700 Sokolov, katerim je oduševljeno spregovoril — dr. Edvard Gregr. Tyrš je potem izdihnil svojo blago , dušo; pokopana sta skupno s Fognerjem, a na grobu jima je postavilo hvaležno Sokolstvo krasen, ogromen spomenik v obliki piramide. Leta 1887. so se pripravljali na H. shod, aH vlada je marsikaj prepovedala, da so raje shod opustili. — Šele leta 1891. se je torej sešel povodom jubilejne razstave — 11. vsesokolski shod. Udeležilo se ga je 207 čeških društev s 5530 člani; došlo pa je še Poljakov 2M, Hrvatov 34» Slovencev 15, iz Amerike 3 cehi. Takrat so prišli prvič v Prago — Francoz je, 18 gimnastov, na čelu njim gg. Sansboeuf in Leroy. — Javne telovadbe se je udeležilo 2473 telovadcev. III. shod vsesokolski je bil leta 1895. o priliki narodopisne razstave; vseh Sokolov je bilo okoli 8000. Došlt so tudi zastopniki vseh slovanskih narodov in Fran-cozje. H. in III. shod sem obširneje opisoval v »Soči", kajti udeležil sem se obeh. Obakrat sem še vrnil iz Prage poživljen v nadah za lepšo bodočnost, kajti videl sem na svoje oči velikanski napredek češkega naroda na vseh poljih, njegovo kulturno silo, njegovo vročo ljubezen do vsega Slovanstva, še po-sebe do naroda slovenskega. In dal sem duška v »Soči* najslajšim nadam o zlatih vspehih tak6 vroče slovanske vzajemnosti. Kdor je videl že leta 1895. korakati doli s Kraljevih Vinogradov po Vaclavskem trgu do mestne hiše onih 8000 Sokolov, ono vročo ljubezen do češkega naroda, do domovine in Slovanstva, kdor je imel pogled v organizacijo tolike narodne vojske, —.ta je odnesel domov prepričanje, da tak narod mora imeti pred seboj še slavno prihodnost l In Cehi so naši bratje! Njihova sreča — naša sreča! Oni so naši učitelji, naši vzori! DOPISI. Iz Gorice. — Dopis »Iz Radovljiškega 6kraja% piobčen vltevilki 157. »Slovenskega Naroda* z dne 12. t. m., likajoč se Bohinjske železnice in nje ne^ tatka radi ovinka, in sicer od Bleda do Jesenic na Bohinjski progi v dolgosti 12 kilometrov, in od Jesenic do postaje Lesce-Bled na Rudolfov« železnici v dolgosti 13 kilometrov, torej skupno 25 kilometrov, kateri se lahko odpravi, ako se zgradi kratka le od 4 do 6 kilometrov dolga železniška zveza v pomena lokalne železnice od Bleda do Lesec. \ v resnici vreden, da se tudi mi ž njim nt-oliko bavimo. — Kar se tiče izletnikov, kateri v poletnem času poselijo Bled in Bohinjsko dolino, tu velja le za Ljubljano, sploh Kranjsko z nje ozadjem, ampak za nas Primorec gre tu za one potnike, kateri se po kupčijskih opravilih čestokrat na Kranjsko vozijo, ti bodo pri-morani, občutiti tu označeni nedostatek Bohinjske proge, katera bo posebno v zimskem času velike važnosti, ko je radi žametov na Krasu ves promet južne železnice ustavljen in se bode v takih slučajih celi promet za Kranjsko in Primorsko od Trsta do Ljubljane moral izvrševati na progi Trst-Goriea-Ljubljana preko Jesenic, katera sa 19 do 21 kilometrov skrajša, ako se zgradi ob jednem z Bohinjsko železnico tudi železnična zveza mej Bledom in Lescami in tako odpade ovinek preko Jesenic. Ne samo kranjskih, tudi primorskih poslancev, ne glede na to, kateri politični stranki pripadajo, sveta dolžnost je, da složno postopajo v deželnih zborih, posebno pa v prihodnjem 2asedanju državnega zbora, zgradbo te prepotrebne zveze odločno zahtevajo in tako nje otvoritev z otvoritvijo Bohinjske železnice ob jednem omogočijo. Iz Vornberga. — G. J u v a n č i č poje zopet svoj I a. Tako je zmerjal 'udi v nedeljo naprednjake ter jih pristavljal k Turkom, starovercem itd., da se hlinijo za kristjane in še slično. Bodi povedano gosp. Lovretu, da oni so boljši kristjani, kakor pa Vaši podrepniki, s katerimi imate v farovžu shode. Otroke v šoli zmerjate z liberalci, tudi »božate' jih, da jim kri piska; vse po kristjansko, odrasle pa s svojim blatenjem odpravljate iz cerkve, drugače morajo poslušati vedno Vaš i a. Rekel ste, da hodimo v cerkev poslušat, da Vas potem stavimo v časnike. Saj ne daste pokoja ne od zunaj ne od znotraj, zmerom i a. Kakšni krivi preroki smo mi? Ako imate dober spomin, se spomnite, kako so tačas, ko so bile volitve volilnih mož za V. kurijo, Vaši pobeljeni grobovi letali okrog ter vpili na ljudi: Pojdite rešit Kristusa in vero. Ali niso Upravi krivi preroki? Kaj rečete, Točobran? Pred seboj imate one farizeje, ki se bahajo za najboljše kristjane, ali mi jih poznamo, kakšni volkovi so. — G. Lovre, na plan iz dvorca! Saj Vam bo k zdravju, ako si malo zmajate svoje okorne ude, pa boste videl svoje kozle; ne čakajte, kar Vam v farovž prenesejo. Mi smo na polju naprednjaki, kakor ste rekel, Vi v farovžu. Akc ste golil 16 let klop, kakor nam vedno pravite, za to pa se sedaj sitite; ali radi tega še niste vsega-mogoeen in ne tako ocen kakor Salamon. Eno uro dolgo histerijo, ki ste jo pravil v nedeljo, ste že pred nekaj časa razlagal otrokom v šoli, kako je Kristus politiziral. Rekel je: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega. Ali Kristus je govoril na neko vprašanje le tako, Kakor je pritikalo, izgovoril je le par besed, Vi pa v enomer gonite svoj i a o liberalcih. Vi se ne bojite naših časnikov, mi pa ne Vašega repenčenja, če vzamete tudi palico v čumpo. Le naprej Vaš i a. Vas ne poznamo — komando, komando !------- Mogoče bi želel biti g. Juvančič kak deževni poslanec. No, pa morate kaj več potrositi, kakor za državne in občinske volitve, ker agentje so se britko pritoževali. Pa saj ste si tudi Vi belil glavo z agita-cijskimi načrti, ki so bili res fini. — Stara-šine imamo, sam klerikalni cvet! Ako bode g. Juvančič potreboval, da se podpiše kaka izjava, nima straha, naj bo taka ali taka, podpisi so gotovi, če ne bo brezverec, ako ne podpiše. Tako je i a. Preteklo nedeljo je zmerjal dekleta, da nosijo zlate »kardone« in »pontapete*. No, še tega ne bi smele imeti naša dekleta, samo Nežika iz farovža si sme pritisniti »pontapet" kakor pokrivačo na prsi, da se sveti kakor luna, druge pa nič. Bomo videli prihodnjič l Iz Vel. Ž»beU, 14. julija 1901. -Slavni dan smo imeli mi Žabeljci dne 7, tekočega meseca. Ljudstvo je težko pričakovalo ta dan, posebno pa velecenjenega gospoda dr. Turno. Govorilo se je predpotdnem, da nameravajo nekateri nunci priti s svojimi pristaši razgrajat na shod. AH naši vrli možaki so bili vsemu pripravljeni, da pokažejo nuncem pot, odkoder so prišli. Tako bi se moralo povsod ljudstvo organizirati, da bi se politikujočim nuncem preprečilo gospodarstvo nad ubogim kmetom-trpinom. In ni jih bilo. Zakaj? Gotovo so se zbaH velike veČine teh preklicanih liberalcev. Svobodna pot je bila vsem, ali jih ni bilo. Pač pa je tu pa tam pokukal kak nazadnjaški zagri-zenec, ali ko je videl toliko naših pristašev, se je vstrašil ter jo kmalu pošteno popihal. Posebno čast so delali shodu odlični možaki in gospodje iz Ajdovščine, Šmarij, Kamenj, Brjij in od drugod, še celo iz Ga-brja je bilo nekaj naših. Hvala jim! Tako tetka »Gorica" s svojim sinčkom »Prismo-jencem! Ali so tudi ti »krčmarji, žganjepivci i. t. d.?« Kar pa »Prismojenee* pravi, to je že odveč, češ, da dr. Turna je prišel na sprehod v Vel. Zabije, in da ob 6. uri se je že odpeljal nazaj v Gorico. »Prismojenee l* Zakaj lažeš, ker z gospodom dr. Turno smo še bili malo pred 8. uro na vrtu pri gosp. Makovcu v Vel. Žabljab, in na povelje gosp. učitelju Bajta iz Ajdovščine se je iz nad sto grl slišalo trikratni živio! v čast dr. Turni in vsej napredni stranki. Tako vidiš »Prismojenee* Prihodnjič še kaj, ako bode treba. Dostavek uredništva. — Zadnjič smo priobčili dopis iz Vel. Žabelj, kateri je govoril resnico o shodu narodno-napredne stranke tam, danes priobčujemo drugi dopis, ki se sklada s prejšnjim ter pobija laži »Norice* in »Prismojeaca" tako, kakor prvi. Omeniti nam je še, da sta naradošla oba dopisa hkratu, seveda vsak iz druge roke. Tako se iz ljudstva samega pobijajo laži pobožne »Gorice" in še pobožnejšega »Prismo-jenca", ki se trudita, da o vsakem shodu naše- stranke nakopičita lažij po svojih pre-dalih, in 'o vedoma in hotoma. Ali ne pomaga nič, ker laž ima kratke noge, in naše ljudstvo lažnjivce kaj hitro razkrinka. Le lazite naprej, s tem jako podpirate našo stranko 1 ________ Domače in razne novice. Osebne restl. — Računski preglednik Karol Hoger pl. Hčgersthai je imenovan računskim svetnikom, računska vežbenika Maks Svoboda v Trstu in Drag. Pircher v Inomostu sta imenovana računskima asistentoma, vsi za računski oddelek c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. — Poštnim vežbenikom v Trstu je imenovan carinski vežbenik Marij Grivellari. Nil glavnem carinskem uradu r Trsta je napravilo v tekočem mesecu izpit 35 kandidatov, to je takozvani nižji carinski uradniški izpit. Vsi kandidatje so Slovenci. V nedeljo t Trst! — Možki zbor »Glasbenega in pevskega društva" se odpelje — večina, nekaj pa šele popoldne, ker so zjutraj zadržani po svojem poklicu —z nag-ličem ob 9.18 zjutraj. V Trstu bo oficijalen sprejem. Vabimo na ta izlet v Trst k narodni slavnosti tudi,druge rodoljube! Naše trge, posebno Bolčane (z ozirom na dopis iz »Bolca* v zadnji »Gorici") opozarjamo na članek, ki razkrinka klerikalne sleparje o volilni pravici, Pride na vrsto v soboto, ker danes ni bilo prostora, Deželni zbor goriški. — XI. seja dne 17. julija 1901. Italijanski poslanci so došli takoj po 5. uri, a slovenskih ni hotelo še biti. Imeli so posvetovanje radi tretje točke dnevnega reda, (Odstop delnic vipavske železnice vladi kot prispevek k gradbenim troškom druge železniške zveze s Trstom), za katero so zahtevali, da se črta z dnevnega reda. V prejšnji seji je namreč dr. Turna stavil predlog, da se za železnico Sv. Lucija — Log pod Predelom odstopi delnic vipavske železnice v znesku 200.000 K, tsr bi ga bii imel včeraj utemeljevati, a dr. Pajer je dejal previdno utemeljevanje tega predloga na konec dnevnega reda, da ne bi mogoče oviral, da. bi se odstopilo delnic za 100.000 K vladi le v znak hvaležnosti. Slednjič so se oddaljili še laški poslanci na posvetovanje ter so ko-nečno dovolili, da se točka črta z dnevnega reda. In tako se je mogla seja vršiti. Po pre-čitanju zapisnika došlih peticij ter italijanske zahvale deželnih uradnikov za uravnavo plač je odgovoril vladni zastopnik na to zadevno interpelacijo dr. Rojca, da vlada smatra zgradbo deželne norišnice kot neodložljivo potrebno, in to tem bolj, ker se morajo oddajati blazniki v bližnjo Italijo radi pomanjkanja prostorov. Razmere, ki vladajo sedaj, se morajo obsojati kot nečloveške. Vlada je dovolila za norišnico 144.200 K v obligacijah in 108*20 K v gotovini iz rogovi in trombe, na katere so trobili vojaki na Tige-linovo povelje. Ko je Nero dospel do ostijskih vrat, je za trenutek obstal ter zaklical: »O vladar brez podstrešja, kam naj položim na noč svojo nesrečno glavo!« Potem, prekoračivši clivus Dalphinf, je stopil po pripravljenih stopnjicab na appijski vodovod in za njim augustijanci ter ž njimi vred neštevilni pevci, noseči citre, pljunke in drugo godbeno orodje. Vsi so pridrževali sapo v prsih, Čakajoči, če mar cesar ne spregovori kakih posebnih besed, katere si bo treba zapomniti v lastno varnost. Toda on je stal resen in nem, oblečen v svoj škrlatast plašč, z zlatim lavorjevim vencem na glavi, ter se dlje časa oziral v požar. In ko mu je Terpnos podal zlato pljunko, dvignil je oči proti razžarjenemu nebu, kakor bi od ondot pričakoval navdušenja. Ljudje so si ga od daleč kazali z rokami, obkoljenega s krvavim svitom. V daljavi pa je sikal plamen ter so goreli starodavni, najslavnejši spomeniki. Ogenj je uprav požiral tempel Herkulov, ki ga je bil pozidal Evander, templa Jupitera, Statora in Lune, katera je postavil sam Servij Tulij in hišo Nume Pompilija s templom Veste. V tem plamenu se je prikazal Časih tudi Kapitol. Gorela je minulost in duša mesta Rima in on — cesar — je stal s pljunko v roki- v licem tragičnega igralca ter mislil samo na svoje -itetično1 vedenje in na ganljive besede, s katerimi bi aznačil najbolje velikost katastrofe ter dosegel največ vspeh. On je sovražil to mesto, sovražil njegove bivalce ter ljubil samo svoje pesmi in svoje stihe tor se veselil v svojem srcu, da je naposled zagledal tragedijo, podobno oni, katero je bil opisal. Pesnik se je čutil srečnega, deklamovalee navdušenega, iskalec ganutja se je napajal a strašnim prizorom ter z razkošjem mislil na to, da ugonobljenje Troje še ni bilo nič v primeri z ugonobljenjem tega velikanskega mesta. Česa si je mogel želeti še več? Evo, tu gori Rim, mesto, ki vlada nad svetom, on pa stoji na oboku vodovoda z zlato pljunko v roki, v škrlatasti opravi, viden od vseh, veličasten, oboževan in poetičen. A tam spodaj v megli in nižavi pa ^omazi in se punta narod. Toda naj se punta! Stoletja minejo, na tisoč let preide in ljudje se bodo še spominjali ter proslavljali onega pesnika, ki je v taki noči prepeval o padu in požaru Troje. Kaj je v primeri ž njim Homer, kaj sam Apollo ? Med tem pa oh dvigne roke, vdarl ob strune ter ponovi Prijamovi besede: »O, gnezdo mojih očetov, o draga zibelka!« Njegov glas na plamen pri hrupu požara in pri šumu stotisočere množice je bil slab in trepetajoč, podoben brenčanju muhe. Toda senatorji in augustijanci, stoječi na vodovodu, so sklonili glave ter molč§ poslušali. Popeval je dolgo ter se delal čimdalje žalost-nejšega. Časih, kadar je prenehal, da se je nasrkal zraka, je ponovil pevski zbor njegove poslednje kitice, med tem pa si je Nero popravil ,syrmo' na svojih ramenih, znovič vda.U ob strune in prepeval dalje. Dovršivši naposled pesem, že poprej zloženo, jel je improvizovati, iskajoč spodbude v prizoru, ki se je razgrinjal pred njim. Lice se mu jo jelo spreminjati. Ni ga sicer ganil požar rojstnega mesta, pač pa se je navdušil s pathosom lastnih besed do te mere, da je nafcrat spustil pljunko iz rok ter ogrnivši se s ,syrmo* stal kakor okamenel, podoben jednemu onih kipov Niobidov, ki so zalšali njegovo palačo na Palatinu. Po kratkem molčanju zahrumi silno ploskanje. Toda od daleč je odgovarjalo tuljenje množice. Sedaj ni bilo nikakega dvoma več, da je cesar zapovedal, sežgati mesto, samo da je mogel videti ta prizor i;i pri tem prepevati svoje pesmi. Nero, začuvši mrmranje te velikanske množice ljudij, se obrne k augu«<¦'¦¦] ^g**" s turobnim nasmehom človeka, kateremu se godi krivica, ter reče: »Glejte, kako znanjo Kviritje ceniti mene in mojo poezijoU »Lopovi!« odvrne Vacinij. »Zapovej, gospodar, pretorijancem, naj udarijo po njih.« Nero se obrne k Tigelinu. »Ali smem računati na zvestobo svojih vojakov?« »Da, božanstveni!« odvrne pr-ifekt. Toda Petronij skomigne z rameni. »Na njih zvestobo, ne pa na njih število« reče. »Ostani za sedaj tukaj, kjer si in kjer je najmanj nevarno ; toda te ljudi je treba pomiriti.« Tega mnenja sta bila tudi Seneka in konzul Li-cinij. Med tem pa je razburjenje spodaj Čimdalje bolj naraščalo. Množica se je oboroževala s kamenjem, z drogi od šotorov, z deskami iz voz ter z raznim drugim železnim orožjem. Čes nekaj časa je prišlo nekoliko poveljnikov kohort z naznanilom, da pretorijanci komaj Še odbijajo napad množice in ker nimajo nikake druge zapovedi, ne ved6, kaj naj učinijo. »Bogovi!« zakliče Nero, kakšna noč je tol Na jedni strani požar, a na drugi razburkano morje ljudij!« Na to jame zbirati daljše izraze, da bi kot najlepše naznačil nevarnost tega trenutka. Ko pa vidi okrog sebe same blede obraze, se prestraši tudi sam. (Dalje pride.) državne loterije, katera svota je obrestonosno naložena in se izplača, ko. bo norišnica dozidana. Bolnišnica se bo gradila potem, ko se bodo blazniki poskrbeli. Izreči pa mora vlada željo, da se vprašanje norišnice resi še tekom tega zasedanja. Potem je prečital poslanec Panigai v imenu odseka, ki se je imel baviti s poročilom posl. Berbuča o užit-nini v lastni upravi, katero je posl. dr. Turna označil kot žaljivo za njegovo osebo. Sodili so o tej stvari • poslanci i.CJjto|M.d[r?jBr^ gorčic, Panigai, dr. Roje in dr. Waiz. Razsodili pa so, da poročilo ni Žaljivo za dr. Turno, ter da so v njem, navedena dejstva resnična. O predlogu, zadevajočeni zgradbo železnice Gorica-červinjan, je poročal v imenu deželnega odbora dr. Marani v smislu, da se naloži deželnemu** bdboruT da izposluje pri vis. vladi, da začne s proučavanjem železniške črte Gorica-Romans-Ajello-Červinjan, za katero se je že naložilo v Trstu 100000 K deželne podpore. ^KJemu-predlogu je hotel imeti posl, Berbuč še dodatek, da se ta črta podaljša združena z vipavsko, še do vrhniške ali kake druge postaje južne železnice med ; Divačo in Ljubljano ter se v to svrho stopi ' v dogovor z deželnim odborom kranjskim. Posl. dr. Marani se je protivil temu ter zahteval, naj stavi samostojen predlog. Pri glasovanju je padel predlog posl. Berbuča ter bil sprejet oni deželnega odbora. Zato pa je stavil poslanec Berbuč svoj predlog nujnim potom, a nujnost se je odbila, češ, da je bila stvar naenkrat vržena v zbornico ter ne morejo Italijani soditi, ali je zadeva res tako nujna. O poročilu ožjega odseka za zgradbo deželne norišnice pa je poročal dr. Verze-gnassi ter predlagal, da se naloži deželnemu odboru, da preskrbi gradbo norišnica za 350 oseb, ter naj se pri izdelanju načrtov drži nagibov, ki so navedeni v poročilu ožjega odseka. Poslužuje,, se lahko deželni odbor tudi tehničnih veščakov izven dežele. Najvišji polroSek naj bi znašal 1,000.000 K. Poslanec Berbuč je predlagal, da se zadeva izroči finančnemu odseku, ker igra pri nas finančno vprašanje največjo vlogo. Dr. Marani se je temu protivil ter dejal, da ne zahteva, da se glasuje o stvari, pač pas stališča humanitete; posl. Berbuč svoj predlog odtegne. Na to je imel posl. dr. Roje precej dolg govor, v katerem je branil predlog posl. Berbuča ter tudi razložil svoje mnenje o nameravani norišnici. Ker se je že bližala 8. ura, je predlagal posl. Dottori, da se seja prekine ter nadaljuje kak drug dan. Predlog se je sprejel ter je jako odpadla konečna odločitev glede poročila o gradbi norišnice, pet drugih točk ter kopica Interpelacij in predlogov. Prihodnja seja bo v soboto. Smrtna kosa. — V Ilirski Bistrici je umrl g. Anton D o m 1 a d is, tamkajšnji trgovec in posestnik. Karat Ferjandlc' in sokrivci v Gočah so dobili od okr. sodnije v Vipavi v soboto nove obtožnice, katere so te »katoliške* može spravile v veliko zadrego. Vse je potrto, ker obtožnice se precej obširne in iz njih gleda — obsodba! Seve, ako bodo krivci obsojeni, bo to — »veliko mučeništvo za Kristusa in sv. vero!« .Sokol" In •Čitalnica". — Drugi del mrcinastega »prologa* se bavi z razmerjem med »Sokolom* in .Čitalnico*. Prav .špasna* je ta Mrcinajada, katere glavne akorde poznamo vsi, ki smo delovali bodisi pri .Sokolu* aH »Čitalnici*. Janez Mre i na je bil ti&ii hudoben duh v »Čitalnici", ki je videl v vsakem napredku .Sokola* navidezno škodo .Čitalnice*, v resnici pa — njegovega monopola .... On je bil tisti, ki je metal »Sokolu* polena pod noge, kjer je le mogel; obnašal se je naravnost sovražno do tega društva. — Gabršček je postal starosta 1. 1894. Kdo ne ve, na kakošni stopnji je bil .Sokol* takrat? Gabršček se je ves žrtvoval za povzdigo .Sokola* ; vso telovadno opravo, mnogo orodja itd. se je od takrat nakupilo — in sicer za Gabrščekove novce; nad 100 gld. na leto je povprečno daroval, da se je moglo vse plačati. — Da Gabršček ni bi' nikak nasprotnik »Čitalnice*, marveč da je pospeševal njen razvoj, kjer le mogoče, je pač znano! Saj ima »Čitalnica* le dva ustanovhika, ki sta vplačala 200 gld., a od teh dveh jeden je — Gabršček. Ko je .Čitalnica* kupila biljard, je bil zopet Gabršček, ki je daroval največjo svoto v ta namen. — Ali dela tako nasprotnik »Čitalnice* ? Take zlobnosti more trditi le zlobna in tako strastna nrav, kakoršno izražajo napadi v »Gorici*. — Ako pa je Gabr. deloval za razvoj »Sokola*, je storil za Gorico veliko dobro, saj moramo v goriSkem mestu pred vsem povzdigniti tiste sloje, katerim »Čitalnica* svoje duri — zapira! Od teh je zavisen naš napredek v Gorici, če tudi vrag pozoblje vse ono fiiisterstvo, ki že dolgo nadviaduje v ^Čitalnici*. Goriški Slovenci bi bili lahko zaslužili palic vsak dan na tešče, ako bi ostali pri bedastih nazorih mrcinastega člankarja! Saj »Čitalnica« obstoji že od 1.1862., ali dandanes so nafie potrebe obsežnejše, katerih ne razume niti Mrcina niti njegovi počasno misleči patroni. Kdor piše, kakor zadnja »Gorica*, da »Sokolu* v me$tu ni treba petja, plesa, veselic, ta je bodisi bedak ali pa za staro šaro! Človek, ki ima o »So-kolstvu* take nazore, dokazuje, danim« O njegovih nalogah niti pojma. O nalogah »So-kolstva* nas ne bo učil jeden Mrcina ! Mi mu odrekamo sleherno besedo, pa. se tudi brigamo zanj in enake njemu modrijane kakor za lanski sneg! »Goriški Sokol" se razvija nekako naravnim potom. Skokov ni delal, pač pa je skoro čudno, da ni že davno poginil! Ako bi šlo po Mrcinovi volji, bi ga že davno več ne bilo! Danes ima telovadnico in redno telovadbo. Dolga leta je bil edino zavetišče širokim ljudskim masam; prirejal je veselice, izlete, plese,-Miklavževe večere, maskerade lLar ljudstvo -- izključeno iz .Čital-nice«. Naravno je, da jo pristop »C* bolj omejen.; taki dušni revčki, kakor je n. pr, Andrej Gabršček, niti ne tičejo več notri, ona je le za »akademično gospodo*, kakor n. pr. Mer čina in vsi njegovi ko-legje- z drugimi priveski, katerih se nočemo dotikali. Toda takih izvoljencev je le malo, a oni ne drže goriškega Slovenstva po koncu. Ohraniti vse druge sloje narodni naši stvari, je bila naloga »Sokola*; in to je tudi prav_ dobro izvrševal na veliko jezo Ivana M r c i n e, kar je v Gorici vsakomur znano! V našem družabnem življenju pa smo tako lepo napredovali, da »Sokol* sam več ne zadošča. Pokazala se je nujna potreba: posebe skrbeti za zabavo itd. delavskih slojev! Zato je letos padel dr. Gregorčič v delavskem društvu; na njegovo mesto je prišel dr. Turna. •— Da »Sokol* nič ne ovira delavskega društva, kakor je natvezala »Gorica«, je dokaz krasna veselica 29. juti. na Kata-rinijevem vrtu. Komaj je prišlo vodstvo društva v druge roke, že je imelo veličastno veselico! Člankar v »Gorici* ima v svoji strasti prav živo domišljijo. Prvič čitamo in slišimo zdaj, da je Gabršček takoj 1. 1894., ko je postal starosta »Sokola*, napovedal boj — dr. Gregorčiču! Na take oslarije niti odgovora! Kdor hoče verjeti — slobodno mul Kar se pa »Čitalnice* tiče, povemo danes to-le: Z gosp. Mrcino in njemu sorodnimi zdražbarji spregovorimo besedo na občnem zboru! Škandal je, kako se »Č." zlorablja v boju proti pevskemu društvu in »Sokolu". Vedeti hočemo, kdo so tisti ljudje, ki se drznejo, govoriti v imenu »Čitalnice* ter zanašati jo na tako infamne načine v naš domači spor! — Ako pa veljavna raprezentacija »Č.k ne bo znala varovati ugleda društva, bo ona odgovorna za vse posledice! Naj nikdo ne misli, da se bomo dali ugnati v kozji rog od »akademikov* Mrcinovega kalibra. Nor Statut za deželni odbor. — I Kakor smo že poročali, je bil predložen deželnemu i boru nov statut za deželni odbor. Delt se v dva glavna dela, to je v pravilnik za deželni odbor in statut za osobje deželnih uradov. Pravilnik je z malimi izjemami prepisan iz starega. Novo je v § 5. in § 6. to, da je določena poslovnina deželnega glavarja na 6000 K (prej 4000) in vsakega odbornika na 4000 K (prej 2400) v mesečnih antici-patnih obrokih. Prepovedano jim je, odpovedati se tej poslovnim*. Ako se izvoli kak deželni odbornik poslancem v državni zbor in sprejme mandat, se ga bode smatralo zadržanim za izvrševanje opravil dež. odbora v smislu § 14. dež. pravilnika za celo dobo državnozborskega zasedanja. Deželni uradi so 4 ter se dele tako: 1. Pisarnica, 2. stavbi nski urad, 3. računski urad in 4. blagajnica. Glede imenovanja za službena mesta določa I § 59: za dobitev službe pri deželnem odboru se zahteva avstrijsko državljanstvo, dobro nravno obnašanje in popolno znanje deželnih jezikov. § 65. je nov ter do- j loča mesto deželnega inženirja. — Pravilnik j 0 pristojbinah in potninah dež. poslancev I določa, da deželni poslanci, bivajoči v Gorici, j izvzemSi odbornike in deželnega glavarja, i bodo dobivali za časa njihove navzočnosti | pri deželnozborskih sejah in sejah deželno-zborskih odsekov dnino po 16 K na dan. Prepovedano jim je, odpovedati se tej odškodnini. — Statut za osobje deželnih uradov določa 6 plačilnih razredov dveh vrst, ki odgovarjajo XI.—VL plač. razr. za drž. uradnike. XI. razred razkazuje prejemkov (plača in stanarina) 1 vrste K 2200, druge vrste 2000, X. razr. 2900 in 2700, IX. razr. 3600 in 3400, VIII. razr. 4700 in 4300, VII. razr. 6200 in 5600, VI. razr. pa 8100 in 7300. Za deželne urade je nastavljeno osobje 1. jeden deželni tajnik, ki more priti kot svetnik v VL razr.; 2. za pisarno: 1 kancelar, 3 asistentje: 3. za dež. rač. urad: 1 ravnatelj, 1 preglednik, 1 oficijal, 3 asistentje; 4. za dež. blagajno: 1 blagajnik; 5. za stavbinski urad: 1 inženir. IV. točka Stal n te za uradnike ima določilo, po katerem se poviša vsak uradnik vsakih 6 let v neposredno višji razred. Deželnim uradnikom in slugam se vračuni v pokojnino tudi stanarina v razmerju plače. To je določilo, kakoršno imajo samo mestni uradniki dunajski. V svrhe pokojnin prispevajo dež. uradniki in sluge 1$, pri državi 3%, v pokojnino se vštevajo vsa leta v dež. službi, četudi provi-zorično, Česar pri državi ni. Določila o preskrbninah dež. pomožnemu osebju se podeljujejo po vsaj 10-letni nepretrgani službi; enaka določila imajo le večje d e ž e 1 ei — Po 40 letnem službovanju dosežejo tajnik, inženir in knjigovodja po 9100 K pokojnine, blagajnik in 1 rač. uradnik po 5500 K, vsi drugi rač. uradniki hi dež. kancelar po 4200 K, najnižji pisarniški uradniki, po 3300 K. Uradnih ur imajo ob delavnikih 6, ob nedeljah in praznikih prosto. — Kakor se čuje, je ta Statut jeden najboljših v Avstriji. »ftirSka sebičnost* in Josip Ličan, žnpnl upravitelj na Plačati. —Ta gosp., ki je pravzaprav začasni župni upravitelj na Placuti, ker je umrl župnik, drugače pa kaplan — čuti se pa že pravega upravitelja! — je imel v nedeljo to srečo, da ji j.i..! gk petru tombolo. ~ " " dobil je Srečkal je za njega neki dečko in kaplan Ličan je potegnil 320 K, katere je razdelil v dobrodelne namene na 10 strani, kakor naznanja »Gorica*. Nič se-nismo--čudHir da je. razdelil kaplan Ličan pno svoto ter J3 ni<4»ridržal, čudili smo le, da dovoljuje, da se to obeša na velik zvon ter je prejel tako že na tem svetu za ta dar plačilo in potem za oni svet ne ostane nič! Kaj je kaplanu Ličanu ljubša hvala* na tem svetu nego plačilo na onem?! — Kaplanu Ličanu se pa tudi ne godi slabo, saj je doma iz dobre rodbine in služi v dobri fari. Njemu ni storilo dosti, darovati_ onih po naključni -dobljenihr320Ti,saj je štel še 2000 K iz svojega žepa za tisto kmetijsko društvo, kt*ero ga je pregnalo iz Št. Petra! Čemu torej taka baharija in čemu pred-bacivanje o sebičnosti? Kjer je pisala »Soča* o »farški sebičnosti*, tam je tudi povedala, zakaj, in je trditve podprla z dokazi. Tiste ste imeli ovreči, ne pa prihajati sedaj na dan s takimi sestavki a la »Farška sebičnost* J Preotročje! »Piccolo" in davkarija ? Gorici. — V »Piccolu* je bil citati članek iz Gorice, v katerem tožijo, da sta premeščena od goriške davkarije dva »brava impiegata* italijanske narodnosti. Kolikor se tiče prvega, kateri je še vajenec, dovoljujemo si Te prt-sanje, je li ta vajenec v resnici italijanske narodnosti in koliko je sploh zmožen italijanščine? O drugem pa, t. j. o znamenitem Bigatto, ni dvoma, da bi ne bil italijanske narodnosti, ker najboljši dokaz za to nam je njegovo obnašanje proti strankam. Sicer se je ravnal proti strankam jako enakopravno, davkoplačevalci vseh narodnostij so si edini, da je bil v grobosti rariteta. Če pa »Piccolo* trdi, da je Bigatto tudi »bravo impiegato«, naj mu zadostuje, da je že na $asu kot najslabši uradnik od početka svojega službovanja, in je postal komaj »bravo impiegato*, ko je prišel v Gorico, kjer je našel stare intimne prijatelje, kateri so ga kot takega popisali, in kateri se niso strašili žrtvovati druge uradnike v edino svrho, da pokrijejo njegovo •lenobo in nesposobnost, Dopisniku »Plccola* se zdi, da bi imeli italijanski poslanci tudi pravico interpelovati vlado radi razmerja med uradniki slovenske in italijanske narodnosti pri drugih uradih. »Piccolo* naj nam le blagovoli naznaniti, kateri je ta urad, kjer bi bili v razmerju med slovensko in italijansko narodnostjo uradniki slovenske narodnosti v pretežju, in even-tuvelno interpelacijo podpišejo razun italijanskih tudi vsi slovenski poslanci. Nove železniško zveze ob naši deželi. —- V kranjskem deželnem zboru v seji 16. t. m. je predložil poslanec Božič pri razgovoru o raznih načrtih za nove železnice, zlasti za zvezo z Idrijo, željo, naj bi kranjski dež. odbor in dež. železniški svet vso pozornost obrnila na to: a) da se gradi bodoča železniška zveza z Idrijo skozi žirovsko dolino ali vsaj v njeni neposredni bližini; b) da se podaljša železnica G or ica - A j d o v šč i na skozi braniško dolino ob vodi Rasa do že projektovane železniške proge pri Razdrtem odnosno do Postojne in za slučaj, da bi se pod b) omenjeno podaljšanje takoj ne izvrši, želi, da se c) kot jako nujna zadeva podaljša železnica Gorica-Ajdovščina od Ajdovščine mimo Vipave do kake za nadaljevanje primerne točke v gornjem delu vipavske doline, čim se proga Gorica-Ajdovščina dogradi. Gotovo, da prej ali slej po mogočnosti se izvedejo taki ali slični načrti železniških zvez, kadar bosta tekli bohinjska in vipavska železnica. V Boleu bo v nedeljo klerikalni shod, kateri je sklical zdražbarski kaplan Abram. — Taki shodi se vrše navadno v znamenju laži. Eno tako hujskarijo smo zavrnili danes. Prihodnjič pa pokažemo, kako infamno sleparijo klerikalci z — občno volilno pravico. To so lažniki po poklicu, maSujejo pa vendar vsaki dan! - Klerikalni falotje. — Dr. Turna je izbojeval pri upravnem sodišču znani boj Bolčanov glede" prostih pašnikov in gozdov. Za svojo pot na Dunaj je zahteval le 100 gld., kar je bagatela, ki komaj troške pokrije. Vendar se od strani kaplana Abram a hujska ljudstvo, češ: samo za pot na D. mu morale plačati 200 K. — Kaj takega so zmožni le falotje »na krščanski podlagi*. Pevsko In bralno društvo »Lira* t Komnu priredi dne 28. ju!, t. I. na javnem trgu javno tombolo. Dobitka -sla dva, in sicer činkvina 100 K, tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 v. Pri tomboli in plesu bo svirala godba iz Mavhinj. Čisli dohodek je namen v blagor ubogih občanov. V slučaju slabega vremena se prenese tombol* na prihodnjo nedeljo. Iz Rene* nam poročajo glede* na vest o zvonenju za nekim dekletom, katero se je izvršilo šele na poroštvo, da ne zadene nobena krivda tamoSnjega mežnarja, kakor so sodili iz one notice, marveč le njegove predstojnike. V Grgarju se je vtopil v torek neki 3-letni otrok. V klobuku je ne&l pesek v vodo, ga stresel, na kar mu je klobuk padel v vodo. Otrok je hitel za klobukom, ali pri tem vtonil. Potegnili so mrtvega iz vode. Sarajevska .Nada* od 15. t m. je prinesla obširen življenjepis pokojne naše rojakinje in pisateljice g. Pavline Pajkove, pisan jako simpatično. — Enako čitamo v isti Številki o. mrlih mladih pesnikih g. Jos. Murnu-Aleksandrovu in Frančišku Dobni-karju. — Umetniška priloga kaže pretresljiv prizor iz boja poljskih konjenikov Jana So-bieskega proti Turkom. .Ruska antologija« je izšla in jo že razpošiljamo. Knjiga je obsežna skoro 30 tisk. pol. — Vsebina je že znana in je jako bogata. Take antologije ruskih pesnikov ni v nobenem drugem jeziku. — Gena 3 K, po pošti 20 v več. — Naročnikov na vse razposlane »nabiralne pole« se je oglasilo celih 14^Računali smo vsaj na 300. — Prosimo gg. nabiralce, da bi se potrudili! Več o knjigi sami Se spregovorimo. Razgled po svetu. Deželni zbori. — Zasedanje deželnih zborov je deloma že končano, deloma pa se končuje. Bili so precej nemirni. V Štajorskem deželnem zboru abstinenca Slovencev, v btriji abstinenca Italijanov, v Bukovinl velik vihar, na Nižjo Avstrijskem škandali, na Mo-ravskem izjalovljenje spravne akcije, na Češkem poslabšanje razmer, Ali se je že kdaj zgodilo kaj takega? Taaffeju, Badeniju ali Thunu bi se pač ne bilo smelo pripetiti v enem zasedanju toliko nesreč, ali Kdrber ima generalni pardon, zato molče* celo nemški listi. Za bodoče državnozborsko zasedanje so ti dogodki po deželnih zborih slabo znamenje, T Štajerskem deželnem zboru so dovolili svoto 40.000 K kot prispevek dežele za zgradbo železnice pvhmske, to je del druge železniške zveze s Trstom, Svoto 40.000 K izplača dežela v desetih letnih obrokih, počenli s prihodnjim letom, Pripravnica za hrvatsko nditeUiffce t Pazinu. - Kakor poročajo italijanski listi, se ustanovi s prihodnjim šolskim letom v Pazinu hrvatska pripravnica za dijake, ki žele vstopiti na učiteljišče. Italijanski listi vpijejo o nečuvenih koncesijah Slovanom itd, tako, kakor imajo ob takih prilikah navado, Italijanski realni gimnazij ? Pazinu je s končal pred kratkim drugo leto svojega obstanka. Imel je % razreda, in sicer je bil drugi razred razdeljen v dva, prvi pa je imel le en sam oddelek. To govori glasno, da so t leto le s silo segnali skup učence, v ,em letu pa jih je vstopilo v prvi razred nepričakovano malo. To pa priča, kolika je potreba tega zavoda v Pazinu! Poljudna predavanja. — Odpo?' r.d, katere so bila določila društva »Slov. Matica,* »Zdravniško društvo* in .Slov. Pravnik,* se sklenili na sestanku dne 13. t. m. začeti prihodnjo zimo s poljudnimi predavanji v Ljubljani, katera bodo namenjena najširšim slojem občinstva. — Tvarino bodo delili na slovstvo, zdravništvo, pravoznanstvo in tehniko. Predavati nameravajo vsako drugo nedeljo v kakem zato pripravnem prostoru. Vodstvo predavanj prevzame »Pravnik*, kateri je sprožil to misel. Pri Tsesokolsklh slavnostlh r Pragi so nastopili tudi slovenski Sokoli in, kakor Čitamo v »Slov. Nar.", je bila pri tekmovalni telovadbi telovadska vrsta ljubljanskega Sokola druga, kar kaže veščnost In spretnost ljubljanskih Sokolov! Tolstoj je, po današnjih poročilih, nevarno bolan, tako, da ni upanja, da bi več okreval. Telesno moč izgublja rapidno, glavna bolezen pa tiči v želodcu. Zdravniki so izjavili, da njegovo stanje je obupno. Iz Moskve je šlo v Jasnajo Poljano jako veliko prijateljev, obiskat velikega misleca Tolstoja, kateremu so najbrže dnevi šteti. Buri so razvijali zadnje dni čudovito živahnost okoli Johannesburga, ali so se morali Hagloma umakniti. —• Pri Alfvvall-North so zgubili Angleži skupno z ranjenci okoli 20 vojakov. Raznotero. — V Celovcu se je ustrelil rač. narednik 7. pesp. Maričnik, ker se je bal kazni vsled noneverjenja in grdega ravnanja z vojaki. - V SoSicah (Gornje selo) je pogorela cela vas. Škode je na 70.000 K, zavarovana sta pa le dva posestnika. —• Srbski kralj in kraljica odpotujeta v Petro-grad dne 10. septembra. — Iz Rusije poročajo, da za tekoče leto pozovejo na carjevo povelje 308.500 novincev v armado. — Iz Carigrada poročajo, da v Kiosu sta se pripetila dva slučaja, slična kugi, in sicer eden s smrtjo. — V Novibvdžovu je vpepelil požar 25 hiš z vsem imetjem prebivalcev. Kakih 50 delavskih rodbin je brez strehe. ~ Iz Bolcana poročajo, da je pobegnil župan iz Bedoie de Pine. V občinski blagajn* manjka 120.000 K. —' V Nevvjorku je iznašel neki V. I. Clarce brzojavljanje najrazličnejših podob brez žice. Sedaj gre to še na kratko daljo ali se spopolni na dolgo. — Vest, de sa snidejo v Mongunciji nemški cesar, ruski car in angleški kralj, se od neke strani dementuje, od druge pa potrja. Kralj in car utegneta obiskali tudi našega cesarja. — V Novi v Skandinaviji je eksplodirala tovarna smodnika. Sedem poslopij je zletelo v zrak. Štiri osebe so bile ubite, 5 ranjenih. Gozd blizu je začel goreti. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjc-vec, domači tropinovec, fini ram, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Cirii-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semeaiškl alici št 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Anton Potatzky v Gorici. 5a sredi Raštelj* 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovdlič« Rirubtrik«!« In i blag« ter tkani«, prej« 1» nitij. POTREBŠČINE za pisamice, Mile« in popotnih. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in ieoljarje. v Svetlnjiee. — Rožni venci. — Masne 1 knjižice. lišna obuvala m vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih mr- Veliko zalogo -*• šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic riuulli sistemov pite »ngleSke tovarne ,HeHcal' ima SAUNIG a DEKLEVA V GORICI ulica Munlciplo it 1 mehaniCna delavnica v Nunski ulici št 16 kjer je bUa prej prodajalnica. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sli-ckerei). Cene koles so v gotovini od 80 gld. naprej. Z nami j« vsaka fconkuranca ¦•mogoča! Se toplo priporočam* z odličnim spoštovanjem adan SAUNIG & DEKLEVA. Balzam lekarnarja A. Thierry-ja z zeleno varstveno znamko nuna se razpo33ja 12 malih aH 6 dvojnatib steklenic za 4 krone poštnine prosto. A. Thierry-jevo centifolijno ustno mazilo. 2 lončka K 3'50. — Razpošilja poštnine prosto proti predplačilo zneska A. Thierrv-jeTft lekarua h Angelju raruhn t Pregradi pri Rogatcu - Slatini. Dunaj, glavna zaloga: lekarnar C. Bradj, Flelschmarkt 1. Budimpešta: Lekarnar J. pl. T«r6fc in dr.Egger. Igram: Lekarnar S. Mittelbach. — Povsod se dobiva na drobno. — »Goriška TIskarna" A. Gabrsček je izdala ravnokar: t „5alooska ki>již$ica" III. m^ slovenskih prevodih „Qoriška TIskarna" A. Qabr«ek Cena po pošti K 3*20 Venec slovapsfcfl)povesti] Prevodi in raznih slovanskih jezikov IV. V OORICi 1901 Tiskala In založil« ..Oorfiki TIskarni" A. Mri&tk M^^^^^^^^^^^^i Cena po poŠti Kil Dobre ure In po cenil s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar ter Izvoz zlatnine Msat (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375; srebrna ura Ram. fl. B'80; srebrna verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnib pisem. — Ilastrovan cenik zastonj! Neverjetno nizka eena! 365 raznih predmetov za samo 3 krone 60 vin. 1 krasna pozlačena ura z lepo verižico ter 1-letnim pismenim jamstvom, 6 finih barvanib ali belih žepnih rut, ovratna verižica z oriental. perlami (krasen nakit za dame), 1 prstani za gospode z vdeL kamnom, tudi za dame, 1 garnitura gumbov s patentov, zapi-ralom iz double-zlata za zapestnice in prsij, 1 cev za cigarete, 1 lin žepni nožič, 1 kcm. lepodišečega mila, 1 usnjen mošnjiček, 1 toaletno ogledalo z elui, 2 gumba z vdel. briljanti, 1 »Notes*, 20 dopisovalnih predmetov in še 260 različnih predmetov, kateri so doma neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred — katera že sama je toliko vredna— stane kron 3*60. Razpošilja proti povzetju nova irakovska eksportna k 15» F. iVindiscb, Krakovo štev. 30. Kar ne ugaja se vrne v denarju. Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Tetturini Štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prvo vrste po nizkih cenah. l^arol prašek pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ©0©e©©©©©©©©©© Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic <& Zgjee (prej Gr. Darfco) pred nadškofijo štv. 5. Podružnica konec Baštela štv 2. Zaloge v ulici Morelii št 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega Štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-icevlne, orodja za razne obrti in pohlinega, fttedfln* ognjišča, pači, cevi in predpečnlke, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Fripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaiim-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portlend in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvi .tovarn. Kupujeta staro Železje in kovine po najvišji dnevni ceni. ^Krojaška zadruga'* vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in molke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Chevlot, Kammgani i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliS v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja. Na želji se polije Mt uzorce, poštnine preste, »gw>